stEV. (No.) 4. * LEMONT, ILL., APRIL, 1926. LETO (Vol.) XVIIJ If undelivered return to: "AVE MARIA" P. O. Box 443, Lemont, Illinois. "AVE MARIA" Izhaja vsaki mesec. — Issued every month by THE FRANCISCAN FATHERS _ P. O. Box 443, Lemont, Illinois. _ In the interest of the Order of St- Francis Naročnina $3.00 na leto. Subscription Price $3.00 per imum. Naslov uredništva in upravniitva: P. O. Bo* 443, Lemont, Illinois. Tel.: Lemont 100-J-2 Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103. Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. vsebina Četrte številke. Vstal si Zveličar. (Pesem) .................................... 97 Aprilske misli za maj ............................................ 98 Kristus Kralj .......................................................... 99 Tajna uživanja ......................................................101 7001etnica smrti sv. Frančiška in naš Apostolat....l04 Vest imaš ................................................................105 Samo vaja ................................................................107 Lurd ................:.......................................................109 Spomini iz lepih dni ..............................................111 Zrtv.a in sad ..........................................................113 Globoke korenine. (Pesem) ..................................114 Moja prva spoved ..................................................115 Častna straža ..............-................................... Apostolstvo molitve .......................................... Velikonočna nedelja ........................................ Nekaj živih zgledov iz češčenja presv. Rešnjega Telesa ........................................................ Velečastitim gg. slovenskih duhovnikom ...... Iz frančiškanskih vrtov .................................... Glasovi od naše Marije Pomagaj .................... Darovi in zahvale .........................-.................. Na razgledu .............,..,...................................... Naš radio .......................................................... Odpustki za maj .............................................. 117 118 119- 120 121 122 123 124 126 128 128 K + + + + + + + + + + + + + + Apostolaf sv. Frančiška. kaj zahteva nas apostolat? Apostolu ljubezen ukazuje, priskočiti na pomoč, kjer vidi, da gre za dobro stvar. Ljubezen se ne pusti prositi, zadostuje, da se ji pove, kje in kako lahko pomaga. Takoj je zraven. Ker se mora pa pri telesnih delih usmiljenja, kakor je miloščina, ozirati na svojo denarno moč, koliko zmore, koliko ne, se ji pri vseh podpornih ustanovah daje več načinov na razpolago, kako svojim močem primerno lahko pomaga. Tudi naš "Apostolat sv. Frančiška" ji daje na razpolago različne načine sopomoči. So pa sledeči: 1. Redni član "Apostolata sv. Frančiška" plača enkrat za vselej $10.00. Če tega ne more, pa 50c na leto. Teh gotovo ne bo nihče ob koncu leta pogrešal. 2. Ustanovni član "Apostolata sv. Frančiška" plača $225.00. Toliko stane en aker zemljišča. Kako lepo bi bilo, ko bi vse večje slo- venske naselbine in vsa dobro stoječa-društva postala ustanovni člani. KAJ DAJE naš apostolat? 1. Vsi člani postanejo deležni vseh molitev, žrtev in drugih dobrih del komisarijata, katerega matica je kolegij in samostan ob njem. 2. lstotako se bo za vse člane, žive in rajne, bralo na leto sto sv. maš. Mladino v kolegiju pa borno vedno izpodbujali, naj se jih pri sv. mašah in sv. obhajilih spominja. 3. Imena ustanovnikov se bodo zdaj na posebni tabli obesila v cerkvici Marije Pomagaj, pozneje pa v večji in lepši cerkvi, ki jo bomo z njeno pomočjo pozidali na prijaznem hribu. To bodo naše ameriške Brezje. V naši cerkvi se vsako leto na dan vernih duš opravi en slovesni rekvijera za umrle ustanovnike. Rojaki, sezite po teh duhovnih delnicah! Enkrat jih boste najbolj veseli, ker se bodo najbolje obrestovale. Darove pošiljajte na: UPRAVNIŠTVO 'AVE MARIA" P. O. BOX 443 lemont, ill. ŠTEV. (No.) 4. APRIL, 1926. LETO (Vol.) XVIII. Naročnina za celo leto za Ameriko $3.00. Za Evropo $3.5 0. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50. Rev. P. Evstahij, O.F.M.: Vstal si, Zveličar. Vstal si, Zveličar, v slavi in sreči, vstalo — kot duh — je sijajno Telo. V božjem veličju, v lepoti blesteči gleda v vesoljstvo ljubeče Oko . . . Močnega, Večnega žarno Zrcalo, Žive Neskončnosti blaženi Sin, Zopet da v Bogu bi mi oživeli, ti zadoščenje Očetu si dal, verni po tebi cvetovi so beli, s srčnim si vrelcem nam krivdo izpral! Trta človeštva v Božanstvu ostane . . . Mi smo mladike in Trta si ti! človek postal si — o, prejmi zahvalo! Cerkev iz rožne rojena je Rane: hotel si biti na Križu trpin . . . Kristus kraljuje, na veke živi! — Kakor se v vigredi zemlja prebuja, vstane izvoljenim novo telo! — Peli ti bomo takrat: "Aleluja! Hvaljen, Zveličar, za jasno nebo!" » | & & € ¥ « 1 « « i i J&X I 1 _______ T ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Aprilske misli za maj. TARA Pripovedka pripoveduje to-le: Ko je bežal Enej, praoče mogočnega starorimskega naroda, s svojimi tovariši iz goreče Troje, se je med potjo ustavil na nekih otokih, da bi se nekoliko odpočil. Zemlja na tistih otokih ni bila ravno slaba in Enejevi tovariši bi se bili dosti dobro počutili ondi, da ni bilo neke druge, dokaj nenavadne nadloge. Na tistih otokih so namreč živele čudne ptice, ki so imele pol žensko in pol ptičjo postavo. Že na oči so bile prav grde, še grše, naravnost ostudne so pa bile njihove navade in njihovo vedenje do tujcev, popotnikov. Kadarkoli so namreč Enejevi tovariši sedli k mizi, da bi se okrepčali, so že bile tiste grde ptice zraven in so vso jed na ostuden način onesnažile. Ce so mogle, so sekale vanjo z gnusnimi kljuni in brodile po njej z umazanimi kremplji; če so jim pa popotniki zabranili polet tik nad jedrni, so pa od daleč metale grdobijo na jed in spuščale vanjo svoje nenavadno grde odpadke, svoje lastno blato . . . Enejevi tovariši so se na vse mogoče načine trudili, da bi si omogočili miren in nemoten obed, toda še bolj iznajdljive so bile grozne ptice in popotnikom ni kazalo drugega ko pobrati šila in kopita in hiteti iskat nadaljnjo pot do cilja, v Italijo . . . * + * To je samo pripovedka, ki se ni nikdar v resnici zgodila. V drugem pomenu se pa godi nekaj podobnega v naših časih, v naših krajih, prav v naši lastni sredi. Berite, bratje, sestre, in spoznajte, da piše naše pero golo, nepotvorjeno resnico! * * * Veren katoliški človek potrebuje v naših časih branja, da si odpočije na življenjski poti, da se kaj nauči, da kaj zve, kako je po svetu, da dobi izpod-bude za nadaljnje človeka vredno življenje na zemlji. Vzame v roke knjige, razne liate in časopise, ki mu obetajo, da bo vse to ali vsaj del tega našel v njih. Zaupa in bere in se mu dobro zdi, da bo dobil, kar je iskal. Toda pogosto, prav pogosto se mu godi kot se je godilo Eneju in njegovim tovarišem na onih pravljičnih otokih. Ostudne ptice v obliki slabih knjig, listov in časnikov lete od vseh strani in mu skušajo na vse načine onesnažiti njegovo duševno hrano, njegovo branje. Na vse, kar je dobra in koristna dušna hrana, skušajo metati in mečejo svoje umazano blato. Vsak plemenit duševni užitek hočejo onemogočiti s tem, da mu primešajo strupa in izmečkov svoje strašno pokvarjene duše. Veš, da je čistost nekaj, kar dela človeka plemenitega, — kako neverjetno podlo pa govore te ostudne ptice o čistosti, kako mečejo od sebe na vse strani najnizkotnejšo nečistost, razbrzdanost in umazanijo . . . Veš, da je poštenost vzor, po katerem je dostojno hrepeneti človeku — kako nesramno se te ptice norčujejo iz poštenja plemenitih ljudi . . . Veš, da je duša v človeku glavno — kako te ptice brez duše govore o duši ... . Veš, da je vera tisto, kar dviga človeka in ga drži na višini čednosti in plemenitosti — o, kako satansko te ptice noči in teme govore o veri . . . Veš, da je Bog začetek in končni cilj človekov — o, kaj si te Bogu sovražne ptice drznejo pisati o Bogu, neskončno mogočnem in neskončno svetem . . . 0, gorje svetu zavoljo pohujšanja, ki ga v naših dneh razliva po njem brezverski in umazani tisk!! ♦ * * Bratje, sestre! Ali naj poberemo tudi mi šila in kopita in bežimo drugam, kjer nas bodo te ostudne ptice manj nadlegovale? Ne! Ostati moramo! Boriti se moramo z vsemi močmi zoper blato in strup! Imamo tudi dobre liste in časopise, ž njimi v roki bomo onemogočili pogubno delo ostudnim' pticam — z begom, z umikom, z zakrivanjem oči — nikoli!! ♦ * # Naš list "Ave Maria" je že pogosto stopil pred vas s prošnjo in pozivom: razširite me še bolj! Že večkrat, pravimo. Toda ne še prevečkrat, čeprav se morda temu ali onemu tako zdi. Mi pa rečemo in ponavljamo: Dokler letajo one strašne ptice med nami, tako dolgo mi ne smemo nehati s klicem : "Ave Mario' v vsako slovensko hišo, da bo uspešno uničevala delo sovražnih, pogubonos-nih ptic, slabih, brezbožnih listov in časopisov! Zato smo zadnjič napovedali novo kampanjo, zato jo danes razširjamo in napovedujemo podrobnosti o njej. Kdor noče, da bi nam sovražne ptice vse oblatile, vsak čist duševni užitek onemogočile — naj stopi odločno v naše vrste in gre energično z nami v boj z» čistost in vero! + * * Naša nova kampanja se začne s prvim majem in se neha s 27. junijem. Zakaj tako, smo zadnjič povedali — povedali torej dovolj zgodaj. Berite in upoštevajte — nujno prosimo! 1. Kdor bo obnovil svojo naročnino za celo leto v tistem času, prejme brezplačno Koledar Ave Maria za leto 192(5, 2. Kdor nam pošlje enega novega naročnika, Prejme Koledar zase in za novega naročnika. 3. Kdor pošlje dva nova, prejme po en Koledar zase in za oba nova, poleg tega pa še zase lep Znak s podobo presv. Srca. 4. Kdor pošlje tri nove, prejme Koledar zase in za vse tri, posebej zase pa še molitvenik "Kvišku srca" z zlato obrezo (.ali angleški "Key to Heaven"). 5. Kdor pošlje štiri nove, dobi poleg Koledarjev za vse še molitvenik "Sv. obhajilo" z zlato obrezo. 6. Kdor pošlje pet novih, prejme poleg nagrad v točki 4 in 5 še krasno Marijino sliko v okvirju. * * * To so naši darovi. Niso bogati in imenitni, skromni so, toda saj ne pričakujemo od njih vsega. Vse pa pričakujemo od ljubezni naših prijateljev do Boga, od njihovega upanja na plačilo pri Bogu. S tem smo hoteli povedati — vse! Kristus Kralj. Y^jlRISTUS je kralj po svoji ""Ix božji naravi kot XV. stvarnik, ki se mu I tjfy morajo pokoriti vse ^K stvari, tudi človek. Kristus je pa kralj tudi kot Zveličar človeškega rodu, er ga je s svojo človeško krvjo odkupil iz sužnosti hudega duha m mu je Oče v plačilo za to dal Vso oblast v nebesih in na zemlji. . V apostolski veri moliš: Verujem' v Jezusa Kristusa, edinega lna božjega, Gospoda našega, ki Sedi na desnici Boga Očeta vse-m°KoČnega, od ondod bo prišel s°dit žive in mrtve. rp. ... . veruješ torej in izrecno iz-Povedavaš, da je Jezus Kristus 1>es Gospod in Kralj in Sodnik v's°h ljudi. Torej ima Kristus popolno pravico zahtevati, da ga Vsi ljudje, tudi jaz in ti, priznanj0 za svojega najvišjega Gospoda in Kralja. Pravico ima z.ah-evati, da vsi njegovo besedo sPrejmemo in spoštujemo kot či-' resnico, da se pokorimo vsem JeKovim kraljevim postavam in življenje uravnamo po njih. . ravico ima zahtevati od nas, da azUjemo spoštovanje in pokor-' ino vsem, ki jih je postavil za '. °Je božje uradnike, namestnike 1 Ministre, torej učeči in vlada- (Konec.) joči katoliški cerkvi. Pravico ima, vse ljudi klicati pred svojo sodbo, preiskovati in soditi. Vse to priznaš in izpovedaš z besedami: "Verujem v Jezusa Kristusa, Gospoda našega." Ce hočeš biti dosleden, moraš obenem priznati, da imajo vsi ljudje, tudi ti, dolžnost, Jezusa Kristusa kot svojega najvišjega Gospoda in kralj.a častiti, njegovi besedi verjeti, njegove zapovedi izpolnjevati, kratko: pustiti se vladati od Jezusa Kristusa. Ko bi vsi ljudje izpolnjevali to dolžnost, bi bil ves svet to, kar bi v resnici moral biti, — kraljestvo božje, kraljestvo Kristusovo na zemlji, za katero moliš v očena-šu: pridi k nam tvoje kraljestvo. Potem bi bile uslišane tudi druge tvoje prošnje: posvečeno bodi tvoje ime, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Zdaj pa poglej v širni svet, kako se vede proti svojemu Kralju, proti Kristusu, Gospodu svojemu ! N.ad 800 milijonov je paganov, ki o Kristusu nič ne vedo, ga tudi ne časte in ne molijo. Okoli 230 milijonov je »poznavalcev izlama ali turške vere, ki ne priznavajo Kristusa za svojega Boga in Kralja; okoli 12 milijonov jih je, ki Rev. Janez Zabukovec: sicer vedo o Kristusu in njegovem kraljestvu, pa so se izgubili in odpadli od njega; je 215 milijonov krivovercev in 125 milijonov razkolnikov. Katoličanov je 300 milijonov. Kako se ti vedejo proti Kristusu, ki ga vendar po svoji katoliški veri spoznavajo za edinorojenega Sina božjega, Gospoda svojega? Le eno rečem: Kaj je pravzaprav vsak greh, bodisi majhen ali velik? Prostovoljno prelomljenje božje postave, kraljeve postave Kristusove! In glej, Kristus, naš kralj, živi med nami v vsakem tabernakljiu katoliške cerkve, kjer je sv. Rešuje Telo. Proti njemu se pa obrača vsak greh. Pa preštej zdaj, če moreš, vse grehe, ki žalijo Kristusa ki-alja! Vzemimo, da bi se vsak dan v vsakem kraju storil en sam rruali greh. Že to bi bilo neštevilno veliko nepokorščine proti Kristusu, Gospodu