stev. 38 ^^ Ptuj, 4. oktobra 1957 letnik x. Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, I^Ptajdlev. 64S-T-206 — Ure- juje urednižkl odbor — Odgovorni urednik Antoo Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska &farft>opclnoma brez moči pred otroško paralizo. Po zaslugi velikih naporov in izredno viso- kih finančnih žrtev pa je ame- riškemu zdravniku dr. Salku uspe- lo izdelati dobro zaščitno cepivo, ki ščiti pred paralitično obliko te bolezni. To cepivo se že uporab- lja po vsem svetu in je bilo da- nih že nad sto milijonov injekcij. Spričo dejstva, da je otroška ohromelost pri nas šele nastopila svojo pogubno pot, smo lahko srečni, da bomo mogli naše otro- ke zaščititi res pravočasno, še preden bi doživeli katastrofo. Dosedanji razvoj te bolezni pri nas in temne perspektive nadalj- njega širjenja so dovedle tako Svet za zdravstvo LRS in Izvršni svet Ljudirke skupščine LRS do sklepa, da Ž€ v letošnjem letu začnemo s cepljenjem najbolj ogroženih otrok proti otroški pa- ralizi. Cepivo bomo uvozili iz ZDA — kar zahteva ogromne de- vizne stroške — ker se pri nas produkcija cepiva šele pripravlja. S cepljenjem bomo zajeli do se- daj pri nas najbolj prizadete let- nike v predšolski dobi, to je otro- ke rojene v letih 1591. 1952, 1953, 1954, 1955, 1956 in januarja, fe- bruarja in marca 1957. V mari- borskem okraju bi tako zajeli — po spiskih matičnih izkazov — 43.268 otrok. Če bo zbranih do- volj sredstev, se bo akcija ceplje- nja v pomladanskih mesecih raz- širila še na ^Iske otroke, tako da bi bili pred novim izbruhom te bolezni v letnih mesecih 1958 od te bolezni zaščiteni vsi predšol- ski in šolski otroci. V vseh državah, kjer je postala otroška paraliza resen problem, so bili ustanovljeni posebni skla- di, ki zbirajo sredstva taico od podjetij kakor tudi od cepljen- cev. Nikjer ni bilo mogoče reše- vati tega problema samo s sred- stvi javne zdravstvene službe. Zato se je tudi pri nas v Slove- niji formiral centralni sklad za borbo proti otroški paralizi, ki ga upravlja družbeni organ. V ta sklad se zbirajo sredstva oblast- nih organov, podjetij in plačn'- kov-cepljencev. Za vsakega otro- ka, ki se cepi, nnorajo starši pla- čati po 600 dinarjev, kar je ve- liko izp>od dejanskih stroškov, v izjemnih primerih se lahko ta vsota deli na dva obroka po 300 dinarjev, ki se vplačujeta pr! prvem in pri drugem cepljenju. Za socialno ogrožene otroke pa se bodo stroški poravnali iz cen- tralnega sklada, ki bo tudi po- ravnaj razliko med dejanskimi stroški in vplačili plačnikov. Od zbranih sredstev v centralni sklad pa bo, kakor že omenjeno, od- visno, ali se bo akcija cepljenja za šolske otroke nadaljevala v pomladanskem času. Priprave za cepljenje v mari- borskem oJcraju so končane. Cep- ljenje bodo izvajale posebne stro- kovne ekipe. Razporedi cepljenja (določeni kraji cepišč, dan in ura cepljenja) so razposlani občin- skim ljudskim odborom. Prvo cepljenje se bo prjčolo predvi- doma 14. oktobra, drugo ceplje- nje sredi novembra, a tretje cep- ljenje v mesecu juniju 1958. Sa- mo pK>polno, trikratno cepljenje zanesljivo obvaruje otroka pred ohromelostjo! Aktivisti Rdečega križa bodo v prihodnjih dneh raznašali pozive za cepljenje v vsako družino s predšolskimi otroci ter bodo isto- časno izročili staršem tudi »Pisma staršem«, ki jih je izdal Central- ni higienski zavod v svrho spo- znanja potrebe cepljenja. Vabimo vse državljane, zlasti starše, da se udeležijo predavanj o otroški paralizi, ki se vršijo in se bodo še vršila na območju na- šega okraja, na katerih se bodo natančneje se2manili o bolezni sa- mi, zlasti pa o velikem pomenu cepljenja proti otroški paralizi. Zasledujte tudi tozadevne članke v našem časopisju! Poidillfuoit Dli ka^ £irygi|ii? Zelo rado se zgodi, da ljudje marsikaj pozabijo, toda takšne vrste pozabljivost pa je le neza- željena in nedopustna. Pred nekaj dnevi je šla tov. B. v mesnico v Gorišnici, da bi na- kupila nekaj mesa. Mesar D. ji je dal zaželeno meso, ga lepo za- vil in nato naredil račim. Tov. B. mu je dala tisočaka, toda on ji je vrnil samo toMko, kakor da bi mu dala pet sto dinarjev. Ko ga je na to opozorila, ji je odvrnil, da mu je dala samo pet sto di- narjev. Po krajše i prerekanju mesar ni odnehal. Kot izkušene- mu prodajalcu bi mu moralo biti znano, da se denar spravi šele ta- krat, ko se vrne presežek zneska. Mogoče je bila v resnici pomo- ta ali pozabljivost, toda do tega ne bi smelo oriti, ker lahko na- pišemo besedici pomota in po- zabljivost v narekovajih. Vseka- kor bi bil takrat zagovor nekoliko težji. VREME za čas od 4. do 14. oktobra Nekako do 11. oktobra nestal- no s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti okoli 11. ok- tobra so možna močnejša ne- urja. Zatem bo prevladovalo lepo vreme, sprva hladneje (slana), pozneje postopno topleje. nidouoiieno trgouanfe z iiulno In mesom TA PROTIZAKONITA DEJAVNOST SE JE PRI NAS ZELO RAZ- PASLA * NA TRŽNEM INŠPEKT ORATU V PTUJU JE VEC PRI- JAV NEZAKONITEGA TRGOVAN JA Z ŽIVINO ^ NEKATERI PRE- KUPČEVALCI SO ZELO NEČLOVEŠKI IN GLEDAJO SAMO NA SVOJ ŽEP V bivši Jugoslaviji je bilo na območju ptujskega okraja mno- go zasebnih trgovcev z živino, svinjami in konji. Dosti se- jih je tudi bavilo s špeharsko obrtjo in so s preprodajanjem slanine na mariborskem trgu zaslužili lepe denarce. Po novi ureditvi je ta- ko zasebno trgovanje prepoveda- no in je prišlo v pristojnost so- cialističnih podjetij. Ta posel pa je močno ukoreninjen pri posa- meznikih in se mnogi ne morejo sprijazniti s predpisi, ki prepo- vedujejo tak način trgovanja. Ti delajo težave ' vsem pristojnim organom, ki so pooblaščeni za za- tiranje takega protizakonitega