m
mm
WVl
¿s
„ -j
13



fHttjmii
NASTANEK TRGA LAŠKO ... STR. 2 OBČINA LAŠKO FINALISTKA ZA ZLATI KAMEN ... STR. 4 VODOMKE PRAZNOVALE 15 LET DELOVANJA ... STR. 25
i
o *
1 15
U)
25 LET MePZ KORAL ... STR. 26 10 LET OFIROVCEV IN KOLEDNIKOV ... STR. 29
INTERVJU: VESNA VODISEK RAZBORŠEK ... STR. 40
20 LET DRUŠTVA INVALIDOV RIMSKE TOPLICE ... STR. 42
SUPERŠOLAR: KOŠARKARSKA SUPER ZMAGA ZA LAŠKO . STR. 46
ZLATO PRIZNANJE ZA ZLATE AŠKERČEVE STOPINJE ... STR. 47
SMUČARSKI SKAKALEC TOMI JOVAN USPEŠNO ZAKLJUČIL SEZONO ... STR. 52 PAVČNIKOVI PREJELI NAJVIŠJE PRIZNANJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ... STR. 55
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader Topole, Klemen Grešak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader Topole
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Jakob Pirš (Foto krožek OŠ Primoža Trubarja Laško) - Finalna tekma pokala Superšolar
Naslednja številka predvidoma izide 15. junija 2017.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. maja 2017 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 8. maja 2017.
2
PRED DESETIMI LETI ...
smo v občinski upravi že nekaj mesecev delovali pod novim vodstvom, kajti po jesenskih volitvah leta 2006 je na županskem mestu Jožeta Rajha zamenjal Franc Zdolšek. Novi župan, nove ideje ... in tako je predlagal, da se namesto letnega biltena prične izdajati občinsko glasilo, ki bo občanke in občane pogosteje seznanjalo z dogajanjem v občini. Ker sem imela izkušnje s pisanjem za medobčinski časopis, me je župan imenoval za odgovorno urednico, Stanko in Tomaža, ki sta že prej sodelovala pri urejanju letnega biltena, pa za pomočnico odgovorne urednice in tehničnega urednika. S 5-članskim uredniškim odborom, ki ga je na predlog župana imenoval občinski svet, smo se takoj ujeli. In tako smo skupaj z velikim pričakovanjem pripravili vse potrebno, da je 15. junija 2007 izšla prva številka Laškega biltena. Čeprav je bilo prvotno zamišljeno, da bi glasilo izhajalo na 16 straneh, je že prva številka izšla na 28 straneh, vsakih nekaj številk pa se je dodala še kakšna pola. Odziv javnih zavodov, društev in drugih institucij ter posameznikov je bil zelo dober, in tako še danes dobimo v uredništvo za vsako številko veliko prispevkov, ki jih pošlje okrog sto različnih avtorjev. Veseli in ponosni smo, da smo lahko z njihovo pomočjo v teh desetih letih obeležili veliko zanimivih zgodb naših občank in občanov ter ogromno dogodkov iz naše lokalne skupnosti.
Ob tej priložnosti se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki z nami soustvarjate Laški bilten, ki je po zaslugi avtorjev prispevkov in svojih zvestih bralcev ter prizadevnega uredništva postal ogledalo naše občine, v katerem se zrcali lokalni utrip in postaja pomemben zapis našega časa. Ob 10. obletnici izida prve številke ste vabljeni vsi dopisniki, oglaševalci in bralci, da se nam 15. junija pridružite v Muzeju Laško, kjer bomo naš jubilej obeležili z glasbenim programom in razstavo najlepših naslovnic.
Laški bilten bo še naprej sledil svojemu poslanstvu, seveda pa za svoj uspeh še naprej potrebuje redne dopisnike in cenjene bralce. Kot boste videli, je tudi številka, ki je pred vami, napolnjena z raznovrstnimi vsebinami, povezanimi z občino Laško in njenimi občani. Tako kot pomlad, ki kipi, brsti in cveti. Tokrat izpostavljamo jubileje kulturnih društev in uspehe naših športnikov, izmed katerih je bitka za super zmago pokala Superšolar obeležena tudi na naslovnici. Mladim košarkarjem iskreno čestitamo! Vsem skupaj pa želimo čudovito pomlad, polno pozitivne energije in novih priložnosti.
Tanja Grabrijan, odgovorna urednica
Vabilo
15. junija bomo obeležili 10 let, odkar je izšla prva številka Laškega biltena.
Vse bralce in soustvarjalce našega glasila vabimo, da se nam pridružite na razstavi najlepših naslovnic Laškega biltena, in sicer v četrtek, 15. junija 2017, ob 19. uri v Muzeju Laško.
Odprtje razstave bomo popestrili z glasbenim programom.
Uredništvo Laškega biltena
LAŠKO PRAZNUJE
BRALCI ZADOVOLJNI Z LAŠKIM BILTENOM
V prejšnji številki Laškega biltena smo vas pozvali k izpolnitvi ankete, s katero smo želeli preveriti, če ste zadovoljni z našim glasilom, zanimali pa so nas tudi vaši predlogi za izboljšanje vsebine. Večina tistih, ki so izpolnili anketo, Laški bilten redno prelista (87,5 %), 66 % anketirancev prebere vse članke, dobrih 28 % pa vsaj polovico člankov. 91 % anketirancev je zadovoljnih z vsebino, 9 % pa srednje zadovoljnih. Z obliko glasila je zadovoljnih 95 %. Najbolj brani so prispevki krajevnih skupnosti in društev. Anketiranci si želijo še več življenjskih zgodb (44 %) in zabavnih, razvedrilnih prispevkov (23 %), nekateri pa bi v glasilu radi videli še več fotografij in strokovnih člankov (11 %). Večina anketirancev je zadovoljnih z dvomesečnim izhajanjem glasila, dobrih 10 % pa bi Laški bilten prebiralo vsak mesec.
Vsem, ki so nam poslali izpolnjeno anketo, se najlepše zahvaljujemo. Izmed tistih, ki so pripisali svoj naslov, smo izžrebali tri nagrajence, ki poleg beležke in vrečke »Sotočje dobrega« prejmejo tudi knjižne nagrade:
1.	Jože Maček: Laško skozi stoletja: Ernestina Padežnik, Ud-mat 6a, Laško,
2.	Jože Maček: Ripšlova kronika župnije sv. Miklavž nad Laškim: Bojan Lapornik, Sedraž 17a, Laško,
3.	Jože Maček, Edo Jelovšek: Vrh nad Laškim skozi stoletja: Mirko Bošnak, Reka 17b, Laško.
Uredništvo Laškega biltena
O
¿P
<

1227
1927
2017
%
$
LAŠKO
f

790 LET TRŠKIH PRAVIC
Zapise o zgodovini Laškega nadaljujemo s prispevkom akademika rojaka dddr. Jožeta Mačka o začetkih Laškega kot trga. Že napovedan prispevek o privilegijih pa bo objavljen v junijski številki.
O nastanku trga Laško_
Območje spodnjega Posavinja so najprej naseljevala razna staroselska plemena. Nato so ga do leta 476 zasedli Rimljani, ki pa so bili v bistvu okupatorji in so se zadrževali predvsem v mestih (Celju, Ptuju, Ljubljani), na podeželju pa jih skoraj ni bilo. Nato so se proti koncu 6. st. začeli k nam naseljevati Slovani, ki so s seboj prinesli svojo demokratično plemensko ureditev z voljenimi knezi in
najnižjo organizacijsko enoto, sorodstveno župo, ki pa se je zaradi preseljevanja v novi domovini morala spremeniti v krajevno župo. Zemljišča v župi so bila skupna last. Slovani, poznejši Slovenci, so bili najprej v dobrih odnosih z Obri oz. Avari. Nato pa so jih ti začeli napadati in Slovani so se zatekli po pomoč k Bavarcem, ki pa so jih nato podvrgli pod svojo oblast. Bavarce pa so pod svojo oblast spravili Franki in tako so Slovani prišli z njimi vred pod veliko frankovsko cesarstvo, ki je začelo uvajati fevdalni red zahodnega tipa.
Po tedanjih običajih je vsak cesar ali kralj vse ozemlje, ne glede na to, kako ga je pridobil, štel za svojo lastnino. Franko-vski cesarji so imeli oblast nad poznejšo Anglijo, vso zahodno Evropo in na vzhodu ozemlje do Srema. V 9. st. in v prvi polovici 10. st. so v vzhodno Evropo ''pri-drli'' Ogri. Pri nas so zasedli Obdravje s Ptujem in Kozjansko. Gotovo so prihajali na laško območje in tu plenili. Prodirali so tudi daleč na zahod, kjer so jih ustavili Franki in jih pri reki Lech (na Leškem polju) pri Augsburgu na Bavarskem tako porazili, da so se morali umakniti nazaj na svoja prejšnja območja.
Frankovski vladarji pa od svojih ogromnih ozemelj niso imeli pravzaprav nobenih koristi, nasprotno, samo stroške, ker so seveda morali braniti meje svoje države. Zato so svojim zaupnikom, glede naših pokrajin predvsem bavarskim plemičem, podeljevali velike komplekse zemljišč, večinoma poraslih z gozdom, ki so jih pozneje poimenovali teritorialna
zemljiška gospostva, z nalogo, da na njih naselijo interesente, ki bi na dodeljenem svetu izkrčili gozdove ter tako oblikovali kmetijska zemljišča in seveda tudi domovanja in potrebne gospodarske stavbe. Kot neke vrste trajni zakup so ti interesenti morali pristati, da bodo zemljiškemu gospodu odrajtovali razne naturalne dajatve, predvsem žito, vino, sir, smetano in mladiče domačih živali ter seveda, da bodo služili tlako. S sprejemom tlaških obveznosti so izgubili osebno svobodo in so postali podložniki. Podložništvo se je prenašalo tudi na njihove otroke.
Kot povečano teritorialno zemljiško gospostvo je laško gospostvo zajemalo ozemlje s sledečimi mejami: meja se je začela v Tremerjih, kjer je bil včasih cestni podvoz in kjer iz hribov priteka manjši potok. Nato je prečkala Savinjo in šla na Rifengozd, Favčenlaz, Planinco, Doblati-no, Svetino in se nato spustila v dolino s krajem Vodruž (po starem Dobršna), se nato ognila Kalobju in tekla ob cesti na Dobje, se po pobočju pod planinskim gradom spustila proti Jurkloštru, nato pri Mišjem Dolu zavila levo po cesti do pobočja pod Lisco, nato pa v savsko dolino, kjer je med dvema vasema levo od Loke (zdaj Loka pri Zidanem Mostu) prečkala Savo, zajela Radeče in še nekaj vasi, zavila prek Jagnjenice na Svibno in od tod na Kum, kjer se je spustila v dolino Save pri Zagorju. Od tam je po potoku Medija tekla proti Trojanam, nato desno po trboveljskih hribih na Marijo Reko in od tod v dolino k Sv. Pavlu pri Preboldu. Od tu je zavila desno in pri Šeščah dospela
OAŠKO PRAZNUJE/OBČINSKA UPRAVA
do Savinje ter ob njej tekla do sedanjega celjskega mestnega parka (da se je ognila Celju), zavila v hrib, nato levo, da se je ognila celjski podružnici sv. Miklavža, se spustila v dolino do Polul in tekla ob Savinji do Tremerij, kjer se je končala.
Laško gospostvo je bilo največje na Spodnjem Štajerskem. Prešlo je v roke deželnih knezov, ki jih tukaj ne moremo navajati. Bistveno pa je bilo, da je bilo to gospostvo šteto k državni lasti. Da bi tako veliko in pomembno deželnoknež-je gospostvo, ki je imelo tudi deželsko ali krvno sodišče, imelo svoj sedež v povsem nepomembnem kraju, ni ustrezalo tedanjim običajem. Tako je deželni knez pred letom 1227 povzdignil kraj Laško v trg. Deželnoknežja listina o povišanju Laškega v trg se ni ohranila. Laško kot trg pa je omenjeno v listini vojvode Leopolda VI. Babenberžana v zvezi s posvetitvijo cerkve za drugi kartu-zijanski samostan v Jurkloštru z dne 8. novembra 1227, kjer je vojvoda omenjenemu samostanu podelil med drugim pet mark denarjev za sol »in foro
nostro Tyuver« (od našega trga Laško).
Kmalu za tem je omenjeni samostan ponaredil drugo listino z datumom 8. november 1227, kjer se to mesto glasi »in offitio de Tyver« (v uradu Laško). Zdaj je mestu Laško bližina Celja v škodo, saj je izgubilo vse pomembne inštitucije, ki jih je imelo nekdaj. Včasih pa je bilo Laško z veliko verjetnostjo pomembnejše kakor Celje, saj je postalo trg pred letom 1227. Celje pa naj bi dobilo status trškega naselja okoli leta 1300, z listinami pa je to dokazano za leto 1323, torej skoraj sto let pozneje kakor Laško.
V 12. in 13 st. se je Laško kot kraj razvijalo predvsem kot sedež velikega zemljiškega gospostva in v tesni povezavi z njim. V okviru laškega gospostva je bilo tudi deželsko (krvno) sodišče. V kraju se je močno razvila menjava blaga, zlasti na sejmih. Za razvoj mesta pa je bila pomembna tudi cerkvena organizacija. Vsaj že leta 1257 je imelo Laško župnika in torej župnijo, tedaj sedež večje cerkvene enote. Farna cerkev sv. Martina, delno še iz dobe romanike, se v virih
prvič omenja leta 1269. Laški župniki so bili vsaj že od srede 13. stoletja naprej savinjski arhidiakoni, zastopniki oglejskega patriarha, pod katerega je spadalo vse slovensko ozemlje do Drave.
Povzdignjenje kraja v trg pa je pomenilo, da mu je ustanovitelj trga odobril trško samoupravo. Ta pa se je v Laškem uvajala zelo počasi. Šele sto let po prvi omembi Laškega kot trga v neki listini iz leta 1320 piše o »cives in Tiffer« (o laških tržanih). Status trga je pomenil, da njegovi prebivalci niso bili več podložniki, ampak tržani, ki sicer niso bili povsem svobodni, vendar veliko na boljšem kakor prej. To se je izražalo v reklu »Stadtluft macht frei« (Mestni [trški] zrak osvobaja). V tedanjem času pojmov tržan in meščan niso razlikovali, oba sta bila v nemškem jeziku Bürger. Seveda je prejšnji zemljiški gospod postal zdaj trški (mestni) gospod, odrekel pa se je raznim pravicam, ki so zdaj teoretično prešle na trško samoupravo. Le-ta se je uveljavila šele veliko pozneje.
dddr. Jože Maček
ZLATI KAMEN 2017
Občina Laško ena izmed enajstih finalistk_
Laško se je letos uvrstilo med 11 kandidatk za nagrado Zlati kamen, ki se podeljuje najbolj prodornim občinam v Sloveniji.
V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen, ki že šesto leto identificira razvojno najbolj prodorne občine in vsako leto premelje okoli 160.000 podatkov, je bilo enajst finalistk iz štirih regij, in sicer:
Bohinj, Cerkno in Kranjska Gora v regiji Zahodna Slovenija,
Grosuplje, Kamnik in Novo mesto v regiji Osrednja in jugovzhodna Slovenija,
Laško, Podčetrtek in Slovenj Gradec v regiji Od Koroške do Posav-j a ter Lendava in Ljutomer v regiji Vzhodna Slovenija.
Razglasitev je potekala 14. marca na konferenci Zlati kamen,
4
tradicionalnem srečanju občin in srečanju županov v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Za Občino Laško, ki je bila finalistka v regiji »Od Koroške do Posavja«, so vrednosti kazalnikov večinoma ugodne. Na zelo visoko vrednost okoljskega indeksa vplivata zlasti zmanjšanje količin zbranih odpadkov in relativno visoki odhodki za trajnostno energijo. Na konferenci je bilo poudarjeno, da ko gre za kvalitativne kazalnike na področju turizma, Laško v Sloveniji preprosto nima prave konkurence. Gre za turistično gazelo v pravem pomenu besede.
► »iriJai
tiiicDl
SVEČRNI PODPIS POGODBEZR SOFINANCIRANJE NALOG S PODROČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA
5. aprila je bil na Občini Laško svečan podpis pogodbe za sofinanciranje izvajanja nalog s področja zaščite in reševanja za leto 2017 z Gasilsko zvezo Laško in prostovoljnimi gasilskimi društvi, Radio klubom Laško, Radio Klubom Zidani Most, Kinološkim društvom reševalnih psov Celje ter JP Komunalo Laško d. o. o.
OBČINSKA UPRAVA
SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD V STAREM MESTNEM JEDRU LAŠKEGA
Občina Laško je skladno s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško ponovno objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško JR -F 2017.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Laškega.
Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5/a in 5/b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pod Gradom 5 in 5/a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6/a; Stegenško-va ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6/a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31 (brez hišnih številk 26, 28 in 30) in Valvasorjev trg.
Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, oplesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturnovar-
stvenimi pogoji oziroma soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo.
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so na območju obnov lastniki večsta-novanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš;
-	izpolnjeni morajo biti pravno - formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija);
-	pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje;
-	še niso prejeli sredstev iz naslova preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško;
-	imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško.
Foto: Boris Vrabec
Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki.
Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež.
Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so:
-	Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti
-	Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče
-	Starost objekta
-	Namembnost objekta
-	Prenova fasade glede na lego stavbe
-	Prenova fasade glede na finančno zahtevnost obnove
Za finančne spodbude so v Proračunu Občine Laško za leto 2017 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 35 % vrednosti priznanih stroškov investicije.
Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec „Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško" in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 30. 6. 2017.
Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom od 10. marca 2017 dalje dosegljivo na spletni strani Občine Laško v rubriki Tavna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
OBČINSKE INVESTICIJE
Izvedba fekalne kanalizacije v Spodnji Rečici_
V marcu so se pričela izvajati dela sekundarne kanalizacije in priključitev stanovanjskih objektov na omrežje v spodnji Rečici. Dela so zahtevna, saj je potrebno v največji meri upoštevati obstoječe ureditve lastnikov zemljišč. Načrtujemo, da se bodo dela predvidoma zaključila v aprilu 2017.
Sanacija plazu na Lahomšku.
5
OBČINSKA UPRAVA
Iz preteklih časov vedo ljudje povedati, da so zemeljske mase na delu Lahomška ogrožale pozidavo, vso infrastrukturo in nenazadnje tudi žel. progo. S pomočjo krajanov - lastnikov, ki so s svojim podpisom omogočili pridobitev gradbenega dovoljenja in pripravo ustrezne projektne dokumentacije so se v mesecu marcu pričela izvajati gradbena dela. Poleg pilotov, grede, drenažnih reber se bo izvedla fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, kanalizacija za optiko ter tudi kabliranje elektrovodov in nazadnje ureditev javne poti. Fekalna in meteorna kanalizacija bosta vodeni pod železniško progo in se bosta navezovali na že zgrajene vode ob gostilni Bezgov-šek. Na fekalno omrežje se bo priključila tudi fekalna kanalizacija Šercerjeve ulice, ki je bila zgrajena z zaključnim jaškom v lanskem letu. Za Keršetovo ulico bo položeno tudi novo vodovodno omrežje.
Izvedba infrastrukture na Keršetovi ulici.
Protipoplavni ukrepi_
Nivo eko d. o. o. uresničuje pogodbene obveznosti pri izgradnji meteornih iztokov v Savinjo in nameščanju proti-poplavnih loput, ki bodo v času visokih voda preprečevale vdor vod na območje Rimske ceste in Trubarjevega nabrežja.
Vodstvo občine vodi usklajevanja z Direkcijo RS za vode po pripravi ustrezne dokumentacije za nadaljevanje izvedbe protipoplavnih ukrepov do Udmata.
Modernizacija železniške proge
Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor s svojimi izbranimi izvajalci nadaljuje s posodobitvijo železniške proge na odseku Laško - Celje z zamenjavo dotrajane elektrifikacije, zamenjavo tirov in spodnjega ustroja proge. Na postaji Laško vršijo aktivnosti izgradnje podhoda.
Konec maja se bo zaprlo nivojsko križanje na Trubarjevi ulici pri pivovarni.
Na območju Marija Gradca so se z lastniki zemljišč vršile geodetske odmere in pripravile cenitev za odkupe zemljišč, na katerih se bo zgradil nov podvoz, 2 mostova preko Lahomnice in povezovalna cesta Marija Gradec - Radoblje. Istočasno se projektira most preko Savinje z navezavami na glavno cesto G1-5 ter tudi navezava bodoče regionalne ceste na nov podvoz na levem bregu reke Savinje.
Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za infrastrukturo Rimske Toplice
Več na www.lasko.si 6
OBČINSKA UPRAVA
V sklopu modernizacije žel. proge je na postaji v Rimskih Toplicah predvideno zaprtje nivojskega križanja pod ekonomijo. Ta ukrep narekuje, da je potrebno na podlagi prostorskih dokumentov umestiti ustrezne rešitve novih povezovalnih cest za Globoko, nov podvoz na regionalni cesti za Jurklošter. Zato je bil v lanskem letu uveden postopek sprejemanja OPPN, v katerega je vključena tudi izbrana najustreznejša varianta Direkcije RS za infrastrukturo za nov most preko Savinje v Rimskih Toplicah. Javna razgrnitev je potekala v času od 6. marca do 6. aprila 2017, 22. marca pa je bila v prostorih KS Rimske Toplice javna obravnava dopolnjenega osnutka odloka, katere se je udeležilo 48 krajanov. Predvidevamo, da bo prostorski dokument sprejet v jesenskih mesecih letošnjega leta.
Namenu predan odsek JP Mala Breza-Olešče [Loke]
Odsek v dolžini 1.460 metrov se je uredil konec lanskega leta. Krajani in KS Šentrupert so zagotovili sredstva za pripravo, Občina Laško pa je zagotovila 52.000 evrov za asfalt ter 3.000 evrov za odbojne ograje. Izvajalec asfalterskih del je bilo podje-
tje Gradnje Žveplan, d. o. o., dobavitelj odbojnih ograj pa podjetje Liko Liboje d. d.
Otvoritveni trak so prerezali predsednik KS Šentrupert Drago Pušnik, Karel Mačkov-šek, Martin Pušnik in župan Franc Zdolšek.
Gradnja kanalizacije na lokalni cesti v Sp. Rečici_
8. in 9. aprila so se nadaljevala dela izgradnje kanalizacije na lokalni cesti v Spodnji Rečici. Dela bodo v nadaljevanju potekala maja in junija po v naprej dogovorjenih terminih, najverjetneje pa ob sobotah in nedeljah, tako da bo promet za podjetja čim manj moten.
Infrastruktura na Taboru II.
V sklopu ureditev gradnje infrastrukture, ki so pogoj za gradnjo stanovanjskih objektov na Taboru v Laškem, se dela izvajajo po načrtih in se bodo zaključila v aprilu. Pripravljajo se vsa potrebna dela kot so priprava za asfaltiranje javne poti, v kateri so že položeni vsi infra-strukturni vodi, kanalizacije, javne razsvetljave, vodovoda in kanalizacije za optiko.
Luka Picej
Celostna prometna strategija
Sotočje trajno sine mobilnosti
MOBILNOST SMO LJUDJE!
Pa jo imamo! Celostno prometno strategijo za Občino Laško namreč. Vsebinsko je projekt zaključen, formalno pa ga bo predvidoma maja na seji potrdil občinski svet.
Pred manj kot letom dni smo na prvi javni razpravi skupaj z občankami in občani razpravljali o največjih problemih, nato začrtali vizijo razvoja prometa in mobilnosti ter v začetku letošnjega leta določili prednostne in srednjeročne ukrepe, ki jih bomo -prav tako skupaj z občankami in občani - izvajali v prihodnjih letih. Skupaj z vami želimo tudi proslaviti uspešen zaključek strategije.
Z veseljem vas vabimo na simbolično praznovanje, ki bo potekalo v petek, 5. 5. 2017, s pričetkom ob 10. uri na vrtu Hotela Savinja.
Prireditev bo namenjena promociji trajnostne mobilnosti s poudarkom na varnosti in obnašanju v prometu, nudenju prve pomoči ter otroškim delavnicam.
Vljudno vabljeni!

7
OBČINSKI SVET
OBČINSKI SVET LAŠKO
18. seja_
Na marčevski seji je občinski svet sprejel Okvirni programa dela in rokovnik za leto 2017 ter realizacijo programa dela občinskega sveta za leto 2016. Sprejeta je bila druga dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2017, Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Komunale Laško, za leto 2017 ter sklepa o prenosu premoženja v upravljanje Zdravstvenemu domu Laško in Komunali Laško. Svetniki so Komunali Laško podali soglasje k podpisu izjave za finančno jamstvo za odlagališče nenevarnih odpadkov Strensko ter se seznanili z dvema odločbama o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja.
Sprejeta je bila Avtentična razlaga prve alineje četrtega odstavka (Streha, fasada) 22. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev občine Laško. Po avtentični razlagi so lahko pri pripravi projektne dokumentacije za posamezni objekt strehe oblikovno simetrične dvokapnice v okviru odprtega prostora in vaških naselij, predpisanega naklona. Strešna kritina je lahko temnejše ali opečnate barve, v zaselkih naj se s tradicionalno sivo kritino prilagaja prevladujoči barvi, svetle kritine niso dovoljene. Strehe so lahko tudi enokapnice, ravne ali lomljene na način, da so višinski koti kapi in slemena različni oz. postavljeni poljubno, hkrati pa najvišja višina katerekoli izmed teh kot ne presega maksimalnih ga-
8
baritov naselja. Torej je lahko kota kapi tudi višja od kote slemena ter na različnih višinah. Enokapnice, nakazane dvokapnice, ravne strehe in druge modernejše oblike streh - netipične dvokapnice (višina kote slemena je nižja od višine kote kapi) ne predstavljajo posebnosti kulturne krajine v urbanistični zasnovi Laško in Rimske Toplice.
Občinski svet je sprejel spremembe Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Laško. Tako namesto Urada župana, Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance ter Urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v okviru občinske uprave delujejo Kabinet župana, Oddelek za družbene dejavnosti, pravne in splošne zadeve, Oddelek za proračun in javne finance, Oddelek za gospodarske dejavnosti in Oddelek za gospodarske javne službe, okolje in prostor.
V Uredniški odbor Laškega biltena so bili ponovno imenovani Nika Teraž, Nina Pader Topole, Miha Gartner in Tomaž Majcen, Klemna Grešaka pa je zamenjal Rok Deželak.
19. seja_
12. aprila je občinski svet obravnaval poročila o delu za leto 2016, ki so jih pripravili: LAS Raznolikost podeželja, Medobčinski inšpektorat in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, Policijska postaja Laško, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Laško, STIK - Center za šport, turizem, informiranje in kul-
turo Laško, Center za socialno delo Laško, Zdravstveni dom Laško, Glasbena šola Laško - Radeče, Vrtec Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, Knjižnica Laško, Uredniški odbor Laškega biltena in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško. Komunala Laško je poleg poročila za preteklo leto v obravnavo posredovala tudi gospodarski načrt za leto 2017.
Na področju javnih financ so bili obravnavani Zaključni račun proračuna Občine Laško za leto 2016, Odloka o rebalansu proračuna Občine Laško za leto 2017, tretja dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2017 in Sklep o prenosu dela stvarnega premoženja last Krajevne skupnosti Šentrupert na Občino Laško.
Na področju družbenih dejavnosti je so svetniki obravnavali predlog Sklepa o ukinitvi Podružnične šole Reka. Na zboru krajanov leta 2004 je bilo namreč dogovorjeno, da če bo dovolj otrok, bo šola ostala, v nasprotnem primeru pa bo prišlo do ukinitve. Leta 2011 je število vpisanih otrok padlo na dva in občinski svet je na marčevski seji sprejel Sklep o začasnem prenehanju delovanja PŠ Reka. Glavni razlog za začasno zaprtje šole ni bilo pomanjkanje števila otrok, ampak zmanjšan vpis otrok, saj so starši otroke raje vpisovali v matično šolo Primoža Trubarja Laško. Od takrat učenci iz okoliša PŠ Reka obiskujejo OŠ Primoža Trubarja Laško, za njih je poskrbljen tudi prevoz.
Na seji je bil obravnavan tudi predlog Sklepa o začasnem prenehanju delovanja Podružnične šole Laziše. V šolskem letu 2016/17 je bilo na začetku vpisnih 5 učencev, kasneje pa se je en učenec prešo-lal na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Pouk je potekal, čeprav je najmanjše število otrok, ki jih je lahko na podružnični šoli 14 oziroma na območjih z razvojnimi posebnostmi 5. S šolskim letom 2017/18 gredo vsi štirje učenci v 4. razred matične šole, saj na PŠ Laziše poteka pouk le do 3. razreda. V šolskem letu 2017/18 bodo prvi razred obiskovali 4 otroci. Ker so se njihovi starši odločili, da jih vpišejo v matično šolo, za šolsko leto 2017/18 na PŠ Laziše ni vpisanega nobenega učenca.
Na poziv Sveta zavoda Glasbene šole Laško - Radeče, ki vodi razpisni postopek za delovno mesto ravnatelja glasbene šole, je občinski svet podal pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju kandidatke Ro-sane Jakšič.
Gradiva za seje Občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi.
Tanja Grabrijan
POSLANSKA PISARNA
Zadnje dni mediji poročajo: Matjaž Han je dežurni kritik vlade. Če je to cena tega, da poslušam probleme ljudi ter vlado opozarjam na te probleme, sem dežurni kritik z veseljem še naprej. Ravno od koalicijskih politikov bi prav ob pri-četku zadnjega leta iztekajočega se mandata pričakoval več zdravih kritik kot pa »opravičevanj«, pospremljenih z veliko mero besedičenj: bomo preučili, pogledali, analizirali in preštudirali ...
Ljudje potrebujejo konkretne rešitve, konkretna dejanja in ne več praznih besedičenj, ki smo se jih prav v okoljih izven centra, torej Ljubljane, naposlušali veliko. Tudi v naši, laški občini. Ko se v kraj, kot je Laško, tu in tam pripelje konvoj ministrskih avtomobilov, pa različnih sekretarjev in funkcionarjev, se pogostokrat dozdeva, da so ti zašli s poti. In potem v lastni zadregi, ko problemi iz leta v leto ostajajo eni in isti, hitijo pred kamerami razlagati, kako, da bodo vse uredili, kako se bo poslej za občino vse spreme-
nilo. Na bolje. In v večletnem potrpežljivem čakanju ugotovimo, da bo spet kakšna vremenska nevšečnost taisti konvoj pripeljala v našo občino, ta pa bo spet igral na najbolj prikladne strune: na potrpežljivost ljudi.
Prav zaradi tovrstnih izkušenj ljudje na politike pogostokrat gledajo kot na tiste, ki so v službi samih sebe, Ljubljane, vsakokratne oblasti. Ali še huje, so v službi različnih interesov, finančnih institucij, mednarodnih zavez. Tega odnosa našim državljankam in državljanom ne gre zameriti, kajti tekom zadnjih let si je politika prislužila ta sloves, ko namesto reševanja problemov ljudi vidimo politiko, ki se prevečkrat ukvarja sama s seboj.
Kot dolgoletni poslanec vem, da je za-slomba ljudi na politiko, da se bo ta soočila z realnimi problemi, že zdavnaj pošla. Tudi občanke in občani Laškega so zadeve že zdavnaj prijeli v svoje roke in skupaj z nekaj politiki, ki ne sedimo v ljubljanskih pisarnah, ustvarjajo prostor za lepšo prihodnost občine. Slednja je dokazala, da se s svojo lego, tradicijo, z velikim turističnim potencialom, predvsem pa ambicioznimi ljudmi ter podjetji ne bo prepustila malodušju in prevzela vlogo zaledne občine, ki ne leži ob avtocestnem križu in se skoznjo ne bo gradil 2. tir, ki zopet postaja tema številka
ena v državi. Občina Laško ne potrebuje medijskega pompa in političnih razprtij, potrebuje pa stabilno in trezno ravnanje države takrat, ko se odloča o pomembnih strateških vprašanjih njene pivovar-ske tradicije, razvoja termalnega turizma in ljudem naravnane okoljske politike, ki bo šla z roko v roki nadgradnje cestne in železniške infrastrukture ter tako podjetjem in ljudem v občini omogočila nove razvojne priložnosti.
Prav ta čas nove razvojne priložnosti bolj kot kadarkoli prej v letih krize trkajo na vrata Slovenije. Primer tega je podjetje Mercator, ki ga je del politike, kot številna druga podjetja, potisnil v roke tujcem (tudi največje podjetje naše občine je bilo deležno tega škodljivega politično-ban-čnega tretmaja). Danes pa se stvari obračajo v prid naše države. Gospodarstvo in ljudje te priložnosti praviloma prepoznajo prej kot politika.
Priložnost, da Mercator postane spet slovenski, ne bo dolgo čakala. Kot tudi naša, laška občina ne bo čakala na zeleno luč Ljubljane, da turizem, podjetništvo in celoten razvoj občine naredijo korak naprej. Občina gre naprej, jaz pa bom zaradi nje in naših ljudi še naprej ostal dežurni kritik vlade, če in ko bo to potrebno.
Vaš Matjaž Han
stranka
SMC ^mega
Drage sokrajanke in sokrajani,
v teh pomladnih dneh se pospešeno pripravljamo na kar dva pomembna obiska. Vladni obisk naše regije 9. in 10. maja ter obisk Predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza v Laškem, ki se bo na povabilo LO SMC Laško zgodil 2. junija.
Pomembno se mi zdi, da je vlada Mira Cerarja v svojem mandatu uspela vzpostaviti stalno prakso izvajanja teh regijskih obiskov, saj je to edini način, da se vzdržuje stik z ljudmi, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami, podjetništvom in svežimi idejami. Na ta način tudi poslanci dobimo možnost opozoriti našo izvršilno oblast na dobre in slabe stvari, ki se dogajajo na terenu in marsikdaj pospešiti potrebne premike.
Tako je vsekakor moja naloga vsakič znova opozarjati na nujno potrebno cestno infrastrukturo, ki bi nam, Laščanom, bistveno olajšala naše vsakdanje življenje
in pripomogla k mirnejšim dnevom, varnejši vključitvi pešcev in kolesarjev v promet, manjšim poškodbam obstoječe ceste in hitrejšemu posredovanju naših reševalcev, gasilcev in policistov. Predvsem pa preprečila, da je Laško ob prometnih nesrečah (ki se na tej relaciji po statistiki
zgodijo vsak tretji dan) po nekaj ur odrezano od sveta v eni ali drugi smeri. Moja želja je, da bi bil sklep vlade o umestitvi ceste sprejet do konca tega leta.
In ker ceste ne bo čez noč, so moji napori trenutno usmerjeni v sodelovanje z občino, občinskimi svetniki, policijo in ministrstvom, da bi na ministrstvu vendarle sprejeli določene ukrepe, ki bi zamejili tranzitni tovorni promet skozi naše mesto. Pogovori v tej smeri potekajo in upam, da bomo pri tem uspešni.
Naj vas na tem mestu iskreno in iz srca povabim, da se pridružite nam in dr. Milanu Brglezu, ki bo 2. junija obiskal Laško. Dopoldne se bo mudil na Laškem sejmu, kjer se boste lahko z njim družili in spregovorili, obiskal bo predstavitev sil zaščite in reševanja na parkirišču Kulturnega centra, priložnost za druženje z njim pa bo tudi v nadaljevanju. Natančnejši urnik njegovega obiska, ki bo znan v prihodnjih dneh, lahko najdete na spletni strani https://lasko. strankasmc.si/ in FB strani SMC Laško.
Veselim se druženja z vami!
Janja Sluga, poslanka
9
UPRAVNA ENOTA/PRAVNI NASVETI
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Delo Upravne enote Laško v letu 2016
V minulem letu smo na Upravni enoti Laško opravili 3 % več zadev kot v letu pred tem. Glede na to, da vsaj od leta 2008 število prebivalcev v Laškem in Radečah nekoliko upada in da na zakonodajnem področju v letu 2016 ni bilo novosti, ki bi povzročile povečan obseg dela, nas je podatek o večjem številu zadev nekoliko presenetil. Na podlagi podrobnejšega pregleda rezultatov dela po področjih lahko ugotovimo, da je bilo povečanje rezultat večjega števila zadev na več področjih. Podobna slika se kaže tudi v drugih upravnih enotah po Sloveniji.