in Kralju našemu. A v resnici je storjenih vsak dan brez števila grehov, malih in velikih, grehov zoper vero, upanje in ljubezen, grehov preklinjevanja in krivih priseg, oskrunjevanja Gospodovih dni, grehov zapeljevanja in slabih zgledov, jeze, sovraštva, pretepov, pobojev, pijančevanja, nečistosti, grehov krivič- nosti, tatvine, ropov, oderuštva, goljufije, laži, opravljanja, obrekovanja . . . Glej, vsi ti, ki prebivajo v bližini katoliških cerkva po mestih in deželi, pa tako grešijo, se vzdigujejo proti svojemu Bogu in Kralju Jezusu Kristusu, ki je tako blizu njih pričujoč v najsvetejšem zakramentu. Vsi ti pravijo: "Nočemo, da bi nas on vladal." Povej sam, kaj je to, kar počenjajo ljudje po veliki večini s Kristusom današnje dni? Kaj je drugega ko ponavljanje onega strašnega zasramovanja, s katerim so sirovi paganski vojaki na Pilatovem dvorišču Kristusa žalili? Kaj je drugega ko velika revolucija ljudi proti Maziljencu Gospodovemu, proti kraljevemu veličanstvu Kristusovemu, proti njegovim kraljevim pravicam in postavam . . . Zato pa človeštvo ne pride do miru in sreče. Naj sklepajo državniki mirovne pogodbe, naj si čestitajo, da so s svojimi pogodbami zagotovili večni mir na zemlji! Dokler jih bodo sklepali brez ozira na Kristusa in njegove postave, ne bo miru in ne sreče, ne bo konca krvavih vojska in drugih grozot na zemlji! Ali tedaj raziumeš, zakaj si je namestnik Kralja miru, sv. oče Pij XI., postavil za geslo svoje vlade : Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem? On kliče narode in posameznike v kraljestvo Kristusovo, ker ve, da je mogoč pravi mir na zemlji le, če narodi in posamezniki priznajo Kristusa za kralja in se drže njegovih božjih postav. Zato je tudi uvedel nov praznik, praznik Kristusa kralja, da bi ta praznik leto za letom o-pozarjal človeštvo, kako more priti do miru in sreče. Dragi moj, kako je pa s teboj ? Ali si tudi ti med tistimi, ki nočejo imeti Kristusa za kralja? Ali se tudi ti pridružuješ divji druhali, ki zasramuje Kristusa kralja in mu v zasmeh pribija trnjevo krono na glavo? Ali ne vidiš, kako trpi Gospod vse to iz ljubezni do slehernega med nami, toraj tudi zate, da bi te pritegnil k svojemu presvetemu Srcu? Ali ne zasluži, da mu vračaš ljubezen? Daj mu svoje srce, kakor ti je on dal svoje. On hoče, da stopiš v kraljestvo njegovega Srca. To boš storil, če se mu posvetiš in popolnoma izročiš. Kraljestvo Sroa Jezusovega je kraljestvo ljubezni. Kdor Jezusa ljubi, se mu popolnoma posveti. Kar pravi z besedo: Tvoj sem, tvoj hočem biti, stori tudi v dejanju in resnici. On Kristusa prizna, ljubi in spoštuje kot kralja, njegova volja mu je sveta. Kar Kristus ljiubi, tudi on ljubi, česar Kristus ne mana, ne mara tudi on. O ko bi na zemlji zavladalo kraljestvo Kristusovo, kraljestvo Srca Jezusovega, kako drugače bi bilo potem na zemlji! Vladal bi mir, ljubezen, veselje, sreča .. . Stori, kar moreš, da se to čimprej zgodi! Z:ito posveti najprej samega sebe presv. Srcu Jezusovemu, potem skrbi, da se mu bo posvetila tudi vaša družina, slednjič pa pomagaj širiti kraljestvo Kristusovo s tem, da podpiraš misijone med pagani z molitvijo in denarnimi prispevki. Posvečenje božjemju Srcu Jezusovemu je nekako ljudsko štetje vseh onih, ki hočejo biti Kristusovi. Tu stoji Kristus pred nami in govori podobno, kakor je nekdaj govoril Pizarro, ki je odkril zlato deželo Peru. Na poti v to deželo je prišel v tako zagato in stisko, da so vsi njegovi spremljevalci obupali in se hoteli nazaj vrniti. Tedaj pa stopi med nje Pizarro, potegne črto v pesku od vzhoda proti zahodu in pravi: "Severni del od te Črte vam nudi zložno življenje brez nevarnosti, a tudi uboštvo in pozablje-nost. Na jugiu pa nam žugajo sicer napori, vroči boji, velike težave, a za vsem tem bogastvo, -moč in čast. Izberite, kam hočete." Le dvanajst mož je stopilo k Pizarru, vsi drugi na severno stran. Ti dvanajsteri junaki so šli za Pizarrom in dosegli svoj cilj. Odkrili so zlato deželo. Podobno je napravil črto naš Zveličar, Kristus kralj. Kdor ima pogum, odpovedati se goljufivemu veselju greha in hoditi za Kristusom, četudi jfe ta pot pot križa in premagovanja samega sebe, ta, in samo ta bo prišel v zlato deželo, ki je večno kraljestvo Kristusovo v nebesih. Kdor pa nima toliko poguma, da bi hodil za Kristusom na zemlji, naj gre le svojo pot, toda ta pot pelje v pogubljenje. Zakaj se boš ti odločil ? Če si pameten, poslušaj klic, ki te vabi v kraljestvo Kristusovo, in reci iz dna srca: "Presladki Jezus, Zveličar človeškega rodu, tvoj sem in tvoj hočem biti, zdaj in vekomaj!" Hrvatsko spisal f V. Palunko, škof ► % lvtt^r«flfiifl!>»irw dovolj bi bila ena sama sol-, a> °n sam vzdih; toda on nas ni tel samo odrešiti, ampak nas je (Dalje.) hotel prisiliti, da ga ljubimo. S trpljenjem si je osvojil naša srca. V trpljenju božjega Zveličarja vidi človek veliko bolje ljubezen božjo, kakor v stvarjenju in drugih vsakdanjih dobrotah. Zato pravi prerok : "Videli bodo njega, katerega so ranili, in jokali bodo, kakor se objokuje smrt edinega sina." Bolečine Sina božjega spominjajo človeka na glavne kreposti. N.a Kalvariji, pred ponižanjem samega Boga, se uči prevzetnež zaničevati svoj napuh in ponižno pripogniti glavo pred božjim Ve-ličastvom. Na Kalvariji spozna, kakšen zločin je, protiviti se božjim in cerkvenim zapovedim. Tu se rodi želja, zvesto služiti svojemu Gospodu in večnemu Kralju, ki nas vlada po svojih namestnikih. Na Kalvariji se nam v sijajnem veličastvu predstavljajo srčnost, krotkost, usmiljenost, do-brotljivost, stanovitnost in vse druge krščanske čednosti, ki tvorijo našo slavo in zvestobo, ter nam pripravljajo večno krono. Toda glavna resnica, katero se učimo od Križanega, je, da spoznamo globoko brezno svojega padca, iz katerega nas rešuje Sin božji s tolikimi mukami, vrednost našega zveličanja, ki ga je pridobil s takim zadoščenjem. — Učimo se varovati nedolžnost, ki je Zveličarja toliko stala. Z eno besedo, trpljenje je največja človeška slava, trpljenje je Zveličar-jeva in naša zmaga nad svetom in hudobnim duhom, božje orožje je, od katerega je dobil satan smrtonosno rano. A ko vse te resnice dobro premislimo, moramo priznati, da je Za Slovence priredil Rev. Joahim Ferk, O.F.M.Cap. •»»»»»»»»»»»»■»»»»»t nesmisel, ako bi hoteli nadloge in bridkost odpraviti s sveta. Nemogoče je zaradi človeške narave same, njeno stanje je po izvirnem grehu tako, da je vsa zgodovina človeškega rodu pisana s solzami. Ne protiviti se trpljenju, ampak zahvaljevati se moramo Bogu za to skrivnostno delovanje božje dobrote in usmiljenja, ki nam pošilja bridkosti in težavo iz najboljšega namena, da razsvetljuje, očiščuje, lepša, posvečuje in izpopolnjuje duše. . . Božja ljubezen se poslužuje nadlog, da nas dela zmožne in sprejemljive za ljubezen. To hvaležno ljubezen pa doka-žemo na najplemenitejši način ne s sladkimi občutki, ne z lepo do-nečimi slavospevi, ampak najbolj s solzami, prelitimi v stiskah, bolečinah in trpljenju . . . VII. Blagor trpečim. Dobri Bog nas je ustvaril za srečo in veselje, za blaženost; zato je vcepil v naše srce hrepenenje po sreči. Vsakdo pa ne spozna prave sreče, smatra neko senco za pravo srečo, išče srečo v bogastvu, v časti in telesnih nasladah, v iskanju zadovoljnosti so mu me-rodajne strasti, ne pa volja božja. Ker po tej poti ne doseže cilja svojega hrepenenja, zadene na premnoge prevare, ki mu sčasoma jasno dokažejo, da na tem svetu ni prave in stalne sreče, da moremo šele v drugem', posmrtnem življenju zadovoljiti hrepenenje, ki ga je Stvarnik vdahnil v ubogo človeško srce. Pravo srečo in blaženstvo bo dosegel le tedaj, če bo znal dobro porabiti nadloge in težave, ki so seme pra- ve, stalne in resne sreče. Kakor je kmetu težko orati zemljo in sejati vanjo krasno pšenično seme, ki bi ga rajši porabil za beli kruh, tako je tudi nam težavno in bridko prenašati vsakovrstne bridkosti in sejati v brazde življenja seme žalosti in trpljenja, da nekoč vzklije sad sreče in veselja. Upanje na bogato žetev sladi kmetu njegov trud, upanje na večno plačilo olajšuje tudi nam n.adloge in težave. Učeni Viktor Hugo pravi: Ljudstvu, ki se trudi in trpi, ki mu je življenje težko breme, vdahnite vero v drugo, boljše življenje, tako ga bote naredili mirnega in potrpežljivega, ker potrpežljivost se rodi iz upanja. Kdor ima upanje v večno, srečno življenje, je zadovoljen s kakršnokoli usodo. To upanje je potrebno bogatinu, ki ga vsa obilnost svetnih dobrot ne more nasititi, še bolj pa siromaku ; upanje v večno blaženstvo tvori ravnotežje z obilnimi njegovimi nadlogami. To je blagoslovljeni nauk Zveličarjev, ki nas s svojim vzvišenim zgledom navdušuje za potrpežljivost. Nekaj dni pred smrtjo je govoril naš božji Zveličar učencem o trpljenju, ki ga č.aka, in o nadlogah, ki bodo prišle nad njegove prijatelje. Prevzame ga čuvstvo, slično onemu na Oljski gori, in reče: "Zdaj je moja duša žalostna. In kaj naj rečem? Oče, obvaruj me tega časa! Toda zato sem prišel v ta čas. — Oče, proslavi svoje ime! (Jan. 12, 2.) Nekateri razlagavci mislijo, da je tedaj videl vse bodoče boli svojih vernih. Rad bi jim prihranil trpljenje, a spominjajoč se njegove velike vrednosti, izbere ga z.n delež sebi in svojim. Po trpljenju lažje prihaja Jezus k nam. Kdor ni trpel z Jezusom in za Jezusa, ni gotov, da ga ljubi. Jezus se nam razodeva v vseh skrivnostih, toda nobena nam ga ne daje tako popolno kakor skrivnost bolečin. V križu se razodeva skrivnost ljubezni. Kdo bi mogel opisati čuvstva, ki jih občuti človeško srce v občevanju s Križanim? Trpljenje je poljub Križanega. Nikjer se nam ne zdi Zveličarjeva navzočnost tako to-laživna in sladka, kakor v bridkih urah življenja, kadar nas Gospod z nadlogami odvrača od svetnih ničemernosti. Križ je tisti kraj, kamor Jezusova ljubezen vabi izvoljena srca. Pobožen pisatelj pravi: "Iskal sem te med rožicami in vprašal, je-li tu božansko Srce ? Toda cvetje je tiho molčalo in ničesar ni odgovorilo. Tedaj so me tvoje božje roke vsega tresočega se odvedle med trnje in ti si rekel: Glej, tu sem." Kadar trpimo, stisnimo se k milemu Jezusu in mislimo, da trpi Jezus v nas in mi v njem. Nobena reč nas tako ozko ne spaja z Zveličarjem, kakor bridkosti. Te so pot, ki jo je pokazal sam Gospod, hodimo torej radi po tej poti, stopajmo junaško po njegovih stopinjah in podobni bomo sliki Sina božjega. Najlepša njegova podoba je gotovo žalostna Mati s sedmerim mečem bolečin v srcu. Ta zgled so posnemali sv. apostoli in mučenci ter se mu več ali manj približali. Ta prevzviše-ni zgled bodri tudi nas, da potrpežljivo vztrajamo zraven križa. Trpljenje bi bilo brez smisla, ako bi brez koristi trpeli; ako ne bi potrpežljivo prenašali bridkosti. bi nam bil križ v pogubljenje, bili bi slični trpečemu levemu razbojniku. Da, d.a, človek bi še potrpel, ako bi bil kriv, toda nedolžen trpeti, to je pretežko. Mnogi tarnajo na ta način, ker ne razumevajo skrivnosti trpljenja. Trpeti morajo vsi, dobri in hudobni. Trpeli so nedolžni otročiči v Betlehemu, trpel je in se v bolečinah zvijal hudobni Herod, čigar telo so črvi jedli, dočim je njegovo dušo gri-zel črv nemirne vesti. Ali bi rajši trpel kakor Herod in ne po nedolžnem? Trpimo torej ne samo, kadar smo krivi, ampak tudi tedaj, ako se ne zavedamo krivde. Križi so pečat, ki nas označuje za prijatelje božje. Nadangel Rafael je rekel Tobiji: "Ker si bil Bogu prijeten, je morala priti skušnja nad te." Sv. Avguštin pravi, da je vseeno, biti brez križa in brez nadlog in biti izključen iz števila otrok božjih. Sv. Ambrož pa imenuje potrpežljivost v nadlogah : mater zvestih vernikov. Nadloge namreč obvarujejo človeka največjega zla, greha; bridkosti so velika dobrota, ker ž njimi zadostujemo božji pravičnosti za grehe, one nas varujejo gnilobe mlačnosti. Nadloge povišujejo človeka nad zemske stvari. Človek, preiz-kušan po bridkostih, polaga svoje upanje in ljubezen v Boga in je sličen orlu, ki visoko v zraku ta-korekoč prezira vse, kar je nizko in vsakdanje. Kakor se je Noeto-va barka vzdigovala ,ko so naraščale vode, tako se velika duša, ki se v skušnjah nadlog vdaja v voljo božjo, vzdiguje tem više, čim bolj jo napadajo valovi bridkosti. Sv. pismo imenuje nadloge ke-lih, s katerim Bog nazdravlja svojim ljubljencem. -Gospod stoji zraven trpečih kakor ljubeča mati zraven bolnega deteta. V roki drži zdravilo, ki naj otroku vrne zdravje. Prijazno mu prigovarja, naj pije bridke kapljice; ako se jih pa dete brani, šiloma odpre otrokova usta in vlije vanje zdravilno pijačo. Kelih trpljenja daje Bog vsem svojim otrokom-Daje posebno bolnim, t. j. grešnikom. Hudobni se tega zdravila na vso moč branijo a nič ne pomaga, piti morajo — in piti bodo morali celo večnost — vin° božje jeze. Včasih se tudi pravični branijo tega keliha ali vsaj prosijo, da bi šel mimo njih, vendar pa posnemajo božjega Zve-ličarja rekoč: Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. Veren kristjan se nadlog i'1 bridkosti ne brani, ampak jih smatra za odlikovanje. Sv. Pavel je bil obdarovan s premnogim1 dokazi božje ljubezni, tako da se je imel s čim hvalili in ponašati- Vendar pa ni nobene dobrote smatral za toliko odlikovanje, kakor verige, v katere je bil vklenjen zaradi Jezusa. Efežanom se je predstavil z besedami: Ego Paulus vinctus in Domino. (Ef. 4, 1-) Jaz Pavel, jetnik v Gospodu. Te verige je smatral za najboljše