delovanja. Njihova aktivnost se odvija predvsem na sejmih v Ptuju, Mariboru, Čakovcu, Va- raždinu. Pregradi in drugih sej- mih v sosednji republiki Hrvat- ski. Delujejo tudi individuahio in po domovih sklepajo kupčije. Njihov cilj je ta, da čimveč za- služijo na račun rejcev živali. Največ trgujejo s kravami. Kup- čije sklepajo običajno z manj razgledanimi ljudmi, ki ne pozna- jo dobro cen. Običajno kupujejo slabo kvalitetno živino — jalov- ke in krave, ki so bolne za TBC. Plačujejo jih po nizkih cenah in nato preprodajajo kot plemenske in zdrave krave. Meso seveda ne odgovarja visokim cenam. Obi- čajno delajo tako, da kupijo ži- vino na enem sejmu in jo čez par dni prodajo na drugem. Svo- jo dejavnost prikrivajo tudi na ta način, da izvršijo prenose lastništev na razna druga imena, ali pa lastništva sploh ne izvrši- jo in nato živino preprodajajo pod imenom in živinskim petnim listom prvega lastnika, od kate- rega so živino kupili. Ko oško- dovane stranke ugotovijo, da je živina mnogo slabša, kakor so trdili prekupčevalci, se pritožijo na tržni inšpekciji, ker premete- nega prekupčevalca ne morejo sami izslediti. Tržni inšpektorat je na podla- gi prijav izsledil in dokazal ne- katerim prekupčevalcem njihovo nezakonito dejavnost. Eden izmed takih prekupče- valcev je Žunkovič Martin izGa- brine pri Stopercah, kateri je bil za taka dejanja že obsojen na 130 tisoč din kazni. Jus Anton iz Podlož pru Ptujski gori je na nesramen način ope- haril Cafuta Zofijo iz Siteža m je samo pri eni kravi zaslužil 14.500 din. Kravo je kupil za 20.000 din in jo nato prodal ime- novani za 34.500 dinarjev. Isto- časno pa je kupil od nje drugo kravo in baje tudi pri tej toliko zaslužil. Vse te kupčije je nare- dil brez potrebnih živinskih pot- nih listov in brez prenosov last- ništva. Sirec Janez iz Zakla pri Pod- lehniku je tudi začel s tem po- slom in mu je dokazano več pri- merov nakupov in preprodaje ži- vine. pri čemer je imel sorazmer- no prav dober zaslužek. Pri kup- čijah pa je seveda pozabil na predpisane potne liste in preno- se lastništva. Maher Ivan iz Pobrežja je kot mesarski pomočnik v klavnici in mesnici v Kidričevem nabavljal za potrebe mesarije živino. Kjer se mu je posrečilo, da je kupil poceni, je dalje preprodajal na svoj račun. Ugotovljeno je, da je kupil od Šprah Janeza iz Ek)lene prvorazredno kravo. Stranki je zagotavljal, da so cene nizke in jo je tudi kupil po izredno nizki ceni. Krava je bila prvorazredna, saj so pozneje ugotovili, da je dala 52 ®/o klavnosti. Maher je kravo prodal naprej KZ Ptuj, od- nosno mesarju Pematu Vinku in pri tem zaslužil 11.175 dinarjev. Za gornji znesek je opeharil si- romaka, ki baje dobiva celo pod- poro od ObLO-Lešje. Macan Janko iz Apač je že znan in spreten prekupčevalec z živino. Lahko ga vidimo na vsa- kem sejmu. Svojo protizakon to dejavnost prav spretno prikriva na ta način, da pri nakupih iz- vršuje prenose lastništev na dru- ge osebe, katere nagovori, da na to pristanejo, čeravno nimajo nič skupnega s kupčijami, ali pa da sploh ne izvršuje prenose lastni- štev. Njemu enakih prekupčevalcev pa je še več v okolici Lovrenca na Dravskem polju, kakor tudi v Podložah pri Ptujski gori, kjer najbolj cvete nezakonito prekup- čevanje z živino. Na žalost pa se ugotavlja še to, da imajo pre- kupčevalci precejšnjo oporo pri nekaterih državljanih, ki jim celc pomagajo izpeljavati nedovoljena dejanja. Vsekakor gre v teh fri- merih za plačilo, ker sicer ne bi tako aktivno sodelovali. Do sedaj je bilo že precej pre- kupčevalcev kaznovanih z večji- mi kaiznimi in je na nekatere ka- zen vzgojno vplivala. Vendar za- enkrat še v manjšem številu. Poseben problem pred- stavlja tudi nedovoljeno trgovanje s svinjami Na ptujski sejem prihajajo razni poklicni prekupčevalci, predvsem iz Prepolj, delno pa tudi iz Skorbe in Hajdine in po- kupijo vse svinje in jih nato žive prodajajo na mariborskem sej- mu, v jesenski in zimski dobi pa jih koljejo in nato razpečavajo mesne izdelke. Pri tem protiza- konitem dejanju so zelo spretni in se s prodajalci dogovorijo, naj svinje odpeljejo s sejma kot neprodane, čeravno so se z njimi že pogodili. Po navadi jim nato prodajalci vozijo svinje na dom, ali pa jih predajo na kakšnih skrivnih mestih. Običajno preno- sov lastništva za kupljene svinje ne izvršijo v namenu, da se na ta način izgubi vsaka evidenca. Tudi v tem primeru so bili ugo- tovljeni konkretni primert Z ozirom na to, da je ta pojav škodljiv družbi, predvsem pa po- štenim državljanom, se bo, ka- kor doslej, tudi v bodoče zelo pazilo na takšne prekrške, kršil- ce pa bodo pristojni organi naj- strcže kaznovali. Uipo^cs otrpis fe iBiku m edioiiorno nolEiga (Nadaljevanje s 1. strani) Kako bomo vzgajali svoje otroke? Mnoge žene se znajdejo šele takrat pred vzgojnimi problemi, ko postanejo matere. Takrat se spomnijo vzgoje, ki so je bile same deležne. Ali naj tudi one tako ravnajo s svojim otrokom ali drugače? Ali naj bodo dobre ali stroge? Ali naj otroke tepejo ali ne? Po marsikaterem dvomu se vdajo upanju, da bo potekala vsa vzgoja brez težav, če bodo otroka pravilno negovale in rade imele. Zanesejo se na to, da bo njihov otrok poslušen, da se bo vživlial v družino in bodo red- kokdaj z njim težave, ko bi ga bilo treba celo kaznovati. Žene sicer zaupajo v to, da je v naši naravi prav toliko sposob- nosti za razvoj otroka kot za to, da jih po rojstvu nahranijo na prsih, vendar, žal, povsod ni obeh sposobnosti, zato na nastopijo te- žave in neprilike. Nobenega otro- ka, tudi takega, ki je telesno in duševno popolnoma zdrav, nf lahko vzgajati. Pri vsakem mora mati v času razvoja zd'-obtti mar- sikateri trd oreh. Z