Povečanje stroškov v letu 2016 glede na leto 2015 znaša 3,51 %. Cena storitve ene zadeve je torej višja od leta 2015, če pa upoštevamo, da je bil strošek vlaganj v opremo in vzdrževanje neprimerno večji kot v pretekllih letih in ne samo v letu 2015, lahko ugotovimo (če stroške
v opremo in vzdrževanje zmanjšamo na večletno povprečje), da se je strošek na izvedeno storitev tudi v letu 2016 zmanjšal in znaša 2,49 EUR.
V septembru minulega leta smo uporabnike naših storitev prosili, da izpolnijo vprašalnik, iz katerega je razvidno, kako oni vidijo naše delo. Vsem, ki so izpolnili in oddali vprašalnik, se ob tej priložnosti lepo zahvaljujem. Analiza odgovorov pokaže, da so uporabniki ocenili naše delo z oceno 4,85 od 5,00 možnih, kar pomeni za 0,05 točke več od povprečne ocene upravnih enot v Republiki Sloveniji. Ta visoka ocena pomeni za nas veliko odgovornost in obveznost za stalno prizadevanje za najboljše delo, da tudi v bodoče potrdimo pridobljeno oceno ali jo morda celo izboljšamo. Glede na to, da so uporabniki najnižjo oceno prisodili dostopu do prostorov in urejenosti le-teh bo izboljšanje dokaj težko dosegljivo. V minulih anketah je bila vedno najnižja ocena urejenosti prostorov in tudi iz tega razloga smo se konec lanskega leta lotili večjih obnovitvenih del v delu poslovnih prostorov in nakupa nove pisarniške opreme, saj je bila obstoječa večinoma
stara že več kot 30 let. Prav zanimivo bo v naslednji analizi odgovorov ugotavljati, ali bo ta sprememba vplivala tudi na zadovoljstvo naših uporabnikov.
Običajno v istem letu, v katerem izvajamo anketiranje uporabnikov, izvedemo tudi anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Tudi zaradi izboljšanja organizacije dela, ki je delno posledica izboljšanja delovnih pogojev, se je povečalo tudi zadovoljstvo zaposlenih.
Da bi naše delo s pozitivnimi rezultati dajalo zadovoljstvo uporabnikom storitev in zadovoljstvo zaposlenim, uporabljamo evropski model ocenjevanja rezultatov dela, ki se kratko imenuje CAF. Tudi delovna skupina, ki po navedenem modelu izvede letno samooceno, je ugotovila, da smo naredili korak naprej v kvaliteti opravljenega dela.
Menim, da je iz zapisanega mogoče ugotoviti, da je bilo leto 2016 glede na opravljeno delo v UE Laško zelo uspešno in je prav, da se ob zaključku vsem sodelavkam zahvalim za opravljeno delo.
Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško
PRAVNI NASVETI
Nakup nepremičnine ali kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije_
Pred nakupom nepremičnine je potrebno preveriti stanje v zemljiški knjigi, v kolikor kupujete zemljiško parcelo oz. stanovanjsko hišo je potrebno poleg stanja v zemljiški knjigi preveriti tudi druge dokumente.
Po načelu superficies solo cedit je stavba, ki stoji na zemljiški parceli del zemljiške parcele. Superficies solo cedit pomeni, da je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine - 8. čl. Stvarnopravnega zakonika.
V kolikor boste pri nakupu stanovanjske hiše preverili zgolj podatke v zemljiški knjigi, se vam lahko zgodi, da bi spregledali morebitno črno gradnjo, saj boste iz zemljiškoknjižnega izpiska razbrali samo lastnika nepremičnine in če so za dotično nepremičnino v zemljiški knjigi zavedeni kakšni zapisi (npr. hipoteka, služnost, prepoved odtujitve in obremenitve ipd.).
Morebitne črne gradnje tudi ne boste razbrali iz podatkov, ki jih boste pridobili na spletnem GIS portalu, niti ne iz podatkov, ki jih boste pridobili na spletni strani Geodetske uprave RS.
10
Pred nakupom nepremičnine lahko zahtevate vpogled v uporabno dovoljenje. Na podlagi 5. čl. Zakona o graditvi objektov je pogoj za začetek uporabe objekta, ki je bil zgrajen ali rekonstruiran na podlagi gradbenega dovoljenja, ali se mu je na podlagi gradbenega dovoljenja spremenila namembnost, uporabno dovoljenje. Uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe enostavnega in nezahtevnega objekta ter enostano-vanjskih stavb. Na zahtevo investitorja se lahko izda uporabno dovoljenje tudi za enostanovanjsko stavbo. V kolikor gre za enostanovanjsko hišo in prodajalec nima uporabnega dovoljenja, zahtevajte vpogled v gradbeno dovoljenje.
Kadar se prodaja kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, je potrebno upoštevati pravila, ki jih določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Lastnik, ki namerava prodati takšno zemljišče, mora upravni enoti na območju, kjer je to zemljišče predložiti ponudbo za prodajo. Ponudba se objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprava. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni, šteto od dneva, ko je bila ponudba objavljena. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje s priporočeno pošiljko upravni enoti ali jo vloži neposredno na upravni enoti. Če je podanih več izjav o sprejemu ponudbe, je potrebno upoštevati predkupne upravi-
čence (solastnik, kmet mejaš, zakupnik, drug kmet idr.). Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti na območju katere leži nepremičnina, in sicer najpozneje v 30 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe.
Na pogodbi o prodaji nepremičnine mora prodajalec pri notarju overiti svoj podpis. Poleg pogodbe o prodaji nepremičnine, na kateri je žig finančnega urada glede plačila davka, je notarju potrebno predložiti potrdilo o namenski rabi zemljišča, saj je to obvezna priloga vsaki overitvi pogodbe, katere predmet je nepremičnina (razen, če gre za etažno lastnino). Predložiti je potrebno tudi fotokopijo osebnega dokumenta od kupca in kadar gre za kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, je potrebno predložiti še odobritev pravnega posla s strani pristojne upravne enote.
Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Z veseljem vam bom podala mnenje na vašo pravno situacijo v pisarni na Mestni ulici 2, Laško. Naročite se lahko na info@ pravninasvet.net ali na 040 850 024.
Mateja Trinker, univ. dipl. prav.
KS RECICA
Že dodobra smo v spomladanskem času in hkrati se nekako obračamo nazaj in pregledujemo opravljeno delo v preteklem letu. To se nanaša predvsem na naša društva, ki so imela redne zbore, tako redne ali volilne. Vsem, ki ste prevzeli odgovorne funkcije v društvih želimo, da vam bo delu potekalo nemoteno in predvsem v duhu uspešnega razvoja. Udeležili smo se večinoma vseh zborov, bili seznanjeni s težavami, željami za prihodnost in predvsem smo tkali nove zgodbe, ki jih nameravamo s skupnimi močmi postoriti.
Na področju komunalnega urejanja se na našem območju zaključuje obnova športnega igrišča v Hudi Jami, pričela se je izgradnja javne kanalizacije v Sp. Rečici, s pomočjo Občine Laško smo namestili ali obnovili varnostne cestne ograje na posameznih odsekih lokalnih in javnih poti. Za izvajanje zimske službe v sezoni 2016/17 smo do sedaj porabili 4.000 evrov, v kar je vključeno delo vseh izvajalcev in posipni material. Krajevna skupnost pripravlja javne razpise za izvajalce del na področju rednega vzdrževanja javnih poti, košnje brežin v poletnem času, pripravlja projekte za modernizacijo javnih poti in objavljen je razpis za krajevna priznanja ob krajevnem prazniku. Zaključena so vsa dela pri izgradnji javne razsvetljave v Slivnem in potrebno je pridobiti samo še zadnje soglasje s strani Elektra Celje, da bo investicija zaključena. Prav tako smo pridobili vsa soglasja lastnikov zemljišč za postavitev avtobusne postaje pri Guček in slednjo bomo namestili v čim krajšem možnem času. Z uprav-
ljavcem pokopališča smo dosegli dogovor in tako bomo na pokopališču Rečica namestili svečomat.
22. aprila bomo izvedli tradicionalno vsakoletno čistilno akcijo s pri-četkom ob 8. uri pri gasilskem domu v Hudi Jami. Vljudno vabljeni, člane društev pa prosimo, da na ta dan organizirajo čiščenje svojih prostorov ali okolja, v katerem delujejo. V ta namen bomo skupaj s sodelovanjem s Komunalo Laško namestili dva zabojnika za odlaganje kosovnih odpadkov, in sicer pri Sindikalnem domu in pokopališču v Rečici. Hkrati pa prosimo vse krajane, da se poslužujejo možnosti brezplačnega najema zabojnika za odvoz kosovnih odpadkov na Komunali Laško. Na in-ternetni povezavi http://lasko.si/sl/pro-jekti-kategorija/4036-modernizacija-zelezniske-proge-celje-zidani-most-1 si lahko ogledate vse podrobnosti obnove železniške proge Celje - Laško.
Na družbenem delovanju smo imeli kar nekaj pestrega dogajanja in ena izmed teh prireditev je bilo tudi srečanje nežnejšega spola ob njihovem prazniku 8. marcu. Z veseljem lahko zapišemo, da je prireditev popolnoma uspela in organizatorju KO Rdečega križa Rečica čestitke za izvedeno prireditev in naj le ta postane stalnica. Skupaj s predstavniki društev in županom Francem Zdolškom smo obiskali gospoda Jožeta Napreta iz Zgornje Rečice, ki je praznoval častitljivih 90 let.
Še malo nas loči od praznovanja 1. maja in v ta namen vas že sedaj vabimo na naše prireditve, in sicer v nedeljo, 23. aprila, ob 14. uri na tradicionalno postavitev mlaja na Šmohorju. Mlaj je podaril Franci Trbovc iz Zgornje Rečice,
KRAJEVNE SKUPNOSTI
prevoz pa bosta, kot že vrsto let, opravila Vinko in Klemen Trupi. Iskrena hvala. Športno društvo Rečica pripravlja v nedeljo, 30. aprila, tradicionalno kreso-vanje na športnem igrišču v Hudi Jami in naslednjega dne bomo skupaj z najemnico doma na Šmohorju pripravili kulturno zabavni program ob 1. maju s pričetkom ob 11. uri. Slavnostni govornik bo župan Občine Laško Franci Zdolšek, v kulturnem programu bodo sodelovali člani Godbe na pihala Laško, pevka Viktorija, narodno zabavni ansambel Simona Gajška, pripravljen bo otroški poligon. Vljudno vabljeni.
KS Rečica je objavila razpis za oddajo gostinskega lokala v najem v Sindikalnem domu. Vse interesente obveščamo, da lahko pridobijo podrobnejše informacije pri Matjažu Piklu na tel.št. 041 794 006. Preden se poslovimo, še prijazno povabilo na naše prireditve in SREČNO!
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
Opravičilo
V februarski številki Laškega biltena sta bili pri prispevku Krajevne skupnosti Marija Gradec na str. 19 objavljeni fotografiji s pred-božičnega izleta vaščanov Trojnega brez navedbe avtorja fotografije. Prav tako je bila pri prispevku Krajevne skupnosti Rečica na str. 15 brez navedbe avtorja objavljena fotografija udeležencev pohodov na Šmohor. Avtor vseh treh fotografij je Mirko Bošnak. Krajevna skupnost Marija Gradec, Krajevna skupnost Rečica in člani uredništva Laškega biltena se avtorju fotografij za neljubi pripetljaj iskreno opravičujemo.
Hkrati pa pozivamo vse soustvarjalce Laškega biltena, ki nam pošiljate članke in fotografije, da zraven pripišete avtorja - torej pisca in fotografa, v kolikor pisec ni tudi avtor fotografije. Prosimo, da vsak pošiljatelj prispevka - v kolikor je avtor fotografije druga oseba - pripiše, da je od avtorja fotografije predhodno pridobil soglasje za objavo v Laškem biltenu.
Uredništvo Laškega biltena
Srečanje žena ob 8. marcu
11
KRAJEVNE SKUPNOSTI
KS MARIJA GRADEC
Kot je videti, se je zima verjetno poslovila in z njo tudi razna dela in obveznosti v tem času.
V letošnji zimski sezoni sicer ni bilo veliko snega, so jo pa bolj zaznamovale poledice in v višje ležečih predelih zameti. Mislim, da smo tudi tokrat brez večjih zapletov opravili svojo službo.
Ko sneg skopni, se ponavadi pojavijo odvrženi odpadki, najpogosteje ob cestah, katere bomo tako kot v lanskem letu očistili po sistemu, da se vsak svetnik na svojem področju dogovori s krajani o njim najbolj ustreznem terminu čiščenja. Opažam, da je v ljudeh vsako leto več osveščanja in s tem tudi čistejše okolje.
Kar se tiče cestne infrastrukture, smo se za letos odločili, da damo večji poudarek na popravilo cest, ki so že asfaltirane, vendar močno poškodovane. Teh se je skozi leta pojavilo kar precej in verjetno nam glede na finančne zmožnosti ne bo uspelo pokrpati vseh v letošnjem letu.
Na LC Tevče-Sv.Peter-Olešče se je saniral že pred leti nastali vdor hribine na cestišče. Izdelala se je kamnita škarpa v dolžini 10 metrov. Financirala jo je Občina Laško, izvajalec pa je bil Hercog Ferdinand.
V nadaljevanju sledi sanacija plazu nad JP Lahomno-Lahomšek v dolžini 30 metrov v obliki kamnite zložbe. Večji projekt pa se bo izvajal v naslednjih mesecih na JP Gabrno-Trnovc, kjer se bo izvajala rekonstrukcija ceste. Zaradi ozkosti terena so predvideni oporni in podporni zidovi, s pomočjo katerih se bo cestišče razširilo za interventna vozila. Celotna trasa se bo izvedla v dveh delih.
Približujejo se prvomajski prazniki in s tem običajno tudi nekaj dni več prostega časa. Ob lepem vremenu vam priporočam obisk dveh najbolj obiskanih vrhov v okolici Reke. To sta Vransca z nadmorsko višino 564 metrov, ki se nahaja nad naseljem Padež, ter Drenov hrib, ki je dostopen s treh strani. Poti so nezahtevne, na koncu pa vas nagradijo s prekrasnim razgledom. Seveda pa ne smem pozabiti, da lahko z vnaprejšnjo najavo obiščete prečudovito jamo, ki se nahaja pri Slap-šakovih.
Martin Brečko, predsednik KS Marija Gradec
KS RIMSKE TOPLICE
Pomlad v KS Rimske Toplice_
V Krajevni skupnosti Rimske Toplice smo zagnano in polni nove energije stopili v pomlad. Zimske tegobe so se zaključile in sedaj je čas za iskanje novih rešitev za probleme, ki nas čakajo v naslednji zimi. Začeli smo s sanacijo poškodovanih javnih poti v upanju, da čimprej in čim bolje saniramo, kar se je uničilo tekom zime. Tukaj tudi zahvala za sodelovanje predstavnikom Občine Laško in
JP Komunala Laško d. o. o., s katerimi rešujemo še ostale cestne in druge težave.
Za nami je večina zborov članov društev. Ta so prinesla novo upanje v izboljšanje odnosov v kraju ter obogatitev kulture in druženja.
Turistično društvo Rimske Toplice je skupaj z Rimskimi Termami organiziralo čistilno akcijo, katere se je udeležilo prijetno število krajanov. Seveda bi si želeli, da bi bil obisk še boljši, a vseeno se je veliko naredilo. Hvala Martinu Požinu, ki je nesebično žrtvoval svoj čas in traktor s prikolico ter odvozil lepo število odpadnega lesa na prostor, kjer se bo postavil
kres. Zahvala tudi Rimskim Termam, ki so »pridne mravljice« pogostili s hrano in pijačo.
22. marca smo skupaj z Občino Laško organizirali javno razpravo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za infrastrukturo Rimskih Toplic (za iz-vennivojsko križanje regionalne ceste R3 - 680/1223 in železniške proge v Rimskih Toplicah ter umestitev novega mostu čez Savinjo) in okoljskega poročila. Zbralo se je nekaj manj kot 50 krajanov, ki so postavljali vprašanja in pripombe. Največjo spremembo v kraju bo vsekakor predstavljala rekonstrukcija regionalne ceste proti Jurkloštru z novim podvozom pod železniško progo, ki je predviden približno 20 do 30 metrov zahodneje od trenutnega. Ker se ukinja nivojski prehod pred železniško postajo v kraju, bo zgrajena še nova lokalna cesta po severovzhodnem robu železniške proge, ki bo potekala od regionalne ceste do obstoječe lokalne ceste proti naselju Globoko. Nadgradnja postaje v Rimskih Toplicah, vključno z izgradnjo podvoza in ureditvijo cestne infrastrukture, se bo začela izvajati predvidoma v začetku leta 2019. Projektanti ocenjujejo, da bo izgradnja omenjene infrastrukture od pripravljalnih del do zaključka trajala dobro leto. Hkrati je bila na javni razpravi predstavljena tudi umestitev novega mostu čez Savinjo, ki bo nadomestil starega. Nov most je načrtovan vzporedno z obstoječim in sicer malenkost višje ob reki Savinji v smeri Laškega.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
5. aprila smo imeli v dvorani večnamenskega objekta zbor krajanov KS Rimske Toplice. Prisotni so bili župan Občine Laško Franc Zdolšek, podžupan Občine Laško, Jože Senica, Andrej Kaluža, vodja urada za GJS, okolje in prostor Občine Laško in Marjan Salobir kot predstavnik JP Komunale Laško d. o. o. Zbora se je udeležilo skoraj 80 krajanov, 28 jih je podalo svoje pripombe, predloge in ideje,
odgovore so podali povabljeni gosti. Vse podrobne informacije lahko dobite pri predstavnikih KS Rimske Toplice.
Hitro se bliža tudi krajevni praznik in z njim sklop prireditev. 2. in 3. junija se bo odvijala največja krajevna prireditev »Rimske so Fejst«, na kateri bodo glavni nastopajoči Rock partizani in Poskočni muzikanti. Vse aktivnosti glede prireditve že pridno potekajo.
Še prej pa vse krajane vabimo na skupno druženje ob kresu pri Turist biroju. Prigrizke in pijačo bodo prispevali Turistično društvo Rimske Toplice, KS Rimske Toplice, Aquaroma, Rimske Terme in morebiti še kdo. Se vidimo.
Matjaž Knez, predsednik KS Rimske Toplice
KS LAŠKO
O tem in onem, pa o marsičem
Kar precej truda in predvsem časa je bilo potrebno, da lahko Laščani in ostali obiskovalci iz mestnega središča spet zrejo na cerkvico sv. Krištofa na Gramnu. Le-ta se po dolgih letih, ko so ga zakrivala drevesa, kar malce sramežljivo kaže, posebej diskretno pa zvečer, ko pade mrak. Ob tej priliki se zahvaljujem družinama Kiker in Kladnik za korektno sodelovanje. Kot vemo, cerkvica skriva v sebi pra-
vi zaklad in to so ene najstarejših, če že ne najstarejše orgle na Slovenskem. Kdo se ne spomni dvesto tolarskega bankov-
ca, na katerem so bile orgle upodobljene. V marcu mineva 8 let od smrti nekdanjega laškega dekana g. Jožefa Horvata, ki ima velike zasluge za ohranitev sakralne kulturne dediščine na našem področju. Ni bil zaman imenovan, sicer posthum-
no, za častnega občana Občine Laško. Pa vendar, kaj bi lahko naredil kot posameznik, če ne bi našel posluha v nekdanjem vodstvu Pivovarne Laško pod vodstvom g. Antona Turnška, tudi častnega občana Občine Laško. Tako se je zgodilo, da so bili pravi ljudje, ob pravem času, na pravem kraju in storili so pravo stvar. Pivovarna je že od nekdaj imela posluh za potrebe kraja in krajanov. Tega ima še danes. Z mislijo »saj bo vse ostalo kraju« so se prej omenjeni lotili med drugim tudi obnove objektov kulturne dediščine, tako posvetne kot tudi sakralne. Le spomnimo se Gradu Tabor, hotela Savinja, pa kulturnega centra, župnišča, laške ter okoliških cerkva in še precej bi se našlo.
Od novogradenj naj omenim le športno dvorano, hotel Hum in številno infrastrukturo v mestu in širši okolici. Laščani morajo vedeti kdo, kdaj in kako je omenjene objekte obnavljal in postavljal. Sedanja oblast v Laškem, tako posvetna kot cerkvena, ima sedaj na skrbi zgolj tekoče vzdrževanje kulturne in ostale dediščine. Krajani lahko le upamo, da bodo imeli dovolj volje in uspeha pri tem. Skratka, vedeti je treba, da Laško in širša okolica brez pomoči Pivovarne nikoli ne bi bila takšna, kot je danes.
Še precej več o razvoju in o dogajanju v naši krajevni skupnosti bomo opisali v knjigi, ki nastaja pod delovnim naslovom »50 let Krajevne skupnosti Laško 1965 -2015« in ki bo predvidoma izšla v začetku prihodnjega leta. Predvidevam, da bo branje zaradi širokega kroga sodelavcev, ki poleg avtorja sodelujejo pri nastajanju knjige, precej zanimivo.
Po vremenu sodeč smo končali zimsko službo in tako smo pred kratkim že pričeli s pomladanskim vzdrževanjem cest na našem področju. Pred kratkim smo v sodelovanju z Občino Laško - Aljažem Krpičem, na sedmih odsekih montirali zaščitne kovinske ograje in sicer Ojstro--Kačič, Tovsto-Klezin, Tovsto-Vidic, Br-stnik-Požin, Rifengozd-Mačkovšek, Ri-fengozd-Ojsteršek in Debro-Borlak. V naslednjem koraku bomo asfaltirali poškodbe, ki bi jih sicer že pred zimo, pa nas je le-ta prehitela. Ker pa je sedaj tudi čas pomladanskega čiščenja, naj vas, dragi krajani, spomnim, da se le-to naj ne konča na robu lastne parcele, pač pa lahko očistite tudi kakšno brežino, bankino ali pa vodne propuste na krajevni cesti v svoji bližini. O tej tematiki sem že pisal v biltenu, zato bi bilo dobro, da si ponovno preberete in tako osvežite spomin. Nekateri so to že storili in zato se jim zahvaljujem za storjeno. Proračun krajevne skupnosti nikoli ne bo takšen, da bi zadovoljil vse potrebe.
Martin Kokotec, predsednik KS Laško
13
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Čistilna akcija na Šmihelu_
Čeprav je vabilo na oglasni deski na križišču vabilo v soboto, 1. aprila, ki velja za praznik lažnivcev, se je ob 8. uri zbralo precejšnje število krajanov. Razdelili smo se v skupine in se z vrečami podali na pot Laško - Šmihel - Kuretno (meja KS Se-draž). Po treh urah smo se zbrali preko 20 polnih vreč smeti, ki so jih preko leta človeške roke odvrgle v naravo. Po končani akciji se je prilegla malica, ki jo je prispevala KS Laško. Upam, da se nam prihodnje leto pridružijo še ostali krajani na čistilni akciji, saj ta ne bo 1. aprila.
Priprave pa že potekajo za postavitev mlaja zadnjo soboto v aprilu 2017.
Tone Šterban
t
KS SEDRAZ
Marčevsko dogajanje v Sedražu
V začetku marca smo v KS Sedraž sklicali sestanek, na katerega smo povabili vsa aktivna društva na našem območju. Udeležili so se praktično vsi predstavniki društev in predstavili svoje programe dela v letu 2017 s planirami datumi prireditev, za kar se jim še enkrat zahvaljujem, saj to pomeni, da bomo lažje usklajevali dogodke in si med seboj pomagali.
Prvi večji projekt je že za nami, pripravili smo namreč skupno marčevsko praznovanje. Za čudovit praznični kulturni program so poskrbeli naši najmlajši iz enote vrtca in malce starejši iz podružnične šole s svojimi pridnimi mentoricami, člani Moškega pevskega zbora in člani Vaške gasilske godbe. Priprave prostora so bile delo naših gasilcev in članov Rudarskega društva, prav tako pomoč pri postrežbi. Da pa je ostalo praznično vzdušje tudi med druženjem, je
poskrbel naš mladi muzikant Luka, ki zna napolniti prostor z dobro energijo, ne le z zvoki harmonike.
Vsi nastopajoči in organizatorji smo bili navdušeni nad številnim obiskom, kar nam pomeni največjo zahvalo in najboljšo popotnico za nadaljevanje zastavljene poti v sodelovanju in povezovanju.
V teh dneh lahko v prostorih Krajevne skupnosti Sedraž obiščete zelo zanimivo razstavo, ki jo je pripravilo Rudarsko društvo sv. Barbara Sedraž v sodelovanju s prijateljskimi društvi. Na ogled so postavili gostujočo predstavitev aktivnosti planinskih društev in izjemno zanimivo predstavitev svoje lastne dejavnosti oziroma povezanosti lokalnega okolja z rudarstvom v preteklosti. Izdelali so konstrukcijo rudniškega rova ter vanj postavili različna orodja, pripomočke in simbole rudarjev. Pridobili so tudi nekaj zgodovinskih fotografij iz območja Sedraža in Govc. Vse čestitke in pohvale članom Rudarskega društva za pripravo te razstave, kot tudi za februarsko sodelovanje na pustni povorki v Laškem, kjer so osvojili zavidljivo tretje mesto med nagrajenimi skupinskimi maskami.
Naslednji projekt, ki je sledil v Sedra-žu so bili Dnevi skrbi za okolje in v okviru katerih vsako leto izvedemo večjo čistilno akcijo s spremljevalnimi dogodki. Prvi aprilski dnevi so tako bili pri nas ponovno v znamenju skrbi za okolje.
Radi bi tudi seznanili vse občane, da za nedeljo, 30. 4., pripravljamo kresova-nje pri Lovski koči v Govcah. Zelo veseli bomo tako pomoči pri pripravi kot tudi vašega obiska na samem kresovanju!
J. Miša Alešovec, predsednica KS Sedraž
14
NOVI ULIČNI ZBIRALNIKI ZA ZBIRANJE E-ODPADKOV IN ODPADNIH BATERIJ
S postavitvijo uličnih zbiralnikov v občini Laško konec februarja se je našim občankam in občanom odprla možnost oddaje malih starih aparatov in odpadnih baterij. V ta namen je družba ZEOS, d. o. o., skupaj s Komunalo Laško, d. o. o., in z organizatorji projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj predala v uporabo prve ulične zbiralnike za male e-odpadke in odpadne baterije. Na predaji zbiralnikov so bili med drugimi prisotni župan Občine Laško, direktor Komunale Laško, d. o. o., ter direktor družbe ZEOS, d. o. o., ki so v zvezi s tem podpisali tudi listino o predaji uličnih zbiralnikov ter simbolično oddali nekaj e-odpadkov.
Župan občine Laško Franc Zdolšek je poudaril: »Veseli smo, da se je tudi v Laškem pričelo ulično zbiranje bolj nevarnih odpadkov in da smo skupaj z ZEOS-om in Komunalo Laško postavili ulične zbiralnike za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme. V prvi fazi smo postavili zbiralnike na štiri lokacije, v nadaljevanju bi si jih želeli postaviti tudi v ostala središča krajevnih skupnosti občine Laško.«
»Javno podjetje Komunala Laško deluje na področjih ravnanja z odpadki, vzdrževanja javnih površin in občinskih cest ter javne razsvetljave, pokopališke in
pogrebne dejavnosti, vzdrževanja vodovoda in kanalizacije ter stanovanjske dejavnosti na območju občine Laško. Kot partner v projektu LIFE Gospodarjenja z e-odpadki za občino Laško bomo še bolj aktivno delovali na področju ločenega zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter baterij in aktivno spremljali navade naših občanov. V skladu z okoljsko politiko podjetja smo trajno zavezani k varovanju okolja ter preprečevanju onesnaževanj in drugih negativnih vplivov na okolje. Ves čas delujemo okolju prijazno, kar nenazadnje potrjuje tudi naš slogan »Skupaj z vami in za vas - odgovorno do okolja«, je ob prevzemu nove ulične pridobitve povedal direktor podjetja Komunala Laško, d. o. o., Tomaž Novak.
Direktor družbe ZEOS, d. o. o., Emil Šehic pa je poudaril: »V sklopu projekta spreminjamo navade občanov in občank na področju ravnanja s tovrstnimi odpad-
ki in sicer s postavitvijo nove infrastruktur-ne mreže ter spremljevalno-ozaveščevalni-mi dogodki. Zavedamo se, da ozaveščanje zaradi pomanjkanja časa ob današnjem življenjskem tempu ni dovolj, zato želimo približati infrastrukturo ločenega zbiranja malih aparatov in odpadnih baterij vsem gospodinjstvom širom države.«
Organizatorji projekta so ob tem želeli sporočiti javnosti, da so e-odpadki in odpadne baterije posebna skupina odpadkov, ki ne sodijo med mešane komunalne odpadke, zato želijo občankam in občanom približati možnosti njihove oddaje. Ti odpadki namreč vsebujejo težke kovine, ki so v primeru nepravilnega ravnanja za okolje zelo nevarne. Nenazadnje pa gre tudi za surovine, iz katerih se nazaj pridobivajo reciklati za nove proizvode, kar pa je pomembno za ohranjanje naravnih virov.
SKUPAJ Z VAMI IN ZA VAS ODGOVORNO DO OKOLJA
POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE ZA LETO 2016
Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o., je na podlagi pogodbe z Občino Laško od 1. 6. 2016 dalje izvajalec gospodarske javne službe (GJS) oskrbe s pitno vodo v Občini Laško. Do 31. 5. 2016 pa je oskrbo s pitno vodo izvajal koncesionar Pivovarna Laško, d. d. V letu 2016 sta za nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo v občini Laško skrbela oba izvajalca.
V letu 2016 smo na sistemih v našem upravljanju distribuirali 1.069.800 m3 pitne vode. Vodo smo pridobivali iz 39 iz-
virov in vrtin, njihova povprečna izdatnost je bila 100,08 l/s. Distribucija vode je potekala preko 79 vodohranov, 29 črpališč, 225 revizijskih jaškov in po 345 km cevovodov. Avtomatska dezinfekcija se je izvajala v 5 postajah za dezinfekcijo pitne vode. Za zagotavljanje požarne varnosti je bilo na razpolago 195 delujočih in redno pregledanih hidrantov.
Kot izvajalec GJS vzdrževanja vodovoda smo bili na podlagi pravilnika o pitni vodi dolžni izvajati notranji nadzor pitne vode, za kar smo v letu 2016 izvajali vzorčenje preko Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). S
strani NLZOH je bilo pri uporabnikih odvzetih 128 vzorcev za mikrobiološko in kemijsko analizo pitne vode, s strani državnega monitoringa pa še dodatnih 30 vzorcev. Skupni delež neustreznih vzorcev je znašal zgolj 1,2 %. Na osnovi pojasnil in priporočil za ukrepanje v primeru ugotovljenih neskladnosti (vir NL-ZOH) v letu 2016 nismo izdali nobenega obvestila za prekuhavanje pitne vode, ker odstopanja niso imela velikega zdravstvenega pomena in niso predstavljala tveganja za zdravje. Za potrebe dodatne stalne kontrole pitne vode na sistemih javnega vodovoda v občini Laško smo
15
KOMUNALA
poleg navedenega vzorčenja izvajali še interno vzorčenje v laboratoriju Pivovarne Laško Union, d. o. o.
Kot izvajalec GJS vzdrževanja vodovoda smo za zagotavljanje varnosti pitnih vod v letu 2016 uspešno opravili certifi-kacijsko presojo po standardu HACCP (kar pomeni analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk), ki kot
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov jeseni_
Obveščamo vas, da bo akcija zbiranja nevarnih odpadkov po naseljih potekala v jesenskem času. O točnem datumu boste obveščeni na krajevno običajen način. V kolikor želite oddati nevarne odpadke pred tem rokom, lahko to storite vsako sredo, med 13. in 17. uro, in vsako soboto, med 8. in 12. uro, na zbirnem centru Strensko.
Lokacija zbirnega centra je dosegljiva tudi na Googlovih zemljevidih pod geslom Zbirni center Strensko.
Spomladanske čistilne akcije_
Letos smo sodelovali pri izvedbi čistilnih akcij po nekaterih krajevnih skupnostih. Do sedaj so čistilne akcije že potekale na Vrhu nad Laškim, v Jurkloštru, Sedražu in Rimskih Toplicah. V kratkem pa je načrtovana še
mednarodna metoda velja na področju zagotavljanja varne prehrane oz. vodoo-skrbe.
Učinkovit sistem kontrole kakovosti pitne vode sloni na načelih politike kakovosti in okoljske politike podjetja Komunala Laško, d. o. o., za kar ima podjetje pridobljene certifikate ISO 9001:2008, ISO 14001:2004 in HACCP.
čistilna akcija v Rečici. Z naše strani smo sodelujočim v akciji zagotovili vreče in rokavice ter po zaključku akcij zbrane odpadke odpeljali na Zbirni center Strensko, kjer smo jih ustrezno razvrstili in oddali prevzemnikom. Na željo preostalih krajevnih skupnosti in drugih pobudnikov pa bomo v nadaljevanju sodelovali tudi pri drugih čistilnih akcijah.
Električni agregat za izredne razmere_
Komunala Laško in Občina Laško sta v začetku letošnjega leta nabavila nov mobilni elektro agregat za zagotavljanje električne energije v primeru nenadnih izpadov električne energije ter v primerih elementarnih nesreč. Agregat je bil koristno že uporabljen februarja ob izpadu elektrike v Jurkloštru, ko smo z njim skrbeli za nemoteno delovanje vodovodnega sistema in s tem za zagotavljanje normalne oskrbe s pitno vodo. Predvide-
Ugotavljamo, da je zaradi geografske lege zajetij v našem upravljanju naša voda zelo kakovostna in večinoma neoporečna, zato je dodatna obdelava vode zelo redka. Z rednim in strokovnim nadzorom ves čas zagotavljamo, da je voda v javnem vodovodu občine Laško ustrezna in varna za potrošnike.
Komunala Laško, d. o. o.
no je, da se bo naprava uporabljala tudi za potrebe delovanja kanalizacijskega sistema v izrednih razmerah in za potrebe civilne zaščite v primeru elementarnih nesreč.
Elektroagregat ima generator Leroy Somer z nazivno močjo 110 kVA, s trajno močjo 100 kVA in napetostjo 400 V. Napravo poganja dizelski motor Perkins s prostornino 4.400 cm3.
Komunala Laško
KS REČICA VABI NA ČISTILNO AKCIJO
Spoštovani krajani, člani in članice društev!
Leto je naokoli in prišel je spomladanski čas, v katerem bomo ob naših domovih in naravi, v kateri živimo, izvedli vsakoletno čiščenje okolja.
Ker se zavedamo pomena čistega okolja, bomo v sodelovanju z JP Komunalo Laško izvedli čistilno akcijo v soboto, 22. aprila 2017.
Letošnja akcija je namenjena čiščenju predvsem tistega okolja, v katerem delujejo društva, zato vas vljudno naprošamo, da med 8. in 12. uro izvedete čistilno akcijo objektov, prostorov in tistih kotičkov, v katerih delujete ali so namenjeni širšemu krogu obiskovalcev.
S PGD Rečica bomo izvedli čiščenje glavnih poti na območju KS Rečica in utrjenih površin pri Sindikalnem domu v Hudi Jami. Komunala Laško bo namestila kovinska zabojnika, velika 5 m3, pri Sindikalnem domu v Zgornji Rečici na parkirišču pri pokopališču. Za vse ostale je zbirno mesto ob 8. uri pri gasilskem domu.
Vljudno vas prosimo, da se udeležite čistilne akcije, tako da skupaj očistimo naš kraj in naredimo življenje še prijetnejše. Za vse informacije se lahko obrnete na Matjaža Pikla (GSM: 041 794 006).
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
16
TURIZEM/HORTIKULTURA
ČLANI LASKIH DRUŠTEV BOMO S SKUPNIMI MOČMI OLEPŠALI LAŠKO
V	lanskem letu smo društva Laškega v skupni olepševalni akciji »Laško, naše mesto«, ki so se ji pridružili člani več kot 20
društev, očistili in uredili širše območje mestnega jedra Laškega.