priporočilo. Zdaj bomo razumeli smisel besed Jezusovih: Blagor jokajočim, t- j. žalostnim. Ali bodo vsi žalujoči blaženi — ali so vse solze zaslužne za nebesa ? To ne, ker potemtakem bi bili vsi blaženi, ker večalimanj vsi ljudje s solzami dokazujejo, da je svet solzna dolina. Tudi neverniki se solzijo, kadar se poslavljajo od svojih Mrtvih sorodnikov in prijateljev; Premnogi jokajo iz jeze in obupa. O teh solzah ne govori Kristus — on blagoslavlja solze v voljo božjo vdanih trpinov, solze spokor-nikov, solze žalostnih zaradi kraljestva božjega. "Blagor onim, ki trpe preganjanje zaradi pravice, ker njih je nebeško kraljestvo." Te besede veljajo prav posebno za današnji čas, ko morajo verni Jn zvesti katoličani bridko čutiti, da so otroci tiste cerkve, ki je od svojega Ustanovitelja sprejela za dediščino — križ in trpljenje. Cerkev je Kristusova nevesta, ki je prišla iz njegovega odprtega ona je telo, čigar glava je Jezus. Cerkev nadaljuje delo odrešenja, zanjo je vedno pripravljena Kalvarija, na katero dostojanstveno stopa, da se tam Žrtvuje z.a zveličanje človeštva, j^jen Ženin jo je odkupil s svojo krvjo in hoče, da ona kupuje mi-J08ti za isto ceno trpljenja. Nad-Joge in preganjanja so njeno živ-'Jenje. Njo predstavlja vihar na ^orju, o katerem nam poroča sv. evangelij. Cerkev plava na sredi oceana tega sveta v neprestani Nevihti, ki jo povzročujejo sov-raŽniki božji. Tako je bilo vse ča-Komaj je zapustila Jeruzalem ,n Kalvarijo, kar navalijo nanjo Vzburjeni Judje, vzdignili so se valovi mržnje in vihar preganja--Kako strašna je bila ta prva nevihta! Cesarji, kralji in narodi so šli v boj zoper njo, z ognjem in mečem so jo preganjali, Petrova ladja je plavala na valovih muče-niške krvi. Komaj je malo ponehalo krvavo preganjanje, so se pojavili drugi sovražniki, ki so jo napadali z orožjem laži - modroslovja. Koliko laži in obrekovanja, koliko porogljivega zasmehovanja je morala prenašati nositeljica prave, resnične kulture. Nato so prišli divji barbari, ki so ji grozili s popolnim uničenjem. Pa tudi ta nevihta ni mogla uničiti božjega dela, Cerkev je izšla kot zmagovalka, ki je izpremenila barbare v svoje ljubljene in zveste sinove, krvnike v svoje bi-anitelje. A tudi po tej zmagi Cerkev ni dosegla miru, Bog je odločil, da mora vedno trpeti do konca sveta. Vzdignil se je Islam proti nevesti Kristusovi, več stoletij je napadal krščanstvo ter zahteval strašne žrtve. Nehote se človek spomni izkušanega Joba, kateremu so prinašali poslanci vedno nova poročila o nesrečah. Ko je začelo pojemati turško preganjanje in so bili ti hudi navali odbiti, je prišla nova nadloga: vihar, ki ga je povzročil Luter in drugi odpadniki. Valovi krivih naukov so visoko vzdignili Petrov čoln, v valovih brezverstva so izginili veli-kaši in knezi, duhovniki in redovniki, pa tudi stotisoči preprostega ljudstva. Z nečuveno besnostjo so heretiki napadali Cerkev, uničevali njene dogme, odpravljali bogoslužje, rušili cerkve in oltarje, pobijali duhovnike, zapirali samostane in preganjali vernike. Pa tudi ti valovi so se umirili. Kar je Cerkev v Evropi izgubila, je pridobila v misijonskih krajih po delovanju indijskega apostola sv. Frančiška Ksaverija in drugih. Kdo bi mogel popisati vse trpljenje vernih kristjanov, ki so morali prenašati tolike nadloge? In to neprenehoma! Ko je začel pojemati boj s protestantizmom, se je vzdignila v Franciji strašna burja revolucije, ki se je z vso si- lo zagnala v skalo resnice in pravice, v Cerkev. Brezverci so postajali vedno drznejši, sovražniki imena Kristusovega številnejši, njihov vpliv je bil vedno močnejši. — Bog pripusti, da se peklenska vrata vedno strastneje zaganjajo v božje kraljestvo na zemlji, tako da vse te nadloge vedno bolj rastejo, kakor nekdaj, tako tudi danes. Katoličani morajo večkrat žrtvovati svojo svobodo, morajo trpeti preganjanje, nositi jarem križa in breme nadlog. Zakaj Bog dopušča, da obiskujejo tolike bridkosti njegove izvoljene ? Zakaj ne morejo pravični v miru živeti ? Iz mnogih razlogov, ki smo jih navedli že v začetku. Po neprestani borbi se spoznajo, kateri so pravi učenci Križanega in kateri si to samo domišljujejo. Pogosto mislimo, da smo krepostni, dokler nam gre vse po sreči. Kadar pa pride sitnost, težava, takoj opazimo, da nam mnogo manjka. Jeza in nejevolja nas premaga in krotkost se mora umakniti — namišljena ponižnost se skrije — zavlada pa napuh. V nadlogah pa se kreposti utrdijo, da sčasoma premagajo vsako strast. Zavoljo nadlog vedno bolj spoznavamo, da nismo za ta svet, ampak za božje kraljestvo. Mi smo na razpotju, ena pot vodi v raj, druga v pekel. Na tem potovanju so vsi skupaj, preganjani in preganjalci, toda pride dan velike ločitve, ko bo dobil vsak tisto mesto, ki mu gre po pravici. Kje bo prostor za preganjane? Na desnici Njega, ki je bil prvi med preganjanimi, prvi med trpečimi, ki ima v roki križ — dočim bodo vsi preganjalci skupaj uvideli, da je bila njihova največja zmota, ker so se upirali — Vsemogočnemu. Takrat se bo končala visoka pesem vojskujoče se Cerkve: "Blagor trpečim . . ." in vsi zbori zveličanih bodo pričeli zmagoslavno himno: aleluja! (Dalje.) # 104 AVE MARIA" 7001etnica smrti sv. Frančiška in naš "Apoštolat sv. Frančiška." 700-LETNICI smrti sv. Frančiška smo že pisali in bomo seveda še. Saj pišejo o njej po vesoljnem svetu, pišejo celo taki listi in časopisi, ki niso ravno navdušeni za praznovanje svetniških obletnic. Kako ne bi pisali mi, ki nam je vsaka malenkost iz Fran-čiškovega življenja dragocen spomin, ki nam je vsaka beseda o sv. Frančišku biser? Naslov našega č'anka kaže, da hočemo ob tej priliki na nekaj posebej opozoriti. Ali se vam zdi prisiljeno, če hočemo spraviti naš "Apoštolat sv. Frančiška" v zvezo s sedemstoletnico svetnikove smrti? O svetem Frančišku pravi cerkvena pesem : "Franciscus, vir ca-tholicus et totus apostolicus" — Frančišek, mož katoliški in skoz in skoz apostolski Za zveličanje duš je imel tako gorečnost, kot pravi Kristusovi apostoli. Sam je šel mohamedancem oznanjevat evangelij in svoje učence je pošiljal na vse strani, da bi pridobili Kristusu kolikor mogoče veliko duš. Apostolsko je bilo vse njegovo življenje, njegovo delovanje in njegova ustanova. Apostolsko moramo biti navdahnjeni tudi mi in delovati moramo apostolsko, če hočemo biti učenci in posnemovalci velikega svetnika. Morda si kdo misli: kako naj pa j.az v svojih težkih razmerah delujem apostolsko, kako naj postanem vsaj malo podoben sv. Frančišku ? Saj to je ravno, kar mislimo vsem in vsakemu posebej povedati. Bratovščina, ki je že nekaj let ustanovljena pri nas in se imenuje "Apoštolat sv. Frančiška," omogočuje vsakemu med nami, da postane tih apostol. Saj veste, kakšen namen ima naš "Apoštolat." Zidati hočemo nov narodni kolegij, v katerem se bodo vzgajali mladeniči za misijonarje med rojaki tu v Ameriki, pa tudi — če Bog da — za druge kraje, kjer še manj poznajo Kristusa Gospoda ko naši rojaki v Ameriki. Vsak, kdor količkaj prispeva v ta namen, da se naša apostolska namera čimprej uresniči, je že sedaj deležen vsega dobrega dela, ki bo kedaj izviralo iz tega našega kolegija, in postane tako sam misijonar in apostol. Veste tudi, da "Apoštolat" na-klanja celo vrsto duhovnih dobrot svojim članom, toda to omenjamo na tem mestu samo mimogrede, saj natančneje lahko vsak bere o tem na platnicah, kjer so ponatisnjena pravila "Apostolata." Ali po vsem tem razumete, zakaj spravljamo naš "Apoštolat" v tesno zvezo s sedmo stoletnico smrti sv. Frančiška ? Ali se vam ta zveza še zdi prisiljena? Po vsem katoliškem svetu pre-udarjajo, kako bi na najdostoj-nejši način proslavili to izredno slovesnost. Nepregledna vrsta spomenikov se snuje po svetu, ki bodo letos postavljeni in bodo poznim potomcem pričali, kako je današnji rod razumel velike dni, v katerih je živel. Ne samo cerkveni krogi bodo slavili Frančiška, temveč tudi svetne oblasti, posebno v Italiji, katere sin je bil sv. Frančišek. Mi gotovo ne bomo postavljali svetniku svetnih spomenikov, ali na duhovne nikakor ne smemo pozabiti. Ali se vam ne zdi, da bi bil najlepši spomenik ta, ako bi v letošnjem letu naša namera glede frančiškanskega kolegija naredila velik korak naprej proti svojemu končnemu uresničenju? Da, letos je ura, letos moramo s prav posebno gorečnostjo na de- lo za naš bodoči kolegij. Ako se nam posreči, da razširimo svoj "Apoštolat" med vsemi našimi dobromislečimi rojaki in še posebej med našimi milimi prijatelji, bomo naredili velik korak naprej. Po pravilih ni treba, da bi moral vsak član "Apostolata" plačati enkrat za vselej $10.00, ker vemo, da tega ne zmore lahko vsak. Zadosti je, da pošlje prvič samo 50c in potem vsako leto, dokler hoče biti član in se udeleževati vseh duhovnih dobrot te bratovščine, novih 50c. To je pa majhna svota in jo zmore pač skoraj brez izjeme vsak. Mi bomo vodili natančni zapisnik vseh članov in bomo imeli zazanamenja-ne vse njihove prispevke, da se ne bo vi-inila neljuba pomota in da bomo mogli člane, ki so morda z letnim prispevkom' zaostali, pravočasno opozoriti na njihovo zamudo. Opozoriti pa moramo še na to, da je treba za vsakega člana, ki ga hočeta vpisati, naj že bo živ ali mrtev, posebej plačati članarino 50c na leto ali enkrat za vselej $10.00. Tudi ne pozabite na to, de vsak zapisan član neha biti član, ako je pozabil obnoviti članarino, oziroma so drugi pozabili zanj obnoviti. Torej ,bratje in sestre, rojaki in rojakinje — ali hočete z nami na prav resno delo, da postavimo v spomin Frančiškovega jubileja veličasten spomenik, ki bo nam vsem in še poznim rodovom v največji božji blagoslov? Vemo, prepričani smo: HOČETE ! — Dobro, bodite nam naj-prisrčneje pozdravljeni! Hitite na delo, pristopajte v naš "Apoštolat," nabirajte novih članov in nam jih pošiljajte. Bog pa blagoslovi vaše in naše bogoljubno delo! mm Vest imas. VE stvari," pravi nekje nemški modroslovec Kant, "me navdajata vedno z občudovanjem: zvezdnato nebo in pa vest v meni." meni! Vsak človek čuje v svoji notranjosti skrivnostni glas vesti, včasih bolj, včasih manj glasno. Ce se mu bliža iz-kušnjava ali dušna nevarnost, da bi ga zvabila k zlemu dejanju, se *nu takoj upre vest in mu kliče z neizprosno strogostjo: tega ne smeš, tega ne delaj! In če je kaj slabega opustil ali ni porabil lepe Prilike za dobro dejanje, se mu zopet oglasi notranji klic vesti in vznemirja. Kdo je, ki ni še zaslišal po grešnem dejanju klica svoje vesti? Pa Vest se javlja tudi kot poslanka niiru vsem onim, ki prav delajo. Kako prijetno je človeku pri sr-cu> če ga pohvali njegova vest po dobrem dejanju! Pekoča vest, Najhujši pekel; mirna vest največje blaženstvo. Odkod vest in njeni opomini, karanja, vabila in pohvala? Ni nekaj takega, kar si sami vzgoji-m°. saj se nam je pojavila s popolno jasnostjo takoj, ko smo se Pameti zavedeli. Vest ni morda Nastala po tisočletni ali vsaj po stoletni navadi, saj potem' bi jo korale dolgoletne drugačne navade tudi izpremeniti in preobrniti. f° Pa ni res, marveč ostane, čuje-^a in kliče, najsi tvoja okolica še tako napak živi. Vest se javi, ne da bi jo ti kli-Cal ali vabil; vest tudi ne utihne, če ^i ti rad, da bi molčala. Ona Je klic božji v tvoji duši in ti pred Vsakim dejanjem popolnoma jas-|10 pove, jeli pravilno ali ne; isto-ako ti po vsakem dejanju govori, C(i si storil dobro ali zlo dejanje. 2e kot otrok si slišal njen glas; •Norda nisi govoril resnice, že ti Je rdečica zalila obraz, sram te bilo pred starši ali učitelji. eat ti je bila razločno govoreč sodnik. In ta vest spremlja človeka na vseh potovanjih skozi življenje. Morda se velikemu in za-staranemu zločincu posreči, da za nekaj časa zamori ta glas božji v svojih prsih ali vsaj prevpije z raztresenostmi in zabavami; toda prišla bo samotna ura, vest bo silno in glasno naštevala vse pregrehe in bo sodila zločinca. Tako nosi sleherni od nas neprestano v svojem srcu vedno čuječega, brezobzirnega in nepodkupljivega sodnika. Glas vesti je znan vsem narodom sveta. Povsod jih svari, tolaži in muči. Ne bomo govorili o sv. pismu stare in nove zaveze, saj sta bogata takih stavkov, ki govorijo o vesti. Tudi ne bomo naštevali sv. očetov in drugih krščanskih pisateljev in mislece^, ki razpravljajo o vesti. Poklicati hočemo nekaj mož iz temnega starega veka, katerim ni sijala luč razodetja božjega, marveč so bili navezani na lastno spoznanje svoje pameti — poganske mislece. Tudi v njih vrstah najdemo številne dokaze za to, da so oni in njih sodobniki spoznali pomen in delavnost vesti. Poglejmo zlasti Grke in Rimljane! Grke najprej. Kako lepo govorijo o vesti osebe v grških žaloigrah ! Sofokleje-va junakinja Antigona gre za glasom svoje vesti in zato stori svojo dolžnost napram truplu pravkar umrlega brata, čeprav je kralj Kreon to ostro prepovedal in ona ve, da jo čaka za njeno pokorščino do glasu vesti smrtna kazen. Mladenič Neoptolemos v Sofo-klejevi žaloigri "Filoktet" za nobeno ceno neče sprejeti tujega loka, ker mu vest to prepoveduje. Kako se vest oglasi po zlem dejanju, sodeč in karajoč, nam govori že starosta pesnikov Homer, ki je živel tisoč let pred Kristusom. Junakinja speva, lepa Prof. Dr. F. T. Helena, imenuje samo sebe ne-sramnico in vredno sovraštva; objokuje svoje prestopke in si želi, da bi jo bila rajši takoj po rojstvu odnesla burja v gorovje ali jo potopila v morskih valovih, da bi