nikomer, pa eeorav ie duševno zelo blizu, nI sožitla brez trenja in nasprot-j. Ne smemo se ustrašiti in obu- pati pred velik™ ciljem: pravil- no vzgojiti naše otroke, ker smo dovolj močni in sposobni vzgajati mladi rod. Te velike in lepe na- loge se moramo lotiti z veseljem in v prepričanju, da bomo pri tem delu deležni vse pozornosti in pomoči naše družbe. Mnoge matere so v začetku vzgajanja svojih otrok v prepri- čanju, da se da iz malega otroka napraviti vse, kar kdo hoče, toda kmalu spoznajo svojo zmoto. Že dojenček predstavlja svojevrstno osebnost Vso nadarjenost in sposobnost, kar je odločujoče za njegovo življenje, prinese otrok v kali s seboj in si ne smemo domišljati, da bomo otroku to dodali ali drutjo odstranili, kakor bi to želeli. Naš otrok je poseb- no bitje KJiuh temu, da je še majhno, nemočno, ki mora še rasti in se razviiati, pomeni telesno in duševno enoto, ki zahteva od roistva naprej vso našo pozor- nost. Nieoovp sposobnosti in do- bra nannienia bomo pomagal! krenit! In razvijati, kolikor V to v naši moči, fn bomo tudi posku- šali njegove slabe stran? preob- likovati Kolikor je mogoče, si bo- mo prizadevali, da bo zraste! v zdravega in Voristneoa. fizično in duševno krepkega, pametnega in korlstneng čl^na naše družbe Če se nam posreči doseči ta cilj, ka*- si želi vsaka mati. bomo srečni, ko bomo videli svoje srečne otro- ke v pri1etnp»m življeniskem kro- au, kjer bodo izvrševali svoje na- loge katerim so dorasli z vsemi svojimi močmi in sposobnostmi. Kaj ie z dograditiiiio zadrulnaga doma u Grajeni Ker je v zadnjem času nedo- grajena stavba zadružnega doma v Grajeni predmet najrazličnejših komentarjev, pa tudi neupravi- čenih kritik na račun uprave Kmetijske zadruge Ptuj, smatra- mo za potrebno, da prebivalstvo izve resnico, kje leže vzroki, da še doslej ni prišlo do dograditve. Pri tem je treba poseči nekoliko v zgodovino in potek dela bivše KZ Grajena. Kmetijska zadruga Ptuj je prevzela koncem leta 1955 v Gra- jeni kaj žalostno zapuščino: gole zidove nedograjenega zadružnega doma, vrsto najrazličnejših dol- gov in primanjkljajev. Iz prevze- tega arhiva ni bilo moč ugotovi- ti najosnovnejših podatkov v zve- zi z gradnjo; po izjavah takratnih funkcionarjev zadruge so se iz- gubili tudi načrti za zgradbo. Ker takratni predpisi niso pred- videvali gradbenega dovoljenja, odbor bivše ZK Grajene tudi ni delal v tej smeri, da bi zadostil obstoječim gradbenim predpisom. Tako se je kasneje ugotovilo, da stoji zgradba na tujem zemljišču in se je tako šele v letošnjem letu s tožbenim postopkom dose- gel zemljiško knjižni prenos in s tem tudi plačilo zemljišča. Prav to, da je zadruga gradila na za- sebni parceli, je bil vzrok, da je gradbena inšpekcija OLO Ptuj z odločbo v letu 1956 zavrnila vsa- ko nadaljevanje gradnje, tako da je del odobrenega investicijskega kredita zapadel in ga zadruga zaradi navedene prepovedi ni mogla koristiti. Zapletljaji so se nadaljevali pri nasprotju s seda- njimi gradbenimi predpisi. Izde- lava novih načrtov pa je zahte- vala dosti časa in so bil^ v te svrhe porabljena sredstva, kate- ra bi se lahko koristila pri grad- nji. Nadaljnjih investicijskih kre- ditov ni bilo mogoče izposlovati, ker ni bilo sredstev na razpolago. V letošnjem letu se je zadru- ga udeležila natečaja za investi- cijske kredite ter so bila predvi- dena znatna sredstva iz okraj- nega in občinskega investicijske- ga sklada. Z lastno udeležbo, t. j. 30 odst. lastnih sredstev pa je zadruga nameravala doseči dolgoročni kredit pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Ptuju, vendar pa doslej še niso sred- stva odobrena, ki se bodo po vseh izgledih lahko koristila šele v prihodnjem letu, če ne bomo medtem iznenadeni s kakimi no- vimi predpisi ali uredbami, ki bi temu nasprotovali. S tem je prikazan le deb ob- jektivnih težav, ki preprečujejo dograditev zadružnega doma v Grajeni, je pa še dovolj drugih preprek, katere mora zadruga prebroditi, o katerih pa v javno- sti ne govorimo, niti jih ne bi upoštevali, zlasti ne tisti, ki bi hoteli rušiti zadružno zavest in omalovaževati delo upravnega odbora, ki se sam dovolj zaveda svojih dolžnosti in nalog. Upravni odbor bo tudi v bodoče zavračal vse očitke, da je porabil sredstva, ko so bila namenjena za grad- njo zadružnega doma, v druge namene, ne more pa zagovarjati vzrokov in ovir, ki dograditev preprečujejo, katerih pa posa-- mezni nezdravi kritiki ne bodo odpravili. Odbor bo pa vsakemu, ki bi hotel z dobrimi nasveti pri- skočiti na pomoč ali prevzeti del bremena na svoje rame zelo hva- ležen, s svoje strani pa bo ukre- nil tudi vse. kar bo možno. \Z Ptuj Drugje ni mnogo bolje Zadnji »Ptujski tetoik« je pri- nesel opis šolskih razmer pri Lo- vrencu na Dravskem polju. Čla- nek se konča s tem, da sedanja občina v Ptuju zbira podatke o vseh šolah v občini. Da ne bi po- zabili f>ogledati na južno stran, sem se odločil dati nekaj podat- kov, ki sean jih zbral, ko sem bil še predsednik šolskega sveta pri bivši videmski komuni. Šola na Selah je nova in res lepa stavba, nima pa še vrtne ograje, kar bi bilo nujno potreb- no, ker vodi mimo okrajna cesta. Tudi nepovabljene krave se rade ustavijo na šolski parceli. Šolo na Vidmu so v zadnjem času precej uredili, le severni del, kjer so stranišča, še čaka na ureditev. Tudi šolsko poslopje v Leskovcu še odgovarja svojemu namenu, le stanovanjske razme- re so nevzdržne. Po izjavi šol- skega upravitelja sta v minuli zi- mi dve učiteljici spali na eni po- stelji, ker ni bilo prostora, da bi postavili še eno F>osteljo. Zato se ni čuditi, če je minule spK)- mladi nad polovico zaposlenega učiteljstva vložilo prošnje za