Akcijo skupnega povezovanja in delovanja Laščanov bomo ponovili tudi v letošnjem letu. Dobimo se v soboto, 22. aprila, ob 9. uri, na parkirišču Kulturnega centra v Laškem. Urejali bomo širše območje mesta Laško, obrežje Savinje, okolico Žeg-nanega studenca, okolico gradu Tabor Laško in pobočje Huma. Akciji bo seveda sledilo druženje na vrtu Savinje.
V	okviru akcije bo letos potekala tudi Zelemenjava Hortikul-turnega društva Laško na ploščadi pred trgovino Tuš v Laškem, kjer boste lahko zamenjali semena, sadike, recepte ter izkušnje z domačega vrta.
Letošnja novost je akcija »Ocvetličimo Laško«. V želji, da bi čim več balkonov in oknov naših hiš krasilo cvetje, bomo letos prebivalcem staromestnega jedra Laškega v okviru Olepševalne akcije razdelili sadike okrasnega cvetja ter jim hkrati ta dan tudi pomagali zasaditi njihova cvetlična korita.
Olepševalna akcija laških društev »Laško, naše mesto«
22. april 2017, ob 9.00,
parkirišče Kulturnega centra Laško
Ocvetličimo Laško
Sadike balkonskega cvetja za prebivalce staromestnega jedra Laško
22. april 2017, od 9.00 do 12.00, na vrtu Savinje
Zelemenjava
22. april 2017, od 9.30 do 11.30, ploščad pred trgovino Tuš
BREZPLAČNO VODENJE ZA PREBIVALCE LAŠKEGA
Turistično društvo Laško tudi v letošnjem letu nadaljuje z akcijo spoznavanja našega mesta. V lanskem letu smo izvedli vodenja po mestu in cerkvi sv. Martina, letošnji prvi cilj pa je Muzej elektroprenosa Fala-Laško. Muzej je družba ELES odprla leta 2004, razstavljeni predmeti pa so bili zbrani z veliko pomočjo domačina Srečka Lesjaka. Tako je v muzeju, ki obsega skoraj 500 m2, predstavljenih približno 5000 eksponatov, povezanih s tehniško dediščino prenosne dejavnosti.
Dobimo se v torek 25. aprila 2017, ob 17.30 uri na parkirišču pred Supermarketom TUŠ (Celjska cesta). Od tu bomo skupaj odšli na ogled muzeja. Naš vodnik bo Srečko Lesjak.
Ogled Muzeja Elektroprenosa Fala Torek, 25. april 2017, ob 17.30 Vodnik Srečko Lesjak
V LAŠKO SO PRIŠLI ZAJCI Z JAJCI
Člani Hortikulturnega društva Laško smo vas želeli razveseliti v pomladnih dneh, zato smo poskrbeli, da je v naše mesto priskakljalo veliko število razposajenih pisanih zajcev, ki so s sabo prinesli tudi jajca. Nikakor nam ne bi uspelo brez nepogrešljive pomoči spretnih rok članov Likovnega društva Laško. Upamo, da ste se sprehodili po mestu in se ustavili tudi na Aškerčevem trgu, kjer je tradicionalna velikonočna postavitev.
Metoda Benedek
17
MATERINSKI DAN IN OBČNI ZBOR DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ROSA
Materinski dan je članicam Društva kmečkih žena Rosa popestril občni zbor, ki smo ga imele 25. marca v gostišču Bezgovšek, kjer smo se letos že 11. zbrale in družile.
Prisluhnile smo predavanju gosta Aleša Čerina na temo Na obisk k tamladim v copatih. Občni zbor sta otvorili Ana in Neža Vidic s petjem ob spremljavi kitare. Nato smo nadaljevale z uradnim delom, kjer nam je predsednica društva Marjanca Deželak podala poročilo o delovanju društva za preteklo leto. Nadaljevale smo z načrtom in programom dela za leto 2017. Besedo so dobili tudi gostje. Vesele smo bile obiska župana Občine Laško kot tudi članic sorodnega društva iz Šentjurja in Radeč. Medse smo sprejele novo članico, Videc Pio Po lonco.
Bile bi vesele še novih obrazov, zato pridite med nas, saj se imamo luštno. Letos imamo v načrtu ponovno izlet ter različne delavnice, tako da se za vsakega najde nekaj.
Članice Društva kmečkih žena Rosa
LAŠKI
SEJEM
PESTRA PONUDBA DOMAČIH DOBROT, IZDELKOV DOMAČE UMETNOSTNE OBRTI TER IZDELKOV ŠIROKE POTROŠNJE
Občina Laško
18
VABLJENI NA TRŽNICO, LAŠKI SEJEM, V DOMAČI KOTIČEK!
Mnogi prebivalci in obiskovalci našega mesta zelo cenijo ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. Sezonska zelenjava, kruh iz krušne peči, med, skuta, pregreta smetana, zeliščni čaji, so le nekateri od domačih izdelkov, ki jih je mogoče najti ob sobotah na tržnici, ob sredah v Domačem kotičku na zgornjem vrtu Savinje in vsak prvi petek v mesecu na Laškem sejmu.
Vabimo Vas, da ta prodajna mesta obiščete tudi vi. Želimo pa tudi, da bi bila ponudba v prihodnje še pestrejša, zato k sodelovanju vabimo tudi nove ponudnike.
V nadaljevanju predstavljamo posamezna prodajna mesta.
Tržnica_
Že od leta 2007 lahko domače izdelke in pridelke, sadje in zelenjavo kupimo na tržnici v Laškem. Upravljavec tržnice je Javno podjetje Komunala Laško, ki organizira in vodi poslovanje na tržnici ter razporeja in oddaja prodajne prostore. Med ponudniki, ki tržnico redno obiskujejo, so Ivanka Rezec iz Gozdeca s svojimi sladkimi dobrotami, kmetija Bezgovšek iz Doblatine z domačim kruhom in drugimi izdelki iz krušne peči in kmetija Belej s sezonsko zelenjavo. Vse informacije o delovanju tržnice dobite na JP Komunala Laško, T: 734 44 00.
Prodajalna domačih dobrot in Domači kotiček v TIC-u Laško_
V sklopu Turistično-informacijskega centra Laško, ki je lociran v nekdanjem hotelu Savinja, je urejena Prodajalna domačih dobrot območja LAS, vsak teden pa se odvija tudi Domači kotiček. Prodajalna in kotiček nudita ponudnikom iz Laškega in okolice možnost predstavitve in prodaje domačih pridelkov in izdelkov domače obrti.
Domači kotiček se odvija vsako sredo, od 9.00 do 12.00, na zgornjem vrtu Savinje, ob slabem vremenu in v zimskem obdobju pa v notranjih prostorih TlC-a. Med ponudniki, ki kotiček redno obiskujejo, so Kmetija Primož s krušnimi izdelki in zelišči, Kmetija Korbar z mlekom in drugimi mlečnimi izdelki ter Jelka Rode s ponudbo izdelkov iz zelišč. Občasno in glede na sezono, pa je na voljo tudi ponudba medenih izdelkov, zelenjave, pekovskih izdelkov, izdelkov domače obrti ipd.
Možnost za brezplačno predstavitev in prodajo nudimo vsem registriranim ponudnikom iz Laškega in okolice. V kolikor ste zainteresirani za umestitev vaših izdelkov v prodajalno ali pa za predstavitev v sklopu Domačega kotička, več informacij poiščite v TIC-u Laško, T: 03 733 89 50.
Laški sejem
Občina Laško v sodelovanju s Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK-om) vsak prvi petek v mesecu organizira Laški sejem, ki poteka na parkirišču pri Občini Laško (Trubarjevo nabrežje), od 8. ure dalje. Upravljavec sejma je STIK Laško. Ta skupaj z organizatorjem, to je Občino Laško, vodi poslovanje sejma, razporeja in oddaja tržne prostore in skrbi za urejenost sejma. Obiskovalci lahko na Laškem sejmu kupijo izdelke široke potrošnje (sadje, zelenjava, zelišča, tekstil, suha roba, spominki, kovaški in lončarski izdelki, obutev ...). V kolikor se želite pridružiti tudi vi, nas brž pokličite. Vse dodatne informacije dobite na Občini Laško (Edina Memic, 733 87 36) ali v TIC-u (Polona Zorko, 733 89 50).
Pri prodaji pridelkov oz. izdelkov je potrebno izpolnjevati določene pogoje:
Lastne kmetijske pridelke lahko pridelovalci prodajajo, če so pridelani v skladu z dobro kmetijsko prakso in imajo v zbirni vlogi izpolnjene predpisane obrazce, ki se nanašajo na pridelavo vrtnin in poljščin za prodajo. Kmetje, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka in niso zavezanci za DDV, pri prodaji kmetijskih pridelkov končnim porabnikom niso dolžni izdajati računov.
Drugače pa je, če prodajamo izdelke, npr. sokove, žganja, kruh, pecivo, skuto, suhomesnate izdelke ... Pogoj za legalno prodajo le teh je registracija dejavnosti - v obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali drugi obliki (npr. kot s.p.) in s tem pridobitev dovoljenja Upravne enote. Vsaka predelava živil rastlinskega ali živalskega izvora mora biti registrirana tudi na Uradu za varno hrano. Pogoj za opravljanje dejavnosti je ustrezna ureditev prostorov in vzpostavitev dobre higienske prakse. Pri prodaji kmetijskih izdelkov je potrebno izstavljati račune.
Če želite svoje pridelke ali izdelke ponuditi kupcem in bi se želeli s pogoji za prodajo še natančneje seznaniti, se lahko obrnete na Izpostavo Kmetijske svetovalne službe v Laškem, Trubarjeva 3 (nasproti Marketa Tuš) ali pokličite na telefon 734 08 73.


strk
STIK- CENTE« ZA SfO RT, TUUEM.
Vsako sredo od 9.00 do 12.00
_ _,
TIC Laško, Valvasorjev trg 1, 3270 Laško,
03 733 89 50, tic@stik-lasko.si, www.stik-lasko.si
19
FESTIVAL PIVO IN CVETJE LAŠKO/STIK
FESTIVAL PIVO IN CVETJE LAŠKO ŽE 53. - OD 13. DO 16. JULIJA 2017
Največji dogodek v Laškem - tradicionalni festival Pivo in cvetje Laško je pred vrati. Organizatorji so v polnem teku priprav, vse aktivnosti pa tečejo po načrtih.
Tudi letos si vsi ljubitelji dobre glasbe in obiskovalci 53. festivala, ki bo od 13. do 16. julija, lahko obetajo vrhunec slovenskega glasbenega poletja prav v Laškem.
Kot že nekaj let doslej, bo festival tudi letos nadaljeval svojo rast s kakovostno in raznoliko glasbo za vse okuse in vse generacije. Tudi po tem ostaja edinstven doma in v regiji, prav zato pa njegova priljubljenost že več let samo raste. Na petih odrih - Jubilej-nik, Zlatorog, Special (nekdanji Club), Malt in Kulturni center Laško, bo moč prisluhniti skorajda vsem glasbenim zvrstem, seveda pa bodo najbolj prisotne: narodnozabavna, popularna, rock in elektronska glasba. Ob najbolj popularnih izvajalcih bomo slišali tudi posebnosti za glasbene sladokusce, tudi take, ki jih bomo med vsemi festivali na svetu gostili le v Laškem!
Podrobnejši glasbeni program bodo organizatorji predstavili v kratkem.
Tudi letos bo glasbeno dogajanje v Laškem nadgrajeno s številnimi vsebinami, ki se dotikajo kulture, zgodovine in tradicije Laškega ter okolice. Poulično dogajanje, ki v zanimivih in barvitih slikah prikazuje nekdanje življenje domačinov, je vsako leto znova izjemno doživetje, ki si ga ni moč ogledati nikjer več. Tu je še vrsta zanimivih doživetij za otroke, znameniti laški ognjemet z edinstveno vodno simfonijo, pa seveda nepogrešljiva in občudovanja vredna cvetlična okrasitev, s katero se je prireditev pred več kot pol stoletja pravzaprav začela.
Posebno pozornost, ko gre za obiskovalce, bodo organizatorji posvetili prav domačinom, ki so vedno najbolj zvesti festivalski gostje, hkrati pa za Laščane vsakoletni festival pomeni večdnevno spremembo življenja in običajnih bivalnih navad. Zato so zanje pripravili prav posebne ugodnosti in koristi, ki jih bodo tudi v kratkem predstavili, z vsemi podrobnostmi in navodili.
Da ne bi ostali brez svojega najljubšega festivala, si še danes v svoj koledarček zapišite rezervacijo termina od 13. do 16. julija!
Tradicija ostaja - Dan odprtih vrat Pivovarne Laško_
Laščani dobro vemo, da se festival Pivo in cvetje Laško v resnici prične že v sredo, dan
pred uradno otvoritvijo, z dnevom odprtih vrat Pivovarne Laško ter Dnevom Laščanov. Več kot tisoč se nas zbere vsako leto in verjamemo, da tudi letos ne bo nič drugače.
Za uverturo v že 53. festival Pivo in cvetje Laško je tudi letos pričakovati, da se bo v sredo, 12. julija, od 14. do 18. ure, na ogledu pivovarne zvrstila nepregledna množica ljubiteljev laške pivovarne, njene zgodovine in piva. A ne gre le za ljubiteljstvo. Obiskovalci s tako množičnim obiskom izrazijo spoštovanje in priznanje pomenu ter vlogi Pivovarne Laško za razvoj kraja in regije. Izvrstna organizacija, s katero gostitelji zagotovijo nemoteno gostoljubje, je rezultat izkušenj, zavzetih sodelavcev pivovarne in domišljenih postopkov, saj ni enostavno nekaj tisoč gostov popeljati skozi najpomembnejše točke nastajanja, polnjenja in odpreme našega najljubšega piva.
Letos obiskovalce čaka prijetna novost. Gostitelji jih bodo namreč popeljali v povsem na novo urejen pivovarski muzej nad pivnico.
Ob tem pa se gostje ob 15. in 17. uri tudi tokrat lahko nadejajo udarne glasbe tradicionalne laške godbe na pihala, ki jih zavzeto spremljajo njihove evropsko uveljavljene mažoretke. Obe ekipi delujeta kot eno in sta ob Pivovarni Laško nedvomno največji zaščitni in prepoznavni »znak« Laškega. Tudi tradicionalna pokušina piv ne bo izostala.
Iskreno in toplo vabljeni!
sMK
STIK - CENTER ZA ŠPORT. TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LA$KO
Veseli pust 2017_
Na pustno soboto je bilo v Laškem veselo in šaljivo, pustne maske so v mesto privabile številne obiskovalce. Letošnje leto smo k sodelovanju v pustni povor-ki želeli privabiti čim več tradicionalnih
pustnih mask, kakor tudi maske vezane na jubileja 790 let trških in 90 let mestnih pravic, ki ju Laško praznuje v letu 2017.
Na povorki so se predstavile naslednje skupine: Lovci in zajčki iz Šentlenar-ta (KD Vrh nad Laškim), Srednji vek v Laškem (OŠ Primoža Trubarja Laško), Šola malo drugače (OŠ Primoža Trubarja Laško), Poroka (KD Prežihov Vo-ranc Jurklošter), Babji mlin (KUD Anton Tanc Marija Gradec in Ljudski pevci Šen-tlenartčani), ZOO Gorica pri Celju, Čebele (STIK Laško), Robota Logi in Lugi, Traktorji (POŠ Vrh nad Laškim), Snežaki
(POŠ Debro), Nagajive barvice (Rudarsko društvo sv. Barbara Sedraž), Sočne lubenice (KD Trobni Dol) ter Kozaki in babuške (KD Laška pihalna godba in ma-žorete Laško). Povorke se je tako udeležilo trinajst skupin, skupno okoli 300 posameznikov.
Vsem skupinam velja zahvala za njihovo sodelovanje in vse pohvale za izvirnost pri oblikovanju, pripravi in izdelavi mask. Prvo nagrado v vrednosti 200 € s strani STIK-a Laško je prejela skupinska maska Babji mlin, ki je predstavljala tradicionalno masko našega področja
20
STIK
in je poskrbela za zanimivo in zabavno predstavitev. Drugo nagrado, celodnevno kopanje, je podelila Thermana Laško, prejela jo je je maska ZOO Gorica pri Celju, ki se je predstavila v odličnih kostumih živali iz živalskega vrta. Tretjo nagrado, pice iz Gostilne Bezgovšek, pa so prejeli učenci OŠ Primoža Trubarja Laško za masko na razpisano temo jubilejnega leta v Laškem. Predstavljali so srednjeveško Laško. Dodatno nagrado, ki so jo prispevale Rimske terme, sta za izvirnost in trud prejeli maski Robota Logi in Lugi ter maska Nagajive barvice.
Pustna povorka se je odvila od Pivovarne Laško do Aškerčevega trga, kjer je potekala predstavitev vseh sodelujočih mask v povorki. Dogodek je povezovala Urška Knez, za ozvočenje so poskrbeli člani društva ŠMOCL, prireditev pa je fotografiral Boris Vrabec. Prostovoljno gasilsko društvo Laško je tudi letos poskrbelo za varnost in formiranje povorke.
Ker pustni čas pomeni tudi obdobje izobilja in je zanj značilen rek, da je pust mastnih ust, so vse sodelujoče maske prejele krofe. Spekli so jih v Therma-ni Laško, kakor tudi brezglutenske miške za vse, ki se s pustnimi krofi ne morejo mastiti. Thermana Laško pa je s svojo gostinsko ponudbo poskrbela tudi za vse obiskovalce.
Vsem sodelujočim se še enkrat zahvaljujemo za pripravljenost, sodelovanje in pomoč pri izvedbi prireditve.
Spuščanje gregorčkov_
Spuščanje gregorčkov je običaj, ki je živ že od druge polovice 20. stoletja na Gorenjskem, kjer so to navado prevzeli predvsem otroci. Na predvečer godu sv. Gregorja (12. 3.) otroci po vodi spustijo gregorčke - hiške in podobne predmete z gorečo svečo. Ta običaj zaznamuje prihod pomladi in se spominja tradicije obrtnikov, ki so na ta dan prenehali z delom ob luči.
Danes se običaj širi po vsej Sloveniji, zato smo ta dogodek tokrat prvič izved-
Foto: Boris Vrabec
li tudi v Laškem. V pomoč pri izdelavi lastnega gregorčka smo z Barbaro Pe-nič posneli kratek filmček, ki je pokazal, kako si lahko hitro izdelamo svojega gre-gorčka, ga objavili na družabnem omrežju Facebook, obenem pa smo vse pozvali, naj pri izdelavi uporabijo zelene materiale, ki so biorazgradljivi in ne obremenjujejo okolja.
Dogodka so se udeležili številni otroci v spremstvu staršev, ki so prinesli svoje gregorčke in jih s prižgano svečko spustili v Savinjo. S pesmijo so večer polepšali otroci iz Vrtca Laško, šolarji POŠ Vrh nad Laškim in ljudski pevci Šentlenartčani. Vsem se zahvaljujemo, kakor tudi Ther-mani Laško za gostoljubje, Prostovoljnemu gasilskemu društvo Laško za pomoč in skrb za varnost ter Borisu Vrabcu za fotografiranje.
Tina Belej
Male zverinice v otročjem centru Kino Laško
Nostalgična filmska zgodba Sreča na vrvica je kriva, da vsi poznamo pasmo psov novofundlandec zaradi prisrčnega, zvestega in lojalnega psa Jakoba. Ker imamo v Laškem vzrediteljico Barbaro Narat Polanc, ki poleg številnih drugih živali vzreja tudi novofundlandce, smo jo povabili v Otročji center Kino Laško. S seboj je pripeljale majhne, mehke in kosmate kepice, črne in rjave mladičke novofundlandce, ki so razveselili otroke, druženje pa se je nadaljevalo pod toplim pomladanskim soncem pred Otročjim centrom Kino Laško.
HH ■ I
i
Zaključek abonmajske sezone v Kulturnem centru Laško
Za nami je abonmajska sezona 2016/17. Tudi tokrat so komedije poskrbele za smeh, narodno-zabavni in glasbeni abonma sta nas družila ob glasbi, prav tako pa so si vrtčevski in osnovnošolski otroci ogledali vseh pet predstav v okviru ABC abonmajčka.
Letošnje leto smo na odru Kulturnega centra Laško videli še tri komedije. Cuc-
ke, letošnje nagrajence Dnevov komedije, song dramo Večno mladi, lanskoletno zmagovalko omenjenega festivala, ter komedijo Najstarejša obrt, kot zadnjo abonmajsko predstava v okviru Gledališkega abonmaja. Izmed izbranih komedij ste obiskovalci z najvišjo oceno ocenili predstavo Večno mladi (povprečna ocena 4, 909), z najnižjo pa predstavo Oh, teater! (povprečna ocena 4,258). Ocene ostalih treh predstav pa si sledijo: Cucki z oceno 4,263, Najstarejša obrt z oceno 4,694 in Trio z oceno 4,875.
Mavrične večere narodno-zabavne glasbe s Francijem Podbrežnikom smo zaključili z laškimi ansambli, skozi sezono pa so mavrične večere obarvali še Štirje kovači, Veseli Dolenjci, Ansambel Unikat in Primorski fantje, kot gostje pa so se jim pridružili še saksofonist Oto Vrhov-nik, Manuella, ansambel ustnih harmonik Sorarmonica ter Janja Brlec.
Glasbeni abonma so zaključili orgli-čarji - koncertni ansambel Sorarmonica, valentinovo obarvan koncert je pripravila vokalna skupina Jazzva, v lanskem letu pa smo spoznali domačinko, sopranistko Marijo Peganc, ki je nastopila skupaj s pianistko Beato Ilono Barzca ter skupino Help! A Beatles tribute band.
Nova sezona že počasi trka na vrata in obljublja številne zanimive goste, odlične predstave in presenečenja, ki vam jih razkrijemo kmalu.
Tina Belej
21
Marijagraške freske, ohranitev umetnostnozgodovinskega bisera
V letošnjem jubilejnem letu v Laškem bomo cerkvi Marije Karmelske v Marija Gradcu ter njenim dragocenim in aktualnim sporočilom tudi v Knjižnici Laško namenili posebno pozornost, saj gre za enega največjih slikarskih spomenikov pozne gotike in zgodnje renesanse pri nas. Lani je minilo 490 let od nastanka fresk, letos obeležujemo 90-letnico njihovega ponovnega odkritja pod beležem, naslednje leto pa bo minilo 50 let, odkar jih je pred popolnim uničenjem rešil Viktor Povše.
Viktorja Povšeta, akademskega konservatorja specialista, smo v torek, 28. 3., gostili v knjižnici. Predavanje ob fotografijah je začel z umestitvijo gradnje in prezidave cerkve v Marija Gradcu v prostor in čas, seveda s poudarkom na freskah, ki spadajo v pozno gotiko. Številčnemu poslušalstvu je prikazal stanje pred pričetkom konservatorskih del, spregovoril je o značilnostih materialov, ki so bili osnova za prvotne poslikave, takratnih slikarskih tehnikah in vzrokih za poškodbe poslikav. Nato je predstavil postopke, s katerimi se je loteval konserviranja fresk, ki so bile na določenih mestih skoraj nerešljiv problem. Prikazal je tudi izjemne rezultate svojega dela, ki jih lahko še po 50 letih skoraj nespremenjene občudujemo v marijagraški cerkvi.
Foto: Viktor Povše
V knjižnici si bomo prizadevali v tem letu (v sodelovanju z g. Povšetom, ZVKDS in STIK-om) pripraviti še pregledno razstavo o ohranitvi marijagraških fresk.
Namen aktivnosti različnih organizatorjev v zvezi z marija-graško cerkvijo in njenimi freskami je pri občanih in širši javnosti okrepiti zavest o pomenu tega kulturnega spomenika.
Prof. dr. France Stele je namreč že pred 90 leti cerkev kot celoto označil za biser v slovenskem prostoru, freske pa za enega najpomembnejših spomenikov stenskega slikarstva v prvi polovici 16. stoletja pri nas, ki po svojem kulturnem in ume-tnostnozgodovinskem pomenu močno presegajo nacionalne meje.
Matej Jazbinšek
Milena Miklavčič aprila v Knjižnici Laško_
April je za knjige in bralce vsako leto pomemben, pester in dragocen mesec. Tradicionalno potekajo slovenski dnevi knjige, Andersenov dan in noč branja. Zagotovo nas ne bo razočarala vsako leto zanimivejša, osvežena ponudba literarnih dogodkov v knjigarnah, knjižnicah, na prostem in povsod, kjer dajejo vrednost in pomen branju. Tako bo tudi pri nas. V knjižnici bomo pripravili noč knjige za osnovnošolce, imeli predstavitev nove knjige dddr. Jožeta Mačka o Jurkloštru in z obiskom Milene Miklavčič zaključili 9. sezono Bralne značke za odrasle.
Za Mileno Miklavčič, publicistko, novinarko, blogerko, pravljičarko in pisateljico ste gotovo že slišali, čeprav se zdi, da je kljub številnim naslovom izdanih knjig širši javnosti postala prepoznavna šele s knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Knjiga je prva poljudno napisana knjiga o tistih navadah in izkušnjah naših prednikov, zamolčanih in predvsem intimnih, o katerih nihče doslej ni javno spregovoril. Na desetine prednikov iz polagoma izginjajoče generacije je obiskala in jih povprašala o rečeh, ob katerih bi marsikdo zardeval in za katere še niso dočakali ušesa v svojem življenju, ki bi jih poslušalo. Ker je bil storjen prevelik greh. Ker se ni spodobilo. Ker se ni smelo. Ker je bil na delu sram.
Tako je nastala knjiga s pomenljivim naslovom (ki je star pregovor), pomembna ne toliko z literarnega kot z etnografskega vidika. Od njenega izida leta 2013 je bila razprodana in več kot štirinajstkrat (!) dotisnjena, v knjižnicah je stalno izposojena, literarni večeri se še tretje leto po izidu vrstijo in vrstijo. Bralci ste nam večkrat namignili, naj jo povabimo v goste. Našo občino je sicer leta 2015 - kot gostja na Aškerčevini v Rimskih Toplicah - že obiskala, pa vendar smo se z njenim obiskom odločili zaključiti 9. bralno značko. Njena knjiga je bila tudi del letošnjega priporočilnega bralnega seznama.
Zato vas ob tej priložnosti, tudi če pri Bralni znački za odrasle niste sodelovali, prav lepo povabimo na obisk - nesnovna dediščina, ki jo ohranja v zapisanih zgodbah, je del zgodovine vseh nas.
Barbara Rančigaj
22
Predstavitev nove knjige akademika dddr. Jožeta Mačka_
Naš rojak dddr. Jože Maček je poleg ostalih domoznanskih del napisal že tri knjige o zgodovini krajev naše občine, v glavnem na podlagi župnijskih kronik: Kratka zgodovina župnije sv. Rupert nad Laškim ob njeni 250-letnici, Vrh nad Laškim skozi stoletja in Ripšlova kronika župnije sv. Miklavž nad Laškim. Pravkar pa je izšlo tudi delo Zgodovina župnije sv. Mavricija v Jurklo-štru, ki obravnava predvsem čas po ustanovitvi jurkloštrske fare l. 1856, posebno pozornost pa nameni prizadevanjem in sami ustanovitvi župnije. Fotografije cerkva, znamenj in panoram na območju Jurkloštra je prispeval fotograf Boris Vrabec. Knjigo je izdala Občina Laško v sodelovanju z Mohorjevo družbo. Delo bomo predstavili v času slovenskih dnevov knjige v Knjižnici Laško v petek, 21. aprila, ob 19. uri. Lepo vabljeni!
Berem, torej sem_
Čeprav je 20. november - dan slovenskih splošnih knjižnic - še daleč, je Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije že izdala slogan letošnjega praznovanja. BEREM, TOREJ SEM je iztočnica leta 2017, s katero vas, dragi bralci, nagovarjamo k razmišljanju o branju in knjigah, ki so vam dragocene. Razpis bo odprt vse do novembra in vabimo vas, da v krajših tekstih (ne več kot 200 besed) zapišete svojo bralsko izkušnjo ob konkretnih knjigah, zlasti novejših in pa seveda tistih, ki so vam spremenile življenje.
Od maja do dneva knjižnic bodo utrinki bralcev objavljeni na spletnem portalu Dobreknjige.si, ki je tudi sicer bogat vir kvalitetnih bralnih namigov. Za več informacij o sodelovanju povprašajte v knjižnici ali pa nam pišite na info@knjiznica-lasko.si.
Počitniška ekspedicija v Ljubljano_
Med zimskimi počitnicami smo za naše mlade bralce pripravili potep, ki bi mu z lahkoto rekli kar prava mala ekspedicija. Zaradi velikega zanimanja smo sprva načrtovan izlet z vlakom zamenjali za vožnjo z avtobusom, a smo na pot vseeno odrinili nasmejani in polni pričakovanj. Upravičeno! ©
Naš glavni cilj je bil obisk Mestnega muzeja Ljubljana, kjer nas je prijazno sprejela Laščanka, »naša« Nika Damjanovič, kustosinja v muzeju. Razdelili smo se v dve skupini in si ogledali razstavi Spoznajmo Emonce! in retrospektivno razstavo kiparja Toneta Lapajneta Spomin zemlje. Starejši otroci so se vživeli v življenje Emoncev, oblekli toge in jedli kot nekdaj Rimljani ter se preizkusili v rimskem kvizu. Mlajši pa so stopili v kiparjeve čevlje in preverili, kako se ustvarja s kamnom, z žico, lesom in glino - nastale so zanimive skulpture.
Po obisku muzeja je sledil kratek sprehod po stari Ljubljani: ob Ljubljanici do Robbovega vodnjaka, stolnice sv. Nikolaja, zmajskega mostu, tržnice, Prešernovega trga (kjer smo prisluhnili recitaciji Zdravljice), Primičeve hiše in Kongresnega trga.
Prijetno utrujeni smo nadaljevali pot proti domu in strnili vtise o dnevu s krajšim kvizom. Zaradi prisrčnih nasmehov, lepega doživetja in dobre volje, ki se je širila od nas, smo, še preden smo prispeli do knjižnice, pričeli razmišljati, kam bi se odpravili naslednjič.
KNJIŽNICA
Jerica Horjak
Zanimivi razstavi v naših knjižnicah
Domoznansko zbirko naše knjižnice smo po več letih spet obogatili s kar nekaj primerki starih razglednic naših krajev. Tako smo na ogled v osrednji knjižnici v Laškem postavili našo zbirko razglednic, združenih po krajih naše občine. Zanimivi primerki so za nas dragoceni kot zgodovinski dokument časa in spreminjanja podobe naših krajev. Vabljeni k ogledu do 6. maja v času odprtosti knjižnice.
V Knjižnici Rimske Toplice pa na razstavi z naslovom Skulpture - razmišljanja predstavljamo lesene kipce domačina Frančka Kneza, izdelane iz brinovega in oljčnega lesa, ter nekaj njegovih izbranih poetičnih razmišljanj. Prijazno vabljeni na ogled razstave do konca aprila v času odprtosti knjižnice.
23
DOMOZNANSKA KAMRA/ALBUM LAŠKEGA
ZGODBE IZ
DOMOZNANSKE KAMRE
Z Možnarjem po Laškem in okolici
... [93_
KD ANTON TANC MARIJA GRADEC
Kulturno društvo Anton Tanc je bilo ustanovljeno 8. decembra 1978. V prvih letih delovanja je društvo povezovalo člane v mešanem pevskem zboru, instrumentalni skupini, skupini likovnikov, re-citacijski skupini, v klubski dejavnosti in folklorno plesni skupini, ki se je ohranila do danes, in sicer v različnih starostnih skupinah. Že kmalu po njihovem začetku delovanja je folklorna skupina poleg plesa v program vključevala tudi stare ljudske šege, navade in nekatera opravila. Zato ni naključje, da KD Anton Tanc Marija Gradec v Možnarju sodeluje od njegovega nastanka. Njihov prvi idejni vodja Ture Kra-šovec je bil kot predstavnik omenjenega društva med soustanovitelji Možnarja in v njem zaslužen za številne ideje in projekte. Zato ni naključje, da Programski svet - Etno odbor od 2004 nosi njegovo ime.
Člani KD Anton Tanc vsako leto sodelujejo na letnih prikazih starih šeg in delovnih opravil, v etnografskem delu pri-
Velika noč,
Leto 1994, foto: arhiv društva
Odhod k vojakom - »ajnrikanje« na prikazu v Šentlenartu
Leto 2007, foto: Jolanda Sojč
Plesalci v novih »gvantih« na prelomu iz 19. v 20. stol.
Leto 2015, foto: arhiv društva.
reditev Piva in cvetja, na Martinovem v Laškem in drugih dogodkih z etnografsko vsebino.
Tanci so ob plesih prikazali vrsto starih ljudskih šeg, navad in opravil. V njihovem arhivu so skrbno shranjene postavitve: Kožuhanje, Mlatiške šegavosti, Metev prosa, Vinska trgatev, Koline, Kmečka veselica, Šege ob Veliki noči, Božiču in Šentjanževem, Lepa nedelja, »Ohcet bo, ohcet«, Botrija s šegami ob rojstvu in krstu, Godovanje in še bi katero potegnili iz njihove bogate »malhe«. Vse običaje sta na oder postavila Jure Krašovec in Irena Mulej. Zadnje desetletje za ljudske šege in opravila pri društvu skrbi Bogomila Ko-šec - Kajtna, za plesno dejavnost pa Matjaž Guček. Bili so gostitelji in soorganizator-ji četrtega in dvanajstega letnega prikaza starih ljudskih šeg in delovnih opravil. Posebej so vsebinsko bogati tudi njihovi letni koncerti. Enega izmed njih so s posebnim zanosom posvetili osvetlitvi domačina Antona Tanca, rojenega 1887 v Modriču, po katerem društvo nosi ime. Bil je pesnik, pisatelj in prevajalec. Napisal je več povesti, novel, črtic, roman, drami in dve pesniški zbirki.
Vir: Naših 30 let, 1985-2015, Zveza Možnar, Laško, 2017, str. 26-27
Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček Foto: arhiv zveze Možnar.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar občine Laško
ALBUM LAŠKEGA
Prostovoljno Gasilsko društvo Laško
V Laškem so tržani že zelo zgodaj, nedvomno med prvimi na območju današnje Slovenije, zaznali potrebe in začeli aktivnosti za ustanovitev organizacije za boj z rdečim petelinom, ki je velikokrat povzročal težave in sive lase prebivalcem trga.
Pobudo za ustanovitev organizacije za varstvo pred požari in intervencije ob njih, takrat imenovane požarna bramba, je dal v Laškem trgu leta 1869 laški trgovec in poštar Franc Tieber. Kmalu so ustanovili pripravljalni odbor, v katerem so bili poleg pobudnika še zastopniki laške in krištofske občine: laški župan in predsednik okrajnega cestnega zastopa Konrad Amon, rudniški ravnatelj Karel Heintze, mizar in gostilničar Georg Rosman ter laški na-dučitelj Johann Ranner.
24
Nekega februarskega dne leta 1869 so se v Karničnikovem dvorcu, imenovanem Štok, danes je to Laški dvorec, v katerem se nahaja Knjižnica Laško, sestali ustanovni člani prostovoljnega gasilskega društva. Sejo je vodil je vodil Gustav Ulich, prisotni pa so bili še ustanovni člani: Konrad Amon, Karl Heintze, Georg Rosman (Jurij Rozman), Johann Ranner, Jožef Botz, Matevž Czerny, Jožef Drolc, Franc Divjak, Jernej Kačič, Jakob Laznik, Franc Tieber, Karel Valentinič, Karl Weber, Gustav Weber in Karel Ulaga.
Večino naštetih vidimo tudi na spodnji fotografiji laških gasilcev pred Kar-ničnikovim dvorcem (današnjo knjižnico) okoli leta 1870 (lastnik originala je Prostovoljno gasilsko društvo Laško).
Bili so narodnostno precej pisana druščina, vendar so bili Slovenci, vsaj po priimkih sodeč, v večini. Prvi častni načelnik in blagajnik je postal Franc Tieber. Na naslednjem sestanku 23. 3. 1869 so izvolili vodstvo društva. Na-
čelnik je postal gostilničar Ivan Povše, tajnik dimnikarski mojster Konstantin Trabb, Otto Withalm, lastnik tovarne cementa v Marija Gradcu in Lahom-nem, pa blagajnik.