ne bila prišla zla dejanja vanjo. Eshisnes pravi: tako se mnogi usmrtijo, ker ne morejo prenašati muke pekoče vesti. Menander pove bridko resnico, kako postane oni, ki ima pekočo vest, naenkrat boječ in zmeden, najsi je bil prej še tako drzen in lahkoveren. Mislec Aristotel piše v kratkih, krepkih stavkih, kako se oni ljudje, katere muči nemirna vest, ali sami usmrtijo, ali pa bežijo iz samote, ker jim samota vzbuja mučne misli. Epiktet lepo pravi, da izročijo starši deco vzgojitelju in učitelju, da jo dobro vzgaja; Bog pa odraslega človeka izroči glasu vesti, da ga vodi. Ali Rimljani! Veliki modroslovec in govornik Ciceron se sklicuje večkrat na vest. V govoru "Za Roscija" piše: "Ne mislite, da one, ki so ravnali brezbožno in nepravično, res preganjajo maščevalne boginje Fu-rije, kakor jih predstavljajo v gledališčih z gorečimi bakljami. Marveč vsakega muči njegova lastna vest zavoljo storjenega zločina, vsakega plaši njegova lastna notranjost." V spisu "O zakonih" pravi, da uide zločinec večkrat kazni sodnikov, zato ga pa bolj trpinči strah in muka lastne vesti. V nekem drugem spisu trdi lepo, da je v vesti dan človeku najžlahtnejši sad dobrega dejanja; ne v tem, da nam pritrjuje množica in nas hvali, marveč v tem iščimo krepila v nesreči, da nas hvali naša vest. Tudi pri modrijanu Seneki najdemo večkrat omenjeno vest. Pravi ,da pravični mož ničesar ne dela zaradi ljudi, ampak vse le zaradi svoje vesti. Nesrečen j« človek, ki prezira to pričo svojih Vest dejanj! Lepe so njegove besede: "Božji duh biva v nas in opazuje dobro in slabo; kakor mi delamo ž njim, tako on dela z nami." Plinij Mlajši smatra za potrebno dušno velikost, da človek išče velikosti ne pred ljudmi, ampak pred samim seboj. Zgodovinar Tacit opisuje pekočo vest cesarja Tiberija, kateremu vse neizmerno bogastvo in vsa brezmejna čast ni bila nič, ko ga je pekla vest. Sueton opisuje dušne muke cesarja Nerona, potem ko je storil najhujši zločin, ko je umoril rodno mater. Ali listajmo verske knjige starih Perzijcev, Asircev in Babilon-cev! Njih molitve prosijo bogove, naj jim odpustijo dejanja, ki jih težijo. Velikokrat morajo moliti kesanje, in sicer ne le nad zunanjimi dejanji, ampak tudi nad grehi v mislih in željah, katerih ni videlo nobeno človeško bitje, .ampak le vest, ki je poslanka božja. Zanimiva je v tem oziru "Mrtvaška knjiga" starih Egipčanov. Noben rajnki ne more iti v bivališče blaženih, če ni prestal pred bogom Ozirisom sodbe. Oziris mu namreč tehta vsa dejanja. Dene jih v eno skledico tehtnice, v drugo pa položi božje zapovedi. Umrli nagovori tega boga z besedami : "Prišel sem k tebi, svojemu bogu in gospodu. Nisem storil hudega ljudem. Nisem nikogar u-moril ali mučil, nisem grešil s prešuštvom, nisem bil nečist, čist sem" itd. Med sodbo pa začne dušta obupavati in se skuša s tem opogumniti, da nagovori samo sebe. — Vse izpraševanje in tehtanje pa ni nič drugega kot preisko- vanje vesti na dan sodbe. In vsa sodba nad življenjem ima le potem tak pomen, če je imel človek v svoji vesti sodnika, čigar zapovedim in nasvetom se je mogel pokoravati ali pa jih preslišati — po svoji svobodni volji. stari indijski pesnik Kalidasa pravi v žaloigri Sakuntala: "Kdor zlo ravnal je, bi se rad ob misli potolažil, češ: "Nikdo me videl ni." Pa videli so ga bogovi in pa nekdo drugi še: Njegova lastna notranjost. Gorje in kazen od bogov pa onemu, ki ni ravnal tako, da bi sodnik ki v lastnih prsih biva mu, ga bil vesel." In indijski spev Pantšatantra opisuje nazorno, kakšen postane oni, ki je kaj hudega storil in se mu oglaša vest: Glas se mu spremeni in barva, plah njegov pogled je. Mož, ki slabo je ravnal, preblede-va, opoteka se korak njegov, oči obrnjene so v tla, pred vsakim ima strah; ko govori, zatika se mu glas, po čelu znojen je . . . Kdor pa pravičen je v dejanjih, ta vesel v obraz je, oko njegovo mirno, govor teče mu zavestno. Nikogar ne boji se, ker v oporo mu njegova lastna notranjost je . . ." Naj zadoščajo ti zgledi kot priče, da je vest vsesplošen pojav vseh narodov in vseh časov; da je dota, katero prinese vsako človeško bitje na svet, v svojo tolažbo ali pa v svojo muko. Zato se vam ne bo zdelo čudno, ako se tudi oni misleci, ki so veri in krščanstvu tuji ali pa kar naravnost sovražni, ne upajo dvojiti o vesti. Modroslovec iz nemškega Kraljevega Gradca, Imanuel Kant, je zgradil vse svoje nravo-slovje na ta občečloveški pojav vesti. Leta 1892. se je sešlo v Berlin veliko neverni^ nemških učenjakov, da preudarijo, kaj naj še človeka vodi, če mu vzamejo vero. Rekli so potem: "Vest nas postavi vse, kateri smo ljudje, na skupna tla." Da,na skupna tla nas stavi naša vest. Ona nam namreč govori in dokazuje, da smo sinovi tistega Boga Očeta, kateri nam je dal enake zapovedi in prepovedi in kateri nam tudi pri vsakem dejanju še posebej razodeva svojo voljo. Gorje nam po smrti* če ne ubogamo te "ptičke božje, ki vam govori v lastnih prsih;" gorje nam pa tudi že tukaj na zemlji, saj ga ni rablja, ki bi bolj mučil človeka, kot ga muči slaba vest. In veselo dostavimo: ni je pa tudi sreče in brezskrbne blaženosti na zemlji, kot je čista in mirna vest! Samo vaja. E smemo biti bolj ka-katoliški, kakor papež," je rekla častita mati, ko je stopila v sobo na veliko soboto opol-"Sedaj je posta konec in tu s° vaša pisma, ki so došla od pe-Pelnične srede." Novincinje so se zbrale okrog katere; vsaka je dobila pismo. Odšle so v svoje sobice. Slediti hočemo sestri Kamili. Ko je prišla v svojo sobo, je takoj vzela v roko knjigo s premišljevanji. Brala je odstavek iz lista svetega Pavla, kjer piše o vstajenju poveličanega telesa: Vsejano je v nečasti, vstalo bo v slavi. Vsejano je v slabosti, vstalo bo v moči. Vsejano je zemeljsko telo, vstalo bo duhovno telo. Kake misli vzbujajo danes te besede, ko je velikanoč tako blizu! Sestra je brala in premišljeva-a in brala ter zopet premišljeva-la- Ko se je oglasil zvonec in naznanil, da je konec premišljevala, je ravno skončala odstavek: Tako je vstajenje najbolj praktična misel v vsakdanjem življe-11 JU pobožnega katoličana. Polled na vstajenje je njegov vzor, P° katerem uredi svoje življenje ln utrjuje svoje telo za blaženost, ko bo dvojna sestava človeškega telesa zginila in bo postalo oboje skupaj duhovno, tedaj bo telo topilo v veselje in bo deležno slave," B>1<> je še pol ure časa, da spač-Pripravljati hišo za praznik; Zato je vzeia v roko pošto. Deja-1 je na stran pisma, o katerih je bedela, da so od doma. Brala jih nazadnje. Ugibala je, odkod Prišlo vsako posamezno pismo ln všeč ji je bilo, da je vselej ugasla. . Veselila še je pisem svojih pri-j^teljic, ki so bile še v šoli. Prija-^'jica, ki je novicinja v drugem edu, ji pjge, da je srečna. Ena Rev. J. Plaznik: prejšnjih učiteljic jo izpodbuja k vztrajnosti. Jutri pri sveti maši se bo spominjala vseh. Tu je pismo od doma. Mali bratec ji piše, kaj dela v šoli, da bo mašni strežnik in da moli zanjo vsaki dan. ■ Poljubila je pismo. Njena omožena sestra ji piše, da je postala teta. Brat v višji šoli ji piše, da vedno bolj želi postati duhovnik. Kako dober je Bog! Nazadnje je sestra vzela pismo, ki je prišlo od njene matere. Težko je. Oče je gotovo tudi priložil. Sestri je prišlo na um, da bi bilo zelo Bogu všeč, če se premaga in prebere pismo šele drugi dan, na velikonočno nedeljo. To samozatajevanje hoče darovati za tisto osebo, ki morda ravno sedaj bere slabe novice. Boj je bil kratek: sledila je navdihu. Dejala je pismo na stran. Začul se je zvonec, ki je klical na delo. V drugem delu mesta je pridno šivalo mlado dekle. Okrog nje so bili razni deli velikonočne obleke izza lanskega leta. Letos ji ni bilo mogoče kupiti nove obleke, vsaj ravno sedaj ne. Helena je bila sirota in izpre-obrnjenka šele eno leto. Imela je bogate daljne sorodnike na zahodu in sploh ni vedela, če vedo za njo. Šivalna soba, v kateri jo vidimo, je bila tudi njena kuhinja, spalna soba, knjižnica in vse, kar je potrebno. Bila je pa snažna soba in bi človek ne mislil, da služi toliko namenom. Videlo se je, da ima dekle dober okus in da bo lepo oblečena na veliko noč, četudi ne bo imela ničesar novega. Začul se je zvonec pri vratih. Helena je mislila, da je poštar in si ni mogla domisliti, kaj bi ji kdo poslal, Hišna gospodinja je potrkala na vrata in ji oddala pismo. Helena je najprej mislila, da je pomota. Poštni pečat je denver- ski in je bilo poslano iz odvetniškega urada. Advokata ne pozna in nikogar v Denverju. Vendar, na pismu stoji njeno ime popolnoma jasno. Roka se ji je tresla, ko je odpirala pismo in vse telo ji je trepetalo, ko je je brala. Postala bo dedinja velikega premoženja po svojem starem striqu, če postane zopet protestantinja. Če pa noče, gre celo premoženje rdečemu križu in se razdeli v dobrodelne namene. Zahteva se takojšnji odgovor. To je bila preizkušnja za mlado dekle, ki še ni bila do dobra utrjena v veri. Ce bi bila postala mormonka ali se oprijela druge neumne sekte, bi oporoka ne bila narejena pogojno. Ker pa je postala katoličanka, mora biti preizkušena in kaznovana, če hoče ostati verna » . k Helena je odložila pismo in kakor v omotici korakala po sobi gori in doli. Občutila je zlo in krivico, ki se ji godi. Zakaj pride stric v njeno življenje na tak način? — Sedla je in se lotila dela. Mračni oblaki so se podili po njeni duši. Ozrla se je naokrog. Življenje se ji ni še nobenkrat zdelo tako otožno in suhoparno. Delo je izgotovljeno. Vzela je v roke rožni venec in molila. Molitev jo je pomirila. Ura v bližnjem zvoniku je bila pet. V cerkvi spovedujejo in ne bi ji škodilo, če bi izpregovorila nekaj besed z duhovnikom. Ko je dekle prišla v cerkev, je dolga vrsta vernikov čakala na spoved. Nekako ob šestih je prišla na vrsto. Zdelo se ji je najbolje, da ne krade časa in ne pripoveduje duhovniku svoje zgodovine. Samo prosila ga je, naj moli po njenem namenu. Obljubil ji je, da se je bo spominjal drugi dan pri sveti maši. Zakrament in tiha molitev sta jo potolažila. Šla je domov, si pri- pravila večerjo in šla zgodaj v posteljo. Sanjalo se ji je mnogo, sedaj o stricu, sedaj o Denveru. * * * Velikonočno jutro je bilo lepo in gorko. Helena je šla zgodaj v cerkev, da prejme sveto obhajilo še pred mašo. Duhovnik, ki jo je sprejel v katoliško vero, je bil goreč častivec presvetega Rešnje-ga Telesa in ji je vcepil v dušo zavest, kako važno je Najsvetejše v našem življenju. V zahvali po svetem obhajilu se je pogovarjala z božjim Gostom o svoji težavi. Ce so jo prej skušnjave mučile, da bi se vrnila k stvarem, ki jih je bila zapustila, so sedaj te težave premagane. Potem je poslušala pridigo. Zdelo se ji je, da je govor samo zanjo. Propovednik je rekel, da velika noč ne pomeni povrat-ka pomladi, ima vse drugačen pomen. Znači nam bodoče življenje. Kristus je vstal od mrtvih; tudi mi bomo vstali, poveličani in neumrljivi. Življenje je samo vaja za veliko pomlad v večnosti. Ne smemo računati na to, kaj smo storili, ampak, kako smo storili. Kristus, veliki vodja, nas natančno opazuje. Ce igramo svojo vlogo, kakor nam jo je on določil, bomo obilo poplačani. Ne gre za to, kaj mislijo o nas drugi igralci, tudi ne, kaj misli občinstvo, ampak, kaj misli Bog. Marsikaj je treba potrpežljivo prenesti; pa življenje je kratko. Kmalu bomo prešli iz časnega odra na večnega. Cez dan je Helenina soba bila podobna cerkvi ,ko je dekle pisala odločno pismo, v katerem' je povedala, da nikakor ne mara prodati svoje vere in svoje duše. • * * Ob isti uri je sestra Kamila brala pismo od doma. Ko poteče vaja življenja in ko bodo razdeljene vloge v večnosti, bo neka žena proglašena za versko spoznovalko, neka sestra bo pa sodeležna njenega plačila * . . ^IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM D nekdaj imamo že romanja. V sv. pismu beremo, da je dvanajstletni Jezus s svojimi starši romal iz daljnega Nazareta v eruzalem k velikonočnim praz-^Kom. Izraelci v starem zakonu kaj radi romali ob raznih pri-ah in praznikih na oni kraj, ]er je bilo svetišče s skrinjo za-eze. Tako beremo v prvi knjigi kraljev, da je Elkana z Efraim-keKa gorovja hodil ob določenih iz svojega mesta v kraj Silo, Ner je bilo svetišče, da bi molil .J daroval Gospodu vojnih trum'. ekoč je vzel s seboj na to božjo Pot svojo ženo Ano, ki ni imela v o?