pre- mestitev. Podlehnik je problem zase. Šol- ski prostori so pretesni in sta- novanj za učiteljstvo primanjku- je. Tov. M. Bračič je svoječasiKi zagotavljal, da bodo zgradili novo stanovanjsko poslopje. Vprašanje je samo kdaj. Učitelji potrebu- jejo stanovanja že letos, ne pa čez deset ali petnajst let! Jaz sem večkrat na občinskih sejah poudarjal, da je šole, kot sta Podlehnik in Gruškovje, nujno potrebno držati v lepem stanju, ker sta ob cesti Ptuj—Zagreb, po kateri se vozijo številni inozem- ski avtomobilisti, ki natančno opazujejo, kaj se pri nas dogaja in kakšne sc naše šole. V dveh letih nisem toliko dosegel, da bi ti dve šoli vsaj na zunaj prebe- lili. S tem, da imamo ob taki pro- metni cest' zanemarjene šole, tr- pita na ugledu narod in država. Naj omenim še Rodni vrh. »Ptujski tednik« je objavil sli- ko Franca Jožefa v oblaku nad ptujsko gimnazijo. Ta slika je res posrečena in umestna. Kakšna je šola na Rodnem vrhu, ki je bila v njegovem času zgrajena? Šol- sko poslopje je staro nad šest- deset let in v vseh teh letih ni bilo niti enkrat temeljito obnov- ljeno. Kamor človek pogleda, je vse potrebno popravila. Bližajo se občmske volitve in zdi se mi. da bo tako, kot vsako- krat ob takih priložnostih. Novi odbor se bo pritoževal nad slabo zapuščino dosedanjega. Mnenja pa sem. da je treba imeti de- nar, da bi se dalo kaj narediti. Brez denarja do sedaj nisnio mo- gli nič napraviti, pa ttidi iruvi od- borniki ne bodo. J. Miklavčič, p. Dolena la: Velike nedelfe Kmetijska zadruga je imela preteklo nedeljo 29. septembra polletni občni zbor. V poročilu predsednika nam je bilo prikaza- no gospodarsko in finančno sta- nje zadruge, ki se je v letu 1957 znatno izboljšalo. Bile so težave z investicijami ter odplačevanjem dolgov, vendar je prešla zadruga v aktivne poslovanje. Zadruga ima močno gospodarsko zaledje, saj so na njenem teritoriju dobri kmetovalci in zato si tudi obeta v drugi polovici leta še lepše uspehe. Z velikimi napori se je vodstvu zadruge posrečilo letos dokončati enega najlepših za- družnih domov v bivšem ptuj- skem okraju ter vse dejavnosti zadruge spraviti pod lastno streho. Zadruga je imela v prvem pol- letju prometa za 19 In pol mili- jona, pri čemer je ustvarila do- kaj lep čist'' dobiček. Občni zbor je sprejel sklep o ukinitvi za- družne gostilne in pekarne ter se izključno oprijeti kmetijsko po- speševalne službe. V zvezi s tem omenjamo, da ima zadruga v na- daljnji perspektivi izločiti tudi trgovino. V nadalje hoče kmetij- ska zadruga postati res — kme- tijska — ter bo v bodoče služila izključno kmetijskim proizvajal- cem v kooperaciji v nabavi in zamenjavi raznih kmetijskih ar- tiklov . Na občnem zboru se je skle- nilo ustanoviti hranilnico in po- sojilnico, ki bo pomagala svojim članom do kreditov za kmetijske svrhe ter s tem pospešiti kmetij- sko proizvodnjo. Glede na to, ker je nekoliko zaostal promet s krompirjem, je bila izražena želja, da bi zadruga najela primerne prostore za vkle- tenje ter od kmetovalcev odku- pila tržne viške. S tem bi jih rešila zagate zaradi plačila do- spelih davkov in drugih bremen. S tem bi pa tudi v veliki meri utrdila zaupanje kmetovalcev v koristnost dviganja kmetijske proizvodnje. K. A. Društvo prijateljev mladine v Ptuju za teden otroka Včeraj je imel odbor Društva prijateljev mladine v Ptuju sejo, na kateri so sestavili program dela, ki ga bodo uresničevali v okviru tedna otroka. Ker program ni majhen, bodo pritegnili k so- delovanju vsa ostala društva in organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Ob materialrvi podpori podjetij m ustanov bodo odprli dnevno zavetišče za šolo- obvezne otroke. Zavetišče bo na Ormoški cesti v prostorih bivše šolske kuhinje. Otroci, ki so brez nadzorstva, bodo imeli v zaveti- šču prijeten dom. V načrtu je tudi ureditev otroškega igrišča na Bregu, ki je za tamkajšnje otroke nujno potrebno, saj se otroci igrajo večinoma na cesti. Posebno skrb je Društvo prija- teljev mladine posvetilo pionirski organizaciji. Ustanovili bodo nov pionirski odred in starešinski svet ter pritegnili čimveč pionir- jev in pionirk v sahovske, foto- amaterske, modelarske in druge krožke. Pionirji bodo v tednu otroka obiskali in počastili ma- tere padlih- borcev na njihovih domovih, predšolska mladina pa bo prirejala Izlete v naravo. Za zaključek tedna otroka bo slav- nostna akademija v gledališču, na kateri bodo sodelovala vsa kulturna, prosvetna in druga dru- štva. Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo Občinskega ljudskega odbo- ra Ptuj je na svoji seji po 6. čl. Zakona o vinu (Ur. list FLRJ št. 31-395/57)) sprejel sledečo ODREDBO o določitvi dneva trgatve grozdja za predelavo v vino v letu 1957. 1. člen Na območju občine Ptuj se do- loči kot rok pričetka trgatve grozdja za predelavo v vino 10. oktober 1957 za grozdje rane sorte (ranina, rizvanc, por- tugalka); 15. oktober 1957 pa za ostale sorte grozdja. 