Naj bo pričujoče besedilo povabilo k prebiranju knjige Gasilstvo v občini Laško 1869-2017 avtorja Milana Breznikarja, ki bo konec aprila izšla v založništvu Gasilske zveze Laško in Tiskarne Dikplast Celje.
Prispeval: Milan Breznikar
Rubriko pripravlja Knjižnica Laško
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije
KULTURA
15 LET VOKALNE SKUPINE VODOMKE
»Glasba je hrana ljubezni«, je zapisal že William Shakespeare in glasba je hrana naših duš že 15 let. V tem času smo Vo-domke nanizale vrsto zanimivih zgodb. Vedno znova pa ugotavljamo, da pesem bogati človeka in del tega bogastva podarjamo svojim poslušalcem skozi naše pesmi.
Za nami je jubilejnih 15 let in prav je, da se vrnemo malo v zgodovino. Začetki vokalne skupine segajo v leto 2001, ko je glasbena pedagoginja Jožica Soko iz Laškega zbrala pet deklet v vokalni sestav z imenom Pojoči šopek, kot prvi ženski vokalni sestav v Občini Laško. V letu 2002 so dekleta osnovale društvo z imenom Vokalna skupina Vodomke Laško. Sestav se je z leti spreminjal in povečeval, kot življenje, ki venomer ubira svojo pot. Vrsto let je bila umetniška vodja gospa Jožica Soko, ki je s svojo strokovnostjo s skupino dosegla lepe rezultate in visok umetniški nivo. Kot je nekoč sama povedala: »Skupino „rodila", vodila in krstila«.
Za nami je vse prej kot lahka sezona 2016/17, ki smo jo, poleg nekaj manjših nastopov, posvetile pripravam na jubilejni koncert ob 15. letnici vokalne skupine. Pod okriljem umetniške vodje Lidije Šti-mulak iz Celja smo kaj kmalu spet dihale kot eno srce. Njena vztrajnost in izostren glasbeni posluh, v skrbi za kvaliteto petja, sta nas 10. marca 2017 popeljala na oder Kulturnega centra Laško.
Podelitev Gallusovih značk JSKD OI Laško_
Delovanje na področju ljubiteljske kulture je prelep hobi, a pomeni tudi odrekanje in veliko prilagajanja. Včasih v natrpan delovnik matere, žene, zaposlene ženske, vključiti še pevsko vajo ali nastop, lahko je naporno! A po drugi strani te napolni z energijo in veseljem. Za trenutek odrineš skrbi na stran, se prepustiš in napolniš baterije.
V zahvalo za delovanje na področju ljubiteljske kulture smo ob praznovanju 15. jubileja, s strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Laško, prejele Gallusove značke.
»Gallusova značka je jubilejna značka Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jo prejmejo posamezniki za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti. Glede na trajanje udejstvovanja se ločijo 4 različni nivoji Gallusovih značk: bronasta, srebrna, zlata in častna.«
Ob tej priliki smo Vodomke podelile tudi listino častne članice društva, in sicer ustanoviteljici in dolgoletni umetniški vodji Jožici Soko. Vodomke bomo še naprej gojile čudovito pevsko poslanstvo, ki ga je v temelje vokalne skupine vgradila prav ona.
Hvala za vso glasbo_
Jubilejni koncert ob 15. obletnici. Bil je nepozaben večer na odru Kulturnega centra, katerega vodilo je bila pesem »Hvala za vso glasbo«. Na oder smo stopile odločno in samozavestno, zapele s srcem in kot pravi pesem »saj zabava pride z njimi«. Stopnjevalo se je od začetka do konca ... ples, petje, ples, igranje, petje, podelitev, zahvale, smeh, petje, ponos, solze, petje ... V našem stilu smo z melodijo „Pam pam pam pam" obiskovalce povabile v avlo, kjer je sledilo prijetno druženje.
Ob tej priliki naj se še enkrat zahvalimo plesalkam iz plesnega oddelka Glasbene šole Laško - Radeče pod mentorstvom Špele Medved, glasbenim gostom Fantje z vseh hribov, Neži Šporer na flavti in Almi Gunzek na violini ter Nini Pa-der Topole za njeno sproščeno vodenje. Posebna zahvala gre vsem domačim, ki nam stojite ob strani in Leonu Firštu, ki je posebej za to priložnost napisal venček Slovenski vrtiljak in nas spremljal na klavirju. Hvala obiskovalcem za vso pozornost, ki ste nam jo naklonili in se udeležili našega koncerta ter Šuhel Juriju in MMC TV Laško, ki je profesionalno odigral svojo vlogo in poskrbel, da bo koncert vedno „živ".
Če ste bili med obiskovalci koncerta, vabljeni, da ga še enkrat podoživite. Tisti, ki ste koncert zamudili, pa le prisluhnite nam in našim gostom. Koncert si lahko pogledate na MMC TV Laško, na povezavi: http://tvlasko.si/vokalna-skupina--vodomke-koncert-ob-15-letnici-delo-vanja/.
Sandra Pavlin, VS Vodomke
Prva zasedba VS Vodomke, leto 2002: Janka Kopri-vica, Darja Šolar, Stanka Jurgelj, Vera Holcer, Petra Peperko, Stanka Oberski, Tanja Soko, Laura Senger, Jožica Soko.
Spomini ostajajo lepi, čas pa beži naprej v novo sezono in leto 2014, ko je vodenje prevzela Špela Florjanič iz Celja. Špela, ki je po naravi zelo odločna, je prinesla nove ideje, predvsem pa mladosten duh. Vokalno skupino je popeljala na regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Od Celja do Koroške, kjer smo prejele srebrno priznanje. Lani je Špela postala mamica in se posvetila materinstvu.
10. 3. 2017, Podelitev Gallusovih značk: Lidija Štimulak - srebrna, Sandra Pavlin - srebrna, Mateja Podpečan -zlata, Darja Šolar - zlata, Ksenja Kamenšek - zlata, Stanka Jurgelj - zlata, Lidija Berišaj - zlata, Zdenka Lenko - zlata, Metka Medved - bronasta, Nives Dolinšek - bronasta, Marjeta Mraz - zlata, Simona Lugarič - srebrna
25
KULTURA
VELIKO PREPEVANJA V MEPZ JESEN
Čas je že bil, da se spet malo oglasimo in z vami delimo utrinke našega dela, torej MePZ Jesen Laško v sezoni 2016/17.
Po zelo odmevni prireditvi, ki jo je zbor organiziral ob 60-le-tnici delovanja naše zborovodje Jožice Soko v Kulturnem centru v Laškem, je naš zbor priredil tudi koncert v Odrancih v Prek-murju, kamor smo se odpravili na strokovno ekskurzijo. V Pre-kmurju smo bili zelo lepo sprejeti. To je pokrajina, kjer živijo ljudje zelo odprtega in dobrega srca, kar je splošno znano.
Jeseni smo sodelovali pri popestritvi programa na občinskem dvorišču, kjer je potekala trgatev najstarejše slovenske vinske trte. Na dan sv. Martina je v Laškem stara navada, da se ob tem "prazniku" v Laškem zberemo pevci v knjižnici in ob mladem vinu ubrano prepevamo. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, da smo konec novembra pripravili koncert za naše dolgoletne stanovalce in poslušalce Doma starejših v Debru.
Leto 2016 smo zaključili s samostojnim koncertom z gostom Vikijem Ašičem v Zlati dvorani v Zdravilišču Laško. Obiskovalci ter poslušalci koncerta niso skrivali navdušenja, bili so vidno ganjeni, saj so s stoječimi ovacijami želeli, da podaljšamo koncert.
Zboru veliko pomeni, da lahko s svojo kvaliteto, s skrbno izbranimi pesmimi ter programom marsikomu približamo pesem, z njo marsikoga lahko počastimo.
Tako smo 6. januarja odpeli Božično mašo v Domu ob Savinji v Celju, kjer je sodeloval tudi naš dolgoletni prijatelj g. Verbo-všek, tudi stanovalec tega doma. In tako smo mu ob njegovem osebnem prazniku tam tudi zapeli ter ga s petjem razveselili in počastili.
Zbor je nastopil na kulturni praznik 8. februarja na otvoritvi likovne razstave v Hiši generacij Laško. Za zaključek letošnjega prvega polletja pa se zbor skrbno pripravlja za nastop na Območni reviji pevskih zborov Laško.
V letu 2018 bo zbor obeležil svojo 10. obletnico delovanja z lastnim slavnostnim koncertom.
Ljubica Pavlinc, predsednica MePZ Laško
V ZIDRNEM MOSTU SMO SE NASMEJALI KOMEDIJI »PACIENTI V ČAKALNICI«
Pridite po dozo smeha!
S tem zapisom smo bili krajani Zidanega Mosta povabljeni na komedijo z naslovom »Pacienti v čakalnici«. Avtor komedije Andrej Jelačin je igralec, režiser, humorist, dramatik ter gledališki organizator, ki živi v Kopru. Večino svojega delovanja je posvetil gledališko-kulturne-mu življenju Primorske. Tako je nastala tudi komedija, ki opisuje večno aktualno tematiko - predolge čakalne dobe, neznosna gneča v čakalnicah, zdravje, bolezen, zdravniki, medicinske sestre, birokracija, čakanje in vse, kar je s tem še povezano. Prej ali slej pa to doleti vsakega izmed nas, zato bi vsak o tem lahko povedal svojo zgodbo. Gre torej za živo, vsakdanje in vsakomur poznano dogajanje, ki ga je avtor znal predstaviti z anekdotami na preprost, humoren način. Predstavo so nam odigrali člani Kulturnega društva Milana Majcna Šentjanž na našem domačem odru v Domu svobode Zidani Most 3.marca. Zahvala gre igralcem in gledalcem.
Helena Požin, društvo MePZ SPEV Zidani Most
26
5 rsiMeaz
Vljudno vabljeni k sodelovanju pri praznovanju našega srebrnega jubileja!
Vsi, ki ste kadarkoli peli ali bi želeli peti pri MePZ Koral, vabljeni, da se nam pridružite!
25 let bomo slovesno obeležili s koncertom v soboto, 27. maja 2017, ob 19.30, v Kulturnem centru Laško,
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite za dlje časa ali pa samo projektno, do koncerta. Program svečanega dogodka bo raznovrsten in barvit, saj bomo prepevali od protestantskih koralov do zimzelenih popularnih tujih in slovenskih pesmi.
Če pa ne bi uspeli sodelovati na celotnem koncertu, pa ste lepo povabljeni na zadnje tri vaje, ki bodo v Kulturnem centru Laško, da bi z nami zapeli dve pesmi.
1.	vaja: nedelja, 7. maj, ob 16. uri,
2.	vaja: nedelja, 21. maj, ob 16. uri,
3.	vaja: petek, 26. maj, ob 20. uri.
* Pridite in sodelujte z nami, vsak glas šteje!
Za več informacij in spodbudo pri odločitvi za sodelovanje pokličite na telefonski številki: 040 122 236 - Lara Hrastnik (zborovodkinja) ali 031 699 406 - Martin Hrastnik (predsednik KD Koral) ali pišite na e-naslov: iara.hrastnik@gmaii.com.
H
KULTURA
KD JURKLOŠTER
Kulturni večer
V torek, 7. 2., smo v Jurkloštru že 4. obeležili kulturni praznik in pripravili kulturni večer z jurkloštrskimi ustvarjalci. Nobena prireditev v kraju ne mine brez naših pevcev, ki so tudi tokrat
poskrbeli, da je bil kulturni večer še posebej slovesen. V programu so sodelovali tudi otroci iz vrtca in šole. Tako že naši najmlajši vedo, da je kulturni praznik pomemben dan, saj Milena in Jasmina preko deklamacij in pesmic pričarata prav posebno vzdušje. Mentorica foklorne skupine Darja pa za vsako prireditev pripravi z mladimi plesalci drugačen sklop plesov, rajalnih iger in z vmesnim besedilom poskrbi, da ni samo prijetno za oči in ušesa, ampak tudi zabavno. In tudi tokrat nas ni razočarala. Plesalce sta spremljala kar dva harmonikarja, Blaž in Jurij. Seveda večer ni minil brez recitiranja Prešernove poezije, za kar so poskrbeli mladi recitatorji kulturnega društva Nina, Špela in Mitja. Predstavila pa sta se tudi pesnika Hermina in Tadej, ki sta z nami delila delček svojih stvaritev. Da je vse gladko teklo, je s svojimi napovedmi poskrbela Nina.
Letos je del svojega bogatega slikarskega dela z razstavljenimi slikami z nami delila ljubiteljska slikarka Alenka Kandolf in s tem še dodatno obogatila kulturni utrip ter polepšala sam do-gajalni prostor.
Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, prav tako pa tudi vsem obiskovalcem, saj smo z vami preživeli prijeten večer, ko ste si mnogi vzeli čas in po končani prireditvi nekaj časa preživeli v prijetnem klepetu in sproščenem druženju. S tem ste dodali češnjo na torto tega večera.
Pust_
Letos smo se po nekajletni prekinitvi spet udeležili pustne povorke po ulicah Laškega. Predstavili smo ohcet. Čeprav se mladca nista zares poročila, pa smo se imenitno zabavali. Poleg
vseh sodelujočih, gre posebna zahvala naši muzikantki Katji, ki smo jo tik pred odhodom povabili zraven in se nam je brez pomislekov pridružila.
Vsako leto pa imata Mateja in Janez kar precej dela, da pripravita vse potrebno za pokop pusta. Tudi letos smo se na pepelnič-no sredo podali s pokopom pusta po vaseh in kot vsako leto tudi letos nismo mogli vseh obiskati, za kar se iskreno opravičujemo. Zahvala gre vsem krajanom, ki nas prijazno sprejmete, poskrbite, da nismo ne lačni ne žejni, darujete pa tudi za »sedmino«. Iskrena hvala za obilno malico Gučekovim, ki se vsako leto še posebej potrudijo in poskrbijo, da na poti ne omagamo, ter Krajnčevim, pri katerih ponavadi zaključimo naš obhod. Tudi letos smo pustu naprtili vse slabo lanskega leta in z njim vred to na koncu sežgali. Tako upamo, da nam bo v bodoče bolje.
Marca praznujemo_
V soboto, 25. marca, smo v Jurkloštru obeležili vse marčevske praznike. Člani Društva mladih so v uvodu s pomočjo Maruše pojasnili, kaj in zakaj praznujemo marca. S prisrčnim programom so navdušili otroci iz vrtca z Mileno in Jasmino. Starši so s ponosom zrli na svoje malčke. Šolarji so s pomočjo Darje, Magde in Estere peli, plesali, deklamirali in igrali. Folkloriste je s harmoniko spremljal Jurij. Milena in Estera sta z izdelavo prav posebne dekoracije polepšali oder. Svoja moška pravila so sestavljali člani gledališke skupine kulturnega društva v skeču 40 mučenikov. Zapeli pa sta nam kar dve skupini pevcev, tako Flor-janovci kot Fantje s hribov. V imenu organizatorjev prireditve, krajevne skupnosti in kulturnega društva, je vse navzoče pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lesičar. Prireditev pa je povezovala Nina, ki je v tej vlogi že kar naša tradicija.
Vsi nastopajoči smo se s programom želeli zahvaliti za vse dobro, kar nam dajete in delate domači, sosedje, skratka vsi krajani. Po končani prireditvi pa je sledilo druženje s pogostitvijo in zabavo za vse prijavljene.
Magda Stopinšek
tiMgl1
27
KULTURA
ZAČETEK LETA V ZNAMENJU BOBNARJEV, MAJ OBELEŽUJEMO S TEKMOVANJI ZA GODBENIKE IN MAŽORETE
Mesec maj je, kot vemo, mesec ljubezni. Za člane Kulturnega društva Laška pihalna godba pa bo ta mesec predvsem v znamenju kulture. Po uspešno izvedenem božično-novoletnem koncertu v decembru se bodo tako godbeniki kot mažorete predstavili vsak na svojem Še posebej mažoretno tekmovanje bo tako za njih kot za naše mesto pomembnega značaja. Odvijalo se bo namreč kar pri nas, v Laškem.
Godbeniki se že vse od meseca decembra pripravljajo na državno tekmovanje v koncertni težavnostni stopnji, ki bo letos potekalo v Lendavi. Tekmovanja se vsako leto udeležijo godbe in orkestri iz vse Slovenije, ki ljubezen do glasbe prikažejo tudi na tekmovalni ravni. Tekmovanje je za godbenike, ki bodo nastopili v najvišji težavnostni kategoriji, posebnega pomena, saj so na zadnji tovrstni prireditvi, ki so jo organizirali leta 2012 v Laškem, osvojili srebrno plaketo. Vaje pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Gašperja Salobirja potekajo v pozitivnem vzdušju, kar je še posebej pomembno za zavzetost in dobro pripravljenost članov orkestra.
Na državno tekmovanje pa se pripravljajo tudi Mažorete Laško, ki kot ustanovne članice Mažoretne zveze Slovenije pripravljajo in organizirajo tretje odprto državno prvenstvo. Tekmovanje, ki bo prav tako kakor evropsko tekmovanje potekalo pri nas, v Laškem, bo zaradi napetosti in plesnega spektakla za vse udeležence in gledalce velik spektakel. Udeležilo se ga bo kar 20 klubov iz cele Slovenije, skupno pa se bo predstavilo preko 800 mažoret različnih starostnih skupin. 13. in 14. maja boste v športni dvorani Tri lilije lahko v obeh tekmovalnih dnevih priča pestremu programu. V soboto bodo gledalci lahko uživali v vragolijah solo točk in v kategoriji tekmovalnih parov, hkrati pa se bodo žiriji in občinstvu predstavile tudi najmlajše članice
v kategorijah prvi in »cici« korak. V nedeljo bo spektaklu dodalo piko na i tekmovanje skupin v paradi in koreografijah s palico ter »pom-pomi«.
Pri organizaciji tekmovanja sodeluje celotno društvo, hkrati pa je to odlično dopolnilo k turistični ponudbi kraja in občine, saj pričakujemo veliko število obiskovalcev iz celotne Slovenije, veseli pa bomo tudi obiskovalcev, ki uživajo v plesu in jim morda sama mažoretna dejavnost ni tako poznana. Dogodek bo obenem odlična priložnost predstavitve plesa mlajšim dekletom, ki bodo nekoč s ponosom lahko zastopale barve ene najuspešnejših mažoretnih skupin v Sloveniji in Evropi.
Tekom celotnega tekmovanja bo poskrbljeno tudi za samo občinstvo. Za vse, ki se boste tekmovanja udeležili kot gledalci, bo namreč STIK Laško organiziral vodene oglede Pivovarne Laško. Veseli smo podpore občine in vseh ostalih, ki bodo kakorkoli pripomogli pri organizaciji, hkrati pa računamo na vas, da se v čim večjem številu udeležite tekmovanja, saj je za nas največja nagrada podpora domačih gledalcev s tribune!
Laško bo letos tudi ponosni gostitelj evropskega mažore-tnega tekmovanja, ki ga organizira Mažoretna zveza Slovenije, skupaj s soorganizatorjem - STIK-om Laško. Tekmovanje bo potekalo od 7. do 10. septembra v športni dvorani Tri lilije. Tako otvoritev kot zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov bosta potekali na Aškerčevem trgu, s čimer bodo mažorete popestrile dogajanje v samem mestnem jedru. Na tekmovanju pričakujemo več kot 1200 udeležencev in več kot 1500 obiskovalcev, kar je dokaz za veliko zanimanje in razvoj tega športa.
Da je društvo letos še kako dejavno, pa priča tudi 20 let delovanja bobnarske skupine v Laškem. Člani bobnarske skupine uspešno izvajajo edinstvene show-e tako po Sloveniji in tujini, o čemer priča podatek, da je za njimi v preteklem letu več kot 40 nastopov. Ponašajo se lahko z odmevnimi nastopi, v zadnjem obdobju pa so bili še posebej aktivni in se udeležili treh zanimivih projektov. Predstavili so se na 11. mednarodnem festivalu tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu, kjer so predstavili dve novi skladbi in poželi velik aplavz. Na povabilo lanskoletne zmagovalke za pesem Evrovizije Manuelle so nato konec februarja nastopili v uvodni točki finalnega izbora EMA 2017. Poskrbeli so za presenečenje v akustični izvedbi njene zmagovalne pesmi »Blue and Red«. V mesecu marcu pa so sodelovali na edinstvenem modnem spektaklu 11. dimenzija v organizaciji City centra Celje, kjer so nastopili kar štirikrat. Njihove nastope je
28
KULTURA
spremljala vrsta svetlobnih in vizualnih učinkov, ki so bili prava paša za oči. Redne vaje so se obrestovale, omenjeni projekti pa so jim dali dodaten zagon za nadaljnje delo in nove podvige. Poleg tradicionalne udeležbe na festivalu Pivo in cvetje pripravljajo letos še eno presenečenje, ki pa naj za enkrat ostane še skrivnost.
V mesecu maju se odvija Teden ljubiteljske kulture in naše društvo bo v tem tednu še posebej aktivno. Vsekakor glasba in
KD OFIROVCI IN KOLEDNIKI IZ LAŠKEGA
Naših prvih 10 let_
Zametki druženja nekaterih naših članov današnje zasedbe KD Ofirovci in koledniki sicer segajo že v leto 2002, ko smo v Društvu upokojencev prepevali ljudske pesmi, nekaj let pozneje pa še koledovali po domovih »šentlenartske« in dobovske fare.
Uradno smo se registrirali z imenom KD Ofirovci in koledni-ki iz Laškega v letu 2007. Na pobudo Francija Muleja smo tisto leto svoj program petja ljudskih pesmi obogatili še z običajem »ofiranja« po stari šegi, na pobudo Valentina Deželaka pa smo oživeli tudi običaj koledovanja.
Vsako leto nas vabijo v različne kraje po Sloveniji, bili pa smo tudi že gostje zamejskih Slovencev v Italiji in na Madžarskem. Sodelujemo na prireditvah v občini Laško, mnogo nastopov pa poklonimo našim starostnikom po domovih za starejše v Laškem in drugod.
Naši nastopi prispevajo k utrditvi slovenske identitete, ohranjanju ljudskih običajev in pripadnosti domovini Sloveniji.
V množici evropske kulturne ponudbe je naše delovanje nekaj posebnega in zasluži spoštovanje.
ples sama zase nista tako edinstvena. Največjo vrednost pridobita šele s poslušalci in gledalci. Godbeniki, mažorete in bob-narska skupina se med svojimi lovorikami in dosežki lahko pohvalijo tudi z najboljšo publiko, za katero upajo, da jo v takšnem in še večjem številu ohranijo še naprej!
Špela Medvešek, Enej Kirn Foto: Rok Dezelak RD2

Ob uradni slovesnosti naše 10. obletnice v začetku februarja smo v Otročjem centru v Laškem pripravili veselo druženje s prijatelji iz domače in širše okolice. Praznovanju se je pridružilo okrog 80 nastopajočih (folkloristi, pevci, godci), ki so nam pomagali s predstavitvijo svoje dejavnosti popestriti praznično vzdušje.
Zahvaljujemo se vsem podpornikom naše dejavnosti in posebna zahvala še vsem tistim, ki so podprli praznovanje obletnice in izid našega koledarja NAŠIH PRVIH 10 LET.
Valentin Deželak, foto: Foto Fleš
KUD SVOBODA ZM
Pozdrav pomladi_
V petek, 24.3., se je v Domu svobode v Zidanem Mostu dogajala že tradicionalna prireditev Pozdrav pomladi.
Večer pred materinskim dnevom se je na povabilo Kulturnega društva Svoboda v dvorani zbralo veliko število mamic, babic, tet in seveda tudi očkov, dedkov in stricev.
Društvo je na oder pripeljalo majhne in velike otroke iz Zidanega Mosta. Sodelovali so praktično vsi otroci, ki obiskujejo vrtec Zidani Most, podružnično osnovno šolo in Glasbeno šolo Laško--Radeče.
Posamezni oddelki šole so se predstavili z recitacijami, pesmimi in kratko igrico. Piko na i osnovnošolskim nastopom je dal pevski zbor otrok od prvega do petega razreda.
Na odru so stali vsi otroci, ki obiskujejo vrtec. Od tistih najmlajših do tistih,
ki bodo letos septembra prestopili šolski prag.
Otroci iz našega kraja, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa so se predstavili tudi vsak na svojem inštrumentu.
Vsi mentorji in učitelji so spet dokazali, da se z delom in dobro voljo da veliko doseči. Z otroki so pripravili krasen program, ki je navdušil vsakega obiskovalca v dvorani.
Po končani predstavi so se nastopajoči in krajani še zadržali v dvorani in sproščeno poklepetali. Vsi pa so si bili enotni, da imajo tovrstni dogodki, v tako majhnem kraju kot je Zidani Most, veliko in povezovalno vlogo.
Večer Pavčkove poezije_
Čeprav slovenski kulturni praznik obeležujemo na dan smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, je Pavček o tem dnevu povedal, naj ga razumemo kot rojstvo. Rojstvo slovenskega naroda, njegove misli in besede.
Na letošnji praznik kulture so se člani KD Svoboda Zidani Most poklonili prav njemu. Tonetu Pavčku.
Na sprehod skozi njegova bogata leta ustvarjanja so nas povabili v soboto, 11. 2. Prebirali so pesmi o njegovi rodni Dolenjski, pa o ljubezni do zemlje, življenja in preprostih ljudi. Niti na njegove pesmi za otroke in mladino niso pozabili. Sam je rekel, da so te pesmi nastajale, ko je na svet gledal z otroškimi očmi. In prav z njimi se je bralcev in bralk najbolj dotaknil. Veliko pesmi je posvečenih njegovi mami. Iz njih vejeta ljubezen in spoštovanje, hvaležnost in svetloba.
Organzatorji so na oder povabili tudi pevski zbor podružnične osnovne šole. Pavčkova poezija in njihove pesmi so na odru ustvarjali pravo mešanje energij. Pavčkove pesmi so pregnale temo in slikale svetlobo. Pevski zbor je privabil nasmeh na obraz.
Že res, da en tak večer ne more izbrisati morebitnega trpljenja in bolečine. A vendar se je vsaj za trenutek začutila toplina. V srcih vseh. Nastopajočih in obiskovalcev.
M.K.
f >1	I
29
KULTURA
NOVO - STARO VODSTVO MOZNARJA
Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar je 9. marca sklicala letno skupščino. Poročila predsednika Zveze Možnar, predsednice Programskega sveta in finančno poročilo so bili soglasno sprejeti. Skupščina je soglasno potrdila tudi sprejem novega člana Zveze Možnar - Rudarskega društva Sveta Barbara Sedraž. Leto 2017 je za Zvezo Možnar volilno leto, zato je Skupščina izvolila organe Zveze Možnar za obdobje 2017-2019. Predsednik ostaja Ivan Medved, podpredsednica Urška Knez, tajnica Irena Plevnik, blagajničarka Silvija Oštir, člani pa Ne-venka Fantinato, Slavko Seitl in Janez Seme. Zveza Možnar je v letu 2016 organizirala več prireditev in dogodkov: 27. Jurjeva-nje po ulicah Laškega, Košnjo pod starim gradom »Ob kresi, se dan obesi«, Lepo je res na deželi in poulično dogajanje na prireditvi Pivo in cvetje, Ohcet po stari šegi, parado na prireditvi Pivo in cvetje, 10. pohod po Anzekovih poteh s 4. druženjem godb na Svetini, 20. Martinovo v Laškem,19. Žegnanje konj na Štefanovo v Laškem. Preko Zveze Možnar so sodelovala društva tudi na pustni povorki, čistilni akciji pod okriljem Turističnega društva, prireditvi ob rudarskem prazniku in prireditvi Veseli december. Zveza Možnar je za leto 2016 podelila dva Zlata možnarja. Tudi v letu 2017 bomo krepili zavest in znanje o naši dediščini in ohranjali že tradicionalne prireditve. Prva, »Jurje-vanje po ulicah Laškega«, vas bo razveselila že ta mesec.
Upravni odbor Zveze Možnar
V pričakovanju Festivala Pivo in cvetje pa že zdaj vabimo fante in dekleta, da se prijavijo za 49. par, ki se bi želel poročiti na prireditvi »Ohcet po stari šegi« v okviru 53. prireditve Festival Pivo in cvetje v nedeljo, 16. julija 2017, v Laškem. Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se! Zadnji rok za prijavo je 30. april 2017. Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno, preko pošte ali preko e - pošte. Za prijavni obrazec pokličite na številko: 030 659 374 ali posredujete sporočilo na e-naslov: ohcetpc@gmail.com. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti in pošljete na naslov: Zveza Možnar, Trg svobode 6, Laško, s pripisom »Za ohcet - ne odpiraj«.
Urška Knez, Etno odbor Jureta Krašovca
RAZSTAVA MALEŠEVIH DEL NA HRVAŠKEM
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bilo 9. februarja v mestni knjižnici Pula otvoritev razstave »Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša. Razstava, ki je bila odprta do 15. marca, je bila posvečena: - 170-letnici prve knjižne objave Sonetnega venca v zbirki Poezije dr. Franceta Prešerna (1847)
-	80-letnici prve bibliofilske izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937)
-	30-letnici smrti Mihe Maleša (1987)
-	slovenskemu kulturnemu prazniku.
Umetniška dela za razstavo je posodila umetnikova hči Travica Maleš Grešak, kustosinja razstave pa je bila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik. Gostovanje je organizirala Osrednja knjižnica Celje (koordinator Srečko Maček) v sodelovanju s slovenskima kulturnima
društvoma iz Pule in Karlovca, Galerijo Maleš iz Zg. Rečice in Medobčinskim muzejem Kamnik. Pokrovitelj razstave je bilo Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem.
Odprtja razstave sta se med drugimi udeležila tudi namestnik župana Pule Fabrizio Radin in Smiljana Knez, veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem. Glasbeno je dogodek oplemenitila skupina Kitarakon iz Vojnika.
Nataša Grešak
»LAŠKO V VRTINCU SPOMINOV«
Prijazno vabljeni na odprtje likovne razstave na prostem z naslovom »Laško v vrtincu spominov«,
ki bo
20. 5. 2017, od 9.00 do 16.00, v parku Zdravilišča Laško.
V teden ljubiteljske kulture bomo člani Likovnega društva Laško na platno dodali nekaj lepih spominov iz zgodovine našega kraja.
Likovno društvo Laško
30
LITERARNI KOTIČEK
DOMRČI KRAJ
Že star pregovor pravi, najlepše je doma, saj tam so vsi spomini in kuhinja mamina.
Zato po strmi poti, rad vračam se domov, med smreke in macesne, v zeleni mir gozdov.
Domači kraj so hiše, iz dimnikov bel dim, domača govorica in oster zrak s planin.
Domači kraj je družba in vonj domačnosti, klobasa, kruh in vino in čar privlačnosti.
Stanko Gotar
ŽENA - MATI
Vsako jutro treba zgodaj je vstati, otroke nahraniti, obleči, malo pocrkljati, jih v vrtec - šolo odpeljati, nato pa hitro v službo se podati.
V službi svoje delo treba je vestno narediti, sicer ti jutri ni treba več priti. Kar za štedilnikom lahko ostaneš, pa če tudi v jok pred šefom planeš.
Nato pa hitro spet domov se ji mudi, da otrokom, možu lahko se posveti, kosilo skuha in želodčke prazne jim napolni.
Pa spet pospravljat, prat , pomivat, saj nima časa it počivat.
Ko otroke zvečer že spravi spat, se tudi očka hoče malo pocrkljat, še tej nalogi se posveti, nato pa vsa izmučena zaspi.
ec	Marija Janc
1 C o
cq
o
MEDVEDJA ZGODBA
NASA MASA
Mulo kuha naša Maša, ker na mizi je spet kaša.
Cvili, tuli in se joče, palačinke z marmelado hoče.
»Maša,
spet trma te napada!
Mar ne veš,
da to grda je razvada?«
Bolj kot lačen Mašin trebušček se oglaša, bolj ji všeč je mlečna kaša.
Mama na skrivaj jo gleda, saj bo kmalu prazna skleda.
Odslej - ko je Maša pri obedu, v hiši spet je vse v najlepšem redu.
Hermina Palčnik
Zima trka že na vrata, »Gremo spat«, zabrunda ata.
Otroci mali, razigrani, niso nič kaj še zaspani.
Od skrbi medvedka mama kar molči, da pri hiši se ne uboga, jo jezi.
Ata se v hišo vrne, ključ v vratih pa obrne.
So junaki medvedki do noči, tedaj jim ugasnejo moči.
»Pridni bomo in vso zimo spali,
Le da bi lahko zdajle pri vama se crtljali!«
Se omehčata mama, ata in jim na stežaj odpreta vrata.
Srečno spala bo družina do pomladi, ko se spet odpravijo po promenadi.
Hermina Palčnik
NERODEN SVET
Kadar si v rožcah, star nauk nam je znan. Ne hodi tam po cestah, če si preveč nažgan.
Takrat ti cesta pleše, se gunca sem ter tja, zameša ti korake, hoditi se ne da.
Preozka če je cesta, se dostikrat zgodi, se znajdeš na dnu jarka, te jutranji hlad zbudi.
Ko ti cesta plava in se ziblje sem ter tja, oprimi se ograje, pokliči prijatelja.
Povej mu, da ga čakaš, ob cesti, ki se vrti, nedaleč od bifeja, kjer lučka še gori.
Stanko Gotar
31
ZDRAVSTVO

ZDRAVSTVEN! DOM LAŠKO
AKTIVACIJA ENOTE HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI MARIBOR
V Sloveniji od 15. 11. 2016 dalje v obstoječem sistemu nujne medicinske pomoči (NMP) poleg Brnika deluje še helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) iz baze na mariborskem letališču. Tako je tudi v severovzhodnem delu Slovenije omogočena ustrezna medicinska oskrba in hiter prevoz v bolnišnico tistim, ki so do sedaj v nujnih primerih predolgo čakali na zdravstveno oskrbo - bodisi zaradi velike oddaljenosti ali težko dostopnega terena.
HNMP je namenjena oskrbi in prevozu življenjsko ogroženih bolnikov s terena v primeru, ko bi bila intervencija lokalne ekipe NMP predolga in težavna. Ekipo HNMP sestavljata medicinski in letalski del posadke. Medicinski del ekipe predstavljata zdravnik in diplomirani zdravstvenik, letalski del pa pilot, kopilot in letalski tehnik iz Policijske letalske enote.
Ekipa HNMP deluje vse dni v tednu v svetlem času dneva.
V Zdravstvenem domu Laško smo v četrtek, 16. marca, imeli prvo intervencijo na terenu, kjer smo za pomoč prosili ekipo
HNMP iz Maribora. V naselju Goreljce v Radečah se je v gozdu pri podiranju drevesa le-to zrušilo na mladega fanta, ki je utrpel odprt zlom stegnenice in poškodbo glave. Teren je bil strm in težko dostopen, zato je ekipa NMP iz Laškega že med prevozom na mesto dogodka aktivirala helikoptersko enoto. Ob prihodu na težko dostopen in strm gozdni teren smo poškodovanca pregledali in ocenili, da bi bil prevoz s helikopterjem do najbližje bolnišnice zanj najhitrejša in najboljša pomoč! Grozila je namreč izkrvavitev v stegno, poškodba glave je že sama po sebi lahko kritična. Ker smo že predhodno aktivirali ekipo HNMP, so bili v pripravljenosti, čakali so našo potrditev iz mesta dogodka. Podali smo točen naslov - lokacijo. Ob sodobni GPS tehnologiji letalski del posadke natančno določi mesto pristanka helikopterja. Na teren so prav tako zelo hitro priskočili na pomoč gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Radeče, Jagnjenica in Vrhovo ter policijske ekipe. Naša ekipa NMP je poškodovanca oskrbela in imobilizirala, z zajemalnimi nosili smo ga skupaj z gasilci odnesli navzdol po bregu približno pol kilometra do prve ceste, kjer je bilo na srečo ravno dovolj prostora za pristanek helikopterja. Časovno se je izšlo idealno, saj smo ob prihodu do ceste, kjer je bil naš reševalni avtomobil, že zaslišali zvok helikopterja, ki je krožil nad nami in se spuščal za pristanek. Nato je stekla predaja poškodovanca naše ekipe NMP helikopterski ekipi NMP. Čez par minut je helikopter vzletel proti UKC Maribor, kjer je že čakala ekipa kirurške nujne pomoči in prevzela poškodovanca v nadaljnjo hitro obravnavo.