^' ^ je goreče prosila Boga kiju, da bi dobila sina, in njena Prošnja je bila uslišana n.a tem 8V- kraju. mnogih dneh je Ana dobila ' na in imenovala je njegovo ime atl)Uel. Kmalu na to je šel Elka-ja ln vsa njegova hiš-a v Silo, da ? daroval Gospodu slovesno da-jeev in dopolnil obljubo. Pozne-1 Ana pripeljala sinčka se-v Silo in je darovala Bogu "ahvalno daritev. Rh ])(> V|dno je, da je noko vroje-nukrnjenje v človeški naravi. pohiteti na prav posebno svet kraj in ondi Gospoda in njegovo sv. mater prositi izrednih milosti. Na tak način so nastala božje potna romanj«. V srednjem veku so ljudje mnogo romali na razne sv. kraje. Osobito so bila priljubljena božja pota v Rim na grob prvaka apostolov, v Jeruzalem, kjer je naš Gospod trpel in umrl, in na grob sv. .apostola Jakoba starejšega na Špansko v Kompostelo.. Naši pradedi so kaj radi romali na Nemško v Kelmorajn, kjer hranijo ostanke sv. Treh Kraljev. V novi dobi so nastala mnoga božj.a pota, kot n. pr. v starem kraju Brezje na Gorenjskem. A najbolj je zaslovel Lurd, kjer se je Marija Bernardki prikazala in želela, da bi ljudje prihajali v procesijah na ta sv. kraj. Božja pot v Lurdu je nekaj posebnega. Nikjer drugod ne časte Jezusa in Marije tako ko v Lurdu. Tam je pobožnost taka, kot je bila v prvih časih krščanstva. Tu ni nobene razlike med ljudmi, naj bodo romarji bogati ali ubogi, naj bodo visoki cerkveni ali svetni dostojanstveniki ali preprosti Baski iz bližnje Španske. Na tem sy. kraju je vsak le vnet častilec Matere Božje, ki v svojih težavah vzdihuje k Pomočnici kristjanov. Pobožnost ugledaš naj prvo pri votlini. Nekateri leže na obrazu pred milostnim kipom Lurške Gospe, drugi klečijo in dvigajo roke proti Njej, ki tu dela čuda in deli dobrote. Kar na glas Mariji tožijo svoje nadloge in jo s solzami v očeh prosijo tolažbe. Bolnike pripeljejo ali prineso pred votlino in ti imajo vprte svoje oči neprestano v Marijo. Izraz na obrazu in solze v očeh pričajo, kaj pričakujejo od Dobrotljive. Kadar se služi sv. maša v spodnji votlini, prosijo bolniki in njihovi strežniki na glas Jezusa ozdravljenja. Ponavljajo one klice, s katerimi so bolniki za čas« Jezusovega bivanja na zemlji klicali k Gospodu za pomoč. Jezus, Sin Davidov, usmili se me! Jezus, tisti, ki ga ljubiš, je bolan! Gospod, daj da vidim itd. To so glasne in goreče prošnje pred prestol Gospoda na altarju, pričujočega v sv. Hostiji. Pri povzdigovanju sv. Hostije vse pade na kolena in se klanja do tal, kakor so storili trije Modri v Betlehemu. Vsak dan ob 4. popoldne je (Dalje.) LURE Rev. John Miklavčič. procesija presvetega Rešnjega Telesa in zvečer o mraku prižgo tisoči in tisoči romarjev svečke in v procesiji časte M.arijo. Procesija presv. Rešnjega Telesa se vrši pozimi in poleti in sicer na vse načine slovesno. Ta procesija je najbolj veličastna manifestacija žive vere v Gospoda, pričujočega v najsvetejšem Zakramentu. O poletnih in počitniških mesecih pride v Lurd dostikrat na en dan 50 do 80 tisoč romarjev in ob takih prilikah traja procesija po cele ure. Takrat je trg pred rožnivensko cerkvijo poln bolnikov, večina so v posteljah ali pa v nalašč zato pripravljenih vozičkih. Pred presv. Rešnjim Telesom koraka na stotine duhovnikov z gorečimi svečami v rokah in glasno prosijo za bolnike. Navadno kak škof nosi Najsvetejše in da vsakemu bolniku monštranco, da jo objame in poljubi. Bolniki dvigajo roke proti dobrotljivemu Zveličarju in ga prosijo ozdravljenja. In resnično ! Največ bolnikov hipoma ozdravi pri tej procesiji . . . Prihajajo pa tudi v Lurd brezverci zgolj iz radovednosti. Toda ta veličastni pojav pri popoldanski procesiji je marsi-kakega brezverca uklonil: padel je na kolena pred svojim Bogom in v srcu mu je oživela zamrla vera. Mnogi so prišli v Lurd neverni, z mrzlim srcem, s kljubu-jočim razumom, a procesija presv. Rešnjega Telesa jih je preme-nila. Iz Lurda so se vrnili verni, z vnetim srcem za Jezusa in Marijo in svoj razum so uklonili večni Resnici. O mraku se vrši vsak dan procesija s svečkami. Vsak udeleženec ima prižgano svečo. Če je veliko romarjev, se razdeli procesija v več delov. Ko sem bil jaz v Lur-du meseca avgusta 1. 1898., so bile vsak večer tri take procesije. Pri tej pobožnosti molijo ljudje rožnivenec, drugi pojo litanije Matere Božje, drugi Marijne pesmi in lurško pesem, katere vsaka kitica se konča z besedami: Ave, ave, ave Maria, ave, ave, ave Maria ! Vse tri cerkve so med procesijo zunaj krasno električno razsvetljene. Pozno v noč se romarji vračajo v svoja stanovanja. Kdor je bil novzoč pri večerni procesiji in je videl te množice, kako vneto Marijo časte, je moral vzbuditi v srQU pobožnost do preblažene Device. Pobožnost pospešujejo marmornate plošče, na katerih so z zlatimi črkami vdolbljena razna čudežna ozdravljenja in uslišanja. S temi ploščami so pokrite stene od oboka do tal v vseh cerkvah. Kdor gleda te plošče in bere napise, mora spoznati, kako dober in usmiljen je Bog in kako dobrotljivo srce ima naša ljuba Mati Marija. Če se nazadnje še ozremo na številne maše, ki se bero vsak dan, in na milijone obhajil, imamo nekoliko pojma o pobožnosti v Lurdu. Lurd je pa tudi prekrasen zgled krščanske ljubezni do bližnjega. V Lurd pripeljejo bolnike iz vseh delov sveta, največ pa iz Francije in Španske. Med temi so mnogi zelo ubogi in so jim u-smiljena srca plačala vožnjo do Lurda. Taki nimajo nikakih sredstev in zato jih brezplačno vzamejo v bolnice in zavode. Približno pride na leto takih bolnikov do 6000. Za te luboge bolnike skrbijo žene in dekleta najbolj odličnega rodu, večinoma so vse iz plemenitih družin. Ta blaga srca so zapustila dom in vse udobnosti modernega življenja in so svoje življenje posvetile oskrbi za uboge bolnike. Obvezujejo rane, preoblačijo bolnike in vse store zanje, da bi nobena mati ne mogla bolje. To ni lahka stvar in marsi-kak bolnik ima tako bolezen, da se širi od njega neprijeten vonj; treba je velikega premagovanja, da te plemenite gospe vztrajajo. Ob 5. uri zjutraj morajo že vstati in koliko noči morajo prečuti pri nevarno bolnih. To store vse brezplačno. In čeprav je služba skraj- no težavna, se vsako leto oglasi mnogo gospa in deklet, da bi stregle bolnikom. Poleg teh svetnih usmiljenk je v Lurdu mnogo svetnih gospodov — večinoma iz najvišjih stanov, ki vsak dan vozijo ali prenašajo bolnike zjutraj k sv. mašam, dopoldne pred votlino in v kopalnice, popoldne pa na trg pred rožnivensko cerkev, da so deležni procesije. Ti možje imajo vse natanko predpisano, kako je treba ravnati z bolniki. Treba je velike ljiubez-ni in potrpežljivosti, da vrše ne lahko nalogo. Knjiga "Manuel des brancardiers" predpisuje ljubezen do bolnikov, prijaznost, potrpežljivost, uljudnost, skrbnost. Kajne, junaške čednosti morajo imeti ti gospodje! Tako službo je nekoč o počitnicah nekaj mesecev opravljal tudi rajni Dr. Ivan Šušteršič. Ko pridejo vlaki na lurško postajo, že čakajo možje na bolnike. Previdno jih vzamejo iz vlaka in prepeljejo v bolnišnice. Vse to dobro delo izvira iz prave krščanske ljubezni do bližnjega. Pripomniti moram še to, da se ti strežniki in te strežnice preživljajo na lastne stroške. Kdor se hoče naučiti usmiljene in požrtvovalne ljubezni do bližnjega, naj se napoti v Lurd in naj tam opazuje samaritanska dela teh bližnjega ljubečih duš. Lahko rečem, da je Lurd visoka šola popolne krščanske ljubezni do bliŽ-njega. , Lurd je pa še več. Lurd je mesto čudežev. Pravijo, da kar beremo v sv. evangeliju o Jezusovih čudežih, ni verjetno, ker se je godilo že pred 1900 leti. V Lurd naj bi prišli taki! Tam bi se na lastne oči prepričali, da so čudeži mogoči in da se še gode. Y Lurdm slepi izpregledujejo, hrom« shodijo, jetični v zadnjem stadiju kar hipoma ozdravijo, od raka razjedeni zadobe nazaj prvotno obliko onega dela telesa, ki je Že gnil, da se nič ne pozna prejšnja bolezen. , 111 -1 atItSSB«BIVllCailIIIIIIIIIlC3lllllllIllllC3lllllllllllIC3llllIllinilCaillllllIlllVC3VllllflllllllC311VIIIIIIIIIC3111II11 lIlllC31lllltIIIlllC3IlllIII1III ICSllI llIllllllC3IIllVIIIIIIinilIllIlllIllC3IlUlllKlllllC3IIVIlllflIlllC3IIII Spomini iz lepih dni. Piše K: (Dalje.) iiDiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiniiniii.....mini.....nimam........m................................in........mirnim......in...................mom........mm.....umi..................................................................... TOREK, 30. junija, smo bili že na vse zgodaj pokonqu. Veselo občutje je vladalo med vsemi. Vsem se je videlo na obrazu Posebno veselje. Ko smo se odpravljali na pot v Lurd, se mi je zdelo, kakor bi imel pred seboj otročiče, ki po dolgi ločitvi hite ^ mamici. Kar pričakati ne mo-rfjo trenotka, da bodo objeli ljubljeno mater. "Danes zvečer bomo pa že v Lurdu," me je pozdravil Mr. Gr-dina, ko sem prišel v obednico. "Da, danes pa bomo!" sem mu Pritrdil. G. P.aker, naš hrvatski prija-je bil tudi o pravem času na mestu, da nam je poskrbel vse Potrebno: avtomobile, prtljago, ^a homo imeli na železnici goto-v° tudi vsak svoj sedež, nam je Preskrbel posebne listke. Fran-coski glavni vlaki so namreč ved-j10 tako zasedeni, d.a mora veliko •judi po cele ure stati, preden doke sedež. Železniška oblast ne J^ore vselej naprej vedeti, koliko v)0 Potnikov, zato imajo vse sede-v vlakih numcrirane in žele, da si vsak potnik vsaj šest iur pred odhodom vlaka zagotovi za ittftj-'no svotico svoj sedež. Mi seveda nismo vedeli in bi si tudi ne Poskrbeli sedežev. Mr. Paker Pa imel vse urejeno in smo mu bi,i za to hvaležni. Ob 8. uri je oddrdral vlak z nami iz Pariza proti Lurdu. Kra-Sen dan je bil, da smo ga bili ve-— popoln odsev solnca, ki je SlJalo v naših srcih. , Kmalu smo imeli Pariz za se-0.1. Le Eifelnov stolp je še gler dal Čud za nami — dolgo, dolgo. Za-eno je gledal, zakaj smo ga tako hitro zapustili. Zdel se mi je k.akor velikan, ki stoji nad Parizom ,kjer vidi marsikaj, kar mu ni všeč. Rad bi jo popihal za nami, pa ne more, ker je prikovan k tlom. "Blagor vam, da morete od tod, jaz ne morem!" se mi je zdelo, da nam kliče na pot. "Srečno hodite!" Vlak je z.avil okoli nizkih gričev in — "Eifel" je izginil našim očem. Vlak je drdral in drdral in divjal, kakor bi bil znorel. Isto kakor včeraj. Prehitro vozijo ti vlaki. Naši amerikanski ekspresni tudi drve, nekateri še hitreje, toda amerikanski železniški voz je palača, težak, železniška cesta ravna in podlaga trdna. Zato se brzina ne čuti tako. Pot nas je vodila v jugozapadni smeri proti mestu Bord6 (Bordeaux). Takoj od Pariza dalje svet ni ravno zanimiv. Kolikor dalje proti jugu smo pa prišli, toliko lepši razgled se nam je odkrival. Posebno krasna so bila ta polja, ko smo prišli v vinske kraje. Kakor daleč je seglo oko na levo in na desno, sama trta. Na milijarde galonov vina se mora tu pridelati. In kako vzorno so ti vinogradi obdelani! Veselje je videti vse to. Šli smo tudi skozi pokrajine, kjer so bila sama polja. Po hribčkih na levi in desni je bilo pisano kakor naši "cross word puzzles" po časopisih. Vsa polja so namreč razdeljena in niso kakor v Ameriki, kjer se človek vozi po celo uro n. pr. samo mimo koruze, tdmveč je ves svet razdeljen na njive in njivice, kakor pri nas na Slovenskem. Tn kako slikovito je bilo to polje! Tu rumena pše- nica, poleg nje njiva s krompirjem, potem njiva s koruzo, njiva z deteljo itd. Vsaka ima svojo posebno barvo. Ko bi bil slikar, takoj bi se bil vsedel in slikal te lepote. Tudi smo videli, da je francoski kmet popolnoma moderniziran kakor naš farmar. Vse dela in obdeluje samo s stroji. Videli smo, kako so travo kosili s strojem, jo sušili in obračali s strojem in zopet nakladali s strojem. Kakor po naših farmah smo tudi tu videli malo ljudi, ki so delali, pa s pomočjo strojev veliko naredili. Vlak nas je vozil od mesta do mesta, od vasi do vasi. Toda vsi potniki so tudi opazili nekaj pristno francoskega — otrok nič! Menda nismo videli iz vlaka od Pariza do noči, ko nas je tema zagrnila, 20 otrok. Ali jih Francozi tako skrivajo, da jih imajo vse doma v "škatlici," ali jih pa — ni. In najbrže bo drugo res: ni jih! Nesrečna Francija! Tudi na kmete je zašlo herodstvo — moderno pobijanje otročičev . . . Na dolgi vožnji smo se potniki zabavali na najrazličnejše načine. Molili smo, pogovarjali se in slednjič tudi — zapeli. Father Oman, pristni gorenjski fant seveda, je bil vselej pevovodja in je "naprej" pel, mi smo samo "čez" vzeli. Mr. Grdinu kot velikemu "bossu" K.S.K.J., se je seveda najbolj "prišikal" bas. Mr. Pirš je pa lepo "sekundiral." S svojim ljubeznivim nasmehom in blago naravo je itak vso pot lepo sekundiral in nam marsikatero urico o-sladil. "Bog ve, ali se je kedaj po teh krajih čula slovenska pesem?" je vprašal g. Grdina. 