2. člen Kdor ravna v nasprotju s to odredbo, bo kaznovan po 58. čl. cit. zakona o vinu. 3. člen Ta odredba velja od dneva ob- jave v Ptujskem tedniku. Podpredsednik ObčLO: LOJZKA STROPNIK Predsednik Sveta za kmetiistvo in goTdarstvo : MARTIN GOBEC PTUJ, 4 OKTOBRA 1957 PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Mofl spomini o a borlske gestapovske zapore že leta 1914 sem kot mlad osemnajstletni trgovski pomoč- nik stal pred vojažkim sodiščem v Gradcu zaradi obtožbe srbo- filstva, a sem srečno odnesel zdravo kožo. Očmjen pred ptuj- skim: nemčurji zaradi narodne zavednosti — sem vedel, kako težka bu moja pot, ko bo pr'šla tudi naša država na vrsto po za- sedbenem načrtu nacistične Nem- čije in pot vseh zavednih Slo- vencev. Od leta 1935 dalje sem opazoval početja ptujskih hitler- jevcev v Ptuju, ki so skoro svo- bodno govorili o bližnjem vdoru hitlerjevih hord v našo deželo. Skoro dnevno so se po ptujskih ulicah sprehajali nemški turisti z nahrbtniki in fotografskimi apa- rati, ki so nemoteno slikali, kar je bilo za nacistično Nemčijo stra- teško pomembno. Na to sem brez uspeha oi>ozarjal oblastne orga- ne. Dne 6. aprila 1941 se je zgo- dilo, kar sem s strahom pričako- val — hitlerjevska armada je vdrla na jugoslovansko ozemlje, dne 7. aprila pa sem doživel na- cistično zasedbo našega mesteca, nato aretacijo zavednih Sloven- cev že v prvih dneh po prihodu tajne državne pK>liciie v Ptuj. Ptujske ječe so se polnile. Na Bori so odpeljalS prve are- tirance 15. aprila 1941. Zaprli so jih v grajske hleve. V prvih dneh maja so pripeljali iz kapiicinske- ga samostana v Ptuju, ki so ga spremenili tudi v zapK>re — okoli 130 učiteljev iz ptujskega okra- ja. Jaz sem prišel na Bori 16. maja 1941, kjer so me kmalu za- slišali. Po petih urah sem -odšel iz zasliševalnice tako, da sem se komaj držal pokonci. Vse telo me je bolelo od udarcev. Gestapovci so mi izbili tudi tri zobe. Edina tolažba, ki sem jo imel, so bili sojetnika gestapovskih zaporov na Borlu, ki so jih vozili na grad iz raznih krajev ptujskega c^ra- ja. SLOVO OD SOJETNIKOV E^rvo slovo od sojetnikov na Bonlu je bilo 6. junija 1941, ko so odhajali zaporniki namenjeni za transport na Hrvatsko in v Srbijo. Postrojili so' jih na dvo- rišču, naito pa odpeljali najprej v Rajhenburg, ka je bil baia za izseljence. Na Bori so prišle nove skupine aretirancev iz Maribora, Celja, Trbovelj, Velenja in Hraslnika. Dnevno nas je bilo 250 do 300 jetnikov. Mene so junija prese- lili v hleve, kjer so bili prvi bori- ski zaipori in ostali za »večje grešnike« tudi pozneje. MED TOVARIŠI KOMUNISTI S skupino iz Celja je prišlo na Bori nekaj komunistov, s kateri- mi smo začeli iskati stike z zu- nanjim svetom. Bili so borbeni faotje, ki so hrabrila vse, ki jih je divjaštvo okupatorja hudo pri- zadelo. Po skritih kanalih smo začeli dobivati na Bori »Sloven- skega poročevalca«, in informacije o novincih in druga sporočila. Nekako sredi julija 1941 so na Bori pripeljali sloipino Celjanov in Velenjčanov, med njimi je bi! Milan Zidanšek. Za zvezo s svetom smo upo- rabljali »vodno komando«. To je bila skupina jetnikov, ki je i>o večkrat na dan v polovnjakih po 3001 dovažala vodo iz studenca p«-i Gabrovčevi hisi ob mostu na grad. Jetniki so v sod spustili steklenico s pijačo ali dnigiml predmeti in neopazno pripeljali to na grad. LEPAKI O STRELJANJU TALCEV Sredi julija so se pojavili prvi lepaki o streljanju talcev. Neke- ga jutra sem stal pred lepakom skupno s starejšim možem, ki je bifl menda zaposlen v celjskli cin- karni. Opazil sem, da mu po licu polzijo solze, ker je bral med talci imeni svojih dveh sinov. Gorje, ki so ga prinašale vesti o streljanju talcev, gorje zaradi surovega zasliševanja in slabe hrane, ter negotovosti, kaj bo z nami — smo lajšali na rame načine. Tušak Vlado, Koželj Ka- zimiir in jaz smo skrbeli za hra- no novincev, da smo ustvarili ne- kaj zalog, s katerimi smo vsaj nekoliko potešili glad sestrada- nih tovarišev. Vse, kf so se hlmili gestapov- cem, smo sovražili in jim tud' to poicaizali. Tako smo zamerili nekemu profesorju, ki se je tam ponudil, da bo predaval o nem- ški-hitlerjevski ideologiji. Med raznim delom, posebno pri sekanju drv, smo vsak trenutek izrablEi, da smo razpravljali o položaju v svetu. Skušali smo pripraviti pobege. Pri tem r am je p>omagala tov. Sagadin Ženka, ki nas je v ta namen dva ali tri- krat obiskala oblečena v kmetico. V jeseni 1941 so nas zapuščali nekateri tovariši, ki so odhajali v nemška taborišča ali v Mari- bor na streljanje. Slovo od njih je bilo težko. Se danes mi ne gre iz spomina, kako sem organiziral pri vodni komandi sestanek dr. Špindlerja Metoda z njegovo ženo in dvema pet do šest let starima hčerkama. Videl sem ju, ko smo šli po vodo, kako sta svojega očeta zadnjikrat poljubovali, kajti čez nekaj dni, 31 oktobra 1941 so ga v Maribo- ru ustrelili. Prav tako je bilo že prej tež- ko slovo od Štrafela Alojza, mo- jega rojaka iz Markovec, ki so ga zverinsko mučili. Zadnji ve- čer pred njegovim odhodom sva skupno ležala v hlevskem zapo- ru, kjer mi je pripovedoval o svojem trpljenju. Želel si je sa- mo še pK>koja. Dne 23. septembra 1941 je padel v Mariboru pod zločinskimi streli. Novembra 1941 so določili Ko- želja in mene za meritve zaple- njenih posestev po Halozah. Ta- ko sva prišla seveda v stik z ljudmi, ki so nama v nahrbtnike naložili hrano za sojetnike. Po- sebna dobrotnica za jetnike je bila tov, Gabrovec Ana, ki je imela z možem pekarno ob borl- skem mostu. Od nje nisva ni- koli odšla praznih rok. Prav ta- ka dobrotnica je bila tudi tov. Haške Marija iz Cirkulan, ki na- ma je vedno napolnila nahrbtnik s kruhom, maslom, moko in do- dala še celo cigarete. Dne 18. decembra 1941 sem za- pustil Bori. Na zahtevo gestapa pa sem moral v 24 urah zapustiti Ptuj. Naootn sem se na Hrvatsko, da poiščem svojo družino, ki sem jo našel v Hrvatski Kosta- njici. Kostanjevec Slavko Predstava MlM-a v na^em dal šču Uprava gledališča v Ptuju vljudno opozarja • cenjeno občin- stvo na predstavo MIM, ki jo iz- vajata Kristina in Tina Piccoli. Tina Piccoli je bila učenka prof. Delcroixa v Parizu, poseča- la in diplomirala pa je na mimski šoli znamenitega Piccola teatra v Milanu. Vsa predstava je po- polnoma brez glasbe in govora. Piccolijevi se bosta predstavili v gledališču v Ptuju dne 7. ok- tobra ob 20. uri. Vstopnice od 100 din navzdol v predprodaji dnevno od 15. do 