Ekipa NMP ZD Laško: Melita Zlatečan, dr.med., Anže Završnik, ZT, Aleš Šanca, ZT
V sredo, 17. 5. 2017, bomo v našem zavodu v sklopu Svetovnega dneva hipertenzije izvajali meritve krvnega tlaka in svetovanje za preprečevanje visokega krvnega tlaka.
Vabljeni, da nas obiščete v dopoldanskem času v pritličju Zdravstvenega doma Laško.
32
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
S programi Rdečega križa med člani in občani
Darovanje organov - dar življenju
Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško --Radeče smo se v zadnjih dneh preteklega meseca posvetili tudi pripravi in izdelavi poslovnega ter finančnega poročila, tako v okviru Območnega združenja, kakor tudi vseh Krajevnih organizacij Rdečega križa. O omenjenih gradivih bodo v naslednjih dneh in tednih razpravljali organi združenja.
Obdobje, ki je pred nami, bo poleg izvajanja rednih nalog, v znamenju zborov članov po Krajevnih organizacijah in v Območnem združenju Rdečega križa, izvedbe tekmovanja osnovnošolskih ekip prve pomoči, nadaljevali bomo z izobraževanji v prvi pomoči za različne nivoje in razdeljevali hrano ter občanom v stiski pomagali z drugimi oblikami pomoči. Takoj, ko bodo za to dopuščale prostorske možnosti, bomo pričeli s prenovo obeh skladišč. Sicer pa bomo v letošnjem letu velik poudarek dali brezplačnemu osveščanju občanov s temeljnimi postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja in bili prisotni ob nameščanju le teh po krajih, na ostalih področjih zdravstveno vzgojne dejavnosti pa darovanju organov po smrti, kožnim znamenjem, življenju po onkološki diagnozi, predavanjih o raku dojke - kot problemu sodobnega življenja, predstavitvi programa SVIT in drugim aktualnim temam, vse v sodelovanju s strokovnjaki s posameznih področij in NIJZ.
V tem obdobju pa bodo naše prostovoljke in prostovoljci v večini Krajevnih organizacij RK že pričeli pobirati članarino in prostovoljne prispevke za tekoče leto. Članarina znaša pet evrov. Članarina in prostovoljni prispevki ob njej so izvirni prihodki vsake krajevne organizacije Rdečega križa, zato je članstvo v njih še kako pomembno. Skozi različne, oplemenitene programe članom vse vračamo nazaj. Plačana članarina je dokaz pripadnosti organizaciji in s tem po statutu dana pravica in dolžnost članom, da sodelujejo pri aktivnostih ter pomagajo oblikovati delo Krajevne organizacije RK. Sredstva se namenjajo za stroške srečanj krajanov, zdravstveno vzgojna predavanja, pozornosti članov in občanov ob jubilejih, za srečanja krvodajalcev, pomoč socialno ogroženim, pakete pozornosti za starejše in bolne, za šolske potrebščine, letovanja otrok in starejših itd. Člani RK imajo prioriteto pri obravnavi v različnih zadevah. Med drugim imajo 20 % popust pri opravljanju tečaja in izpita iz prve pomoči za voznike motornih vozil, če so vsaj dve leti pred opravljanjem tečaja bili člani RK in še marsikaj. V lanskem letu je na 200 različnih dogodkih sodelovalo 9.694 ljudi. Zato vas ob obiskih naših prostovoljcev prosimo za tolerantnost in razumevanje.
V zadnjih dneh se znova veliko govori o darovanju organov po smrti. Naše območno združenje je pred nekaj leti pridobilo status pooblaščene organizacije s strani Zavoda RS za presaditve organov in tkiv - Slovenija Transplant, za zbiranje pristopnih izjav darovalcev. Od takrat dalje lahko tudi pri nas vsi občani, ki bi se v času svojega življenja želeli opredeliti za darovalca organov in tkiv po svoji smrti svojo voljo tudi uradno izrazijo in v prisotnosti pooblaščene osebe podpišejo pristopno izjavo. Pri tem je potreben osebni dokument zaradi identifikacije in zdravstvena kartica, na katero se bo informacija o darovalcu tudi prenesla. Svojo odločitev pa lahko darovalec po isti poti tudi prekliče. Prav je, da veste za to možnost in hkrati, da tudi vi postanete morebitni darovalec organov po svoji smrti, saj lahko s tem veliko pomagate številnim, čakajočim v vrsti za presaditev. Darovanje organov po smrti je dar novemu življenju. Hvala vsem, ki ste to že postali. V našo evidenco je trenutno vpisanih 46 darovalcev s pristopno izjavo in 62 z izkaznico Darovalec.
Za podrobnejše informacije v zvezi s tem smo vam na voljo na našem sedežu v času uradnih ur / ponedeljek, sreda, petek/, po telefonu 73434-60 ali po e-pošti: rdeci.kriz.lasko@siol. net. Vabimo vas, da se tudi vi pridružite vsem tistim, ki so izjavo doslej že podpisali.
Deseto tekmovanje učencev v znanju prve pomoči
Ekipe učencev osnovnih šol laške in radeške občine so se v minulih tednih vneto pripravljale na tekmovanje v znanju iz prve pomoči. Enajsto, državno tekmovanje je konec februarja letošnjega leta razpisal Rdeči križ Slovenije, zato je Območno združenje RK Laško-Radeče takoj za tem objavilo razpis za 10. Območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol laške in radeške občine. Potekalo je 11. aprila na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. Letošnjega jubilejnega tekmovanja smo se še posebej razveselili zato, ker se je na tekmovanje prijavilo kar deset osnovnošolskih ekip iz Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem in Debru, Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radeče. O njihovih uspehih vas bomo seznanili v naslednji številki biltena.
Krvodajalska akcija v laški Pivovarni uspešna_
V februarju in marcu smo pripravili kar tri krvodajalske akcije. Najprej v Radečah, 2. marca na osnovni šoli v Rimskih Toplicah in predzadnji dan marca znova v Pivovarni Laško. V Rimskih Toplicah se je akcije udeležilo 65, v Pivovarni Laško pa 61 krvodajalcev, kar je pet več kakor lani.
Krvodajalsko akcijo so obiskali tudi člani krožka Rdečega križa na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško z mentorico Marico Trupej in se seznanili s potekom akcije ter pomenom darovanja krvi. Gostiteljema akcije Pivovarni Laško in najemniku kuhinje - firmi Slorest ter OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice smo hvaležni za njihovo gostoljubje. Vsem krvodajalcem se za
33
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
darovano kri iskreno zahvaljujemo. Naslednja akcija bo 27. julija v Osnovni šoli Šentrupert.
pretoči ženska. In nihče ne premore toliko ljubezni, kot je ima v sebi ženska. (Tone Pavček)
Vlado Marot
V Rečici smo praznovali Dan žena
Krajevna organizacija RK Rečica je pripravila srečanje članic in krajank ob dnevu žena. Veseli smo, da se je našemu vabilu odzvalo tako veliko število udeleženk in na ta način smo skupaj obeležili internacionalni praznik. Praznik, ki nas opozarja, da moramo ohraniti pravice, ki so jih priborile žene. Praznik, ki ga praznujejo v približno sto državah, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk tudi na drugih družbenih področjih.
Srečanje se je začelo s kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci in njihove mentorice Podružnične osnovne šole Rečica in Vrtca Laško, oddelek Rečica. Njihov nastop je bil prijeten, razigran in je mamicam in ženam narisal nasmeške na obraz. Zahvalili smo se jim z velikim aplavzom in nekaj dobrotami. Po nastopu so nam otroci pomagali in razdelili ženam za drobno pozornost lepo zavite lončke rož. Sledila je večerja, po večerji pa smo ob prijetni glasbi tudi zaplesali. Pripravili smo nekaj presenečenj. Obiskala nas je humoristka iz Zasavja. Dobre pol ure nas je zabavala s pripovedovanjem zabavnih dogodkov in situacij, smejali smo se do solz . Pripravili smo manjši srečelov in žrebali vstopnice. Praznovali smo pozno v noč.
Med pobudniki tega je bil tudi predsednik Krajevne skupnosti Rečica Matjaž Pikl, ki je žene pozdravil in jim čestital za praznik. Krajevna skupnost pa je dvorano dala v uporabo brez najemnine in srečanje tudi finančno podprla. Hvala. Za pomoč se zahvaljujemo tudi g. Petru, ki nas je vabil na ples in nas zabaval, hvala donatorjem, nastopajočim in Saški Maček, ki je brala vezno besedilo.
Noben cvet ni tako lep, kot je lepa ženska. Noben vetrič ne piha tako nežno, kot je nežna ženska. Noben kamen ni tako trd, kot je trdna ženska. Noben vihar ne prenese toliko dežja, kolikor solz
Marija Šmauc
PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
V	tem obdobju je kar sedem naših občanov dopolnilo 90 let, in sicer: Marija Guček, Fanika Lapornik, Julijana Polanc, Jožef Napret, Gabrijela Godler, Cvetka Cestnik in Marija Weber. Pri petih od njih smo opravili obisk skupaj z županom Francem Zdolškom, predsedniki krajevnih skupnosti, predstavniki društev upokojencev, društev invalidov in krajevnih organizacij Rdečega križa. Vsem v imenu vseh iskrene čestitke.
MARIJA GUČEK
V	začetku februarja nas je pot zanesla k naši prvi slavljenki Mariji Guček, v Dom starejših Laško, v katerem živi že šest let. Tokrat je bil z nami podžupan Jože Senica, pridružila pa se nam je tudi vodja doma Janja Podkoritnik Kamenšek. Okrog trideset let je bila Micika stara, ko se je dokončno poslovila iz rojstne Kostrivnice in prišla živet k polsestri Tončki na Svetino, kamor se je primožila, kasneje pa so si dom ustvarili v Požnici. Ob našem obisku so jo prišle pozdravit njene nečakinje Marjana, Marjeta in Martina. Micika, kakor jo kličejo, nekoliko slabše sliši in jo je težje razumeti, zato smo od nečakinje Martine izvedeli, da je pri njih doma po svojih močeh pomagala pri delu, rada pa je ustvarjala tudi kaj za svojo dušo. Zelo rada je šivala, parala, rezala blago in ga skrbno obšila s prejico. Sicer pa so nam nečakinje pripovedovale o njenem skromnem otroštvu, ki ga je preživljala družina s petimi otroci v Kostrivnici pri Kalobju.
FANIKA LAPORNIK
Nekaj dni kasneje smo odšli na praznovanje v Zdravilišče Laško, kjer so Faniki Lapornik iz Vodiškega pripravili praznovanje
34
SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST
ob njenem 90. rojstnem dnevu. Fanika je bila ponosna na svoje bližnje in daljne sorodnike, ki so se zbrali ob njej in ji čestitali za lep jubilej. Bilo je kar nekaj presenečenj, med njimi tudi priložnostni sestav laških godbenikov, za katerega je poskrbel njen bratranec, godbenik Jože Ojsteršek. Faniki so zaigrali nekaj tistih, starih melodij iz časov njene mladosti. Fanika se je sicer rodila v Jagočah na manjši posesti, potem pa sta njena starša kupila kmetijo na Vodiškem, kamor so se preselili in pridno delali. Kasneje so si na manjši parceli skupaj s hčerko Jelko in zetom Jožetom postavili svoj dom. Veliko let je delala v Lesni galanteriji na Gračnici, zelo rada je šivala in negovala rože. Hčerka Jelka nam pove, da je praznovanje mami vlilo novega elana in da je njeno počutje mnogo boljše, kakor je bilo tedne pred njim, kar nas še posebej veseli.
v veliko oporo. Pepi se je rodil nedaleč stran, na domačiji svoje mame, pri Gril. Dve leti mu je bilo, ko so se preselili k Gaberšek, na posest, ki jo je kupil njegov oče. Pepija je kot mladega fanta zajel čas druge svetovne vojne, zato so spomini na mladostna leta še vedno zelo živi in bolj slabi, saj so bili izseljeni. V taborišču je moral trdo delati in večkrat pošteno stradati. Ko so prišli domov, je bilo vse v zelo slabem stanju. Potem pa je moral še za tri leta služiti vojsko, kjer se je med drugim uspešno lotil peke kruha. Po 70 kg moke je naenkrat mesil. Bilo je precej naporno. A po vrnitvi domov kruha ni nikoli spekel. Zaposlil se je pri laškem rudniku, žena pa je skrbela za dom in tri hčerke, Mimico, Jožico in Dragico, ter šivala. Jože se je lotil marsikaterega opravila in vse mu je dobro uspelo. Tako je pri hiši marsikaj postoril sam in s tem veliko prihranil.
JULIJANA POLANC
Na dan njenega osebnega praznika smo se v družbi Ofirovcev in kolednikov iz Laškega odpravili na Reko pri Laškem, kjer nas je na vratih pričakala Polančeva Julčka, skupaj s hčerko Tej o, vnukinjami, še nekaterimi zbranimi sorodniki in bližnjimi sosedi, s katerimi so se pogosto srečevali. Bila je vesela, nasmejana in hvaležna za čast, ki smo ji jo izkazali. Občudovali smo jo, kako dobro izgleda za svoja leta in se pošalili, da bo njeno znanje iz farmacije, ko je v laški lekarni delala vrsto let vse do upokojitve, pripomoglo, da bo z lahkoto dočakala še kar nekaj let, saj ji bodo njene »žavbe« pri tem pomagale. Pa smo se zmotili. Le kdo bi si takrat mislil in verjel, da je že po enem tednu ne bo več med nami. Ostal bo lep in nepozaben spomin nanjo in na prijeten obisk. Vsem njenim izrekamo iskreno sožalje.
JOŽEFNAPRET
Na sam dan žena je Jože Napret iz Zgornje Rečice dopolnil 90 let. Dan po praznovanju smo ga obiskali na njegovem prijetnem domu, kjer skupaj z ženo Mimiko iz Dola gospodarita že 66 let. Kar nekaj še uspeta postoriti sama, v zadovoljstvo pa jima je, da sta hčerki z družinama tako blizu doma in so jima
CVETKA CESTNIK
Nazadnje smo na pragu pomladi 23. marca, na njen 90. rojstni dan, obiskali še Cvetko Cestnik iz Poti na Grad v Laškem. Cvetka je rojena Mariborčanka, a ima po skoraj 84 letih bivanja v Laškem, kakor sama pravi, že domovinsko pravico. Bila je zadnja od trinajstih Urankarjevih otrok, od katerih žal nobeden ne živi več. Končala je meščansko šolo in se zaposlila najprej v upravnem odboru kmetijske zadruge, potem pa je 27 let vse do upokojitve delala v kadrovski službi Pivovarne Laško. Z delom je bila zadovoljna. Z možem Francijem sta si ustvarila družino štirih otrok, najstarejšega, žal pokojnega Frenka in treh deklet, Mojce, Cvetke in Metke. Njen rod pa se je sedaj povečal za štiri vnuke, štiri vnukinje, tri pravnuke in 2 pravnukinji. Cvetka je prava Štajerka. Vesele narave, rada je v dobri družbi. Z njo je prijetno kramljati o tem in onem, sicer pa dobro skriva svoja leta. Če se ji ne bi zgodil padec in z njim poškodba, bi z veseljem postorila še marsikaj. V največje veselje ji je bilo rojstvo svojih otrok, zato ji sedaj, ko jih potrebuje, njene punce vse z ljubeznijo vračajo.
Vlado Marot
35
SOCIALA
REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo LAŠKO
KOTIČEK za STARŠE
Dragi starši,
dolgo sem se odločala, ali naj vam napišem kaj o disleksiji ali naj vse skupaj zadržim zase in se ukvarjam sama s seboj. Zakaj ravno disleksija? Morda zato, ker jo je imelo/ima veliko zelo znanih osebnosti, kot so Agatha Christie, Albert Einstein, Hans Christian Andersen, Leonardo da Vinci, Tom Cruise, Whoo-pi Goldberg, Walt Disney, Pablo Picasso, John F. Kennedy, Steven Spielberg, Tomas Edison, Gojmir Lešnik Gojc in še verjetno kdo. Kaj bi si o njih mislili, če ne bi vedeli, da imajo disleksijo? Zadnja dognanja kažejo, da je disleksija dedna. Značilnosti otrokove disleksije pa bodo drugačne kot so jo opazili starši pri sebi, saj se pri vsakem otroku kaže v drugačni obliki, ker je odvisna tudi od ostalih dednih lastnosti, ki jih je otrok prinesel na svet. Razumevajoče okolje in podpora pri otrokovem spopadanju z ovirami močno vplivata na razvoj otrokove disleksije. Predvsem pa sta razumevanje otrokovih težav in podpora zanj NUJNA.
Kaj je disleksija (dyslexia)?
Je stanje, pri katerem se kljub povprečnim intelektualnim sposobnostim pojavljajo težave pri branju, pisanju in črkovanju. Disleksija ni posledica znižane motivacije, senzornih primanjkljajev, nespodbudnega domačega okolja, ipd., lahko pa se pojavlja skupaj z naštetimi dejavniki. Čeprav je to težava, ki traja vse življenje, se posamezniki uspešno spopadajo z njo, če jo le dovolj zgodaj odkrijemo in obravnavamo.
Opozorilni znaki v predšolskem obdobju
Pomembno je, da otroka s to težavo čimprej odkrijemo in da je otrok čimprej deležen strokovne pomoči. Bodimo pozorni na znake:
*	Zaostanek v govornem razvoju - otrok vse do prvega leta starosti ne oblikuje nobene besede.
*	Zamenjevanje, obračanje delov besed: denimo čalapinke -palačinke, špenica - pšenica ...
*	Težave pri oblikovanju rim pri štirih letih.
*	Otrok se ne more naučiti zavezovanja vezalk.
*	Zmedenost pri definiranju nekaterih prostorskih odnosov: leva-desna, nad-pod ...
*	Dominantnost roke se ne ustali (ambidekstrija): otrok pri eni nalogi uporablja desno, pri drugi levo roko; roki menja celo pri izvajanju iste naloge.
*	Otrok ima težave pri poimenovanju črk in pri postavljanju črk v abecedno zaporedje.
*	Ne morejo si zapomniti svojega rojstnega datuma.
*	Težave ima pri naštevanju časovnih zaporedij: dnevi v tednu, meseci v letu, letni časi.
Branje in črkovanje
Otroci z disleksijo pri branju delajo značilne napake, ki se odražajo tudi pri črkovanju. Najbolj tipične napake pri branju so:
*	Počasno branje, pri katerem se otrok vidno muči.
*	Glasno branje je počasno, po odrezanih sekvencah (ni tekoče in gladko).
*	Otrok pri glasnem branju pogosto ne upošteva ločil.
*	Otrok je po kratkotrajnem branju vidno utrujen.
*	Razumevanje prebranega je pogosto slabše, ker otrok vso energijo usmeri k pravilno prebranim besedam; slušno razumevanje je običajno veliko boljše.
*	Otrok pogosto obrača, zamenjuje ali premešča glasove v besedi: mak - kam, zima - miza ...
*	Besede, ki so videti podobno, nadomešča z drugimi, čeprav lahko spremenijo celoten pomen povedi: zahod - zavod, prt -vrt, sveča - sreča, leva - lega ...
*	Pri branju povedi ali zgodbe besedo nadomesti z novo sopomenko, čeprav si na pogled nista podobni: potovanje - izlet, jokanje - vekanje, deček - fant, čaša - kozarec ...
*	Otrok izpušča ali dodaja kratke besede: od, smo, k, za, pri ...
Pri črkovanju se pojavljajo podobne napake kot pri branju. Do napak prihaja tudi, ko otrok prepisuje iz knjige ali s table. Črkovanje je kljub številnim vajam in uporabi istih besed še vedno napačno.
Težave z grafomotoriko - disgrafija
Otroci z disleksijo imajo pogoste težave z grafomotoriko (natančno risanje, vlečenje črt, rokopis). Pojavi se disgrafija (dysgraphia), katere znaki so naslednji:
*	Nenavaden prijem pisala: držanje pisala v pesti: palec čez ostale prste.
*	Otrok drži pisalo nižje ali višje, kot je običajno.
*	Pri nenavadni drži pisala je spremenjena tudi drža telesa: otrok se z nosom skoraj dotika zvezka.
*	Drža pisala in pritisk na podlago sta premočna.
*	Pisanje črk je počasno, mučno ter netekoče.
*	Nenavadno oblikovanje črk: otrok piše črko narobe, npr. od spodaj navzgor ali od desne proti levi.
*	Težave pri postavljanju črk v vrstice: črke so večje ali manjše od črtovja v zvezku.
*	Slaba prostorska organizacija v zvezku ali na listu: neupoštevanje robov, stisnjene ali zelo razširjene črke.
*	Zamenjava podobno oblikovanih črk: b-d, m-n, a-o, v-u.
*	Težave pri pomnjenju in oblikovanju velikih pisanih začetnic.
Pisno izražanje
Pisni izdelki otrok z disleksijo niso primerljivi z njihovimi intelektualnimi in drugimi sposobnostmi. Značilnosti pisnih nalog so:
*	Izražajo se v zelo kratkih povedih.
*	Pisanje jim vzame nenavadno veliko časa (disgrafija).
*	Slabo ali sploh ne upoštevajo ločil in slovničnih zakonitosti, čeprav poznajo pravila.
*	Veliko besed napišejo narobe.
*	Rokopis je skoraj nečitljiv (disgrafija).
*	Kljub večkratnemu pregledu naloge ne prepoznajo napake.
36
SOCIALA
Zelo izrazite so napake pri narekih in jim predstavljajo zelo veliko stisko.
Druge spremljajoče težave
Disleksija je najbolj izrazita pri branju in pisanju, vendar jo spremljajo še nekatere težave:
*	Določanje posameznih pojmov: stani neba (S,J,V,Z) v prostoru in pri branju zemljevida. Otroci z disleksijo se kaj hitro izgubijo v novem okolju, včasih pa celo v znanem. Težko se naučijo in si zapomnijo druge pojme, npr. levo-desno, nad-pod, gor-dol, prej-potem, spredaj-zadaj ...
*	Pomnjenje matematičnih, zgodovinskih, kemičnih in fizikalnih pravil, formul ali časovnih zaporedij: težave pri poštevan-ki, pomnjenju znanstvenih dejstev pri fiziki in kemiji ter zgodovinskih podatkih (letnice, imena, kraji, < >).
*	Organizacija in razumevanje zakonitosti časa: težave pri uporabi analogne ure, naštevanju mesecev po vrsti ter ocenjevanju danega časa in rokov (1h =15min oz. 1h je manj kot 15 min, zamujanje, težave pri pomnjenju urnikov - kdaj se konča odmor ...).
*	Prostorska organizacija: nered v sobi, torbi, zato izgubljajo stvari, pozabljajo stvari ...
*	Matematika: osebe z disleksijo so pogosto zelo uspešne na matematičnem področju, vendar se pri njih lahko pojavijo težave pri učenju zaporedja pisnega računanja, pri razumevanju ulomkov, učenju tabel in enačb na pamet, poleg tega utegnejo obračati števke - 23 = 32 , sledenju vrstnega reda pravil v nalogi, težave pri pisnem deljenju in množenju,..
*	Težave s pozornostjo in koncentracijo - so zmedeni, ne sledijo pouku ...
Kako pomagati?
Otroci z disleksijo imajo zelo visoko razvito čustveno inteligenco in jo tudi hitro prepoznavajo v sogovorniku (pomembni so jim odzivi in sporočila drugega). Vedno vedo, kdo v odnosu do njih je iskren in kdo ne. Do neiskrenosti izražajo veliko mero kritike. Navadno so na posameznih področjih intelektualno nadpovprečno sposobni in na nekaterih področjih izjemno nadarjeni (glasba, šport, ustvarjanje). Radi so v stiku z ljudmi, so srčni, komunikativni, nerodni in iskreni. Starši otrok z disle-ksijo so v času otrokovega šolanja postavljeni pred veliko ovir, zato pri šolanju otrok potrebujejo razumevanje. Šolski program naj bo čimbolj prilagojen potrebam otroka, ne smemo pa otroka
prilagajati šolskemu programu. Otroku se lahko v času šolanja pomaga z različnimi načini: fotokopiranje zapiskov, neizposta-vljanje glasnemu branju, saj mu to povzroča dodatno stisko, barvno označevanje pomembnih pojmov, preverjanje znanja ima lahko poudarek na ustnem preverjanju, lahko je omogočena uporaba računalnika in drugih pomagal (matematičnih tabel, poštevanke, formul ...). Učitelj lahko snov prikaže preko različnega slikovnega materiala in na konkretnih primerih, saj si jih otrok tako lažje predstavlja. Vsi, ki so v odnosu z otrokom z disleksijo, se morajo zavedati, da mu branje dolgih romanov in pisanje obširnih spisov ne bo pomagalo. Pomembno je čimbolj spoznati otrokove težave in najti najboljši način za pomoč in odpravo le teh. Starši naj tudi doma snov utrjujejo skupaj z njim -naj se otrok nauči uporabe miselnih vzorcev s skicami in slikami ter različnih barv. Ko so malo starejši, pomaga snemanje učne snovi iz učbenika na diktafon - s tem se otroku daje možnost, da postaja pri učenju samostojen. Potrebno je ugotoviti otrokov stil učenja in spodbujati njegova močna področja. Bolje je, da se uči v krajših in manjših intervalih kot neprekinjeno tri ure. Če je otrok z disleksijo deležen ustrezne pomoči ter razumevanja staršev in učiteljev, se bodo napredki zagotovo pokazali. V kolikor pa bodo njegove težave prezrte, se bo nemir, ki ga prinese slaba samopodoba, neuspeh pri učenju in kratkotrajna pozornost, potenciralo do te mere, da bo razvil vedenjske in čustvene težave. Ameriški teolog Reinhold Neibuhr je zapisal: »Bog, daj mi vedrino, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko, in modrost, da poznam razliko.«
Polonca Teršek, CSD Laško
POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete
Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko
03/734 18 80 ali 041 415 021.
Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih.
CENTER ZA SOCIALNO DELO LAŠKO Center starejših Hiša generacij Laško
Savinjsko nabrežje 6, 3270 Laško
T: 03 734 18 80; 051 436 240 F: 03 734 18 81 E: center.starejsih@siol.net
Med 25. 4. in 16. 5. 2017
vas
NIS OŠ Primoža Trubarja Laško vabi v Hišo generacij Laško na ogled
potujoče razstave vseslovenskega projekta
BODI UMETNIK
IGRAJ SE Z MANO!
St.:CSHG-17/2017 (1/10)
37
HISA GENERACIJ
USTVARJALNA ZIMA S HISO GENERACIJ LAŠKO
se je odvijala v dopoldanskem času med 20. in 24. februarjem 2017. Preko ustvarjanja se je občutilo medge-neracijsko vzdušje, ki se je odražalo preko smeha, klepeta in medsebojne pomoči od predšolskih in šolskih otrok, odraslih ter starejših. Izdelali smo antistresne kroglice, barvali mandale za večjo koncentracijo, iz skrčljive folije ustvarili unikatne obeske in si pričarali sneg v pravljičnih snežnih kroglah. Razveselili smo se obiska morskih prašičkov, belih ježkov in belih kužkov, pasme coton, ki nam jih je na spoznavanje in crkljanje pripeljala Barbara Narat Polanc s hčerko, za kar se jima iz srca zahva-
ljujemo. Zadnji dan zimskih počitnic pa smo pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija Planinca gnetli, »kroglali«, pletli in pekli žemljice, makovke, polže - z eno besedo slastno drobno pekovsko pecivo.
Na pepelnično sredo, 1. marca, smo gostili Simono Šket, ki nam je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj in širokega spektra znanja predstavila pomen, namen, potek in rezultate čiščenja telesa s pomočjo posta, ki ne pomeni odpoved vsej hrani in pitje samo vode. Na postenje (eno dnevno, tedensko ali mesečno) se je potrebno pripraviti tako telesno (klistir) kot psihično-du-hovno. Potrebno se je opremiti z znanjem in se soočiti z našimi občutki, prav tako pa je potrebno poznati našo zdravstveno
sliko in se posvetovati z zdravnikom, kadar se odločimo za dlje trajajoči post. Med postom ne pijemo zgolj in samo vodo, ampak si pripravljamo čiste sadne in zelenjavne sokove ter čaje. Več o postenju pa si lahko preberete v knjigi predavateljice, ki nosi naslov: Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika.
Mesec marec je prepleten s prebujanjem narave, ki v nas krepi čustva, ki segajo v globine naše duše, uma in spomina. Tako smo na predvečer mednarodnega praznika žena, 8. marca, pripravili večer ženske poezije: Lepo je biti ženska, kjer sta se Marija Janc in Nevenka Fantinato predstavili s svojimi avtorskimi deli, Marjeta Knez, Sabina, Videc, Greta Dremel in Petra Šuster pa so prebrale pesmi ljubiteljskih pesnic, ki so delovale in še delujejo v lokalnem okolju ter tudi širom Slovenije: Mira Slatinek, Marija Lipovšek Schuller, Beba Peterkovič, Zlata Strel, Nuša Ilovar, Vida Bošnjak-Logar in tudi pesnik Janez Škofic. Ob tej priložnosti smo odprli tudi razstavo ročnih del stanovalcev Doma starejših Laško, katero ste si lahko ogledali do konca meseca marca.
V	sredo, 15. 3., nas je specialistka klinične psihologije Mar-jetka Polak, univ. dipl. psih. seznanila z različnimi odvisnostmi v lokalnem okolju (alkohol, droge, igre na srečo, računalniške igrice, ipd.), predvsem pa na njihove posledice za posameznika, njegove najbližje in okolje, v katerem se posameznik nahaja. Predstavila nam je potek zdravljenja v psihiatrični bolnišnici Vojnik, kjer zdravi, poudarila pozitivno ozaveščanje abstinence, če želimo biti uspešni pri opuščanju določene škodljive razvade, ki se je sprevrgla v odvisnost in dejstvo, da mora človek narediti 1000 ponovitev (kar zajame obdobje treh let), da bo novo navado ponotranjil do te mere, da mu bo postala »stara navada«, ki kot pravi pregovor »je železna srajca«.
Med 3. in 14. aprilom je našo dvorano krasilo posebno drevo, okrašeno s petdesetimi pirhi, poslikanimi s pomladnimi motivi. Pirhi predstavljajo skromen delež vseh ročno poslikanih izpihanih kokošjih jajc 92-letne Pavle Potočnik iz Laškega, ki se je pred več kot 40 leti preselila iz Škofje Loke v naše mesto in poleg pletenja, ko je odšla v pokoj, spoznala, da je spretna tudi s tankimi čopiči in temperami, s katerimi na jajčno lupino, ki jo predhodno premaže s pastelnimi odtenki oljnih barv, nariše pomladno cvetje, kateremu delajo družbo put-ke, petelini, piščančki in metulji - tako drobceni in navidezno krhki, a v resnici trdni in močni, kot ga. Potočnik, ki s svojo naravno prijaznostjo omreži sogovornika, s katerim vzpostavi vzajemni pogovor, v katerem deli svoje znanje in življenjske izkušnje ter vsrkava njej nove informacije, saj kot pravi sama, nima velikih šol, a vse življenje je zvedava ter željna usvajanja novih znanj.
Med 18. in 23. aprilom 2017 vabljeni na ogled razstave klekljane čipke kot modnega dodatka. Odprtje razstave bo v torek, 18. aprila, ob 18. uri. Umetnine klekljarske skupine Hiše generacij Laško-Kitice, pa boste lahko občudovali vsak dan, med 9. in 17. uro.
Med 25. aprilom in 16. majem si lahko v dvorani Hiše generacij ogledate potujočo vseslovensko razstavo projekta otrok: Bodi umetnik - Igraj se z mano. V naši Hiši jo bodo postavili učenci OŠ Primoža Trubarja Laško-NIS.
V	petek, 19. maja, ob 18. uri pa vabljeni na razstavo in prebiranje pesmi domačina Stanka Gotarja: SRCE JE KOT ROŽA, V PRSIH CVETI, ki bo v tem letu praznoval svoj 90. rojstni dan. Razstava njegovih slik bo na ogled do 19. junija 2017.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti Hiše generacij Laško
38
HIŠA GENERACIJ/UPOKOJENCI
SKUPINA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA LAŠKO
Skupina za zdrav način življenja Laško je oblika samopomoči zdravljenim alkoholikom in njihovim svojcem, ki se pod strokovnim nadzorom izvaja od leta 2003 zaradi uspešnejše rehabilitacije in urejanja alkoholikov in njihovih svojcev.
Skupina se srečuje tedensko in sicer vsako sredo, od 17. do 19. ure, v okviru Centra za socialno delo Laško za občini Laško in Radeče.
Uporabniki skupine so zdravljeni alkoholiki, ki so v procesu bolnišničnega zdravljenja, zdravljeni alkoholiki po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, odvisniki od tablet in drugih substanc in vsi, ki se zaradi odvisnosti niso bolnišnično zdravili, se pa zavedajo prekomernega pitja in želijo narediti korak k abstinenci in njihovi svojci.
Dobrodošli so tudi vsi, ki imajo težave zaradi alkohola bodisi s partnerjem, svojcem, sorodnikom, staršem ...
Program pomeni nadaljevanje rehabilitacije zdravljenja in urjenja odvisnosti od alkohola, po končani fazi zdravljenja v bolnišnici ali ob sočasnem ambulantnem zdravljenju .
Trenutno ima naša skupina 25 članov, od tega je 9 žensk in 16 moških, starostni razpon je od 34 do 79 let.
Delo v skupini poteka pod vodstvom terapevtke v obliki pogovora. Vsak udeleženec se odzove sam ali pa je izzvan, da izpove svoje osebne stiske, težave in dileme. Teme pogovora izbiramo skupaj z udeleženci, prednost pa dajemo temam iz alkoholizma in odvisnosti.
Program dela skupine je usmerjen v povezovanje med člani, ki krepi občutek pripadnosti, skupina se srečuje redno enkrat tedensko, dve uri. Poleg redne dejavnosti dela skupine, kot so pogovori, ki so usmerjeni na temo medsebojnih odnosov, so cilji in naloge skupine še sledeče:
-	v skupini gojiti popolno abstinenco
-	pridobivati uvid v odvisnost, njene vzroke in posledice
-	naučiti se prevzemati odgovornost za svoje ravnanje in dejanja
-	ponovno pridobiti samozavest in znova navezati stike z ljudmi v okolju
-	naučiti se smotrno izrabljati prosti čas in iskati možnosti za konstruktivne užitke
-	prizadevati si za rehabilitacijo na vseh pomembnih področjih življenja (telesnem, duševnem, socialnoekonomskem, poklicnem in družinskem)
-	naučiti se pomagati ostalim članom pri doseganju ciljev.
Program dela se v 14 letih delovanja še vedno kaže kot uspešen, kar potrjuje uspešna abstinenca. Nekateri posamezniki vztrajajo na svoji poti že 30 let in so še vedno aktivni člani naše skupine.
Pri recidivu (ponovnemu pitju) v skupini se vključi podpora celotne skupine, ki posamezniku preko lastne izkušnje pomaga poiskati nov smisel abstinence, reševanja konfliktnih situacij, ki pripeljejo do recidiva, ki je splet okoliščin, zgodovine posameznika, vrednot, alkoholnega nagona, vzorca premagovanja stresa.
Alkoholizem
Alkoholizem je počasi napredujoča bolezen. Ljudje, ki so izgubili kontrolo nad svojim pitjem, imajo z alkoholom vedno večje probleme, ki nikoli več ne izginejo. Alkoholiku ostaneta samo dve možnosti: ali se zapije do smrti ali pa se do konca svojega življenja vzdrži pitja alkohola v kakršni koli obliki, priporočljivo zanj pa je vključitev v skupine zdravljenih alkoholikov, kjer se najdejo ljudje s podobnimi življenjskimi izkušnjami.