112 "AVE MARIA" "Če se še ni, se mora pa danes!" je odgovoril Father Oman po fantovsko! "V gorenjsko oziram se skalnato stran . . ."Pa smo jo vrezali, da so vsi Francozi po-gledavali iz svojih kurnikov, kaj bo. In prepeli smo vse, kar smo znali. Poskusili smo tudi z lavre-tanskimi litanijami. Večkrat nas je tudi kak Francoz nagovoril in bi bil rad poizvedel, kdo smo mi škrjančki in slavčki, ki znamo tako lepo peti. Seveda smo mu takoj v mednarodnem jeziku povedali, da "non kompra franse." K večjemu kak "vuj, vuj, musje" smo znali povedati, dalje pa naša francoščina ni segla. Ko sem poslušal Francoze, kako so "nosljali" svojo "nosljašči-no," sem se spomnil n.a dovtip, ki sem ga bil že večkrat čul o Nemcu, ki se je hotel norčevati iz francoščine. Znano je, da govore Francozi močno skozi nos. Njihov "da" je "vuji." To je precej podobno jeziku, ki ga govore ščeti-nasti "modrijani" v svinjakih. Pa sta se peljala po Francoskem Nemec in Francoz. Vlak je drčal mimo svinjaka in ščetinarji so krulili v njem. "Ali čuješ, brate Francoz?" reče Nemec. "Ti tudi francosko govore!" "Da, da," odgovori hitro Francoz, "to je res. Toda to so sami Nemci! Le poslušaj jih, kako slabo izgovarjajo francoščino." Naš vlak je bil ekspresni vlak, ki veže Pariz z Madridom n>a Španskem. Toda v Bordoju so potnike za vzhodno Francijo odklopili in vlak razdelili. Proti Lurdu gre proga že v vzhodni smeri, dočim gre madridska proga naravnost dalje skoraj tik ob morju proti Pirenejem in v Madrid. Naš vlak proti Tarbesu ni bil več mednarodni ekspres in zato ni več divjal tako kakor do Bor-doja in tudi ustavil se je večkrat. Še slabše je bilo od Tarbesa dalje, kjer smo se vnovič delili. Po tej progi vozijo samo manjši vlaki. Železnica je pa električna. Pirenejski hudourniki dajejo namreč toliko vodne sile, da so vse železnice v okolici poelektričili. Vožnja od Tarbesa do Lurda je bila jako dolgočasna. Vozili smo se ponoči in se nismo mogli več kratkočasiti z obqudov.anjem okolice. Deloma smo opravljali vsak svoje molitve, deloma se pogovarjali in deloma tudi spali. Slednjič — bilo je že pol ene ponoči — se je vlak ustavil in povedali so nam, da smo v Lurdu. Lurd ! Že sprevodnikov klic tega imena nas je elektriziral. "Hvala Bogu!" smo veselo vzkliknili, začeli skladati svoje kovčege s polic in poklicali po-strežčke, da so nam pomagali nesti prtljago od vlaka do voza. Na postaji smo si izbrali hotel, sedli v voz, voznik je naložil na streho naše kovčege in odpeljali smo se v mesto. "Pri Materi smo!" To čuvstvo je prijetno objemalo naša srca in bili smo veseli. Naš hotel "Royal" je bil tik pri vhodu v park, kjer stoji bazilika. Ko smo prišli pred hotel, se je ravno vsula množica iz parka. V hotelu so nam povedali, da je pravkar minila polnočna sv. maša, ki je vselej pri jami, kadar je veliko narodno romanje. Prav takrat je bilo več tisoč Belgijcev v Lurdu. Razveselili smo se, ker bomo na ta način lahko priče pobožnosti ,ki se vrše samo ob takih prilikah, t. j. procesijo s sv. Reš-njim Telesom okrog bolnikov popoldne in zvečer procesije s svečami. Nismo še polegli spat vsak v svoji sobi, ko je začela v baziliki ura biti eno. Krasno so odmevali udarci iure po zvonovih v tiho noč. Bili so ubrano in melodi-jozno. Ko je ura odbila, pa zapo-jo zvonovi "Ave, Ave Maria; Ave, Ave Maria!" Kar zagomazelo mi je po živčevju, tako me je prevzela ta pesemca iz zvonika. —-"Pri Mariji smo!" Hvala Bogu in Mariji, na kraju smo, kamor si je vsak toliko let želel in kamor je vsak mislil, da ga nikdar pot življenja ne bo pripeljala. In vendar nas je. V Lurdu smo! Tako sladko nisem še nikdar zaspal ko to noč. Občutkov tistega večera popisati ni mogoče. Človek čuti nekaj, česar si sam razložiti ne ve. Vstal sem zopet, pokleknil in pozdravil nebeško Mater z glasovi zvonov. In vendar: Zakaj? Odkod to? Morda dela vse to domišljija in izpolnjeno hrepenenje dolgih let? Morda! vendar? . . . Hvala Bogu, v Lurdu smo! In to je dovolj! Lahko noč! (Dalje prih.) Žrtva in sad. 15. Druga obletnica smrti Willia-Nia Blackforda je torej prinesla 2aPrtemu Rev. Golobu precejšnje j3olajšanje njegovega težkega po-°zaja. Ravno nasprotno je pa oilo s Patrickom, mlajšim sinom' Umrlega bankirja. Njegov brat »Iarry se je bil med tem oženil ln on mu je bil prepustil večji del nel imeli kongres v Rimu. Tam jet8e zl)rali med 1. in 6. junijem a 1905. K slovesnosti je veliko imM°m°Kl0 to> P{lPež sam e otvoritveno sveto mašo; tudi je bil navzočen pri sklepni procesiji. To je bil početek določbe o vsakdanjem' svetem obhajilu. Tourai na Belgijskem je videl sedemnajsti evharistični kongres naslednje leto. Prihodnji je bil v Metzu leto za tem. Na tem kongresu je bil kardinal Vannutelli papežev poslanec. Nemška vlada je razveljavila postavo izza leta 1870., ki je prepovedovala procesije, da se je tako lahko vršila slavnostna procesija. Vsako leto je postajal kongres bolj in bolj mednaroden. Na povabilo nadškofa Bourne iz West-minstra so sklicali devetnajsti kongres v London. To je bil prvi kongres med angleškimi katoličani. Ker je bil evharistični kongres v Londonu med 9. in 13. septembrom v letu 1908. najbolje zastopan in ker je bil najvažnejši, so bile oči vsega katoliškega sveta obrnjene na devetnajsti kongres. Imenujejo ga največjo versko manifestacijo tistega časa. Papež je zopet določil kardinala Vannutellija, da zastopa njegove interese na tem zborovanju. Preteklo je bilo že nad tristo in petdeset let, odkar so videli zadnjega papeževega poslanca na Angleškem. Slednjič je došel in ž njim' šest drugih kardinalov, 14 nadškofov in 70 škofov ter veliko število drugih duhovnikov. Odlična deputacija je sprejela kardinala Vannutellija, ko je dospel v Dover. V Londonu se je zbrala velikanska množica, ko je prišel tja. Ob sklepu kongresa so mislili imeti velikansko procesijo s presvetim Rešnjim Telesom po ulicah, kakor je to navada; ker pa je bila ljudska masa proti temu, je poslal ministrski predsednik Asquith prošnjo do nadškofa Bourna v imenu vlade, da bi opustil ta del programa. Prošnji so ustregli. Papežev delegat je imel za častno stražo vojvodo Norfolške-ga v družbi enajsterih plemenita-šev ter vojvode Orleanskega. Z balkona je dal blagoslov z Najsvetejšim ogromni množici pred stolnico. Preden je bil ta kongres zaključen, so določili, da bo prihodnji leta 1909. v Kolinu, leto za tem' pa v Montreal v Kanadi. Čez eno leto potem naj sledi v Madridu, potem na Dunaju, nato na Malti in v Lurdu. Svetovna vojna je preprečila druge kongrese. Naslednji mednarodni kongres je bil v Rimu; pričel se je na dan Kristusovega vnebohoda leta 1922. Sedemindvajseti evharistični kongres se je sešel leta 1924. v Amsterdamu in je rodil velik uspeh. V nedeljo 27. julija je kardinal maševal v parku. Na polju je bilo zbranih nad 50 tisoč ljudi, ko je dospel kardinal v procesiji. Na milje o-krog se je čul gromovit aplavz ob njegovem prihodu. Verniki so bili iz vseh narodov in čul si vse jezike. Ko je mogočen pevski zbor, sestoječ iz duhovnikov in dijakov, pričel peti "Cibavit," introit maše na čast presvetemu Rešnjemu Telesu, in ko so dečki nadaljevali "Kyrie," je bilo vse tako mogočno in svečano, da so vsi jokali. Ravno tako se je godilo na dan svetega obhajila otrok. Prihajali so in prihajali od petih strani, dečki in deklice, s pobožno sklenjenimi rokami k nebeški pojedini. 16 duhovnikov je delilo sveto obhajilo istočasno. Mnogi so dejali, da je bil to najginljivejši trenotek kongresa. Prihodnji evharistični — osemindvajseti — kongres se bo vršil prav v naši sredi, v mestu Chicago. Ali bo naš kongres tako lep in veličasten, kakor so bili drugi? Da! Večji in impozantnejši bo kakor katerikoli prejšnji. Vsakdo, da le nekoliko pozna naše razmere* bo pripoznal, da zmorejo naši katoličani pod vodstvom energičnega kardinala napraviti iz tega kongresa največjo versko demonstracijo v svetovni zgodovini. Gotovo je najginljivejša sloves- nost, ki razločuje evharistični kongres od vsakega drugega zborovanja, slavnostna procesija ev-harističnega Kralja ob sklepu kongresa. Je pač slovesnost vseh slovesnosti in prihodnje poletje se bo vršila ta slovesnost v naravnem vrtu okrog semenišča v Munde-lein. Tam bodo gorele brezštevilne sveče okrog evharističnega Kralja. Z njimi predstavlja cerkev, četudi le slabotno, svetle duhove, ki plavajo krog našega Kralja v nebesih. Pred noge mu bo zemlja potresala najlepše cvetke. Ob strani bo obdan z vsem bogastvom in sijajem, kakoršnega premoremo. Pred nas stopa naslednja slika: Junijsko solnce sipa svoje žarke na ljudsko množico, ki kleči v molitvi. Na ušesa nam prihajajo tisočeri glasovi nedolžnih otrok, ki pojejo slavo evharističnemu Gospodu. Velika množica sledi zmagovalnemu križu, na tisoče redovnikov in duhovnikov, na stotine škofov, veliko kardinalov, papežev poslanec, ki nosi Najsvetejše — vse se počasi giblje po polju med zorečim žitom in poje slavnostno himno: "Sacris Solem-niis." Od tega Gospodovega prestola pa se bodo širili žarki na vse strani; ne žarki svetne slave, ne moči, ampak miline, svetosti 'in milosti, ki napolnjuje vso okolico. Tih in .mil je, kakor oblak dišečega dima in razširja svojo sladkost, balzam življenja, moč svoje človeške narave, ki je ozdravila vsako bolezen, ko je bival še na dokler ne napolni naših src in naših domov. Kdo ne izprevidi, da bo posledica evharističnega kongresa večja ljubezen do. Jezusa v-presv.e-tem Rešnjem Telesu v vsakem srcu? Hote ali nehote bomo morali obstati in pomisliti, da smo sami krivi, ako nismo rabili najboljšega zdravila za vsako zlo,, ki tare človeški rod; zakaj po vseh cerkvah bo govor: "Sveta Evharisti-ja in krščanska družina/' Kakšen vtis bo vse to imelo na razum naših nekatoliških bratov? Le največje spoštovanje do našega doslednega zunanjega priznanja katoliške vet-e. Naj nekatoli-čani slave Boga, naj ga nagovarjajo, naj opravljajo druge verske obrede, nikoli ga ne morejo spoznati, niti ga na tak poseben način počastiti, kakor nas navdihuje njegova pričujočnost, da ga častimo. Pomagaj, dragi čitatelj, s svojo gorečo molitvijo, da bo ta kongres z božjo pomočjo res največja verska manifestacija, kar ji*1 je še kedaj videl svet. Velikonočna Nedelja. ANES častimo sveto ž r t ev . skrito v taber-naklju ali pa i z postavljeno na prestolu na oltarju, od mrtvih vstalega Zveličarja kralja vseh vekov, veličastnega in neumrjočega. Vidimo ®a Pred seboj kot močnega mo-2a» ki se je otresel trdnega spa-vJf' ^ Je raztrgal smrtne vezi in stal in ne bo več umrl. Nadejal Je vsemogočnost in dal novo IfVrv X moč jega mrtvemu telesu. V kelih svo-presvetega Srca je zbral sako kapljo svoje krvi, ki je pol-»a po križu in namakala tla °'gate. Poklical je svojo dušo iz a'jestva smrti in jo je združil P°veličanim telesom. Le ange-Je bilo dovoljeno, da so opa-ve • Pr'zor se veselili sla-e' ki jo je prejel vsak del njenega telesa. To telo, ki je še ed nekoliko iurami viselo na sna- Iju nem razmesarjeno, za- bJa*o, raztrgano s trnjem, pre-iz aeno z žeblji, to telo sije žarke čutrake rane- Ta velika in ob" lost duša' ki Je bila t,ako ža" ne, Ua radi izdajstva in človeške 8el.težnosti, razliva sedaj ve- TW vsem Človeškem telesu. čila r,> ^ Pre<* eno uro mo" rijo Jei'uzalemske ulice in Kalva- Jene l)'Uje z°Pet v svojem priro- ^o?-111 ^omu' v presvetem Srcu. sa |nstvo, ki je bilo za nekaj ča- Neb° •enŽeno' ko Ka zapustilo se « 'n Zemlja ob njegovi smrti, °dev kaže v čudežu, ki raz- Živi a* da Je t>H Zveličar gospodar cjenja in smrti. Ka moramo v tihem tere llJ In 2 veseljem njegove Ma-kon'v 0 8t»a se prvič srečala veli-jutro. Častiti z Marijo jeg-u »'eno. ko je spoznala svo-So 2j. nika- z dvanajsterimi, ko niH njihovi dvomi in so bili vsi ene misli s Tomažem: "Moj gospod in moj Bog!" Duh velikonočnega časa je duh zmagoslavja in veselja. To ni božično veselje, ki je pomešano z žalostjo, da bo ta, ki je bil ravnokar rojen, moral trpeti, ampak je čisto, neskaljeno veselje. "To je dan, ki ga je Gospod naredil; veselimo in radujmo se v njem!" Mnogo velikih dni je bilo v zgodovini človeškega rodu, veselih in sijajnih, ko so bili celi narodi rešeni suženstva ali ko je solnce miru zopet posijalo nanje, toda nikoli še ni bilo tako častitljivega dne. To je velika noč, dan, ki ga slavi ves svet že stoletja kot dan zmage nad grehom in smrtjo, dan, ko je Bog sam zmagal najhujšega sovražnika. To je konec njegovega trpljenja in dela, začetek večne nedelje. Naj bo naše trpljenje in žalovanje, duševno ali telesno, še tako, danes se otresimo teh misli in se veselimo vstajenja. Ko klečimo pri nogah vstalega Zveličarja, mu povejmo, kako veseli smo danes zavoljo njega, veseli, da smo deležni njegove slave in veselja. Zahvalimo ga tudi za veliko veselje, ki ga je napravil svoji materi, apostolom, zvestim ženam in vsem učencem. Zahvalimo ga pa še prav posebno, da nam je pustil svoje poveličano telo v sveti Evharistiji kot poroštvo našega vstajenja. "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan." Na dan svojega vstajenja je rekel Jezus dvema učencema, ki sta že obupala in zapustila Jeruzalem : "O nespametni in počasnega sl-ca, da ne verujete v vse, kar so preroki napovedali. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus vse to pretrpel in tako šel v svojo slavo?" Tu nam' Zveličar jasno pove, da je moral trpeti in umreti, da nas pouči, da je edina pot do slave križeva pot, da kupimo zmagoslavje samo za ceno poraza, življenje za ceno smrti. Taka je splošna postava. "Ako pšenično zrno ne pade v zemljo in -ne umrje, ostane samo. Ce pa umrje, obrodi veliko sadu." Bogat trgovec, slaven državnik, spoštovan zdravnik in vsi diiugi, ki so imeli dober uspeh, vsi so se dvignili z velikim delom in trudom. Ali bomo mi prišli do nebeške slave po širokem potu, ki pelje v pogubo? Ali ni naravno, da trpe vsi deli telesa s trnjem' kronane glave ? Le tedaj, če z Jezusom trpimo, bomo tudi ž njim poveliča-ni. Ali ne bomo zadovoljni, če trpimo zavoljo svojega Gospoda, če premagujemo napuh, krotimo meso in njegovo poželenje, da nas Gospod preizkuša kakor zlato v ognju? Pripoznati moramo, da smo mu vedno radi sledili na goro Tabor, ne pa na Kalvarijo. Kadar nas Bog preizkuša s križi in težavami, recimo s svetim Pavlom: "Veselimo se, ker smo sodeležni Kristusovega trpljenja. Ko se bo pokazala njegova slava, bomo se tudi mi neskončno veselili." Vstajenje je zmagoslavje življenja nad smrtjo, milosti nad grehom in peklom. V sveti Evharistiji nimamo samo spomina na to skrivnost, ampak njeno nadaljevanje. Ta, ki se skriva pod podobo, je tisti, ki je rekel: "Jaz sem' vstajenje in življenje; kdor ver,uje vame, četudi bi bil mrtev, bo živel." On je naše vstajenje in življenje, ker je isti, ki ga je obsodil in katerega prejmemo pri svetem obhajilu. Ko prejmemo sveto obhajilo, izgubimo svojo osebnost, naše življenje je življenje Jezusovo. "Živim, pa ne jaz, ampak Kristus živi v meni." Tu najdemo največje poroštvo za svoje vstajenje. Ne bo Bog pustil, da bi naša telesa, ki so bila tolikokrat njegovo prebivališče, za 120 "AVE MARIA" vedno strohnela. Izpopolnil bo obljubo: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima življenje v sebi in jaz ga bom' obudil poslednji dan." Zato pa večkrat molimo, posebno, o velikonočnem času, da bi dosegli to veselje, da bi častitljivo vstali. "Ce bomo vstali s Kristusom, iščimo stvari, ki so zgoraj, kjer sedi Kristus na Očetovi desnici." "Molimo tudi za take, ki še ni- so vstali, ki še niso prejeli Gospoda v velikonočnem svetem obhajilu. Da bi jih Bog odvrnil od posvetnih skrbi ali od pregrešnih potov, da bi prihiteli k mizi Gospodovi, da bi okusili, kako sladek je Gospod! Preden zapustimo blaženo pri-čujočnost vstalega Zveličarja, sklenimo, da bomo hrabro prenašali vse križe in težave, ki nam jih Bog pošlje. Bodimo Kristusu —®— podobni v trpljenju, če mu hočemo biti podobni v vstajenju. Pre-zirajmo minljivo svetno veselje in željno glejmo proti svojem11 pravemu domu, kamor je šel Je' zus, da pripravi prostor za nas-V tem življenju pa se hočemo o* prijeti zakramenta, ki ima življenje v sebi, kjer prejmemo Jezusa, kjer se spomnimo njegove smrti in kjer dobimo zagotovilo prihodnjega vstajenja in življe' nja. Nekaj živih zgledov iz češčenja presv. Rešnjega Telesa. 