17. ure pri gledališki blagajni. Rezerviranje vstopnic dnevno od 10. do 12. ure v pisarni Okr. gle- dališča ali na telefonski štev. 71. Uprava. v času od 20. do 30 okt. 1957 Rodile so: Kristina Trafela, Gruškovje — Franca; Frančiška Polič, Biš — Stanislava; Marija Vajda, Zagojiči — Stanka; Neža Vedemjak, Sp. Velovlek — Ireno; Ana Kolarič, Kidričevo — Dani- jela; Katarina Gornjec, Juršinci — Ido; Cecilija Fekonja, Pušen- ci — Ivanam Neža Orlač, Nova vas — Mileno; Ana Ulaga, Videm — Zvonka; Marjeta Forštnarič, Belski vrh — Nado; Venancija Vojsk, Muretinci — Dragico; Ma- rija Godec, Njiverce — Maksi- miljana; Verona Muršič, Slam- njak — Mirana; Cecilija Klobasa, Predgradje — Stanislava; Nada Sirec, Ptuj — Zdenko; Ivana Cestnik, Ptuj — Jelko; Barbara Zupančič, Kidričevo — Darka; Marija Gabrovec, Mestni vrh — Branka; Marjeta Rajnar, Ljuto- mer — Jelko; Marija Krajnc, Po- brežje — Silvo; Ivanka Vitez, Ki- dričevo — Vero; Marija Majcen, Gerečja vas — Nado; Emilija Zu- panič, Jiršovci — Nado; Marija Cimerman, Obrež — Franca; Ma- tilda Klemenčič, Tibolci — Fran- ca; Cecilija Slatič, Dravci — Slavka; Katarina Kramer, Prepe- lje — Borisa; Angela Pintarič, Brezovci — Irmo; Marica Koc- bek, Spuhlja — Branka; Zofija Skorjanec, Ptuj — Zdravka; Bar- bara Zavec, Pestike — Terezijo; Marija Juhart, Stari grad — Te- rezijo; Terezija Pukšič, Bukovci — Branko; Ema Rajh — Mirana. Pregovor ,,Kar se Janezek nauči, to Janez znane drži več v celoti Možnosti izobraževanja v večernih tečajih ^ Na- ša družba skrbi za delavce in uslužbence Nekoč je veljal pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« Včasih je bilo tako. Vedel si samo to, kar si se v mladosti naučil. Pozneje ni bilo denarja, da bi si lahko najel privatnega učitelja. Danes pa lahko trdimo, da ta pregovor ne drži več v celoti. Marsikomu je bil v mladosti štu- dij onemogočen. S tem pa še ni rečeno, da bo ostalo tako za vse življenje. Naša družba nudi vsem prav lepe možnosti, da se izobražuje- jo po delovnem času v večernih tečajih in gimnazijah. Tudi izobraževalna sekcija De- lavsko prosvetnega društva »Svo- bode« iz Ptuja prireja večerne tečaje za izobraževanje članstva. V šolskem letu 1957/58 bo DPD »Svoboda« iz Ptuja organizirala tečaje za privatne izpite od 1. do 8. razreda gimnazije. Na ta način bodo lahko delavci in usluž- benci, ki so preko dneva zapo- sleni, v večernih urah obiskovali večerno gimnazijo in izpopolnili svojo izobrazbo. Po opravljenem višjem tečajnem izpitu se lahko vpišejo na univerzo. Predavanja bodo v učilnicah ptujske gimnazije. DPD »Svoboda« bo organizira- la tudi večerne tečaje za jezike. Tečaj slovenskega jezika je na- menjen predvsem našim admini- stratorskim kadrom. Dobro bi bilo, da bi se tega tečaja udele- žili v čim večjem številu, saj so včasih pritožbe nad njihovim pisanjem več kot upravičene. Udeleženci tečaja se bodo lah- ko izpopolnjevali tudi v tujih jezikih, kot v angleščini, franccr- ščini, ruščini, nemščini in med- narodnem jeziku esperantu. Vsekakor je organizacija ve- černih tečajev hvalevredna, ker se na ta način omogoča izpopol- nitev izobrazbe naših delavcev in uslužbencev, ki v mladosti niso imeli možnosti za šolanje. Pri študiju pa bo potrebno pre- cej resnosti in prizadevnosti, ker je program zelo obširen ter j« zelo težko v tako kratkem času osvojiti vso tvarino. Kdor se bo potrudil, bo v kratkem času do- segel tisto, česar mu ni bilo mo- goče v mladih letih. V Celju je gostovala nogo- metna ekipa Aluminija in od- igrala prvenstveno tekmo z do- mačim Kladivarjem. V prvem E>olčasu je igra potekala v stalni premoči domačinov, vendar so šele v 13. minuti po Posineku dosegli vodstvo 1:0. V nadalje- vanju se je ekipa Aluminija samo branila in s težkočo od- vračala hitre napade domači- nov. V 29. minuti so domačini dosegli drugi gol in postavili končni rezultat prvega polčasa. V drugem delu je postajala igra vedno bolj surova. Do vr- hunca je prišlo že v peti mi- nuti drugega polčasa. Igralec Kuret je zaradi surovosti in grobe igre bil večkrat opofni- njan od sodnika, vendar je še dalje igral surovo, tako da je sodnik iz Varaždina bil primo- ran izključiti ga iz igre. Igralec Kuret je sodnika udaril, da je obležal nekaj časa brez zavesti. V nadaljnjih minutah je sod- nik zaključil nogometno tekmo pri stanju 2:0 in prekršek, ki ga je napravil igralec Aluminija, zasluži najstrožjo kazen. Ostale tekme tretjega kola: Tekstilac — Rudar 1:3 Gloga — Maribor 7:6 Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarni- škega poslovanja, pišite po brez- plačni prospekt za novo ilustrira- no revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gospna- ska 12. Brzopotezni turnir Šahovskega društva Ptuj za oktober bo v torek, dne 8. t. m. v Sindikal- nem domu železničarjev. Priče- tek ob 19. uri. Gospodarske organizacije vseh vrst opozarjamo na novo ilu- strirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo propagirala organizacijo in moderno tehniko pisarniškega po- slovanja. Revija bo pomemben doprinos k dvigu administracije na sodobno stopnjo, potrebna in koristna bo vodilnemu osebju ter vsem pisarniškim uslužbepcem. Pošljite nam naročilnico. Če ni- mate prospekta, pišite ponj! — Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12. Podravka — Jedinstvo 5:1 Kladivar — Aluminij (2:0 pre- kinjeno) Drava — Zagorac 1:0 Sloboda — Mladost (odpove dana). Lestvica po tretjem kolu: Rudar 3 2 1 0 5:2 5 Sloga 3 1 2 0 9:8 4 DRAVA 3 2 0 1 2:7 4 Podravka 3 111 10:7 3 itd. Pa. Po tretjem kolu MCV lige »DSfAVA«« na tretjem mestu V Ptuju so v nedeljo težko pričakovali prvenstveno nogo- metno tekmo med gosti iz Kra- pine in domačo Dravo. Sodniku so se