Alkoholiku ni potrebno piti malo in dobro, ker alkoholik sploh ne sme več
piti. Alkoholik mora biti pripravljen iti na zdravljenje, sicer je vsakršna pomoč neučinkovita. Pri uporabi besede »alkoholik« ne smemo preveč vztrajati pred zdravljenjem, ker že uporaba fraze nakazuje, da ima težave s pitjem alkoholnih pijač. To pa vsak alkoholik rad zanika. Prvi znaki, da alkoholik prosi za pomoč, se kažejo pogosto po obdobju obupnega in brezupnega pitja. Obstaja možnost, da se je po hudem mačku oglasila vest ali pa mu je ravno kriza odprla oči. Ko se na tak način pripravi na zdravljenje in samo rehabilitacijo, nam mora biti nekaj kristalno jasno. Dolgo časa bo trajalo, da se je bolezen alkoholizem razvila, zato je tudi zdravljenje počasen proces. Možnost, da se bo pojavilo »suho pitje«, ni izključeno. To pomeni čustveno napetost, stanje, podobno opitemu, ki pa z dejanskim pitjem nima nič opraviti. Urejeni alkoholiki se morajo naučiti živeti v svetu, kjer je alkohol povsod na voljo. Sami morajo postati dovolj močni, da prepričljivo rečejo »Ne«.
Alkoholik se ni dovolj uredil, če samo abstinira. Spremeniti mora vedenje, odnose v družini in v delovnem okolju. Mora vedeti , da se mu samemu ne bo uspelo abstinirati. Recidiv se zgodi v trenutku. Zgodi se navadno potem, ko je najhujša nuja že mimo. Običajno sledi obdobju iracionalnega razmišljanja, ki lahko traja dneve, tedne, mesece ali celo leta, preden (o)zdravljeni alkoholik resnično seže po kozarcu alkoholne pijače. Stari nasvet: »Pokliči prijatelje, preden popiješ prvo,« običajno odpove. Zakaj? Ker je takrat že prepozno. Ponovno se vprašajmo, zakaj? Verjetno zato, ker si (o)zdravljeni alkoholik ni želel, da bi ga kdo ustavil. Uspešna abstinenca lahko zdravljenemu alkoholiku uspe le v skupini, kjer je zaželen in v družbi ljudi z istimi načeli in principi.
Darja Trupi, univ. dipl. soc. delav.
DU LAŠKO - TEKMOVANJE V PIKADU
9. marca je potekalo občinsko tekmovanje v pikadu društev upokojencev v občini Laško. Tekmovanja se je udeležilo šest moških in pet ženskih ekip. Organizatorji tekmovanja DU Laško in vse ostale ekipe, ki so tekmovale, so se potrudile, da je tekmovanje potekalo v prijetnem športnem vzdušju.
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tekmo uspešno izpeljali do konca. Lep športni pozdrav.
Vojko Janc, DU Laško - referent za šport
39
Intervju - Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur
V SLUŽBI V HIŠI PO MERI ČLOVEKA
Laščanka Vesna Vodišek Razboršek z diplomo iz socialnega dela in magisterijem managementa neprofitnih organizacij že sedem let uspešno vodi Dom starejših Šentjur. V času študija je delala z otroki in mladostniki, nato pa jo je službena pot ponesla na področje varstva starejših. Kmalu po koncu študija na Fakulteti za socialno delo je začela s pripravništvom v Domu ob Savinji Celje, od leta 2010 pa je direktorica šentjurskega doma, ki se lahko pohvali s kar nekaj nagradami - je eden izmed najtoplejših domov v Sloveniji, pridobil je certifikat Družini prijazno podjetje, izvajanje dobrih praks so opazili na Fakulteti za socialno delo in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, vpeljan pa imajo tudi sistem kakovosti E-Qalin. A še preden so prišle nagrade, razlaga Vo-dišek Razborškova, so potrditev, da delajo dobro, dobili s strani stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih.
V času študija ste razmišljali o delu v mladinskem sektorju, pristali ste na področju varstva starejših. Kakšna je vaša zgodba?
Mislim, da sem nekoliko po naključju prišla na področje dela s starejšimi, ampak sem se tu zelo hitro našla. Včasih me kdo vpraša, kako v sociali zdržimo in delamo, ampak če hodiš naokoli z odprtimi očmi in z odprtim srcem se lahko marsikaj naučiš. Od starejše populacije, ki je polna modrosti in življenjskih izkušenj, se ogromno naučiš, na primer preprosto spoznaš, kaj je v življenju najbolj pomembno. Ni pomembno, kakšne kariere so ljudje imeli, kaj so ustvarili, kaj so na-
40
redili, koga so spoznali, koga niso, koliko sveta so prepotovali ... Ob koncu življenja jim je najbolj pomemben odnos v družini, predvsem odnos z otroki. Po vseh teh izkušnjah sem se v domu kar dobro znašla in ugotovila, da mi to delo zelo leži. V domovih je kljub vsem tegobam, boleznim in težavam, ki jih starost prinaša, zelo veliko življenja in veselja. Življenje se bolj slavi kot karkoli drugega. Več je lepih stvari kot slabih.
Če so imeli domovi v preteklosti nekoliko negativen prizvok, se danes to spreminja?
Absolutno. Verjamem, da smo domovi v Sloveniji v zadnjih 10 letih naredili preboje na generalnem nivoju. Veliko pozitivnih stvari se dogaja v domovih, spremenili smo tudi koncepte dela. Že zdavnaj smo prešli pretekle okvirje, da so ljudje nahranjeni, urejeni, umiti, da so na toplem. To je danes samoumevno, mi gremo pa še korak naprej. Upoštevamo življenjske zgodbe ljudi - da življenjski stil, ki ga je posameznik imel pred prihodom v dom, kljub vsem oviram skuša čim bolj ohraniti, da se dostojno stara. Mi mu le pomagamo v segmentih, kjer sam danes ne zmore več. Človek je še vedno človek s svojim dostojanstvom, s svojim spoštovanjem, s tem, kar ima v svoji notranjosti, s tem, kar je doživel, z vsemi izkušnjami. Mi smo tisti, ki vstopamo v njegov dom - mi hodimo v službo, na domove naših stanovalcev, mi prihajamo in odhajamo, se vračamo k svojim družinam in pridemo spet nazaj. To je temeljno, kar moramo upoštevati in spoštovati pri čisto vsakem opravilu, odnosu, besedi in vsemu, kar počnemo.
Kljub temu, da stanovalci doma predstavljajo skupnost, je poudarek še vedno na posamezniku.
Individualnost se mora poudarjati na vsakem koraku. Stanovalec se vključuje v naše skupne aktivnosti v kolikor želi, če ne želi, je treba to spoštovati oz. pogledati, ali ga zanima kakšna druga zadeva. Če ga mi dobro poznamo in če poznamo njegovo življensko zgodbo, bomo to vedeli.
Zelo veliko se tudi izobražujemo, s čimer si širimo svoja obzorja. Izobražujemo se vsi zaposleni, ne samo negovalni kader, ki je največ v stiku s stanovalci. Imamo zelo jasno vizijo in vemo, kam hočemo. Pri nas jo vsak zaposleni pozna.
Je hiša po meri človeka - človek nam bo sam povedal, kaj od nas želi, mi bomo pa skušali to uresničiti. Vedno ne moremo, ampak moramo znati povedati, zakaj nekaj ne moremo uresničiti oziroma moramo prepoznati alternativo.
Po čem se vaš dom razlikuje od ostalih?
Mislim, da ima vsak dom svojo zgodbo. Tudi naš jo ima in sestavlja jo več elementov. Eden izmed teh je nedvomno oaza. To je posebno izbran prostor v pritličju hiše z najlepšo svetlobo. Namenjena je ljudem, ki so popolnoma nepomič-ni, kjer tudi verbalna komunakacija ni več možna. V sobi so štiri postelje, štiri osebe, kjer je druga oseba dovolj blizu, da čutiš njeno energijo in prisotnost, a vendarle dovolj daleč, da ni moteča. Omenim naj še kopalnico dobrega počutja. Videli smo, da na določene stanovalce voda deluje blagodejno, jih pomiri. Zlasti stanovalce z demenco spravi v umirjeno stanje, pri težje pokretnih pa se lahko mišice v vodi sprostijo in umirijo. Zaposleni so sami prepoznali, da je lahko kopanje v nekem segmentu doživetje, ne samo umivanje. Edini v Sloveniji imamo tudi Kneippov park s preko 100 zelišči. Kne-ippanje je prilagojeno starejšim, ki so težje gibljivi, kneippamo pa tudi zgornji del okončin, ne samo noge. Imamo še model referenčnih oseb, ki deluje tako, da ima vsak naš stanovalec svojo referenčno osebo - to je zaposleni, ki življenjsko zgodbo stanovalca pozna še bolj kot mi ostali. On je njegov glas, da točno pove, kaj si stanovalec želi. Naša posebnost je tudi, da zaposleni ne krožijo med gospodinjskimi skupinami. V posamezni skupini so isti zaposleni, to je ekipa približno 8 zaposlenih, ki se zamenjujejo 7 dni v tednu, 24 ur v dnevu, kar daje našim stanovalcem domačnost.
V začetku letošnjega leta smo odprli še prenovljen vhod v dom. Našo recepcijo smo skrili v ambient vhoda v hišo - na eni strani imamo dnevno sobo z veliko policami, televizijo, počivalniki in knjigami, na drugi strani pa sta kuhinja in šank, kamor smo v les vrezali našo vizijo - Hiša po meri človeka. Hkrati imamo od letošnjega leta še en poseben prostor, ki se imenuje hiša. Ta je nastala po vzoru slovenskih domačij, z imitacijo lončene peči in lesenimi klopmi okoli nje. To je bil nekdaj osrednji prostor domačije, kmetije, kjer se je dobivala in družila družina.
Kaže, da vam idej za novosti ne manjka. Kje jih iščete in najdete? Kako pri tem sodelujete z zaposlenimi?
Ideje prihajajo zelo mešano. Včasih jih vidimo ali se nam utrnejo med izobraževanji. Vedno skušam izbirati izobraževalne vsebine, kjer moramo biti zelo aktivni, da ne samo poslušamo, ampak da moramo iz tega nekaj tudi sami narediti. Občasno skočimo tudi čez meje in pogledamo, kaj se dogaja v tujini. Največkrat je pa to iz zgodb naših ljudi, stanovalcev. Gradimo na tem, da so naši zaposleni toliko opolnomočeni, da znajo te zadeve pri naših stanovalcih prepoznati.
Kako je z medgeneracijskim povezovanjem in sodelovanjem v vašem domu? Kako dojemajo mladi starejše in starejši mlade?
Zares imamo srečo, da nas okolje lepo sprejema in zelo pogosto se medgenera-cijsko povezujemo in prepletamo. Omenim lahko vse šentjurske šole, vrtce, študentski klub in mladinski center, ljudsko univerzo. Ogromno mladih prihaja na druženje s stanovalci - na igro šaha, kart, na sprehod ali zgolj na pogovor. Imamo tudi srednjo generacijo prostovoljcev, k nam prihajajo tudi skavti in prostovoljci iz Karitasa. Hvaležna sem za to povezovanje, ker mi ne moremo v mesto, saj je pot do mesta za nekatere stanovalce praktično nemogoča ali zelo težka. Zato smo toliko bolj veseli, če mesto pride k nam, da oni ta utrip prinesejo k nam. Izjemnega pomena je, da je družba odzivna in da imajo mladi in zelo majhni otroci stik s starejšo populacijo. Vsakič, ko pride k nam vrtec, je tako naravno, kot da se poznajo od nekdaj. Ne vem, kako to, ampak res e zanimivo, da med starejšimi generacijami in majhnimi otroci spontano nastane vez.
Za študij managementa neprofitnih organizacij ste se odločili pred kandidaturo za direktorico Doma starejših Šentjur. Je študij botroval k temu, da ste se odločili za kandidaturo?
Vedno sem imela ambicije, da bi bila
vodja, ker sem videla, kaj se lahko naredi. Sem takšna, da vedno najdem nekaj, kar me žene naprej. Vedno razmišljam, kaj bi lahko bilo bolje, kaj bi lahko bilo drugače, kje bi lahko dodala dodano vrednost in jo hkrati pridobila zase, za svoje učenje, za svoj razvoj. Ko sem kandidirala, sem bila stara 32 let in takrat sem postala najmlajša direktorica v domovih. Zame je bil izziv, da sem pri teh letih prevzela tako veliko hišo in zato sem vstopala zelo previdno. Prvo leto si nisem drznila narediti nobenih velikih korakov, ampak sem razmišljala in naredila zelo poglobljeno analizo. Še vedno imamo skripto iz prvega leta, ko smo naredili 10-letno razvojno pot. Ko sem jo konec lanskega leta brala, sem ugotovila, da nam manjka samo še prizidek, vse ostalo smo naredili. S pravo ekipo se lahko marsikaj naredi. Je pa res vsak dan izziv in ne smemo obupati, ko stvar ne steče, ampak se vprašati, kaj lahko naredim drugače.
Konec lanskega leta ste prejeli nagrado na delo na področju socialnega varstva za obdobje zadnjh pet let. Kako gledate na nagrado?
Predvsem z veliko mero hvaležnosti, skromnosti, predvsem pa tudi odgovornosti za delo naprej. Vsaka nagrada, ki jo dobiš, seveda nosi tudi odgovornost in to, da se skušam še bolj dokazati naprej. Čeprav je na nagradi napisano moje ime, nič od tega ne bi bilo mogoče brez izjemne ekipe, ki jo imam za sabo. Pogosto se mi zdi, da jo imam kar pred sabo in da jaz sledim njim. Naš tim je izjemen in vesela sem, da se nam je uspelo tako povezati. Ni vedno idealno, daleč od tega. Zdi se mi, da vsak dan prinese več vprašanj in izzivov in včasih moraš biti zelo inovati-ven, da uspeš ali znaš skupaj povezati te vrvice in narediti rezultat.
Vaš dan je pogosto poln. Kaj vas motivira za delo? Kako veste, da je to prava pot?
Največ energije in moči dobim v svoji družini. To je tisto, kjer se regeneriram in dobim potrditev, da je to vredno početi, čeprav včasih zmanjka časa za druge stvari. Vem, da sem na pravi poti, ko vidim, da se družine vračajo k nam, se pridejo zahvaliti in kaj povedati. Ne rečem, da vedno vse prav naredimo, daleč od tega, ampak znamo se tudi opravičiti, ko v hiši naredimo kaj narobe. Še ena potrditev dobrega dela je, ko vidim, da ljudje hišo vzamejo za svoj dom.
Za projekt Kneippovega parka ste koristili tudi evropska sredstva. Se pogosto prijavljate na razpise? Je tovrstnih priložnosti v Sloveniji dovolj?
Manjka jih. Predvsem težavo predstavlja naš status. Smo javni zavod in smo posredni proračunski uporabnik. V glavnini nas financirajo stanovalci, se pravi, kar stanovalec plača, s tem tudi lahko normalno delujemo. Manj kot tretjino dohodka dobimo od ZZZS, a brez tega ne bi preživeli. Zato ves čas iščemo alternativne vire. Vse investicije, ki smo jih imeli v zadnjih letih, smo financirali sami. Ko se skušamo prijavljati na razpise, smo pogosto omejeni ravno zaradi našega statusa. Ne moremo iti v razpise za gradnjo, kar bi bilo potrebno tudi za naš dom, da bi lahko še izboljšali kvaliteto bivanja. Smo se pa lahko v preteklih letih prijavljali na druge inovativne razpise. Tako smo na primer naredili Kneippov park. To je bil naš krst na področju evropskih razpisov, kjer smo se največ naučili - iz tega naslova smo pridobili 17.200 EUR. Tu izjemno dobro sodelujemo z RA Kozjansko. So naši sosedje, ki so nas usmerili in nam pomagali pri pridobivanju sredstev. Zelo inovativni moramo biti, ko iščemo razpise, na katere se lahko prijavljamo. Redkejši so tisti, na katere se lahko prijavljamo, kot tisti, na katere ne.
V domu v Šentjurju bivajo tudi Lašča-
ni.
Res je. Čeprav predstavljam celotno hišo, vendarle rečem, da smo tu na kupu mi Laščani in malo pogledamo eden na drugega. Veseli smo, ko k nam pride župan in vošči za novo leto ali ko pride delegacija iz Laškega voščit za okrogle obletnice. To je prijeten trenutek. Vesela in hvaležna sem vsem laškim ansamblom, ki so pri nas nastopali, tudi Ofirovci so naši redni gostje. Vedno rečem, da našim stanovalcem pripeljem nekaj iz Laškega, kar jim je všeč, saj so to vedno kvalitetne vsebine.
Nika Teraž
Foto: arhiv Doma starejših Šentjur
41
UPOKOJENCI/INVALIDI
SREČANJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO
V soboto, 11. 3., smo v Domu starejših Laško organizirali srečanje svojcev, stanovalcev in zaposlenih. Tovrstno povezovanje je zelo pomembno, saj lahko le skupaj ustvarjamo okolje, kjer si strokovnost in domačnost segata v roko. Veseli smo bili številčnega odziva na naše povabilo.
Srečanje je imelo tokrat posebej osebno noto, saj so za svojce nastopili stano-
valci Doma. Z nastopom smo prikazali, kako aktivni smo lahko navkljub jeseni življenja.
Predstavili smo se z aktivnostjo Funkcijskega usposabljanja s pomočjo glasbe. Gre za terapevtsko aktivnost, katere namen je ponovno vzpostavljanje oziroma ohranjanje motoričnih, komunikacijskih in socializacijskih spretnosti. Glasba je tu vključena kot terapevtski medij in ima pomembno vlogo. Določa ritem, tempo in usmerja pozornost skupine. Vpliva na človekovo čustveno stabilnost, njegovo samozavest, zmanjšuje stres in utes-
njenost. Aktivnost se odvija ob narodni glasbi s citrami, katere učinek je pomirjajoč in sproščujoč.
Za ubrano pesem so na srečanju poskrbeli člani domskega pevskega zbora, ki so nas razveselili z dvema ljudskima Nocoj je ena luštna noč in Oj, lepo je res na deželi.
Skupina stanovalk je Dom in življenje v njem predstavila z recitalom pesmi.
Na srečanju je natopila tudi Senior ma-žoretna skupina Laško. Našemu povabilu so se z veseljem odzvale, saj imajo nekatere v domu zaposlene starše, nekatere pa v domu obiskujejo stare starše.
Nastop smo zaključili s spletom štajerskih plesov, kjer so skupaj zaplesali stanovalci doma in člani KUD Anton Tanc iz Marija Gradca. Gre za edinstven projekt, na katerega smo zelo ponosni. Iskrena zahvala za izvedbo gre članom KUD Anton Tanc iz Marija Gradca, ki so bili več mesecev pripravljeni svoj čas in energijo nameniti učenju naših stanovalcev.
Vsi nastopajoči so v znak pozornosti prejeli trobentice, ki še danes krasijo naše prostore. Prijetno druženje smo zaključili s pogostitvijo.
Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših
20 LET DRUŠTVA INVALIDOV RIMSKE TOPLICE
Društvo invalidov Rimske Toplice je na slavnostni seji 17. 3. obeležilo svojo 20-letnico delovanja.
V Rimskih Toplicah je delovalo pover-jeništvo Društva invalidov Laško že vse od leta 1975. Vseskozi pa je obstajal interes za ustanovitev samostojnega društva.
To je uspelo skupini invalidov, zbranih ob Edu Gaberšku z uradnim datumom 27. 12. 1996.
Društvo vse od svoje ustanovitve dalje združuje invalidne osebe iz krajevnih skupnosti Rimske Toplice, Zidani Most, Sedraž in Jurklošter ter danes šteje 179 članov. Kljub majhnosti pa se društvo uvršča med najbolj aktivna društva v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Slavnostne seje so se poleg župana občine Laško Franca Zdolška in pred-
sednika ZDIS-a Draga Novaka udeležili predstavniki krajevne skupnosti in vseh društev v KS ter tudi povabljeni gostje iz društev invalidov celjske koordinacije in Zasavsko-Posavske regije.
Ob prijetnem kulturnem programu so bila podeljena društvena priznanja in zahvale kot tudi priznanja Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Društvo se zahvaljuje vsem za udeležbo, za sodelovanje in podporo ter si takšnega odnosa želi še naprej.
Andrej Mažgon, foto: Foto Fleš
42
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Vrtec poje_
Le kaj nas lahko razvedri? Lepa in ubrana pesem veselih otrok. Tudi. Prvi ponedeljek v marcu nam je prinesel otroško petje, ki je kot sončni žarek pokukalo v veliko dvorano kongresnega centra Thermane Laško, kjer je potekala revija
vrtčevskih pevskih zborov. Predstavilo se je osem pevskih zborov , ki so poskrbeli za zelo lep kulturni dogodek. Nastopajoči so nam s svojim petjem sporočali, da jim je petje v zboru v veselje, da v petju uživajo, da so sproščeni. Za mnoge je bil to prvi javni nastop, otroci so uspešno premagali tremo in so na odru uživali. Iskrene čestitke vsem mladim pevcem, ki so se predstavili na reviji. Hvala zbo-rovodkinjam, ki so otroke popeljale v čarobni svet zborovskega petja, jih spodbujale in poskrbele, da so otroci pokazali, kaj zmorejo. Mladi pevci, zborovodkinje in glasbeni spremljevalci so poskrbeli, da smo poslušalci v dvorani lahko uživali v ubranem otroškem petju.
Le kaj nas lahko zmoti pri poslušanju? Nekulturni poslušalci v dvorani? Tudi.
Kot poslušalka - gledalka sem kmalu ugotovila, da so v dvorani tudi poslušalci - odrasli, ki imajo velike težave s koncertnim bontonom. Mnogi so imeli veliko opravka s telefonom - fotografiranje, snemanje, pošiljanje sporočil itd.; kar nekaj se jih je sprehajalo po dvorani med nastopi otrok; nekateri niso »obvladali« otrok, ki jih koncert ni zanimal in niso mogli mirovati dalj časa; nekateri so se pogovarjali ... Pogrešala sem nagrado za nastopajoče - močan aplavz, saj so si ga vsi zaslužili, ne samo eni. Kljub »motnjam« mi je prireditev VRTEC POJE polepšala dan, HVALA mladim pevcem za lepo odpete pesmi, ki so razvedrile naša srca.
Jelka Kapun
FIT KOBACAJ
V	našem vrtcu smo se v tem letu odločili, da vstopimo v triletni program »FIT KOBACAJ«.
Kaj to pomeni za naše malčke v vrtcu in za nas zaposlene?
Da bomo FIT ali v dobri psihofizični kondiciji prav vsi, mali in veliki našega vrtca. Vse to pa bomo dosegali preko »učenja v gibanju«.
Najprej smo se vsi strokovni delavci že v jesenskem času aktivno udeležili prvega praktičnega seminarja strokovnega usposabljanja, kjer smo se seznanili o pomenu »učenje v gibanju«. Le ta bazira na FIT aktivnih metodah in Aktivnih didaktičnih gibalnih igrah. Vse to smo nato prenesli v prakso v aktivno učenje v gibanju z našimi malčki.
V	februarju smo se posamezni strokovni delavci udeležili drugega praktičnega FIT seminarja, kjer so nam ponazorili, kako izvabiti še boljša učna stanja in kako otroku pomagati postati bolj vključen, osredotočen in uspešen. Predstavljenih je bilo kar nekaj aktivnih metod in didaktično gibalnih iger, v katere so učeči otroci v vseh pogledih aktivno vključeni in so ves čas v gibanju. Prosto premikanje po prostoru ob glasbi, iskanje parov, dotikanje delov telesa drug drugega, prenašanje, odbijanje žogic . so igre, ob katerih otroci v gibanju razvijajo in rešujejo telesno, prostorsko, časovno in kognitivno reševanje gibalnih problemov.
Karkoli pri tem naredimo mi kot vzgojitelji, na nek način vpliva na možgane učečega otroka.
FIT didaktične igre so zelo praktične in preizkušene ter izjemno učinkovite. Primerna so za vsa učna področja in za vse starosti otrok. Zelo smo bili navdušeni, kako produktivne in zabavne so lahko učne ure na podlagi uporabe FIT aktivnih metod in aktivnih iger, za aktivne možgane.
Tudi pri nas v vrtcu Debro smo vsi strokovni delavci zelo navdušeni nad »učenjem v gibanju«. Vsakodnevno se trudimo, da bi čim več pridobljenega znanja preko različnih gibalno-didak-tičnih iger prenesli na otroke in se obenem pri tem tudi gibalno sproščali ter zabavali.
Irena Čelešnik Matek, vzgojiteljica
Pomlad v vrtcu
Na pomlad postane življenje živali v gozdu in na travnikih zelo živahno. Z juga se vračajo ptice selivke, nekatere živali pa
se prebujajo iz zimskega spanja. Pravimo, da pomlad prebudi naravo, saj v tem letnem času gozdovi zopet pozelenijo, travnike pa krasijo številne pomladanske cvetlice.
Pomlad je tu in z njo vse tisto, kar naravnost obožujemo -daljši in toplejši dnevi, topli sončni žarki, ki pobožajo po obrazu, ptičje petje v najrazličnejših melodijah, in narava, ki vzbrsti in zacveti v vseh barvah mavrice.
Živali in rastline se že res prebujajo in pretegujejo po temnih in mrzlih dneh zime, v vrtcu pa smo bili aktivni skozi celo leto. In mesec marec je v vrtcu tisti mesec, ko vsaka skupina z vzgojiteljicami pripravi prikaz vzgojnega dela oz. nastop za starše, kot ga sami poimenujemo. Tudi v naši skupini smo nestrpno pričakovali, kdaj bomo lahko pokazali staršem, kaj smo se naučili. Zapeli smo nekaj najljubših pesmic, povedali nekaj deklamacij, za konec pa smo prikazali še folklorni nastop, s katerim smo se predstavili na folklorni reviji v Kulturnem centru Laško.
43
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Otroci zelo radi nastopajo, nekateri tudi pred širšim občinstvom. Tako se je naš vrtec v mesecu marcu uspešno predstavil na treh revijah v Laškem. 6. 3. je zborček pod vodstvom Stanke Gaši, zapel na pevski reviji v Thermani Laško, 23. 3. so se predstavili plesalci z mentorico
Julijo Oblak in sicer s točko Grdi raček. 30. 3. pa so zaplesali še mladi folkloristi pod vodstvom Mojce Velikonja.
V imenu otrok in zaposlenih se zahvaljujemo vsem staršem, da so omogočili svojim otrokom nastop na revijah. Zavedamo se, da si je v takšnem tempu življe-
nja včasih težko vzeti čas in se poleg vseh obveznosti tudi v popoldanskem času udeležiti različnih prireditev. In seveda čestitamo vsem mladim umetnikom, ki so popestrili naše popoldneve.
Mojca Velikonja in Tina Počivalšek
Urejanje okolice
Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo, pa vendar je ta del neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, želijo potipati, povohati ali okusiti. Vse, kar sli-
šijo, želijo videti, z vsem, kar je dosegljivo in dovolj priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti še bolj različnega. Iz vrtca naj se dejavnosti s področja narave razširijo na okolico vrtca. (Dušan K., 2001)
Toplo pomladno sonce, žvrgolenje ptic, prvi popki na drevesih in prve pomladne cvetlice ... oh, končno smo jo dočakali. Pomlad namreč. Narava se prebuja, živali prav tako in tudi mi, ljudje, nismo nobena izjema. Pomlad nam da nove energije, zagona, veselja, delavnosti ...
Tudi mi, otroci iz vrtca Ostržek, smo se polni energije lotili urejanja okolice vrtca, natančneje terase pred našo igralnico. Pograbili in pometli smo listje ter zemljo, nasadili nove rože v korita, jih zalili in okrasili s kamenčki. Bili smo zelo pridni, na koncu pa ponosni na opravljeno delo. In pogled na našo urejeno teraso je sedaj še veliko lepši.
Pomladni pozdravček vam pošiljamo otroci iz vrtca Ostržek, z Julijo in Romano
Veseli snežaki na pustni paradi
Veseli snežaki smo se zbrali, da bi še zadnjič zaplesali, se poveselili in se pred pomladjo pravočasno skrili. Zimi mahamo v slovo, z vami luštno je bilo.
V soboto, 25. 2., smo se debrski prvošolci preoblekli v sneža-ke in se udeležili pustne povorke po ulicah Laškega. Vreme je bilo sončno, zato nas je skrbelo, da se bomo prehitro stalili. Za večino je bila to prva tovrstna izkušnja, v kateri smo neizmerno uživali. Še najbolj smo se razveselili slastnih mastnih krofov, ki za pusta hrusta pač ne smejo manjkati. Izkušnja je bila prijetna,
zato že zbiramo ideje za naslednje leto. Posebna zahvala staršem za sodelovanje in pomoč pri izdelavi kostumov.
Lidija Podmenik in Suzana Oder
Pojemo, plešemo in se veselimo
V torek, 28. 3., je bila v telovadnici podružnice Debro pomladna prireditev
za starše, ki so jo pripravili učenci razredne stopnje s pomočjo učiteljic. Sproščen in raznolik program je navdušil
številno občinstvo. Vsi smo se imeli zelo lepo.
Irena Plevnik
44
vzgoja in izobraŽevanje
Projekt Policist Leon svetuje_
Učenci 5. razredov matične šole Laško in podružnice Debro so tudi letos uspeš-
no zaključili projekt Policist Leon svetuje. Petkrat jih je obiskal policist Robert Bezamovski in jim s pomočjo delovnega zvezka poskušal približati različne nevarnosti in situacije, s katerimi se lahko srečajo vsak dan. Pridobljeno znanje bodo lahko koristno uporabili v življenju.
Irena Plevnik
Vtisi učencev
Vedno sem se veselila, ko je prišel policist. Naučil nas je veliko poučnega. Na koncu nam je prinesel kriminalistični kov-
ček in pokazal, kako zbirajo, pregledujejo in preverjajo dokaze.
Tia Klenovšek, 5. a Debro
Ob prvem obisku policista smo se kar malce prestrašili. Ko je stopil v naš razred, smo bili vsi zelo resni. Izkazalo se je, da ni nič narobe in da je prišel zato, da bi se z nami pogovoril o pomembnih temah. Razdelil nam je delovne zvezke, ki smo jih lahko obdržali. Vse ure so bile zelo zanimive.
Marcel Mastnak, 5. a Debro
MPZ Trubadur zlat na mednarodnem pevskem tekmovanju v Slavonski Požegi_
V soboto, 25. marca, smo s pevci Mladinskega pevskega zbora Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško nastopili na mednarodnem pevskem tekmovanju Vallis aurea cantat v Slavonski Požegi na Hrvaškem. Odlično smo se odrezali, saj smo prejeli zlato priznanje in se od 27 zborov uvrstili med pet najboljših ter se potegovali še za veliko nagrado. Na tekmovanju smo sodelovali v kategoriji tri- in večglasnih ljudskih pesmi. Za to priložnost smo dali izdelati tudi nove obleke, v katerih so naša dekleta naravnost blestela. Morda je tudi to pripomoglo k temu, da smo prejeli še posebno priznanje za umetniški vtis.
Zborovodkinja Mateja Škorja, Foto: MPZ Trubadur
Vražje zgodbe zakletega mesta
Turistični krožek Osnovne šole Primoža Trubarja Laško je za Vražje zgodbe zakletega mesta prejel zlato priznanje na 31. festivalu Turizmu pomaga lastna glava.
Tema letošnjega festivala, ki ga je razpisala Turistična zveza Slovenije, je bila Potujem, torej sem. V tem okviru smo pripravili turistični produkt za mlade Vražje zgodbe zakletega mesta. Ob znanih legendah v Laškem jih popeljemo od Nepomuka skozi mestno jedro na grad in do Blaževe skale, Žegnanga studenca, zdravilišča ter na koncu v šolo. Ob poti jih čakajo različne naloge, v šoli pa zaključni kviz z nagradami in delavnice, kjer si vsak za spomin izdela hudička ali rožico, kakršno je hotel nesrečno zaljubljen Blaž podariti dekletu, ki ni maralo zanj.
Pri pripravi in predstavitvi turističnega produkta smo sodelovali Gaja Lapornik, Neja Lapornik, Zarja Nemec, Katja Pajk, Ti-
len Pasarič, Jakob Pirš, Rok Planko, Nina Ši-pek, Luka Šrgan, Tajda Velikonja, Eva Vuja-sinovic ter mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc.
Kot prejemniki zlatega priznanja se bomo udeležili še zaključnega tekmovanja, ki bo 20. aprila v Mariboru.
Slavica Šmerc
28. JURJEVANJE PO LASKIH ULICAH

	■■* V t /M ■'] ' A*	f, i/'i	[' ii L ' V-.
			
V petek, 21. aprila, bodo učenci od 1. do 4. razreda MŠ Laško, PŠ Debro, PŠ Rečica in NIS pripravili Jurjevanje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar.
Sprevod bo krenil izpred šole ob 9.30 in svojo pot končal na občinskem dvorišču ob 10.30.
Na občinskem dvorišču bodo učenci predstavili rajalne in pastirske igre ter se udeležili izbora za najdaljši in najglasnejši rog. Poleg tega bo predstavljen prikaz izdelave venčkov in »prdcev«. Lahko boste poskusili tudi cvrtnjak.
Vabljeni!
i_L
45
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
KOŠARKARSKA SUPER ZMAGA ZA LAŠKO
V sredo, 5. aprila, je v dvorani Tri lilije potekala finalna tekma pokala Super-šolar. Zbrale so se štiri šole iz različnih koncev Slovenije, da bi dokazale svojo borbenost in predanost košarki, športu, ki naše majhno mesto zaznamuje že kar nekaj časa. Ker je bila to finalna tekma, so se ravnatelji šol in vrtcev odločili, da na ta dogodek privedejo tudi mlade in nadebudne navijače, ki so dogajanje res popestrili.
Prva tekma se je začela ob 10. uri. Pomerili sta se ekipi OŠ Dušana Bordona Koper in OŠ Primoža Trubarja Laško. Moštvi sta bili v prvi tretjini zelo na tesnem s točkami, a na koncu so naši fantje le zadeli koš, ki jim je dal krila in jih pripeljal do prepričljive zmage. S tem smo se uvrstili v finalno tekmo.
Druga tekma se je začela ob 11.15. Na njej sta se pomerili OŠ Podčetrtek in OŠ Vrhovci Ljubljana. Slednja je zmagala in naš nasprotnik je bil končno znan. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili OŠ Podčetrtek in OŠ Dušana Bordona Koper. Zmago so osvojili Koprčani, a seveda smo vsi nestrpno čakali le na eno tekmo - za prvo mesto v finalu za pokal Super-šolar.
Ob 14. uri je dvorana kar pokala po šivih, namreč zbralo se je ogromno zvestih navijačev, staršev in sorodnikov igralcev, ki so vsak za svojo ekipo upali na najboljše. Že prvi pisk je vsem prodrl skozi ušesa kot nož in takrat smo vedeli, da gre zares. Držali smo pesti, se tresli od strahu, kričali od navdušenja, skakali v zrak ob vsakem zadetku, skratka, tako smo se vživeli v igro, da smo bili kar presenečeni, ko je ura kazala na zadnje minute tekme. In kakšno veselje je seveda nastopi-
lo, ko smo slišali še zadnji pisk in na tabli videli številke, ki so potrdile prepričljivo zmago. Dvorana je norela od navdušenja in vsi smo seveda kar pokali od ponosa. Za nami je bilo napeto in uspehov polno dopoldne.
Za ta velik uspeh so zaslužni naslednji fantje Anže Medved, Nik Mastnak, Rok Pajk, Denis Lipovšek, Sebastijan Ojster-šek, Miha Kovač, Filip Pirš, Tilen Šraj, Jon Bezgovšek, Žan Špiler, Dominik Kle-zin in Tilen Pasarič s trenerjema Žigo Jugom in Jernejem Kolškom ter mentorjem Albinom Simoničem.
Za popestritev programa so poskrbele tri pevke Mladinskega pevskega zbora Trubadurji z mentorico Matejo Škorja in plesalke pod mentorstvom Majde Mar-guč.
Torej, še enkrat: »Bravo, fantje!«
Zarja Nemec Foto: Jakob Pirš, Rina Medjic
Pustovanje
Na pustni torek so se učenci na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice spremenili v viteze, princeske, dobre vile, pikapolonice, miške, gusarje, super junake, čarovnice ... Učenci so imeli dan dejavnosti -na razredni stopnji so imeli kulturni dan, na predmetni stopnji pa tehniški dan. V delavnicah so spoznavali pustovanje z različnih vidikov - z literarnega, zgodovinskega, mednarodnega, kulinaričnega, ustvarjalnega, rajalnega vidika ...