1. Sv. Frančiška Ksaverija je tako vlekla neka skrivna moč k presv. Rešnjemu Telesu, da si je izbral vedno tako stanovanje, ki je bilo prav poleg cerkve. O njem pišejo, da je prenočeval — kot drugi Samuel — v zakristiji na golih tleh' in hodil vsako noč o polnoči v cerkev, kjer je ostalo noč preklečal in premolil. Tako veliko spoštovanje je imel do najsvetejšega Zakramenta, da je delil, če je le mogel, vernikom sv. obhajilo kleče. 2. Sv. Frančišek Borgia je imel neizrekljivo pobožnost do najsv. Zakramenta. Kjerkoli je bil, si je izbral pri glavnem oltarju poseben kotiček in tja je pohitel neštetokrat čez dan od svojih dnevnih opravil kot v neko varno pristanišče, da se tamkaj odpočije pri svojem Bogu in si nabere novih dušnih sil. Kadarkoli je stopil v tujo cerkev, je po notranjem nadnaravnem nagibu takoj vedel, na katerem oltarju je shranjeno presveto Rešnje Telo — ni bilo namreč takrat vedno le na velikem -oltarju — ne da bi pogledal, če klečijo tam ljudje, ali če gori lučka pred njim. Ko je bil zelo bolan in je ležal v tako hudi omedlevici, da so ga morali zdravniki s silo buditi k zavesti, se je takoj sam od sebe zbudil, ko so mu prinesli božjega Sina pod podobo kruha, in je potem ostal živahen in svež, dokler ni opravil zahvale po sv. obhajilu. 3. Sv. Vincencij Pavelski, veliki dobrotnik trpečega človeštva, je tolikokrat obiskal presveto Rešnje Telo, kolikorkrat je sploh mogel, in je tam odpočil od svojih obilnih skrbi in trudov. Kadar je klečal pred Najsvetejšim, je bil kar potopljen v vsemogočnost in ljubezen Zveličarajevo .Zlasti je hitel v cerkev pred tabernakelj takrat, kadar se je moral za kaj važnega odločiti, pa ni vedel sveta. Kakor je Mozes na potovanju skozi puščavo pogosto tekel v sveti šotor in se tam posvetoval z Bogom, tako je tudi sv. Vincencij našel vedno najboljšega svetovalca v Jezusu, ki je skrit v presv. Rešujem Telesu. Nikoli ni stopil iz samostana, da se ne bi šel poprej poslovit od njega v presveti Evharistiji. Ravno tako se je šel po povratku vselej zopet takoj poklonit svojemu Bogu. Zahvalil se mu je za izkazano dobroto in ga prosil odpuščenja za morebitne pregreške. Med dnevnim delom' in opravki se mu je duh neprestano mudil pri Jezusu in se zopet in zopet vračal k njemu s kratkimi molitvicami in zdihljeji. 4. Neki veteran iz nemško-fran-coske vojne 1. 1870-1871. pripoveduje o bitki pri Sen Priva (S. Privat) : "Medtem ko so gledale tihe zvezde s temnomodrega večernega neba na bojno polje, kraj moritve in smrti, ko so se valili dimi in sikali plameni iznad gorečih vasi, je stopal vrli župnik iz Sen Mari o Sen (Saint Mary Aux Chenes) s svojim cerkovn1" kom po vaških cestah. Cerkovnik je nosil v roki svetiljko in se Je vstavil pri vsakem bolniku in vsa* kem umirajočim, naj je imel nemško ali francosko uniformo. lica, s katero je tekal duhovnik od ene strani ceste na drugo, 1,1 pa nervozne poteze na obličju pričale, kako goreče želi, da mogel vsem podeliti presv. Z*" krament. Kako pa naj to izvrf' ko leži na vasi nad 6000 ranjen' cev ? Vse hiše in sploh vsa posloP' ja so bila ž njimi prenapolnjen8', da so morali siromake polaga41 na tlak ob hišah. Tako jih je hovnik laže spovedoval in tolaži'-Še danes ga vidim v duh" pred seboj — pravi veteran kako se je marsikatero ugašaj0' če oko še enkrat odprlo in vese'® zastrmelo v obraz duhovnikov, je hitro govoril besede svete veze. Kaj se je takrat vršilo v du" šah hrabrih fantov in mož, ki J',n je vlival mir v dušo in jim gal sv. hostijo v umirajoča usta' da so šle duše v spremstvu sv. P®" potnice skozi vrata večnosti bo*j' je ! Živela presv. Evharistija, z*1®' nja tolažbo umirajočih! ^elečastitim gg. slovenskim duhovnikom:-- >. Letošnji 28. mednarodni evha- Ttongres od 20. do 24. ju- ■.ni3a b'b"mednarodni ne samo po f^enu in udeležbi, temveč tudi po ?borovanjj.h. Zato bo obstajal iz godnih sekcij najrazličnejših • • ol. narodnosti celega sveta. ..?>'' . " .... ...... . • •...:..•„• . "'^ako je glavni- pripravljalni flbor tega kongresa sestavil tudi Osebni slovenski pododbor in mu 'ozrl dolžnost, da poskrbi za ukor mogoče veliko udeležbo ^kajšnjih in starokrajskih Slojev, za stanovanje došlih go-ov> zlasti pa za zborovanje v ovenskem jeziku za čas kon-, esa- Zato bo vse uradovanje Pododbora, vsa posvetova-čas' posebno pa zborovanje za (jjj kongresa v slovenščini samo , celokupnega kongresa in pri- de vse v glavno poročilo o shodu, ta shod pride pa iz stare y movine tudi več odličnih mož, ■sk Vrsti naJmanj dva sloven-spr Sk°fa- Te bo treba dosto.ino amejeti in jim pokazati, da smo d®ri8W Slovenci tudi v tej novi in . °Vini oatali zvesti svoji veri sv°jemu narodu. . Za no Jd Vse to ogromno delo pa nuj- Pi-ed°tlebU^emo sodelovanja in v, vsem finančne podpore vseh slovenskih duhovnikov, t0 g naših katoliških Jednot. Za- b0r?> p°dpisani slovenski podod- n.eKa mednarodnega evharistič- Pred kongresa zaupno obrača ske f)V;sem na vse čč. gg. sloven- blago ?Vnike s Proš»jo. da bi se liko j takoj zavzeti za to ve- dosedj1 ret° Stvar in P°maga^ Vsesf kolikor mogoče največji samo aknski uspeh. To ne zadeva ,)adšk ^lovencev chicaške siti 'e> d,asi l)0do morali no-d uavno breme, temveč je za- spioh ,Vseh ameriških katolikov nega ,!n Zadeva in čast celokupna „a:olišl seveda ni bila za porabo. ^0,)ili smo le gole stene in še te 0 bile prav za zimo oblečene z tr !lZanini papirjem; dvojnim, Jnim, deloma celo s čveternim. in° .sm° Prišli stenam do živega v'deli, da je plaster dober, smo ^,«'asno sklenili ,da mora ves pa-in smo šli takoj na delo. k- velezaslužni "gašperček," Je ze v "basementu" užival svoj bol U.Zen' Pokoj in postajal vedno •^'..'Ndijanski, je znova stopil v sk 'f.^^Nesli smo ga v farmar-flini • mu sPelJaH dihalnice v ^ , n,k in ga razgreli, da je bil Prv / kuhan rak' Zakaj" poleg Pre?,ne službe je dobil še dru2°-2(ja. lansko zimo je grel samo nas, sta* ' '1G moral še vodo zraven. Ko VsakSe 2 v°do pošteno skregala in Čeli P°v"v°je brundala, smo za-teariorn°^ti stene in mnogoletno Prijateljstvo papirja s ste- nami se je začelo ohlajati. Stru-galnice so ju potem z lahko mujo razdružile. Potem smo zakitali rane, ki jih je ta ločitev kljub tem še stala, nato pa začeli delati stenam novo, trajnejšo obleko z oljnato barvo. Notranjost hiše je kmalu začela dobivati čisto drugo, prijaznejše lice. Če pride bivši farmar še kedaj nazaj pogledat, ne bo verjel, da je to nekdanja hiša. Delo gre tako hitro naprej, da bo najmanj do velike noči vsa notranjost prenovljena. Za to se imamo zahvaliti našemu mojstru, bratu Akurzu, ki smo ga New Yorku ukradli. On je že tam na vse strani "farbal," tako, da mu je ta "job" že v meso in kri prešel. Zato se je z vso vnemo lotil dela. Ko ga mrak prehiti, ima samo eno željo, da bi bili dnevi v marcu tako dolgi kot so junijski. Ker je obenem tudi izučen "kar-penter," tu in tam kaj popravi, kar je v teku let odpovedalo, in nadomesti, kar je segnilo. Tako nas bo samo material stal, kar nas bo, delo nič — in to pomeni več kot polovico stroškov prihranjenih. To je frančiškanska unija. Koj, ko bo ta veliki "gašpei1" začel malo bolje delovati, bomo pa napravili izpad in zunaj začeli z operacijami. Vsa poslopja bo treba prebarvati. Farmarska hiša potrebuje nove barve, kot razsu-šena zemlja v pasjih dneh dežja. Samdstančku in cerkvici je kom-panija dala samo šamrico. Zadnji čas je, da obema damo vrhnjo obleko. Če se nas kake proste dni spravi dvajset na delo, bomo v dveh dneh pri kraju. Ako bo ob velikonočnih počitnicah kaj top- lih dni, bo do bele nedelje že vse v novih oblekah. Hiteti je treba zato, ker se bo potem začelo pravo farmarsko delo. Poleg tega bi pa do evharističnega shoda in naše slovesnosti tudi bližnjo okolico samostana in cerkve radi olepšali, kar bo zahtevalo dokaj dela. Od ljubljanskega škofa smo dobili pismo, v katerem pravijo, da bodo na kresno nedeljo z veseljem prišli k nam kronat Marijo Pomagaj. Ker pričakujemo za to slovesnost veliko množico ljudstva iz raznih bližnjih in daljnih krajev in ker bo letošnjo sezono še več Marijinih otrok prihajalo k nam kot lani, smo se ponovno obrnili na jolietsko kompanijo cestne železnice, naj da tiskati posebne vozne listke do St. Mary's in edino to ime da tiskati v voznem redu, da bodo ljudje vedeli kam iti. Moramo reči, da nam gre kompa-nija zelo na roko in bo tej prošnji rada ustregla. Tudi kompanija za javno elektriko v Jolietu nam je prav naklonjena. Ko smo prišli sem, je poslala k nam svojega zastopnika s ponudbo, da je pripravljena raztegniti električno omrežje do nas, toda le pod pogojem: $2700.00 depozita. Ta pogoj je bil za nas s finančnega stališča nesprejemljiv. Inštalirali smo svojo farmarsko elektriko. Sicer je dokaj sitnosti ž njo in tudi stroškov, zlasti če ni pri hiši nobenega, ki bi se na stroj razumel. Vendar nam je dobro služila in tudi posebnih izrednih stroškov s popravili nismo imeli veliko. To pa zato ne, ker imamo rojenega mehanika in izvedenega samouka, ki je imel to reč v rokah in jo je prav izvrstno in požrtvovalno vodil. To je naš klerik, Fr. Benedikt Hoge, O.F.M. A stroj je bil preveč obložen .zlasti pozimi, ko so tako dolge noči. Skoraj neprestano je bil v obratu. Treba je bilo misliti še na enega, posebno ker bomo vedno več elektrike potrebovali. V farmarski hiši je ni, na tiskarno in razne druge stroje, ki naj bi jih gonila, mislimo. Toda preden smo se odločili nabaviti še en stroj, smo ponovno potrkali pri kompaniji za javno elektriko in uspeli. Poslala nam je zastopnika z veselim poročilom, da bo brez depozita raztegnila električno omrežje do nas in tudi do hiše sester, ki je deset minut hoda od nas. Ni ostalo samo pri obljubi. Takoj so začeli z delom. Do nas so žice že speljane. Fr. Benedikt je s pomočjo drugih klerikov prevzel napeljavo v samostan in inštalacijo v farmarsko hišo. Tako bomo zopet s prav majhnimi stroški prišli do javne elektrike, ki je nam ne bo zmanjkalo. Pa recite, če ni res, da Bog Kranjca ne zapusti! Še nekaj bi silno radi čimprej izvršili, a pri vsej korajži ne moremo resno na to misliti. Poleg cerkvice je najprivlačnejša točka naše farme majhno jezerce na hribu. Predlansko sezono, ko je bilo polno in se je čolniček zibal po njegovih valčkih, so se naši gostje in romarji najrajši ob njem zbirali. Lani, ko je radi velike suše presahnilo, je tudi hrib izgubil svojo privlačno silo. Neštetokrat smo hodili ob njem in delali načrte, kako bi ga mogli narediti še bolj in trajno privlačnega. Načrt smo sicer imeli, toda izvršitev smo morali prepustiti bodočnosti in sicer ne tako bližnji, ker presega naše delovne in finančne moči. Težko smo ga preložili, ker je bilo ravno lansko suho leto kakor nalašč, da bi se lotili dela. Poklicali smo našega bivšega kontraktorja iz Lemonta, naj poda proračun za izčiščenje in poglobitev. Kakor smo ugoto- vili, mora biti na dnu najmanj pet čevljev blata, ki se je kdo ve v koliko letih nagromadilo. Samo za izčiščenje in poglobitev za pet čevljev v sedanji razsežnosti jezerca je podal proračun $1500.00. Kajpada smo to misel takoj preložili. Prvič je ta vsota za nas v teh razmerah prevelika, drugič pa mi mislimo jezerce še znatno razširiti in mu tudi za suha leta preskrbeti zadosti vode. V ta namen smo zamislili poseben načrt. Kopali bi v hrib nad jezercem in tam naredili lurško kapelo. Za kapelo bi vrtali do žive vode, ki jo je v nepreveliki globini povsod naokrog zadosti. Skozi lurško kapelo bi po skalah voda tekla v spodaj zgrajen vodomet, v katerem bi ribice imele dobrovoljni ples. Ob njem bi bile klopi. Iz vodometa bi voda dalje odtekala v jezerce in ga vedno nanovo zalagala. Bo-li ta načrt obveljal in se izvršil in kedaj se bo uresničil, je vprašanje novih voditeljev in či-niteljev naše bodočnosti. Meni je k srcu prirasel in bi sam rad ves razpoložljiv čas posvetil skoraj-šni izvršitvi, ker sem prepričan, da bi bilo potem jezerce magnet za stotine in tisoče. Živce bi si umirili ob njem in ob pogledu na Brezmadežno v ozadju bi ne pozabili, kar so ji prej v cerkvici obetali. Ko bomo imeli svojo živino in stroje, bi polagoma lahko takoj začeli z delom. Vsaj v par letih bi bilo dovršeno. Ako bi se okoliška društva zavzela za to in v ta namen priredila društvene piknike na