predstavili naslednji igralci: Zagorac: Puljko, Osredečki, Priča, Šerbic, Pretan, Stanko- vič, Krivah, Jutkovič, Gasparo- vič, Cerovečki in Ostašič. Drava: Gorup (6), Musič (6), Vogrinčič (5), Pongračič (7), Markovič (7), Strehar (5), Tasič (5), Erhatič (6), Komel (5), Ber- lič (5) in Artenjak (5). V začetku igre nismo bili preveč zadovoljni. Videti je bi- lo, da so se gostje zelo borili in želeli osvojiti na tujem terenu dragocene točke. Gostom je uspelo nekaj lebih kombinacij, vendar je bila domača obramba stalno na svojem mestu. Tudi akcije domačinov so postale ne- varnejše in več zrelih priložno- sti je napad Drave pokvaril. Obojestranski napadi so se kon- č.ali v polčasu brez golov. Mreža se je prvič zatresla v 6. minuti * drugega polčasa. Berlič je iz- vedel prosti strel iz 30 metrov, lepo streljano žogo je prestre- gel hiter Komel in jo poslal mimo vratarja v gol. Drava je vodila 1:0. V nadaljevanju se igra ni spremenila, vendar so se gostje trudili in streli so šli mimo ali čez gol ali pa so po- stali plen dobrega vratarja Go- rupa. Domača obramba se je do konca tekme zelo dobro borila in tako je uspelo moštvo že drugič na svojem terenu osvo- jiti dve dragoceni točki. Pri domačih je zelo ugajal novinec Markovič. Sodil je pred 300 gle- dalci Orel iz Celja dobro. V predtekmi so pionirji iz Ki- dričevega premagali domače pionirje z rezultatom 2:1 (1:0^. Pa K razpravi „Psirtlzanu'' Zelo živahne disktisije na po- svetovanju v Kranjski gori nam kažejo, da se telesnovz.gojni de- lavci in funkcionarji zelo ogla- šajo in odločno zavzemajo sta- lišče, da so v organizaciji Parti- zana zelo napredna in zdrava načela. O raznih vprašanjih, ki so nakazana v izjavi tovariša Ribičiča na posvetu, so že dol- go časa in večkrat razpravljali v raznih društvih Partizana. Tako je izjavil eden izmed funkcionarjev Partizana v Ptu- ju, da »namreč ni mogoče pri- kriti dejstva, da z dosedanjim načinom dela Partizan v svojih vrstah ne more obdržati mla- dine v mestih, še manj pa mla- dine na vasi«. Tako je kon- kretno društvo Partizana v Ptuju, pa tudi ostala društva, samo organizacija pionirjev ip cicibanov, vedno pa je manj mladine in ostalih članov. Vzrok je predvsem v tem, da sistem vadbenih ur nudi udeležencem le malo zadovoljstva, ker je pre- več poudarka na prostih vajah in vajah na orodju. Sicer v na- ših društvih zelo propagirajo vsestransko vadbo, praktično pa še vedno izvajajo staromodno telovadbo. Znano je, da je na- črtna vadba športnih panog po- vsem enakovredna vadbi na orodju, toda športne panoge so zaradi privlačnosti mnogo bolj množične. Zato je potrebna skupna telesnovzgojna organi- zacija, ki naj bi zajemala vse, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo. Tako je treba v vsaki organi- zaciji Partizana naloge siste- matično izvajati in tako vzgojiti množico zdravih in predanih državljanov. §rGčan]B strelstilli riusilo^ lezničar), 3. Korpar 94 krogov, 4. Kolarič 93 krogov (oba Kidriče- vo), 5. Pulko 89 krogov (Turni- šče) itd. Tekmovanje je potekalo v pra- vem prijateljskem in športnem vzdušju brez posebnih tehničnih napak. Zadovoljiv" rezultati so poka- zali napredek ptujskih strelskih rivalov in prepričani smo, da bo tehničnemu vodstvu strelskega odbora uspelo sestaviti dobro ekioo, ki bo zastopala prihodnjo nedeljo Ptuj v Varaždinii na tro- boju: Varažd-TI-Ptuj-Maribor. Po- vabljena je tud: mladinska ekipa na zračno ouško. Našim strelcem obilo uspeha! nii res ni u Ptufu pogofeu zn soliden ženski peuslii zbor Kaj ni več izkušenih pevk? NI mladih ženskih grl, ki uživajo ob ubranem petju? Mar ne od- tehta sproščenost ob veseli me- lodiji, zasanjavost ob melanho- lični žalostinki tisto malo samo- premagovanje, ki je potrebno, da po truda polnem dnevu še enkrat zapustimo zvečer topel dom tudi v slabem vremenu in mrazu? Ženski pevski zbor terena Vi- čava poziva vse pevke mesta Ptuja, da se združijo v en pev- ski zbor pod okriljem DPD Svo- bode. Kje in kdaj bi imele vaje, bo odločila večina. Dogovor v Vičavskem domu SZDL v sredo, 9. oktobra t. !., ob 19.30 (ob pol osmnih zvečer). Pridite polnoštevilno vse, ki vam je pri srcu zborovsko petje in ki mislite redno obiskovati vaje. Zadrugam vseh vrst priporočamo, da naročijo novo ilustrirano revi- jo »Sodobna pisarna«, ki bo znat- no pripomogla k izboljšanju teh- nike pisarniškega poslovanja. Vsi vaši vislužbenci jo bodo z zani- manjem čitali. Pišite po brezplač- ni prospekt, če ga še nimate. —^ Uprava »Sodobne pisarne«, Ljub- ljana, Gosposka 12. Poročili so se: Franc Škerbec (1924), strojni tehnik, Maribor — Gregica Lupša (1932), zobna asi- stentka, Maribor; Anton Krajnc (1929), vratar, Ptuj — Elizabeta Roškar (1932), perica, Rabeljčja vas. Umrli so: Roza Plohi (1890), upokojenka, Ptuj; Anton Fajs (1881), upokojenec, Ptuj; Ana Vrtič, roj. Pihler (1906), posest- nica, Zg. Velovlek; Simon Marčič (1878), delavec, Zg. Jablana; Jo- že Leskovar (1899), Vratno; Leo- pold §migoc (1.913), delavec, Strajna; Zdravko Skorjanec (1957), Ptuj, Bolnica. Živinska sejmfi v Ptuju 1. in 2. oktobra 1957. Dne 1. okt. 1957 je bilo pri- gnanih: 66 konj, 77 krav, 32 te- lic, 25 volov, 18 bikov, skupaj 218 glav. Od tega je bilo prodanih: 42 konj, 57 krav, 22 telic, 13 volov, 11 bikov, skupaj 145 glav. Sejem je bil dobro obiskan. Cena posamezni živini je bila: konji 25—100 din, krave 30—110, dočim je bila cena volov in bi- kov enaka 100—125 dinarjev za kilogram. Dne 2. okt. 1957 je bilo pripe- ljanih prašičev: 66 svinj do 2 let, 150 odojkov. Od tega prodanih: 36 svinj, 14 odojkov. Cena pri svinjah je bila od 190 do 230 dinarjev in odojki od 2000 do 3000 dinarjev po komadu. Epidemija gripe je zajela