Ustvarjalnost so izkazali ob izdelavi pustnih krink, obraznih mask in ko-
stumov. Raziskovali so pustno tradicijo v različnih pokrajinah po Sloveniji. Zanimal jih je pust v Franciji, državi, ki jo spoznavajo v okviru letošnjega projekta Evropska vas. Proučevali so recepte za pustne jedi in iskali pregovore, reke ter uganke na temo pustne tradicije. Za lažje delo so skrbeli v gospodinjski delavnici, saj so pekli in stregli sladke pustne miške. V glasbeni delavnici so ustvarjali nove in preigravali tradicionalne pustne koračnice. Šolski novinarji so pestro dogajanje
fotografirali in zabeležili vtise učencev ter skrbeli za objavo svežih prispevkov šolski spletni strani.
Učenci predmetne stopnje so dan zaključili na pustnem plesu. Učenci razredne stopnje pa so v pustni povorki po kraju korakali pomladi naproti in s pesmijo preganjali zimo.
Drugo leto pa v maškare spet pridemo
Špela Mišmaš, vodja dneva dejavnosti
46
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Zlate Aškerčeve stopinje_
V četrtek, 23. marca, se je v Mercator centru Celje odvijala predstavitev turističnih projektov, ki so jih izdelali mladi turistični delavci in jih predstavljali mimoidočim. Vabljivi in domiselni programi ter energije polni nastopajoči so vabili v svoje kraje na zabavne prireditve in le malokdo je ostal ravnodušen ob vsem tem vrvenju. Sprostila se je eksplozija idej, čustev, ustvarjalnosti in povezovanja.
Predstavili smo se z nalogo Po Aškerčevih stopinjah in zanjo prejeli zlato priznanje!
Pohod po Aškerčevi poti je že od leta 1996 dobro obiskan dogodek. Ideja zanj je nastala na naši šoli, pod vodstvom tedanje ravnateljice Jožice Košak. Mi smo dodali še Aškerčeve stopinje in ga tako pripeljali od doma »domov«.
Stavbo, v kateri je Aškerc obiskoval osnovno šolo, lahko vidimo iz naših učilnic. Dobro označene poti nas vodijo do
Senožet in obeležja na Globokem. Aškercu tako sledimo po korakih in v pesmih. Na dvorišču, kjer se je igral mali Anton, se preizkusimo v igri Kubb. On je metal storže in polena, mi pa lesene bloke.
V tej turistično-raziskovalni nalogi smo med nastajanjem doživeli in spoznali domač kraj v popolnoma drugačni luči. Prepričani smo, da bomo udeležencem na pohodu pričarali nepozabno izkušnjo in doživetje. Ob koncu upamo na iskrico zavidanja v očeh in morda se bom šele takrat zavedeli, da živimo v čudovi-
tem kraju, ki nam ponuja številne možnosti za preživljanje prostega časa na aktiven način.
Kljub odlični zamisli za projekt, smo se ob njegovem nastajanju in realizaciji pogumno spopadli s številnimi problemi. Kaj in kako zapisati, kako načrtovati? Smo kaj pozabili? Pri realizaciji projekta smo sodelovali s Kulturnim društvom Anton Aškerc Rimske Toplice, STIK-om Laško, Sadjarstvom Aškerc, Turističnim društvom Rimske Toplice, podjetjem AGM Nemec, Planinskim društvom Rimske Toplice in Rimskimi Termami, ki so nam, ko smo jim predstavili našo idejo, z velikim veseljem priskočili na pomoč.
Po Aškerčevih stopinjah je zato še en produkt našega turističnega podmladka, ki ga bomo zagotovo večkrat ponovili. Vabljeni, da z nami pustite svojo, kulturno sled.
Mentorici Nuša Ocvirk in Jasmina Oblak
Prireditev Pozdrav pomladi_
Vse naokrog že brsti in cveti. Pomladi smo se po dolgi in mrzli zimi prav pošteno razveselili. V pozdrav pomladi smo v torek, 28. 3., na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pripravili prireditev, ki že tradicionalno nosi naslov Pozdrav pomladi. Učenci od 1. do 4. razreda so skupaj z učiteljicami svojim staršem, babicam in dedkom pripravili pester program. Na prireditvi so se predstavili tudi učenci v okviru različnih interesnih dejavnosti - folklornega krožka, plesnega krožka in OPZ Sončki. V urici druženja ni manjkalo raznovrstnih recitacij, petja in plesa.
Klara Trkaj, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice
S tremi zbori na pevsko revijo!_
V ponedeljek, 20. marca, se je v Kulturnem centru Laško odvila že tradicionalna pevska revija otroških in mladinskih zborov »Pozdrav pomladi«. Iz naše šole, Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, se je predstavilo kar 150 pevcev, in sicer v treh skupinah. OPZ Mavrica je zbor, ki že 11. leto združuje pevce vseh podružničnih šol. Kot posamezne enote pridno vadijo in veliko nastopajo tudi na krajevnih prireditvah, pred revijo pa se vsi srečujejo na centralni šoli na vajah in se pripravijo
na nastop na občinski reviji. Letošnja zasedba Mavrice šteje 77 pevcev. Zbor vodita zborovodkinji Estera Krajnc in Alenka Šti-gl, ki pevcem prenašata ljubezen do ubranega petja in veselja do petja. Letos so se predstavili z naslednjim programom: Če bi se svet nazaj vrtel, Stonogica in So ptički se ženili.
OPZ Sončki, kjer prepevajo učenci razredne stopnje centralne šole, letos obiskuje 33 pevcev. Pridno so se pripravljali na nastop na reviji in s svojim nastopom prepričali tudi strokovno
47
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
spremljevalko Danico Pirečnik ter si pridobili možnost tekmovanja na regijskem nivoju. Zapeli so pesmi: Burja, Če bi jes bila
fčelica (slovenska ljudska) ter se odpravili na potovanje s Spalnim vlakom. Sončki se bodo s tem programom prvič predstavili na regijskem tekmovanju, ki bo 17. maja v Rogaški Slatini.
MPZ Žarek sestavlja pisana množica pevcev od 6. do 9. razreda in res so ponosni, da je med njimi tudi nekaj fantov. Zapeli so slovensko ljudsko Kaj boš Janko delal?, Kogojevo pesem Kaj ne bila bi vesela, svoj nastop pa so zaključili z večno priljubljeno melodijo iz opere Nabucco - Pesem sužnjev. OPZ Sončki in MPZ Žarek vodi zborovodkinja Alenka Štigl. Velika zahvala velja tudi odlični korepetitor-ki Mojci Lukmar, ki je na klavirju spremljala vse tri zbore. Vsem pevcem še enkrat čestitamo in se veselimo novih pevskih uspehov.
Alenka Štigl
Sajenje narcis in tulipanov_
Bilo je decembra, natančneje 2. decembra, ko smo s prvošolci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice posadili čebulice tulipanov in narcis. Pridružili smo se namreč mednarodnemu projektu Narcise in tulipani (Daffodils and Tulips), ki poteka pod okriljem iEARN organizacije.
V zadnjem tednu novembra in v začetku decembra so tulipane in narcise posadili tudi na naših treh podružničnih šolah. Učenci oddelka podaljšanega bivanja so jih v Sedražu sadili skupaj z učiteljico Janjo Holcer, učenci 1., 2. in 3. razreda iz Jurkloštra z učiteljico Magdaleno Stopin-
šek in naravoljubci s PŠ Zidani Most z učiteljico Mirico Štaut. Istočasno je sajenje čebulic potekalo tudi po drugih državah širom sveta na severni polobli.
Čebulice smo sadili pod različnimi pogoji in od saditve dalje budno spremljamo njihovo rast in beležimo napredek. Takoj po zimskih počitnicah je gredica vzbrstenih tulipanov in narcis presenetila učence na PŠ Sedraž, nekoliko dlje pa smo nanje čakali na matični šoli in PŠ Zidani Most. Okrog 10. marca je sonce dodobra ogrelo tudi tla v Jurkloštru in iz zimskega spanja prebudilo njihove čebulice.
Rast tulipanov in narcis bomo skrbno spremljali še vse do razcveta. Medtem
nas bodo razveseljevali cvetoči tulipani, s katerimi smo okrasili okna razredne stopnje in panoje v nekaterih učilnicah, starši pa si lahko na hodniku razredne stopnje naše šole ogledate tudi cvetlice, ki so jih izdelali učenci podaljšanega bivanja.
Klara Trkaj, koordinatorica projekta
Šolski parlament na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice_
Tudi v letošnjem šolskem letu se učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice sestajajo v šolskem parlamentu - najvišjem in izvršilnem organu skupnosti učencev šole. Na uvodnih in zaključnih zasedanjih šolskega parlamenta razpravljajo o različnih aktualnih temah, med šolskim letom opravljajo pestre dejavnosti namenjene sošolcem, kot vsako leto tudi letos izvajajo in se udeležujejo dejav-
nosti, ki jih organizira Zveza prijateljev mladine. Ta je za temo letošnjega nacionalnega parlamenta izbrala temo Otroci in načrtovanje prihodnosti. Parlamentarci so se na šolskih zasedanjih spraše-
vali o tem, kaj jim prinaša prihodnost, v kakšnem svetu želijo živeti in kakšen bo njihov prispevek k boljšemu jutri. Strinjali so se, da je za prihodnost med drugim nujna izobrazba, samozavest, gojenje dobrih medsebojnih odnosov, spoštljiv odnos do narave in vztrajnost. Izvoljen predstavnik - osmošolec Jošt Bezgovšek je te sklepe in poglede predstavil na zasedanju Območnega otroškega parlamenta Celje, ki je zasedal sredi marca na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah.
Špela Mišmaš, mentorica ŠP
OBISK GLEDALIŠČA NASMEH
Mnogi ljudje še vedno verjamejo, da slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, ljudje na vozičkih in vsi ostali »drugačni« ne (z)morejo živeti tako polnega življenja kot ostali, »normalni«.
Igralci Gledališča Nasmeh že dvajset let dokazujejo, da to ne drži. Približno 30 slepih in slabovidnih igralcev, njihovih
spremljevalcev in strokovnih delavcev se trudi, da bi ustvarili nepozabne like, zgodbe, dogodke in predstave. Za njimi je že več kot 60 gostovanj doma in v tujini. Kjer nastopajo, rušijo stereotipe in predsodke o slepih in slabovidnih, premikajo meje videčih.
Od leta 2015 se predstavljajo z avtorskim projektom Kako naprej? Omnibus življenjskih utrinkov. Na odru se znajdejo se v življenjskih situacijah, ki jih poznamo vsi, mi in vi. V predstavi nastopa
tudi naša šestošolka Mia Koritnik, zato smo bili še posebej veseli, da so se odzvali povabilu in ob praznovanju Prešernovega dne nastopili v telovadnici šole.
Po nastopu sva se z igralci Anjo Hočevar, Ireno Temlin, Mio Koritnik, Dado Strle, Dariom Vogričem in Luko Pavli-nom, pridružila pa sta se jim tudi Klemen Vrabec, ki je v predstavi poskrbel za izdelavo scene, luč in ton ter Maja Kori-tnik, »deklica za vse«, kot si sama pravi, pogovarjali Kristina in Klementina.
48
i l''*'*4
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Zakaj ste se odločili za avtorski projekt in kdo je imel idejo za scenarij oziroma vsebino predstave?
Anja: Na začetku smo želeli sami napisati besedilo, kot igralci, ampak je bilo preveč improvizacije, ponavljanja. Vajeti sta prevzela režiserja Mišo Micic in Sara Lucu ter napisala tekst o utrinkih življenja, ki se lahko zgodijo vsakomur.
Se je katera od zgodb zares zgodila?
Luka: Pica. Zgodila se je moji prijateljici, ki mi je zgodbo povedala, ko sva šla na kosilo. Enkrat je poskušala doma speči pico. Testo je položila na pekač, nanj vse naložila in na koncu ugotovila, da ne gre v pečico. Ko smo začeli pisati tekste, sem se tega dogodka spomnil in ga zapisal.
Vas je česa strah, da bi se med predstavo lahko zgodilo?
Irena: Hoja - ta je nam slepim hudič. Ko si z mislimi zatopljen v tekst in se nekajkrat obrneš ali te preseneti odziv publike, in je že obrat za deset stopinj preveč lahko dovolj, da se spotakneš ob nogo stola, to me je najbolj strah. Spomnim se predstave, kjer sem se na odru tako samozavestno obrnila in začela hitro hodit .. samo za mano je prišla in za-vpila »Ne tja!«. Sem bila že en korak čez oder (smeh).
Dario: Težko je, ko razmišljaš na »dva konca«; kod boš hodil in kaj boš govoril.
Klemen: Gledališki govor ni normalen govor, je naučeno pripovedovanje, izražanje čustev, ne le govorjenje in branje, daleč od tega. To počne en del možganov, drugi del pa misli še na 15 drugih stvari.
Irena: Tudi naša hoja je naučena. Vzamem revijo in me skrbi, ali jo bom prav obrnila, da je ne bo Anja narobe gledala, in se bo publika smejala. Ampak to ni za nas noben problem (smeh).
Kaj se zgodi, če pozabite besedilo?
Klemen: Dada je videča in ima na odru pri sebi besedilo in priskoči na pomoč, če se kje »zatakne«.
Maja: Dada je uradna, Mia pa neuradna prišepetovalka, saj si je zapomnila besedila vseh vlog (smeh).
Anja: Tema predstave je zelo hvaležna in lahko po ovinkih pridemo nazaj do pravega besedila
Klemen: Tu je improvizacija lažja kot na primer pri Hamletu, kjer je besedilo do pike natančno.
Mio na hodniku srečujemo z belo palico. Vi ste se na odru suvereno orientirali brez vseh pripomočkov. V čem je skrivnost?
Dario: Ni skrivnosti. Hoja je naučena.
Mia: Na odru imamo 4 preproge. Med njimi križ po katerem se orientiramo. Vodi nas do zaodrja ali sedežne, mize. To smo se zmenili še med vajo.
Anja: Mi temu križu pravimo ulice. Kateri tepih je to? Desni sprednji, levi zadnji. Razporeditev mora biti vedno enaka, tudi razmik med njimi je dogovorjen in stalen. Vlada red, kot pri ostalih stvareh v našem življenju. Tudi vsak oder je drugačen, Najprej gremo »čez«.
Kakšno pa je vzdušje na vaji, imate »šefa ali šefico«, ki pove, kaj in kako morate nekaj narediti, ali lahko vsak prispeva svojo idejo?
Vsi: Imamo (smeh)
Dada: Vzdušje na vajah, premierah, predstavah, pravzaprav vedno, je odlično. Toliko, kolikor se jaz s to družbo na-smejem in verjamem, da tudi vsi ostali. Naučili so me, da se vse da, nič ni nemogoče, tudi če se kaj zgodi in nastane panika, smo vedno rešili problem. Med nami vladajo sproščenost, prijateljstvo in smeh. Prepirov ni, vse se zmenimo konstruktivno.
Klemen: Strokovno gledano pa je normalno, da če režiser nekaj od tebe zahteva in to ne spelješ, jih boš zagotovo slišal, kot učiteljico v šoli, sistem je enak. (smeh)
Mia je najmlajša članica gledališkega ansambla. Kako ste jo sprejeli?
Anja: Z Mio se poznava z različnih delavnic že od njenega osmega leta. Vedno se mi je zdela pametnejša od drugih, delovala je bolj odrasla, zrela, zato sem vedela, da se bo znašla tudi v gledališču. Postali sva dobri prijateljici.
Irena: Lepo je, če imamo med seboj kakšnega mlajšega. Mia je najmlajša, Luka in Anja sta srednja generacija, ostali smo malo starejši.
Mnogi izmed nas si nismo mogli predstavljati, da lahko slepi in slabovidni igrajo v gledališču. Velikokrat k vam pristopijo ljudje, ki so prav tako nevedni?
Dada: Za to je potreben pogum.
Klemen: Velikokrat se zgodi, da po predstavi do mene pridejo ljudje in me sprašujejo o predstavi in igralcih. Sami ne zberejo dovolj poguma, da bi nagovorili igralce.
Dada: Največkrat kar slepi pristopijo prvi in pogovor steče.
Klemen: Veliko slepih hodi na predstave slepih. Tako njih v dvorani še bolj »postrani« gledajo kot igralce na odru, češ, kaj delajo v dvorani, če nič ne vidijo.
Dada: Namen naših predstav je ljudem predstaviti, da v življenju ni ovir, tudi če so ljudje slepi ali slabovidni ne zmorejo nič manj. Želimo pokazati, da med nami ni razlik.
Z Mio se učimo, kaj slepi in slabovidni pravzaprav vse znajo in zmorejo. Kaj vas najbolj zmoti ali razjezi, da videči mislimo, da jih vi ne znate in ne zmorete?
Mia: Nekateri me na primer vprašajo, če sem včeraj gledala film in se hitro popravijo. Tudi mi gledamo televizijo, slike. Vidimo s prsti in ušesi.
Anja: Največkrat se zgodi, da nam želite pomagati, mi pa pomoči ne sprejmemo in ste zato užaljeni. Naše poti so naučene na pamet, tako tukaj na odru kot zunaj, na cesti. Če nas zmedete na poti, ki jo dobro poznamo, nas pocukate za rokav ali „odvlečete" čez cesto in pustite na nekem travniku in greste, ne znamo več naprej.
Klemen: Te ovire se kažejo v vsakdanjem življenju. Tudi pri predstavi. Ljudje ne vedo, kako bi se približali slepemu ali slabovidnemu človeku, se rokovali ali začeli pogovor. Ljudje se ne znamo obnašat z »drugačnimi«, ne samo s slepimi in slabovidnimi.
Naslov igre je Kako naprej? Kakšni so vaši načrti?
Irena: Ne vem. Pa brez skrbi, to je čar življenja. Pomembno je, da gremo naprej.
Najlepša hvala za vaš čas. Bodite še naprej tako uspešni in srečno pot.
Klementina Ulčnik in Kristina Starc, pri zapisu sta pomagali še Pika Penko in učiteljica Jasmina Oblak
49
GLASBENA SOLA
fa
GLASBENAŠOLA LAŠKO-RADEČE
Tekmovanja
Spomladanski meseci v glasbeni šoli so še posebno pestri. Udeležujemo se različnih tekmovanj, občinskih, regijskih in državnih revij ter pripravljamo različne nastope in projekte. Prav tako pa že pogledujemo proti novemu šolskemu letu in vpisu novih učencev.
46. državnega tekmovanja mladih glasbenikov RS ki je potekalo v glasbenih šolah gorenjske regije so se udeležili in prejeli sledeče:
-	Miha Škorja, harmonika, 1.b kategorija, bronasta plaketa. Učitelj Boris Razboršek.
-	Aleksander Klenovšek, tolkala, 1. a kategorija, bronasta plaketa. Učitelj Benjamin Kos, korepetitorka Nina Mole.
-	Daniela Kovač, trobenta, 1. c kategorija, zlata plaketa. Učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič.
-	Trio TriAngels v sestavi Val Jelenski, Tjaša Kosem in Nace Naj Slakonja, komorne skupine s klavirjem, 1.b kategorija, zlata plaketa. Učiteljica Maja Glavač.
25. državnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev »Opus 1« v Ljubljani so se pod mentorstvom Špele Medved udeležile in prejele:
-	Kategorija A1 solo: Špela Ojsteršek, zlato priznanje.
-	Kategorija A2 solo: Brina Klinar, bronasto priznanje.
-	Kategorija A2 duet: Sara Bačič in Ema Šolar, zlato priznanje; Neja Ozimek in Hana Obrez, srebrno priznanje.
-	Kategorija B solo: Zarja Nemec, bronasto priznanje.
-	Kategorija B duet: Taja Padežnik in Katjuša Tratar, bronasto priznanje.
14. mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu
sta se udeležila in prejela:
-	Žiga Kmetič, bariton, kategorija A, prva nagrada. Učitelj Boštjan Župevc.
-	Neja Lapornik, klarinet, kategorija B, druga nagrada. Učitelj Primož Razboršek.
Oba je korepetiral Dejan Jakšič.
Mednarodnega tekmovanja v Varaždinu se je udeležil David Polanc, klarinet, kategorija B in prejel III. nagrado. Učitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič.
9. Mednarodnega tekmovanja Svirel so se udeležili in prejeli:
-	Sara Čopar in Maja Knez, citre, kategorija C, bronasto priznanje. Učiteljica Janja Brlec.
-	Klara Sonc, citre, kategorija C, srebrno priznanje. Učiteljica Janja Brlec.
-	Karolina Lukmar, violina, kategorija C, srebrno priznanje. Učiteljica Vida Rudolf, korepetitorka Mojca Lukmar.
-	Lea Čeč, violina, kategorija C, bronasto priznanje.
-	Kaja Rainer, violina, kategorija B, srebrno priznanje. Učiteljica Maja Glavač, korepetitorka Nina Mole.
-	Trio TriAngels v sestavi Val Jelenski, Tjaša Kosem in Nace Naj Sla-konja, kategorija C, zlato priznanje. Učiteljica Maja Glavač. Vsem tekmovalcem,
mentorjem, korepetitorjem in ostalim udeležencem v procesu priprav iskreno čestitamo za dosežen uspeh in želimo veliko delovne energije tudi v prihodnje.
Drugi nastopi in projekti_
Eden od ciljev izobraževanja v glasbeni šoli je zagotovo nastopanje. Naši učenci imajo veliko priložnosti, da zaigrajo in zaplešejo pred občinstvom. Skozi šolsko leto pripravimo in sodelujemo na več kot 170 nastopih.
V pomladnih mesecih že tradicionalno pripravimo »CICI« koncert, kjer se občinstvu predstavijo naši najmlajši učenci, ter koncert »Glasba ne pozna meja«, kjer je pihalni orkester enote Laško že sedmo leto zapored pripravil koncert z gostujočim or-
kestrom. Tokrat je bil še prav poseben, saj smo prvič v goste povabili več orkestrov. Letošnja rdeča nit je bila - medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje. V projektu so še sodelovali Veteranska godba »Gambrinus« iz Laškega, Puhački orkester GŠ Bla-goje Bersa (HR) in Gradska Glazba Zadar (HR). Z izpeljanim projektom smo dokazali, da za glasbo meje ne obstajajo, le priložnost potrebuje, da v muziciranju poveže glasbenike in poslušalce različnih kultur in starosti. Prepričani smo, da tovrstno sodelovanje pomembno prispeva k razumevanju medkulturnega povezovanja, gre za izkušnje in doživetja, ki nas vse bogatijo.
Sodelovanje je v glasbi neizogibno. Temu elementu smo letos še posebej namenili pozornost. Poleg družinskega nastopa, kjer so sodelovali družinski člani, smo letos pripravili tudi šest medrazrednih nastopov, kjer smo v ospredje postavili sodelovanje med učenci. Cilj nastopa je bil povezovanje učencev z raz-
50
GLASBENA ŠOLA/MLADI
ličnimi inštrumenti in njihovo lastno ustvarjanje. Ideja je bila dobro sprejeta tako s strani učencev kot tudi poslušalcev in prav gotovo bomo z njo nadaljevali tudi v prihodnje.
Pogled naprej ..._
Glasbena šola ima pomembno vlogo pri kulturnem izobraževanju in dogajanju v kraju. Glasbena in plesna umetnost pomembno vplivata na celostni razvoj otroka. Spodbuja ga k razvijanju njegovih glasbeno plesnih sposobnosti, pomembno vpliva na otrokov osebni, socialni, estetski, moralni, motorični in intelektualni razvoj.
Zato vas v mesecu maju vabimo na dan odprtih vrat in informativni dan, da pobližje spoznate našo glasbeno šolo in doživite dogajanje v njej. Prav tako pa vas prisrčno vabimo tudi na vse ostale naše dogodke, ki si jih lahko ogledate na spletni strani šole.
Marko Razboršek, pomočnik ravnateljice
Poizpitni žur v Ljubljani in Mariboru
V QIÄEJfÖ SOLO


Po kratkih nočeh preživetih za debelimi knjigami in težkih izpitih, je bil spet čas, da smo se člani Laškega akademskega kluba družili ob dobri družbi v Mariboru in Ljubljani. Študentje, ki študiramo v Ljubljani, smo se v sredo, 22. februarja, zbrali v Pubu pod Skalco in nazdravili na uspešno opravljene izpite. Mariborčani pa smo se 21. februarja družili v Kavarni Trust in druženje kasneje nadaljevali v klubu Trust.
LAK-ovo smučanje v Nassfeldu
Konec februarja, natančneje v soboto, 25. 2., smo se odpravili na smučarski izlet v Nassfeld. Kljub malo slabše urejenim progam smo se imeli super in dobro izkoristili sončen dan. Na poti nazaj smo se ustavili še v Lovskem domu Stol na večerji, tako da smo se v Laško vrnili v poznih večernih urah.
Ob poslavljanju od zimskih radosti in v pričakovanju pomladi so se v Laškem akademskem klubu zgodili štirje dogodki. Naše moči pa so bile precej časa usmerjenje še v dva, že tradicionalna dogodka - Akademski ples in Lakov kulturni vikend.
LAK-ova Photoshop delavnica
Večer družabnih iger
V soboto, 4. februarja, smo prvič v naših prostorih organizirali večer družabnih iger za vse člane. Borili smo se za totem, izmenjevali si glino in ovce, smejali ob pantomimi in kar je najbolj pomembno - brez mobilnih telefonov in računalnikov smo uživali s prijatelji.
Laški akademski klub je v soboto, 18. marca, in nedeljo, 19. marca, organiziral delavnico, na kateri so imeli člani LAK-a ter zunanji obiskovalci možnost naučiti se osnov programa Photoshop. Delavnica je trajala 6 ur, vsak dan po 3 ure in sicer v Otročjem centru Laško. Delavnico je vodila ŠKIS-ova izkušena trenerka Nika Baznik.
Delavnice se je udeležilo 7 vedoželjnih udeležencev, ki so se večinoma prvič srečali s tem programom oziroma so bili še neizkušeni. V dveh dneh so si pridobili osnovne izkušnje, s pomočjo katerih lahko urejajo fotografije in tudi sami kaj novega ustvarijo.
51
ŠPORT IN REKREACIJA
ALEŠ KNEZ OBČINSKI PRVAK V NAMIZNEM TENISU
Tako kot vsako leto smo tudi v decembru 2016 izvedli občinsko prvenstvo v namiznem tenisu (posamezno in dvojice). Udeležilo se ga je 20 tekmovalcev, od tega dve dekleti. Po zanimivem in kvalitetnem turnirju je v kategoriji posamezno slavil Knez Aleš, drugo mesto je osvojil Tramšek Martin, tretje pa Petek Bogdan.
Med dvojicami je prvo mesto osvojil par Tramšek Martin--Knez Aleš, drugo mesto je pripadlo dvojici Knap Anton-Lipar Alojz, tretje mesto pa sta osvojila Petek Mirko-Ulaga Marjan.
Na koncu bi se še rad zahvalil podjetju AGM Nemec iz Sedra-ža za prispevane nagrade.
Aleš Knez
SMUČARSKI SKAKALEC TOMI JOVAN USPEŠNO ZAKLJUČIL SEZONO
Tomi Jovan je na prvi pogled običajen 17-letni srednješolec. Ko izveš, kako preživlja dneve, o čem povečini razmišlja in kateremu športu je poklonil dušo in srce, se ne zdi več tako običajen. Laščan Tomi Jovan je namreč smučarski skakalec. Zastrupil ga je šport, za katerega dihajo tudi bratje Prevc in ostali uspešni slovenski skakalci.
Smučarski skoki so ga navdušili pri desetih letih. Ko je videl, kako skače sosed, je želel, kot se za radovedne dečke spodobi, poskusiti še sam. Hlače se mu zaradi višin nikoli niso tresle. Začetno navdušenje ni pojenjalo in Tomi je resneje zastavil zadevo. Smučarske skoke je začel trenirati, sprva v velenjskem klubu. Danes kot član mladinske ekipe, ki nastopa tudi v članski postavi, zastopa klub SK Zagorje. In kaj pravi o skakalnicah: »Vsaka je drugačna in smučarski skoki se mi zdijo izjemno zanimivi in privlačni.«
Tomi, ki obiskuje Srednjo tehniško šolo Kranj, pod okriljem trenerja Primoža Triplata trenira v Kranju. Med uspehe sezone, ki se je zaključila nekaj tednov nazaj, si šteje: 8. mesto na tekmi v Ljubnem, 6., 5. in 3. mesto na tekmah v Kranju, na kvalifikacijah za Olimpijski festi-
val evropske mladine v Turčiji v Planici je dosegel odlično 3. mesto, v Turčiji na posamičnih tekmah 5. mesto. V Turčiji pa je bil Tomi tudi del zmagovalne ekipe, ki je domov prinesla zlato medaljo v kategorijah ekipno moški ter mešano ekipno. K svojim uspehom prišteva tudi dejstvo, da so na kvalifikacijah za Olimpijski festival evropske mladine v Turčiji in sicer za letnik 2000/2001 izbrali le štiri Slovence, eden od njih je bil Tomi Jovan. Že tako dobro sezono je Tomi zaokrožil še z 8. mestom na nemških OPA igrah in 9. mestom na državnem prvenstvu v kategoriji mladincev do 18 let, ki je potekalo v Planici.
Fant, ki se na planiški Bloudkovi velikanki ponaša z osebnim rekordom 137 metrov, ima smele načrte. Seveda si želi čim boljših in čim daljših smučarskih skokov. Z največjim veseljem pa pričakuje dan, ko se bo lahko podal na »smučarske« velikanke.
NPT
Foto: Osebni arhiv Tomija Jovana
52
ŠPORTNO DRUŠTVO REČICA
Zimska občinska liga_
V soboto, 11. marca, se je zaključila Zimska občinska liga v futsalu, sezona 2016/2017, ki je potekala v telovadnici OŠ De-bro. Prijavljenih 16 ekip je tekmovalo v dveh jakostnih skupinah. V prvi ligi so pokali pripadli: 1. mesto: Bogi Team Bohorč (37 točk), 2. mesto: Lipov List (36 točk) , 3. mesto: Ključavničarstvo Plank (33 točk). Nagrado naj strelca je že drugo leto zapored osvojil Matjaž Toplak (36 golov), naj igralec je bil Matic Lokovšek in naj vratar Tadej Romih. V drugi ligi so pokali pripadli: 1. mesto: Sumo FC (27 točk), 2. mesto: Jurklošter (23 točk), 3. mesto: Prevozi Blatnik (20 točk). Naj strelec: Sladjan Lazič (42 golov), naj igralec: Tomi Maze in naj vratar: David Sevšek. Nagrada za Fair Play je bila podeljena ekipi Sumo FC.
Vsem ekipam čestitamo za uvrstitve in dosežena mesta!
Letna občinska liga v futsalu_
Športno društvo Rečica vas tudi letošnjo sezono vabi na ogled tekem letne občinske lige v futsalu. V občinsko ligo Laško je prijavljenih 20 ekip, ki so razdeljene v A in B skupino. Letos bodo z vami naslednje ekipe: Vama Gradnje, Štore Team, Darles, Cinkarna Celje, Amaterji, Lipov List, PGD Laško, ŠD Vrh nad Laškim, ŠD Jurklošter, Play Off Debro, Inox Verbovšek, Dramlje, AS Kačičnik, Športno društvo Rečica, Alfa Force, ŠK Breze, Laško Pivo, ŠD Ranivok 2007, Sharks Rečica in Hajek Team.
Tekme bodo potekale na igrišču Osnovne šole Primoža Trubarja Laško vsak petek, med 16.00 in 23.00. Z ligo začnemo 31. marca (pokalni turnir) in jo v prvem delu zaključimo v drugi polovici junija. Po poletnem premoru, ko bo najboljših 10 ekip že razvrščenih v 1. ligo, preostalih 10 ekip pa v 2. ligo, nadaljujemo 1. septembra in jo zaključimo v drugi polovici oktobra, ko bo izvedena slovesna podelitev pokalov najboljšim. Ligo omo-
ŠPORT IN REKREACIJA
gočajo: Občina Laško, ROSSI SPORT, Gostišče in Pizzerija Bezgovšek ter TV Laško Šmocl. Vabljeni na ogled tekem!
Kresovanje v Rečici_
Tudi letošnje leto se boste lahko 30. aprila od 18. ure dalje zabavali že na osmem zaporednem kresovanju v Rečici, ki bo izvedeno na igrišču v Hudi Jami. Najprej bomo pripravili program za vse otroke, ki bodo kres obiskali skupaj s starši. V nadaljevanju bomo poskrbeli za zabavo s plesno glasbo in dobrim vzdušjem, ki ste ga v Rečici že navajeni.
Rezervacija igrišča v Rečici_
V mesecu maju vam znova pripravimo igrišče za igranje odbojke na mivki in poletne piknike. Rezervirajte si svoj termin že danes(031/597-598, Nik).
Bojan Šipek
PRI STRELSKEM DRUŠTVU MALA BREZA Z NOVIM VODSTVOM
Čas vse prehitro teče in z njim dogodki, ki se vrstijo drug za drugim.
Eden pomembnejših je bila zagotovo letna skupščina Strelskega društva »Celjska četa« Mala Breza, kjer smo se ponovno zbrali skupaj člani in skozi poročila obudili spomine na preteklo leto ter si zastavili načrte za letošnje leto. Na skupščini pa je prišlo tudi do nekaterih kadrovskih sprememb. Tako smo po 18 letih uspešnega predsednikovanja Cvetka Privška na njegovo željo za naslednje mandatno obdobje izvolili novega predsednika, Marjana Ocvirka. Do sprememb pa je prišlo tudi pri sestavi članov upravnega odbora.
Na strelskem področju sta bila minula dva meseca precej bogata z
dogodki, saj se je strelska sezona bližala zaključku in so bili termini za zadnji krog tekmovanja tesno skupaj. V tem času smo organizirali občinsko prvenstvo z zračno puško, kjer je nastopilo devet tekmovalcev, od tega dva naša strelca, občinskega prvenstva s pištolo pa smo se udeležili trije člani. Bolj odmevna tekma je prav gotovo regijsko prvenstvo, kjer smo bili
ponovno v vlogi organizatorja in sicer za zračno pištolo. Na tem tekmovanju smo si uspeli izboriti 3. mesto ekipno, norme za nastop na državnem prvenstvu pa še vedno nismo dosegli ne posamezno, ne ekipno. Organizirali smo tudi tradicionalno družinsko tekmo za pokal Dneva žena ter mučenike za naše članice in člane.
Sekcija za kulturno dejavnost našega društva pa je skupaj s člani pripravila že 51. prireditev, namenjeno zlasti ženam, materam in dekletom. Spomnili pa smo se tudi praznika, ki si ga lastimo moški. Za vse prisotne smo pripravili poldrugo uro bogatega programa, ki je vseboval skeče, recitale, glasbene nastope in nastope naših najmlajših ter za-kusko.
Ob tem dogodku je skupina marljivih članic, združenih pod imenom Vrtnica pripravila razstavo svojih izdelkov.
Matic Marot
53
ŠPORT IN REKREACIJA
32. MARČEVSKI POHOD NA ŠMOHOR
Nedelja, 19. marec 2017 - vonj po pomladi , Jožefovo in lepo jutro ter obet za lep dan. Na takšen dan smo odšli na že 32. marčevski pohod na Šmohor, ki ga organizira Planinsko društvo Laško.
Bilo nas je veliko, kar se je videlo na Šmohorju, sicer pa smo hodili posamič, uživali v hoji ter lepem pogledu na okolico.
Če je pohod tradicionalen, so postali tradicionalni udeleženci naši najmlajši člani - »Klinčki«, ki jih je kar mrgolelo po poti in v koči ter ob koči. Bilo je jih
pravo zadovoljstvo pogledati in seveda so vnesli še več živahnosti v sicer živahno vzdušje na Šmohorju.
Najbolj zvestim pohodnikom je društvo izročilo posebna darila, tradicionalno se je Jožetov in Jožic spomnila oskrbnica Helena.
V kulturnem programu smo gostili Knapovski oktet, ki deluje pri Rudarsko etnološkem društvu Huda jama - Brezno, ki se niso izkazali le z dobrim petjem, temveč so nam pokazali tudi občudovanja vredne rudarske uniforme.