hribu, bi se dal načrt že prej uresničiti. A pustimo zaenkrat to, preveliki načrti kaj radi dobijo velik — križ . . . -o- KOLEKTA V DENARJU. (Od IS. februarja do 24. marca.) Za cerkev Marije Pomagaj v Lemontu. Math Štefane $10.00. Po $5.00: Michacl Grdovič, Louis Srpan. Po $2.00: Josephine Rajuk, Jožef Fortuna, Frank Klemen, Mrs. Cimperman. Po $1.00: Louis Krel, Mr. Grahek, Mr. Jacksic, Mrs. Fitzgerald. Mr. Joseph Drasler $5.00 za krono Marijino. Mrs. Neža Auguštin $1.50 za or-Klje. Za samostan. Terezija Romanec $2.00, Anton Runkel $1.00, Mrs. M. Kavšek $60.00. Za kolegij. Na knjižice nabrali: Mrs. Loushi« $6.50, Mrs. J. Meglen $11.50, Mr. Louis Komlanc $20.25, Mr. Joseph Oblak $6.00-Gertrude Kramer $5.00, Andrew Tonec $4.00, St. Alphonse School, Lemont, M-> $3.50. J Po $3.00 so darovali: Mary Bonibac, Anton Nemanič. Po $2.00 so darovali: Frances Zbašnik, Mrs. Ji Arh, Mary Otoničar, Mary Seve- Po $1.50: Mrs. Travnikar, Joseph ZorC- Po $1.00: St. Clara's Academy, Vazot, Pa., Mrs. Majcrle, Mrs. Bradley, Mrs-Sever, Mrs. Hiti, Martin Chelik, Mrs-McKiney. Za Apoštolat sv. Frančiška. Po $10.00 so darovali: Fannie Selak, Matija Agnič, Joseph Maradik, Marga* reth Krker, Mrs. Mikulič, Helena Kancar, Helena Stuc, Mrs. Završan, Ana Novaki Neimenovana, Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ., Anna Pakiž. —Agnes Augušti" $40.00, Andrew Dranja 26.00, Rozalija '» Marija Oblak po $8.50, Jožef Oblak $5.00-Anton Oblak $3.00. Po $1.00: Stefan Oro-vcc Jožef Plemel. Po 50c: Jožef Spi'ar, Mrs. Cimperman, K. Gršich. ZA lučke. Frances Černigoj $5.00. " , Po $2.00: Matt Stefanič, Mr. Sustaršic. Jožef Fortuna, J. Meglen, Michael Smre" kar. Po $1.00: Mrs. Dfagan, Anton Fabcc. Margareth Krkar, Jos. Spilar, Aug. Levstik, Mrs. Kostens, G .Lindič, Frank M®" le, Jos. Roj, Johana Glinšck, Anna Z'"' darsich, Lucia Kalan, Anton 2agar, Tc' režija Tavčar, Neža Zaviršck, Katarin" Majerlc, Mary Sterk, John Russ, Franc«s Spilar, Neimenovana, Anton Fiser, Albi"3 Walsh, Tinka Kastelic, Mary Lcbar, Je"* nie Mevzek, Anton Nemanič, M. Del®0' Mrs. Bombač, Jožef Sever, Frances Gornik, M. Kobal, Anton Bogolin, Neiinct10' vana, Terezija Krcmcsec, Frank Spi'cf' E. Lofani. Po 50c: Mary Fale, Rose Novak, MrS' Gaber, Mrs. Bula, A. Gerkman, FranccS Ambro, Po 20c: Anna Kronovšek, Fitzgerald, Katarina Urbas, Gert. Modv* nik. — Anna Tomas 14c. Darovi za Ave Maria. Po $5.00: Mr. Skoda, Mrs. Pernic, MfS' Angelc. — M. S. $4.00. Po $2.00: StcV« Bednarik, B. Struccl. Po $1.00: Mary Sterk, Tony Squall, Regina Skiff. Mevzek, Mary Koren, Steve Zerdin, J0' sephine Barti. — Mrs. Zaletel 75. Po 50«: Neimenovan, Anna Varjan. 1. Darovi v blagu: Mr. Math Krcmcsec, Chicago, III.; Agnes Hotujec, Shields, Pa.; Mr. J°h" Mesec, Chicago, 111., razne jestvine. Mr. Blaž Moličnik, Rice, Minn.; Mary Bulič, Thomas, Va. razne kose ob'e ke in sobne oprave. Mrs. Fanny Mikuž, Chicago, III. . , lepa močna roketa z ročno delaninii «-'P kami. 2. Darovi v denarju: I« a Mr- Michael Gorek, Chicago, j$5.00; družina Steve Ritlup, Chicago, ■ $10.00; družina John Spilak, Chicago, $10.00; družina Peter Vrashich, Chi-^80, 111. $5.00; Vsi ti darovi so od prek-svUrS rojakov za relikvijarij relikvije pV' Kr'ža, ki jo je prinesel iz Evrope Rev. ez'J Glavnik, O. F. M. Dal mu jo je Sal spomin na novo sv. mašo Rajni Very *ev Placid Fabiani, O. F. M., ki je bil škrat v sv. Deželi in jo tam dobil. Da-j£S.„Je prepovedano še kak košček od sv. 'za vzeti. Torej te relikvije sploh ni m°goče več dobiti. Nadalje so darovali v denarju: 2 Mr- Alojzij Nečimer, Chicago, 111. $25 a svečnike ob tumbi pri K črnih sv. ma-»s ' Mr. Andrej Jelenčič, Chicago, 111. t^5- Alojzij Marinič, Chicago, 111. $7.35; martin Močnik, Chicago, 111. $7.35. Ti 1Je zadnji so plačali črno pregrinjalo za "ni,)o. Mr. Martin Koshar, Chicago, 111. •>-00 za zlat prt pri Mariji Pomagaj. u Za sv. maše so poslali. tj. Hele,la Krancar 1 (1), Karol Bregan-», . (3), Leopoldina Bregantič 2 (2), jV°«ij Folmajer 2 (2), Mary Fale 1 (1), 1 nT Prisla»d 1 O). Josephine Dregan c Sisters of St. Francis 10 (10), Mrs. 2 ?,®r 4 (4), Mary Betine 3 (3), J. Wolf , W). Barbara Tota 1 (1), Anna Zalar 2 1 7 A"na Kolar 5 (5.50), Mary Zerovnik >/'). Albin Sebahar 5 (5), Isti 1 (1), ž™ajy Klein 1 (1), Jan. Cengel 5 (5), Nc->i» ? 2 (2). Neža Zaviršek 2 (2), Aloi- * ^upanc 1 (1), Karolina Miost 4 (4), ' ^erchman 1 (1), M. S. 1 (1), Anna Krotec 2 (6), Anna Macarol 2 (2), Peter Fisher 2 (2), Mrs. Thomas 3 (3), Mrs. Sterk 1 (1), Mrs. Gaber 1 (1), Mike Trin-ko 2 (2), Anna Campa 2 (2), Mary Uh-rin 1 (1), Mrs. Trunk 3 (3), Mary Pucelj 2 (2), Mary Cott 1 (2), Mary Palo 2 (2), Jan. Valovič 2 (2), Mary Venisnik 1 (1), Frank Gabrenja 2 (2), John Russ 2 (2), John Kapsh 1 (1), Frances Spilar 2 (2), Jože Zidar 1 (1), Anna Kronovšek 1 (1), Terezija Vercel 1 (3), Regina Skiff 1 (1), G. Lindič 2 (2), A. Gerchman 3 (3), Joseph Raj 1 (1), Mary Elkie 1 (1), Anton Runkel 1 (1), Vivtoria Kapsch 1 (1), Mary Spah 1 (5), Frances Tomba 1 (1), Mr. Zelko 2 (2), Michael Grdovic 6 (6), Anton Shager 4 (4), Mary Smole 1 (1), Katarina Gcršuh 1 (1), Johana Vais 1 (1.50), Albina Vale 2 (2), Mrs. Hladnik 5 (5), Tinka Kastelc 1 (1), Mary Herpel 1 (2), V pojasnilo glede masnih intencij pri Mariji Pomagaj v Lemontu: Tiha sv. maša................$1.00 Tiha sv. maša z kakšno posebno željo t. j. do- čen dan, oltar .......... 1.50 Peta slovesna sv. maša 5.00 Peta črna sv. maša z Libero........................ 5.00 Neimenovan po Mr. Mladiču 2 (2), Ivana Varšek 1 (1), Mike Kočevar 3 (3), Mrs. Pogorele 2 (2), Vincencij Spilman 1 (2), Andrew Tomec 1 (1), Joseph Svigel 1 (1), Mary Mladič 1 (1), Mary Maček 1 (1), Mary Nemanič 1 (1), John Zaletel 2 (2), Anna Bodnar 2 (2), I. Mrvar 2 (2), N. N. 2 (2), Frank Drasler 5 (5), R. Smole 2 (2), Mike Štefane (1), Frank Perov-šek 2 (2), Lena Kocjančič 1 (1), Mary Zidar 1 (1), Mary Toleni 1 (1), Mrs. Bombač 2 (2), N1. N. 1 (1), Gert. Močiv-nik 2 (2), Mr. Blaževič 1 (1), Neimenovana 2 (2), Mr. Agnič 5 (5), N .N. 5 (5), Mr. Sile 5 (5), Neža Legat 1 (1), Frances Triplat 2 (2), Anna Pisut 1 (1), Mrs. Lavrič 7 (7), Matija Mlakar 1 (1), Jos. Sever 1 (1), Mrs. Pravnikar 2 (2), Berta Pečjak 1 (1), Benediktine Sisters 5 (5), Elizabeth Helby 1 (1), Mary Klobučar 1 (1), Mike Smrekar 3 (3), M. Zakrajšek 1 (1), Barbara Kolbezen 1 (1), Blaž Ma-ličnik 1 (1), John Eržen 2 (2), John Roje 1 (1), Neimenovana 1 (1). ZAHVALE. ....Ottawa, 111. — Zahvaljujem se sv. Antonu za uslišano prošnjo v težki nadlogi. Mary Medic. V bolezni sem imela vedno pri sebi podobo Marije Pomagaj in se ji zahvaljujem za tolažbo in zopetno zdravje. Jennie Mevžek. Milwaukee, Wise. — Prisrčna hvala Mariji za uslišano prošnjo in prilagam 1 dolar v podporo listu. Marija Kokalj. vicj v,mesec 111 a j je posvečen prebl. De-Sma "[ariji. Njej v čast se opravljajo d0, rtUce- Kdor hodi k šmarnicam ali pa fioip VSak dan ka3 moli v čait Materi enlcf do,)i vsak dan 300 dni odpustka, stel^at V mesecu l)a n popravljamo. Do poletne sezone bo * redu. Eno ali dve sobi bomo rezervira'1 za naše prijatelje in goste. Na razpolag0 boste takim, ki bi hoteli tu pri Mariji pomagaj preživeti pajr dni v naravni in liovni samoti, ter se telesno in dušno krepčani vrniti k svojim svetnim opravkom. Pozneje upamo dati še več Pr°* štora v ta namen na razpolago. AMERIKA je bila do zadnjega časa ** glede zunanje misijonskega dela s o-razmerno precej zadaj. Da misijonarjev ni mogla pošiljati v paganske misijone, Je umljivo. Saj ima doma še vedno pomaiij" kanje duhovščine. Pač pa bi bila denar* no lahko več storila kakor je. Odkar se je organizirala "Bratovščina za razširjanje sv. vere," se je glede kolekte za zu' nanje misijone naenkrat dvignila nad vse ostale narode. Tozadevno poročilo praV' da njen misijonski sklad za preteklo let° nadkriljuje prispevke 52 drugih narod0^ skupaj, in to kljub temu, da ostane f odstotkov misijonskih prispevkov za m1' sijone domače dežele. Ko bi pagani yc deli, koliko njihovih modernih tovariš^ biva v Združenih državah, bi najbrž rek'j" vse za domače misijone porabite I Sta*1' stika dokazuje, da je med nami <>0 oils'0'" kov takih, ki ne pripadajo nikakeimi skemu izpovedanju. Če pomislimo, obiskuje 90 odstotkov otrok brezvers* javne šole, se bodo v prihodnosti ti "i" derni pagani bolj gotovo še namnožili zginjali . . . OESTSTO Klanov države Cennecticllt ^ je "in corpore" izstopilo iz organi*3 cije in svoj izstop ter vzroke zanj v P°. sebni spomenici javilo voditeljem t( _ maskiranih "vitezov." Ta spomenica vSe. huje precej popra. Med drugim PraJ'1' da je klanstvo blasfemična, bogoskrun'' karikatura protestantizma, protipr° stantsko, protikatoliško in protijudovsk_ Noben Amerikanec, vreden svojega 1,11 na, ne more več spadati b tako dege"^j rirano organizacijo, ker ni samo na c ška ')r?''vers'£a> ampak tudi protiameri- • Kakor se tedaj vidi, je klanstvo do- Npk v'®ek se začelo razkrajati. .bo morebiti dolgo, ko bodo Klani "vi- \TAf°n Habenichts." J\|AS PREZIDENT Coolidge sicer ni in i kato'ičan, sicer pa osebno veren mož kot------ v*rskc prezident navdušen zagovornik ne vzgoje. Vera je podlaga socialno re^a napredka, to je bil že ponov-sla predmet njegovih govorov ob raznih shinn°Stnih prilikah. Zadnjič je na Wa-.. "gtonov rojstni dan o tem zopet obla ° razv'jal svoje misli. Vera in mora-PoVt,e- me<' drugim dejal, ste nociteljici s prosperitete, napredka. Kdor nje ?uJe ta dva stebra socialne blagi-v naJ se nikar ne šteje med patrijote. Se Sa dežela stoji na trdnih tleh. Za to "pr'lma» za'lvaliti šoli in cerkvi. Naši dr, ' rudeči Amerikanci so kajpada flr.uieea mnenja. ^OVI cudodclniki so se pojavili v Mejo h ' •so štirje Indijanci. Pravi-Kol u lrnaj° nadnaravno moč zdravljenja. 0 nadnaravne moči je v njih, se vidi 'Z t """"niivne moči je v iijin, se viui ^'niku ^ PrV' P0g°^' k' ga stavi^° katolIciž 111 da mora na celi črti obračunati s SVe°e'clZn}om. Rožni venec, škapulir, Podobe, križ, sploh vse kar je pri Prej v njegovi hiši katoliškega mora "nad V °®ei,j' predno mu morejo s svojo imaj"aravno" močjo blizu. Kljub temu kra;e° "^ožakarji več pacientov iz vseh slovc^ Mehike in Teksasa kot najbolj 1 j i C travnik. Domov se vračajo teme-ŽeP(J 0zdravljeni, ne na telesu, ampak na ketaj - dor se ni zadosti založil z žven-nazai°e° med'cino, mora pač peš romati So . ' "azumnejši ljudje so mnenja, da hoče • °d -Vla'', dan. 23. Nedelja — Binkošti. Prihod sv. ha. — Popoln odpustek udom karme's bratovščine. Za tretjerednike VESOLJNA VEZA. 24. Pondeljek — Marija, pomočn>ca kristjanov, patrona samostana oo. frafl čiškanov v Lcmnotu. 25. Torek — sv. Magdalena Pačiš** Sedmi torek v pobožnosti sv. Antona. Popoln odpustek kakor 4. dan. 30. Nedelja — Sv. Trojica. Konec likonočne spovedi. — Popoln odpi>s'e istim kakor 17. dan in vsem, ki trikrat '* teden skupno molijo sveti rožni v"1®;. Za tretjerednike VESOLJNA °V' VEZA. KAKŠNO POHIŠTVO IMATE? Kakoršno je v hiši poništvo (oprava), tako je tudi stanovanje. Moderno pohištvo naredi moderno stanovanje. V hiši ne sme biti ne preveč in ne premalo pohištva, ampak ravno zadosti. Potem je stanovanje lepo in imate dovolj prostora za konodno sprehajanje. Pohištvo (oprava) mora biti pa tudi taka, da se strinja s prostorom in namenom, potem bo v vaši hiši red in dober okus, ker bo vse v skladu z določenim namenom. Ali je danes v vaši hiši vse tako? Ali bi se ne dobil še prostor za nov komad pohištva? Poglejte dobro vse okoli po vaših kotih, morda se dobi prostor za gugalni stol ali pa kaj drugega. Imate li tla dobro pokrita? Mogoče je treba Linoleuma ali pa pogrinjal (Rugs) in drugih takih stvari, ki izboljšujejo vaše sobe in zmanjšajo gospodinjska dela. In kako je z vašo posteljo, imate li dobro blazino? Posebno v zimskemu času je to zelo potrebno, ker vas greje, in počitek na novi blazini je vse kaj drugega, kakor na stari in potlačeni. Tudi mogoče veste za katerega fanta in dekleta, ki se mislita poročiti? Za take imamo prav fino pohištvo in vse, kar se potrebuje. Cene pri nas so najugodnejše in poštena trgovina. Vedna nas brez skrbi priporočajte, mi bomo gledali, da bodo odjemalci dobili vse v pravih cenah in pravo blago. V naklonjenost se priporočamo: A. 6RDINA & SONS 6019 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O. (Vsem, ki se pripeljejo do nas, da kupij > blago, se povrnejo vožnji stroški.) V JUGOSLAVIJO vas odpravimo z največjim parnikom. Mi vam preskrbimo pos, vizum, izkaz o naplačanju davka na vaše dohodke in dovoljenje za povratek nazaj v Ameriko. Naši zastopniki skrbijo za vas na potovanju. Mi zastopamo vse parobrodniške družbe in vas odpravimo s katerimkoli parnikom sami želite. DENAR V JUGOSLAVIJO pošiljamo po najcenejši ceni in vsaka pošiljatev je izročena v najkrajšem času. Prepričajte se! KASPAR AMERICAN STATE BANK Gotovina in preostanek 1900 BLUE ISLAND AVE., Corner 19th STREET, CHICAGO, ILL. $20,000,000.00 VARNA BANKA ZA VLOŽITEV VAŠIH PRIHRANKOV. ^^3nniiriiiMC3iiiiiiiiiiiic3ii{iiiMiiiic3itiiMiMiiic3rrimiiiiiic3iiiiiriiMiic3riiiiiMf Kic3Mrtrtirimc3iiiiin ................................................................... s = MARTIN LAURICH | Prvi in najstarejši Slovenski trgovec s hišami in zemljišči v Chicagi, roja- 3 kom jamčim, da boste vedno pošteno postreženi. — 1 MARTIN LAURICH | Real Estate Office — Phone Canal 5777 1900 West 22nd Place, Chicago, Illinois. 1 ^^U(IIUIflK3