Vse pa je potekalo v znamenju 95-le-tnice, ki jo Planinsko društvo Laško praznuje v letošnjem letu.
Zdenka Pešec, predsednica PD Laško
VOLILNI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA LAŠKO
Planinsko društvo Laško je imelo 4. 3. volilni občni zbor.
V letu 2017 se je iztekel štiriletni mandat dosedanjemu vodstvu, ki je občnemu zboru predstavilo opravljeno delo, zlasti pa delo v zadnjem letu, saj je na vsakem vmesnem rednem občnem zboru bila podana obširna informacija o realizaciji letnih planov dela.
Planinsko društvo Laško je solastnik Doma na Šmohorju (10 % je v lasti Planinske zveze Slovenije), na katerega pa so po dogovoru prenešene celotne upravljavske pravice, kar pomeni zlasti skrb za investicijsko in redno vzdrževanje.
Društvo je tako izvedlo kar nekaj investicij, ki zagotavljajo okolju prijazno kočo, kočo, ki omogoča ustrezno kvaliteto storitev in varnost planincem oziroma obiskovalcem.
Tako je v preteklem letu bila vgrajena čistilna naprava, ki je za društvo bila ne le velik finančni zalogaj, pač pa tudi iz-
jemno zahtevna tehnično izvedbena naloga. Pri realizaciji sta pomagali Občina Laško in Komunala Laško, ki jima je občni zbor izrekel zahvalo. Zahvala je bila izrečena tudi glavnemu koordinatorju vseh del, dosedanjemu podpredsedniku društva Marjanu Kozmusu.
Nabavljen je bil tudi defibrilator, kar zagotavlja v vsakem trenutku nudenje nujne prve pomoči tistim, ki bi je bili potrebni.
Pod vsemi klopcami pred kočo so bile položene pohodne plošče, da se utrujene noge laže odpočijejo. Za rekreacije željnim so nabavljena nova odbojkarska mreža in novi nogometni goli, za najmlajše pa so postavljena dodatna igrala.
Dom je bila v preteklem letu za obdobje petih let znova oddan v najem oskrbnici Heleni Perko.
Skrb za dobro stanje koče in okolice ter za nudenje vsega potrebnega udobja za obiskovalce, zlasti pa za družine, je
J
prepoznala tudi Planinska zveza Slovenije, saj je društvo prejelo certifikat družinam prijazna planinska koča in se je tako uvrstila med 41 koč od 179 koč, kolikor jih upravljajo planinska društva, ki razpolagajo s takšnim certifikatom.
Certifikat pa terja stalno skrb društva, zlasti pa oskrbnice, ki vzdržuje stanje, ki opravičuje certifikat, podeljen za obdobje štirih let.
Občni zbor je dosedanjemu vodstvu podelil razrešnico, ko je pred tem brez pripomb potrdil opravljeno delo, ki ga je kot transparentnega potrdil tudi nadzorni odbor in izrazil zadovoljstvo nad dosledno namensko porabo finančnih sredstev društva.
Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo društva, in sicer za predsednico Zdenka Pešec, za podpredsednika Jurij Videc, za tajnico Nataša Krašek, po funkciji pa so člani upravnega odbora vsi vodje odsekov in odborov.
Izvoljeni so bili še nov gospodarski odbor, ki ga bo odslej vodil Marjan Koz-mus, nadzorni odbor v sestavi Roman Mavri, Cveto Brod in Andrej Wiegele ter častno razsodišče v sestavi Andrej Mavri, Edi Lah in Fanika Wiegele.
Planinsko društvo tako z novim vodstvom vstopa v leto, v katerem praznuje svojo 95- letnico, ki jo bo svečano obeležilo 30. septembra 2017 na Šmohorju.
Občni zbor so pozdravili navzoči gostje iz društev MDO Zasavje in sosednjih društev, predstavnik Občine Laško in Komunale Laško, pisne pozdrave je poslala KS Rečica in vodstvo MDO, vsi pa so izrazili prepričanje, da bo društvo tudi v bodoče delalo tako dobro kot doslej, saj se to kaže v 95-letnici obstoja društva.
Zdenka Pešec, predsednica PD Laško
54
ŠPORT IN REKREACIJA
DVE CLANICI PLANINSKEGA DRUŠTVA RIMSKE TOPLICE PREJELI NAJVIŠJE PRIZNANJE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
V letu 2016 sta dve prizadevni in aktivni članici PD Rimske Toplice praznovali visoka življenjska jubileja. Hedvika Pavčnik je praznovala 85., Štefka Pavč-nik pa 80. rojstni dan. Planinsko društvo Rimske Toplice se jima je želelo zahvaliti za dobro, dolgoletno in uspešno delo v PD s tem, da so ju predlagali za prejem najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije. Prejemniki posebnih priznanj PZS so lahko samo članice in člani, ki so že prejeli Zlati častni znak PZS, ki sta ga planinki prejeli že pred leti. V pododboru za priznanja pri PZS so se s predlogoma in utemeljitvama strinjali in tako sta bili povabljeni na svečano podelitev najvišjih priznanj PZS. Svečana podelitev je potekala v Lendavi, in sicer 3. decembra 2016.
Na odlično pripravljeni proslavi je sodeloval Komorni pevski zbor Vita iz Lendave. Skozi celo prireditev so peli slovenske pesmi v prelepem aranžmaju za pevski zbor. Folklorna skupina Lendava je nastopila v folklornih oblačilih, ki so sešita po krojih izpred več kot 100 let. Glasbena skupina Lendava je na značilnih prekmurskih glasbilih zaigrala in zapela nekaj starejših ljudskih pesmi, ki so si jih peli Prekmurci nekdaj.
Prireditev je potekala dvojezično, v slovenščini in madžarščini. Govorniki -predsednik PD Matica Murska Sobota Jože Ružič, predsednik PD Lendava Štefan Kozak in župan občine Lendava mag. Anton Balažek, so v obeh jezikih poudarili pomen delovanja planinskih društev. Še posebej danes, ko se srečujemo z upadom članstva, ko birokratske zahteve zelo otežujejo delovanje društev, predvsem pa zato, ker planinska dejavnost povsod te-
melji na prostovoljstvu. Ta čas pa ni naklonjen ne prostovoljstvu ne prisrčnemu druženju, ki združuje planince pri njihovem delu in hoji v gorah. Predsednik Planinske zveze Slovenije je še posebej poudaril, kako pomemben je prispevek današnjih nagrajencev za nastanek, razvoj in obstoj planinskih društev vse do danes.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je ob pomoči podpredsednikov PZS in članic in članov pododbora za priznanja pri PZS podelil priznanja.
Hedvika Pavčnik je prejela Spominsko plaketo ob 85. letnici. Članica PD je od leta 1953. Od samega začetka je aktivno sodelovala pri gradnji koče na Ko-pitniku, pri njenem vzdrževanju, pri gradnji vodovoda, bila je tudi aktivna članica upravnega odbora in blagajničar-ka društva. Dolga leta je tudi dežurala na koči na Kopitniku. Ko je leta 1981 opravila izpit za planinsko vodnico, je v slovenske planine pogosto vodila skupine planincev. Prav tako je bila pobudnica za pobratenje PD RT s PD Mosor iz Splita. Večkrat se je udeležila njihovega vzpona 100 žena na vrh Mosorja v mesecu marcu. Ker je ta planina visoka nad 1300 metrov, v tem času lahko na vrhu zapade precej snega, piha burja in poledenijo poti. Obiskovalci niso najbolj vešči zimskih razmer (ne z obutvijo, ne z opremo), zato je kot izkušena vodnica večkrat reševala življenja na teh pohodih.
Štefka Pavčnik je prejela Svečano listino, najvišje možno priznanje PZS. Je članica PD RT od leta 1959. Z možem Poldetom sta vse do Poldetove smrti leta 1991 dežurala na Kopitniku. Med gradnjo koče in male koče je skrbela ne samo
za prehrano, temveč je poprijela tudi za vsako potrebno delo. Dolga leta je bila članica upravnega odbora, dva mandata pa nadzornega odbora PD. Od leta 1974 do leta 2006, z vmesno prekinitvijo enega mandata, je skrbela za društvene finance. Dokumentacija in arhiviranje sta bila zgledno urejena. Kot blagajničarka je bila nepogrešljiva pri pripravi in izvedbi številnih prireditev. Več kot 30 let je vodila Matično knjigo članstva. Pobirala je članarino in v društvo vabila nove člane, ljubitelje gora. Tudi sama je rada zahajala tako v sredogorje kot tudi v visokogorje. Za svoje delo, predvsem na gospodarskem področju, je prejela številne zahvale in priznanja. Tako od matičnega društva, kot tudi od Meddruštvenega odbora Zasavskih planinskih društev in tudi PZS.
Po proslavi smo si skupaj ogledali še razgledni stolp Vinarium. Žal je bilo rahlo megleno, zato se ni videlo prav daleč. Domačini pa so povedali, da se v jasnem vremenu vidi kar štiri države: Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Na turistični kmetiji pod Vinariumom pa smo dobili še malico. Kaj bi drugega kot odličen bograč.
Obe lavreatki se iskreno zahvaljujeta UO PD Rimske Toplice, da so ju predlagali za ti priznanji. Obe pa hkrati tudi vabita vse, še posebej mlade, da se odločite in postanete člani planinskega društva. Tu boste dobili potrebna znanja in vedenja za varno hojo v gore. Poleg tega se boste v društvih srečali z ljudmi, s katerimi boste še bolj doživeto občutili lepote hoje v gore. Pa naj bo to vzpon na sosednji grič ali pa tura na Triglav.
Varen korak!
Brigita Pavčnik
55
ŠPORT IN REKREACIJA
POHOD u m
v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH
sobota, 22. april 2017
start ob 9.00 na parkirišču gradu Tabor Laško
• Potek: Laško (grad Tabor), vrh Huma, Zahum, grad Tabor • Zahtevnost: srednje zahtevna • Čas trajanja: 1 -2 uri • Dolžina: 3,8 km • Startnina: 5,00 EUR, otroci brezplačno
Vabljeni
Organizatorja: SIK in Občina Laško
Več informacij TIC Laško, www.lasko.info II PO LAŠKIH POTEH
4. POHOD IZ SLOG V LOG
v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH
sobota, 27. maj 2017
start ob 9.00 pri kozolcu v Tevčah Vabljeni
Organizator: Strelska družina »CeLjska četa« MaLa Breza, Sekcija za kulturno dejt
Več informacij TIC Laško, www.lasko.info 13 PO LAŠKIH POTEH
22. POHOD PO AŠKERČEVI POTI
v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH
sobota, 10. junij start ob 7.00 izpred ŽP v Zidanem Mostu
Vabljeni
Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplice
Več informacij TIC Laško, www.lasko.info il PO LAŠKIH POTEH
56
šport in rekreacija
DEJAN ZnVEC BOXING GALA V LAŠKEM
V petek, 21. aprila, se bo v Thermani Laško odvijal poseben boksarski spektakel »Dejan Zavec Boxing Gala«. Gre za nov koncept boksarskega dogodka, ki hkrati predstavlja tudi pomemben mejnik v delovanju doslej najboljšega slovenskega boksarja, Dejana Zavca. Kot trener in zdaj tudi gostitelj boksarskih večerov želi Dejan nadaljevati svojo zgodbo v slovenskem boksu. Zgodbo o tradicionalnem borilnem športu, ki v sebi nosi spoštovanje tekmecev v ringu. Varovanci Dejana Zavca
se bodo v boksarskem dvoboju v Laškem pomerili mi boksarji Srbije. Več na www.dejanzavec.com.
> m i .
z izbrani-
L*- - f
1«% _
ñ
• -
sïtear*
tJffti; - 'i
BEFk VlSas
KOLESARJENJE IN DRUŽENJE
skrajšan 78 km... 6 vzponov... 1.880 v.m. za trekking in gorska kolesa
»aIM^^HhH
Prijave in informacije: '"-1* E: Luka.picejQlasko.si in deangstik-Lasko.si
57
gasilci/društva
GASILCI OPRAVILI OBRAČUN OPRAVLJENEGA
DELA V LETU 2016
V februarju in marcu gasilci vsako leto opravimo analizo opravljenih aktivnosti in uspešnosti poslovanja v preteklem letu.
Za leto 2016 velja, da so bile gasilske enote vseh naših društev zelo aktivne, tako na področju opravljenih nalog, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju javne gasilske službe, kot na področju izobraževanja in usposabljanja operativnega članstva ter društvenih dejavnosti.
Gasilske enote so v letu 2016 posredovale v 100 intervencijah, kar je 40 intervencij več kot v letu 2015. V teh intervencijah je sodelovalo 977 gasilcev in pri teh intervencijah opravilo 1884 ur prostovoljnega dela.
Skozi izobraževalne programe, ki so v pristojnosti Gasilske zveze, je šlo 131 operativnih gasilcev in gasilk ter pri tem opravilo 2328 izobraževalnih ur. V Izobraževalnem centru RS na Igu se je za posamezne specialnosti izobraževalo 40
naših gasilcev. Skupaj se je torej raznih oblik izobraževanja udeležilo 171 operativnih članov in članic naših gasilskih enot.
Sicer pa je konec leta 2016 bilo v vseh osmih društvih GZ Laško 1033 članov in članic in od tega je 243 operativnega sestava.
Gasilska zveza Laško je v letu 2016 imela 140.346.00 EUR prihodkov in 132.666,30 EUR odhodkov, kar pomeni presežek prihodkov nad odhodki v višini 7.680,00 EUR, ki se prenesejo v leto 2017. Poleg tega je Občina Laško zagotovila dodatnih 20.000,00 EUR za večja vzdrževalna dela gasilskih domov, ki pa so bila nakazana neposredno društvom.
Požarne takse kot namenskega vira za investicije v nabavo gasilske tehnike in osebne zaščitne opreme je Občina Laško v letu 2016 prejela v višini 36.607,00 EUR, porabljeno pa je bilo 35.325,00 EUR.
V	letu 2016 sta bila v Gasilski zvezi Laško izdelana dva pomembna dokumenta in to:
1.	Zgodovina gasilstva občine Laško od njenih začetkov do leta 2017
2.	Dolgoročni program razvoja gasilstva v občini Laško v obdobju 2017-2027
V	izdelavo obeh dokumentov je bilo vloženega veliko truda in bosta pomembno vodilo v nadaljnjem delovanju gasilske organizacije v Občini Laško.
Leto 2016 je bilo torej v vseh pogledih uspešno, za kar gre zasluga in zahvala vsem, ki v gasilski organizaciji delujemo in vsem, ki nas pri opravljanju odgovornih nalog na tem področju podpirate.
Gasilci se vsem občanom, gospodarskim subjektom in vodstvu občine iskreno zahvaljujemo za vso podporo in pričakujemo, da bomo s skupnimi močmi tudi uspešni pri uresničevanju sprejetega dolgoročnega programa razvoje gasilstva v Občini Laško.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Jože Rajh, predsednik GZ Laško
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE LAŠKO,
Prostovoljno gasilsko društvo Laško bo v juniju 2017 organiziralo dogodek na temo predstavitev sil zaščite in reševanja. V petek, 2. junija, bo tako na parkirišču pri Kulturnem centru Laško, med 8.00 in 13.00, potekala predstavitev omenjenih sil na predstavitvenih točkah, dve točki pa bosta delavni, in sicer gašenje začetnega požara z uporabo gasilnikov in temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja. Same predstavitve se bodo aktivno udeležili učenci višjih razredov OŠ Primoža Trubarja Laško, seveda pa je prireditev na-
menjena tudi vsem ostalim občanom. V sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Rečica bomo poskrbeli bomo za najmlajše obiskovalce, ki se bodo lahko na zanimiv in igriv način seznanili z delom gasilca.
Posebej smo ponosni, da bo našo prireditev obiskal tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez, ki bo ta dan na celodnevnem obisku v Laškem.
Bolj aktivnim občanom pa bo namenjena sobota, 3. junij, ko se bodo lahko preizkusili v gasilskem gladiatorju, ki bo potekal med 8.00 in 13.00. Seveda pričakujemo, da se bo te prireditve udeležilo ogromno gasilcev, upamo pa, da se opogumi tudi kakšen občan ali občanka,
kateremu bomo posodili našo opremo, da bo z njo opravil poligon. Gre le za izziv, ne gre za tekmovanje in ne šteje čas, vsak udeleženec pa bo dobil našo zapestnico.
Istega dne, med 14.00 in 17.00, bomo gasilci PGD Laško organizirali gasilsko veteransko tekmovanje za Memorial Rudija Cestnika.
Torej, dragi občani in občanke, vljudno vas vabimo, da si vzamete čas in si ogledate našo prireditev, saj boste spoznali veliko novega ter pridobili veliko uporabnega znanja.
Z gasilskim pozdravom:
»NA POMOČ«
Bojan Špiler, predsednik PGD Laško
AMD LAŠKO V LASTNIH PROSTORIH
Avto moto društvo Laško se uvršča med manjša društva v Sloveniji, kljub temu pa ima izredno aktivno in kvalitetno šolo vožnje.
V vsej svoji preteklosti se je AMD Laško ubadalo s prostorskimi vprašanji, stalnimi selitvami in tudi s poplavami svojih prostorov. Pred leti je bila sklenjena najemna pogodba s Slovenskimi železnicami za najem ustreznih prostorov na
58
Železniški postaji Laško. S pričetkom izvajanja del na celoviti obnovi železniške proge Celje - Zidani Most pa so Slovenske Železnice pogodbo odpovedale, tako da je bilo društvo primorano poiskati ustrezno rešitev. Po sklepu upravnega odbora je društvo odkupilo ustrezne prostore, jih obnovilo ter uredilo, tako da v njih že od 6. 3. potekajo predavanja šole vožnje in ostali sestanki.
Uradno otvoritev je AMD Laško pripravilo s krajšo kulturno prireditvijo v torek, 28. 3., v sklopu občnega zbora članov društva. Z velikim zadovoljstvom so
nove prostore pozdravili vsi povabljenci. Povabilu se je odzval tudi župan občine Laško Franc Zdolšek, ki je slavnostno prerezal trak in uradno otvoril prostore. V svojem nagovoru je pozdravil vpetost
AMD Laško v reševanje prometno-var-nostnih vprašanj v občini in zaželel društvu tako uspešno delo še vnaprej.
Društvo je ob tem izročilo posebno pisno zahvalo in priznanje Andreju Titanu
društva/živali
za vso vloženo delo pri urejanju odkupa in obnovi novih prostorov.
Andrej Mažgon Foto: Foto Fleš
Lovska družina Jurklošter
Mhiiv RrJži^n Iflb A i TA	fear
ZBOR LOVCEV LD JURKLOŠTER
3. marca 2017 je na Lovski koči potekal Redni zbor lovcev LD Jurklošter. Starešina Miroslav Lavrič je po nagovoru podal poročilo o delu, poročila so podali tudi gospodar, blagajnik, lovovodja, komisija za cenitev škode, gojitvena komisija, kinološki referent in gospodar koče, strelski referent, komisija za lovski turizem, komisija za varstvo okolja in komisija za izobraževanje. Poročila so bila soglasno sprejeta, prav tako predstavljeni načrti za leto 2017. Zbor lovcev je soglasno sprejel novega člana - pripravnika Izidorja Derganca. Iz rok starešine in predstavnika SK-ZLD Celje Zdravka Mastnaka so za dolgoletno delo v naši lovski družini prejeli priznanje Zlati znak za lovske zasluge Karli Barič, Janez Kustura, Milan Ožek, Drago Pušnik, Viljem Stopinšek, Ivan Gračner in Simon Kovač. Gostje, ki
so se odzvali vabilu - Zdravko Mastnak, predstavnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje, predstavnik Zavoda za gozdove Peter Terglav, predstavnik PGD Jurklošter Bernard Bevc, predsednik KS Jurklošter Franc Lesičar, predstavnica Društva upokojencev Jurklošter Milena Marit in predstavniki sosednjih lovskih družin: Laško - Silvo Tovornik, Loka pri Zidanem Mostu - Jani Krivec,
Šentjur - Brane Podgoršek in Bohor -Franci Špan, so delo, organizacijo in sodelovanje LD Jurklošter pohvalili in nam zaželeli uspešno delo, zdrave odnose, veliko sodelovanja in dober pogled tudi v tem letu. Plan je sprejet in pomlad je že tu, začenjamo z delom v gozdu.
Urška Knez, LD Jurklošter
ZAVETISCE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 60 210
vet.post.sev@siol.net
Oba psička, prvi srednje, drugi manjše rasti, sta zelo prijazna, stara približno dve leti.
59
zivrli/obvestilr
V
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o. Marija Gradec 36,3270 Laško Telefon: 03 7341616,051618179,041633 416 Fax: 03 73416 17
E-mail: vp@veterina-lasko.com Internetna stran: www.veterina-lasko.com
IZVAJANJE POGOJA DOBROBITI PREŽVEKOVALCEV S KOPROLOŠKO PREISKAVO BLATA
Zajedavci ogrožajo vse živali in ljudi. Ker rejne živali oskrbujemo in jih spremljamo v rasti razvoju in od njih pričakujemo proizvodne rezultate, opazimo, da jih nekaj obremenjuje, da ni pričakovanih rezultatov reje in prireje. Bolj so ogrožene mlade živali, starejše in oslabele zaradi še drugih vzrokov. Starejše, sicer zdrave živali, so postopoma manj občutljive na okužbo z notranjimi zajedavci in živijo v sožitju z njimi. Posredno je ogrožen tudi človek.
Ločimo notranje in zunanje zajedavce. Notranji povzročajo slabokrvnost, hiranje, dovzetnost za druge bolezni, proizvodnja in prirasti so močno zmanjšani. Meso okuženih živali je slabše kvalitete.
Zajedavci zaradi izrednih reproduktivnih lastnosti ogrožajo vsa živa bitja, med katerimi je tudi človek.
Zunanji zajedavci škodijo organizmu preko kože, kjer povzročajo tudi značilne bolezenske znake.
Okužbo z zajedavci pogojujejo tudi vremenske razmere, kot so padavine, vročina, vlažnost. Najučinkovitejši način boja proti zajedavcem je ugotavljanje prisotnosti zunanjih in notranjih zajedavcev, zatiranje in preprečevanje razvojnih krogov širjenja.
Za ugotavljanje prisotnosti notranjih zajedavcev se izvaja analiza iztrebkov.
S koprološko analizo ugotavljamo jajčeca prisotnih parazitov.
Na podlagi pogoja dobrobiti prežvekovalcev je potrebno v preiskavo prinesti sveže odvzeto blato. Vzorec je sestavljen iz iztrebka posamezne živali v velikosti manjše pesti, do 20 živali skupaj, v enem vzorcu, za teleta velja enako sestavljen vzorec, ločeno od vzorca odraslih živali. Vzorec mora biti odvzet sveže, neposredno po iztrebljanju živali, v čisti še neuporabljeni plastični vrečki.
Vzorci morajo vsebovati ustrezno oznako: ime in priimek lastnika živali, KMG MID, št. živali z ušesnimi št. Na podlagi rezultata preiskav bo izdan izvid s priporočenim zdravljenjem živali.
Z izvajanjem projekta v dobrobit živali ne bo le izboljšano zdravstveno stanje živali, z zmanjšanjem prisotnosti parazitov pri živalih sledi dobrobiten učinek tudi končnemu uporabniku živali in hrane živalskega izvora - vpliv na zdravje človeka.
Vzorce sprejemamo in analiziramo na Veterinarski postaji Laško, vsak delovni dan, od 7. ure dalje.
Marjeta Podlesnik Samec, DVM
DRUŠTVO ŠMOCL !N DIRTY SKUNKS PREDSTAVLJATA
METAUOT RASPAUOT
——--VOl.6-T-
NECRCTH
rani Hi rit KirorasE jtKVff■ m1 v
am
jWVEU. ■ ».«¡¡Mani:
-vnrw
21. APRIL 2017
P-Wirf^ IK M IT TlBitf , ■¿WW.lWtti, i^} WW^UTl
OB 20K- LAŠKO [ŠMOCLJ VSTOPNENA: BC
60
napovednik
APRIL
Sreda, 19. april
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Četrtek, 20. april
•	Hiša generacij Laško: Postavim se zase (delavnica - samopo-doba Programa za socialno ranljive skupine; 10.00 - 11.00)
Petek, 21. april
•	Ulice Laškega, občinsko dvorišče: 28. jurjevanje po ulicah Laškega (9.30 - 11.30)
•	Thermana Laško: Dejan Zavec Boxing Gala (19.30)
•	ŠMOCL: Metaljot Raspaljot vol.6 - Chronosphere (Thrash metal / Grčija/Atene), Morana (Melodic death metal, folk metal / Kranj), Srd (Black metal / Murska Sobota), Necrotik (Hardcore, Groove metal, Pornpop / Novo mesto), Black Reaper (Thrash metak / Morsko) + Aterparty (20.00)
Sobota, 22. april
•	Parkirišče pri gradu Tabor Laško: Pohod na Hum v sklopu akcije Po laških poteh (9.00)
Nedelja, 23. april
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih folklornih skupin (17.00)
Ponedeljek, 24. april
•	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Brezplačno predavanje o Bioterapiji po metodi Zdenka Domančiča in pomenu poznavanja svojega energetskega polja (predavatelj: dr. Marko Peršič, licencirani terapevt Bioterapije po metodi Zdenka Domančiča; ob 17.00)
Torek, 25. april
•	Hiša generacij Laško: Razstava vseslovenskega projekta Bodi umetnik - igraj se z mano; NIS OŠ Primoža Trubarja Laško
Sreda, 26. april
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Četrtek, 27. april
•	Rimske Toplice - Kopitnik: 8. tradicionalni pohod s piknikom na Kopitniku (od 9.00 dalje)
Petek, 28. april
•	Rimske Toplice: Pokal Aqua Roma v kegljanju s kroglo na vrvici (14.00)
•	Thermana Park Laško, Gala dvorana: Najslajši korenček, brezplačna otroška gledališka predstava (18.00)
Sobota, 29. april
•	Sindikalni dom Huda Jama: Proslava ob dnevu upora proti okupatorju (11.00)
Nedelja, 30. april
•	Huda jama, športno igrišče: Kresovanje za vse generacije (20.00)
•	Rimske Toplice, pod Turist birojem: Kresovanje MAJ
Sreda, 3. maj
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) Petek, 5. maj
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 - 16.00)
•	Vrt Hotela Savinja: prireditev Mobilnost smo ljudje! (10.00) Sreda, 10. maj
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00) Četrtek, 11. maj
•	Knjižnica Laško: Vroče trajnice (strokovno predavanje, v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Laško; 19.00)
^ Petek, 12. maj
I • Rimske Toplice: Pokal Aqua roma v balinanju (14.00)
Sreda, 17. maj
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Petek, 19. maj
•	Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave Stanka Go-tarja: Srce je kot roža, v prsih cveti (18.00)
Sobota, 20. maj
•	Parkirišče pri Kulturnem centru: 15. slovenski čebelarski praznik (11.00)
Sreda, 24. maj
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Torek, 23. maj
•	Knjižnica Laško: Tomaž Humar: Najmlajši človek, ki je pre-kolesaril svet (potopisno predavanje; 19.00)
Četrtek, 25. maj
•	Globoko, Aškerčevo obeležje: Mlada poezija (17.00)
Petek, 26. maj
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Koncert rimskih ljudskih pevcev in godcev (KD Rimljan; 19.00)
Sobota, 27. maj
•	Kulturni center Laško: Koncert MePZ Koral ob 25. obletnici delovanja (19.30)
Sreda, 31. maj
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
JUNIJ_
Petek, 2. junij
•	Parkirišče pod Občino Laško: Laški sejem (8.00 - 16.00)
•	Parkirišče pri Kulturnem centru: Predstavitev sil zaščite in reševanja (8.00 - 13.00)
•	Ruska steza - Senožete - Borovo: Nordijska hoja - tradicionalno srečanje ljubiteljev nordijske hoje Društva upokojencev Laško in Društva upokojencev Rimske Toplice (9.00)
•	Aqua Roma: Rimske so fejst - koncert skupine Rock partizani
Sobota, 3. junij
•	Parkirišče pri Kulturnem centru: Gasilski gladiator (8.00 -13.00), Gasilsko veteransko tekmovanje za Memorial Rudija Cestnika (14.00 - 17.00)
•	Aqua Roma: 10. tradicionalno kuhanje »naj golaža« in veselica (14.00)
•	Aqua Roma: Rimske so fejst - koncert ansambla Poskočni muzikanti
Sreda, 7. junij
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Petek, 9. junij
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Rimski večer - pokaži svoj talent (19.00)
Sobota, 10. junij
•	ŽP Zidani Most - Senožete: 22. pohod po Aškerčevi poti (start ob 7.00)
Sreda, 14. junij
•	TIC Laško: Domači kotiček (9.00 - 12.00)
Četrtek, 15. junij
•	Muzej Laško: Razstava najlepših naslovnic Laškega biltena z glasbenim programom (19.00)
Petek, 16. junij
•	Občinsko dvorišče, vrt Hotela Savinja: Otroški festival Pisani balon
Sobota, 17. junij
•	Vrt Hotela Savinja, občinsko dvorišče: Otroški festival Pisani balon
61
SPOMLADANSKA RAZVAJANJA V RIMSKIH TERMAH
AKTUALNI DOGODKI
15. - 16. 4. 2017 - ŠPORTNI PROGRAM "SPARTACUS"
29. - 30. 4. 2017 - PLESNI VIKEND
- ZUMBA JAM - ZUMBA MARATON
29. 4. 2017 - JAZZ VEČER
V KAVARNI NA PREDVEČER SVETOVNEGA DNEVA JAZZA
10. 05. 2017 ob 18:30 -ZVOČNE KOPELI Z GONGOM OB POLNI LUNI (60 min). Program izvaja: Špela Cvetko Cena = 10 € na osebo
UGODNOSTI V WELLNESS CENTRU AMALIJA
LIPO DETOX -ANTICELULITNA NEGA (60 min] Promocijska cena: 39,90 € (456]
MASAŽA VALETUDA (75 min] Promocijska cena: 47,90 6 (59-6]
RAZSTRUPLJEVALNA KOPEL VALETUDA
kopel za 1 osebo (20 min]: 17 € (286] kopel za 2 osebi (20 min]: 26 € (396] kopel za 1 osebo (60 min]: 31 € (42-6] kopel za 2 osebi (60 min]: 40 € (53-6]
SHELLACK (permanentno lakiranje nohtov] Promocijska cena: 20 6* (306] *z doplačilom 10 € pa vam uredimo še nohte na nogah
RIMSKE TERME, Toplice 10, 3272 Rimske Toplice, Slovenija info@rimske-terme.si | 03 574 2000 | www.rimske-terme.si | www.facebook.com/rimske.terme
ANTI CELULIT RITUAL (70 min] Promocijska cena: 55 6
(C) COLLAGENE HYALURONIQUE NEGA (90 min] Promocijska cena: 60 6 (756]
SEZONSKA NEGA OBRAZA (45 min] Promocijska cena: 40 6
SEZONSKA NEGA OBRAZA Z GLOBINSKIM ČIŠČENJEM (60 min] Promocijska cena: 62 6
LUXURY NEGA GOLD 24KA (45 min] Promocijska cena: 55 € (65 €]
DELUX NEGA GOLD 24KA (60 min] Promocijska cena: 76,50 € (90 €]
NE SPREGLEJTE ...
15.4.2017 - VELIKONOČNO KULINARIČNO RAZVAJANJE
V A LA CARTE RESTAVRACIJI SOFIJA 4-HODNI MENI Z DOBRODOŠLICO
samo 28 € na osebo
POSLOVNA KOSILA (za sproščeno druženje s sodelavci in poslovnimi partnerji) nudimo "POMLAD PRINAŠA NOVE IDEJE IN DIVJE OKUSE NARAVE"
POGOSTITVE OB POSEBNIH DOGODKIH
(krst, obhajilo, srečanje, obletnica ...) - načrtujte svoj dogodek brez nepotrebnih skrbi
RIMSKE "TERME
MDCCCXLVII
TT^^m i......r- - r —	n J
Turistična kmetija pirc, Katarina Pražnikar, Lahomšek 1, 3270 LalRfclovenijp
_________oor- o, ^mo „ .........I_______________^
več i
nformacij na: +386 31 578734, www.kmetijapirc.si,info@kmetijapirasi
PRVOMAJSKI KLUB Z AVTOBUSNIM PREVOZOM -GRADAC, HOTEL LAGUNA
Termin: 29. 4. - 2. 5. 2017, CENA: 148 €
(cena brez prevoza: 109 €)
NOVI VINODOLSKI, HOTEL LIŠANJ
(v terminu: 27. 4. - 2. 5. 2017) CENA OD: 74 € (3 dni)
Za termin: 29. 4. - 2. 5. 2017 možen avtobusni prevoz: 26 €
PLITVIČKA JEZERA
Termin: 27. 4., 24. 6., 26. 8. 2017
CENA za odhod 27. 4.: 39 € odrasli, 32 € otroci,
CENA za odhod 24. 6. in 26. 8.: 49 € odrasli, 39 € otroci
SLAPOVI REKE KRKE, ŠIBENIK IN ETNOLAND DALMATI
Termin: 29. 4. - 30. 4. 2017, CENA: 131 €
VIKEND V BEOGRADU
Termin: 29. 4. - 30. 4. 2017, CENA: 119 €
SLAVONIJA IN BARANJA
Termin: 29. 4. - 30. 4. in 9. 9. - 10. 9. 2017, CENA: 115 € POHOD PO SLAKOVI POTI Termin: 6. 5. 2017, CENA: 26 € GOLI OTOK IN KRK
Termini: 20. 5. - 21. 5. in 16. 9. - 17. 9. 2017, CENA: 109 € BREZJE
Termini: 27. 5. in 15. 8. 2017, CENA: 33 € PRAZNIK ČEŠENJ V BRDIH Termin: 11. 6. 2017, CENA: 34 € GORSKI ZDRAVNIK
Termini: 23. 6., 24. 6, 25. 8., 26. 8., 1. 9. 2017, CENA: 43 € KOPANJE V IZOLI
Termini: vsak četrtek od 29. 6. 2017 dalje, CENA: 15 € NA POČITNICE Z AVTOBUSOM (7 X POLPENZION)
•	OTOK RAB, APP GRCE (odhodi: 24. 6., 23. 8. in 10. 9. 2017) CENA: 315 €
•	OTOK PAG, HOTEL TONY
(odhodi: 3. 6., in 9. 9. 2017) - CENA: 259 € (odhodi: 24. 6., in 2. 9. 2017) - CENA: 299 €
•	OTOK VIS, HOTEL BIŠEVO (odhod: 2. 9. 2017) - CENA: 339 €
•	OTOK VIS, HOTEL ISSA (odhod: 25. 8. 2017) - CENA: 399 €
62
Thermanini namigi za dobro počutje
NOVO V ZDRAVILIŠČU LAŠKO: FITNES V VODI
Telesno vadbo omogoča posameznikom, ki jih pestijo bolečine, poškodbe, prevelika telesna teža, zmanjšana gostota v kosteh ...
Dodatne informacije prejmete na kopališki recepciji hotela Zdravilišče Laško, 03 734 57 71 wellness.zdravilisce@thermana.si
Obvezne so predhodne prijave!
AKUPUNKTURA
je metoda, pri kateri se na točno določena mesta na telesu zabadajo iglice z namenom ponovnega vzpostavljanja ravnovesja v telesu.
Več informacij: 03/734 51 50
center.fizioterapije@
thermana.si
I I M

——
20 % POPUST NA PAKET AKUPUNKTURA 3
CENA ZNAŠA 88 €
(vključuje 1x posvet in 3x akupunkturo).
Veljavnost akcije do 31. 5. in možnost koriščenja kuponov do 30. 6. 2017.
Hitra globinska nega kritičnih delov telesa
IZKORISTITE POSEBEJ UGODNE PAKETE IN SE PRIPRAVITE NA POLETJE!
AROMAWICKEL
Aromawickel
Paket Aromawickel (6 x aromawickel) Paket Aromawickel (10 x aromawickel)
Čas trajanja	Cena
45 min	40 €
6 x 45 min	204 €
10 x 45 min	320 €
VEČ na 03/423 2045 | info.wellness-spa@thermana.si
THERMA1NA Laško
www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19
26. $'23ppi p|an|nsk| dom