v Kidričevem 135 ljudi v zadnjih dneh je zajela epi- demija griije v Kidričevem že nad 135 ljudi. Prihajajo pa še vedno nove prijave obolenj. Iz vrst delavcev tovarne aluminija je iztrgala za nekaj dni 54 ljudi in je nevarnost, da bi nastale, če bi se epidemija širila še da- lje, težave pri proizvodnji. Sola v Kidričevem je zaprta z izjemo treh paralelk prvega razreda, ker so malčki do de- setih let odpornejši proti tej bolezni. Hladnejše vreme bo go- tovo pomagalo, da se epidemija ne bo širila še dalje, ker virus gripe najbolje uspeva v vlaž- nem toplem zraku, hladnejši pa za njegov razvoj ni tako prime- ren. Hladni dnevi, ki so nas presenetili po toplem septem- bru, imajo vsaj to dobro stran, da se bo omejilo obolevanje za gripo. na ptujskem živilskem trgu 2. oktobra 1957 Čebula 40 din, česen 80, fižol v stročju 20—30, krc«npir 15, pe-^ teršilj 60, paprika 35—40, psira- dižnik 30—40, rdeča pesa 30, redkev 20, solata endivija 40, ze- lje v glavah 20, korenček 40, ohrovt 25, kcHruza 40, pšenica 40, ajda 40, ječmen 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 30, mleko 30, smetana 140—160, sir 70—80, ko- koši 350—500, piščanci 250—500, jajca 16, jabolka 40—50, breskve 60-70, hruške 50—70, grozdje 70—80, domači kis 25, gobe (li- sičke) 60, kumare 10, buče 15, kumare za vlaganje 60, cvetača 40, oves 30, proso 50, kostanji 30—40, kisla repa 20, gobe (siv- ke) 100 dinarjev. HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam. Sp. Hajdina 61. GOZD prodam. Vprašajte v Sav- cih 80, p. Tomaž. PRODAM POSESTVO S HIŠO v Krčevini, njivo in 86 arov sa- donosnika, 25 minut od Ptuja. Arnuš, Prešernova 21, Ptuj. STENSKO URO na uteži, dobro ohranjeno prodam. Vprašajte vsak dan od 15. ure dalje v Jadranski 18, Ptuj. IŠCEM STAREJŠO KMEČKO GO- SPODINJO z znanjem nekaj kuhe na srednje posestvo. Po- nudbe poslati pod »Poštena« na upravo lista. RABLJENE POSTELJE. vložke, nočna omarice, omare, stole, umivalnik z ogledalom prodam. Kaučič, Vičava 30, Ptuj. Razpis Sprejmemo v službo večje šte^ vilo orodjarjev, ključavničarjev, strojnih ključavničarjev vse z vsaj 3 letno prakso. Sprejmemo tudi: 1 obratovodjo karoserije, 1 urejevalca revolverskih struž- nic, 1 tehnologa za mehanično ob- delavo kovin, 1 livarja za vlivanje barvnih kovin in 1 avtogenega varilca vse z večletno prakso. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. NJIVO oz. STAVBENO PARCELO prodam v bližini postaje Haj- dina. Naslov v upravi Obvestilo OBRTNA ZBORNICA V PTUJU bo v času mesecev oktobra, novembra in dec embra t. I. priredila TEČAJ ZA MOJSTRSKE KANDIDATE ki bo v Ptuju. Pismene prijave sprejema zbornica do 15, oktobra 1957. Preteklo nedeljo so se na stre- lišču v Kidričevem na vabilo agil- ne tamkajšnje strelske družine pomerile z vojaško puško pet- članske ekipe strelskih družin ob- čine Ptuj, ki so se na nedavnem okrajnem nagradnem tekmovanju uvrstile na prva tri mesta. Pričakovano je zmagala ekipa Železničarja s 460 krogi in s tem potrdila, da upravičeno brani že drugič osvojeni okrajni prehodni pokal. Drugo mesto je zasluženo osvojila ekipa Kidričeva s 430 krogi in slednje ekipa Turnišča s 378 krogi. Od posameznikov pa so bili ne.iusnešnejši: 1. Koželj 106 kro- gov, 2. ILaara 101 krog (oba Že- STRAN 4 PTUJSKI TEDNU PTtTJ, 4. OKTOBRA TSSr SliNoi O liyri&n;u stanauan Osnovno pravilo, ki ga mora- mo upoštevati, kadar kurimo peč, je: da nikdar ne uporabljamo goriva, ki je za peč neustrezno. Na primer: če je peč narejena ža premog, je ne bomo nikdar ra- cionalno izkoristili, če jo bomo kurili z drvmi. Paziti je treba tudi na tc, da velikost peči ustre- za velikosti prostora, ki ga gre- je. Zaman bomo ves dan kurili. Če je peč premajhna za tisti pro- stor, kjer stoji in greje. Vedeti je treba, da pretirano nalaganje peči. ki močno vleče, odnese zna- ten del neizkoriščene toplote v dimnik. Na ta način potem osta- ne do 60 odstotkov goriva neiz- koriščenega. Vrata peči se morajo dobro zapirati, ker tudi to vpliva na potrošnjo toplotne energije in goriva. Bolje je plačati popravilo peči. kakor da vso zimo razsipa- vi;mo 7 gorivom. Najprimernejša temperatura v sobi je od 18 do 20 stopinj Cel- zija. Za stanovanjske prostore so najboljše glinaste peči. ker se ne ohlade tako hitro, ker dajejo tu- di vlago in enakomerno toploto. Za podloirjenje uporabl^ajmo mehka drva: borova, smrekova, topole in druge, ker vsa ta drva hitro gore. dajejo pa malo toplo- te od sebe in so zato tudi cenej- ša kot trda drva. Poznamo bu- kova in hrastova drva. ki dajejo veliko toplote in so zaradi tega tudi precej dražja. Vlažna drva uporabijo 30 odstotkov toplote, da se osuše. Razen tega pa tudi slabo gore in povzročajo neprije- ten vonj v stanovanju. Zato ku- pujmo in kurimo vedno suha dr- va. Kilogram suhih drv da 3000 do 4000 kalorij, medtem ko vlažna komaj 2000 kalorij. Olje daje več kot 5000 kalorij, kilovat elektri- ke 860 kalorij, lignit okoli 4000 kalorij, rjavi premog 5000, čm: premog pa 7500 kalorij. Približno 1?00 km m uro |e hitrost kašlja Doktor Benjamin Bos iz ZDA je ugotovi!, da ima človeški ka- šelj približno 1200 kilometrov hi- trosti na uro. Ko mora človek zakašljati, ima zračni tok takoj hitrost 1200 kilometrov na uro, ko sc približa jabolku, se hitrost zračnega toka zmanjša na 200 kilometrov, v trenutku, ko pa gre zračni tok iz ust, ima kašelj hi- trost le še 25 km na uro. To je dr. Bos izračunaj s pomočjo rent- gen,s kih žarkov, s pomočjo neke tekočine za radioaktivno snema- nje in s posebnim števcem, ki ga je dal v grlo osebi, na kateri je delal ta eksperiment. V sn npšM arad IZ stGref?a veka Francoski arheolog Šeffer je odlcril v bližini mesta E1 Šalire v Siri.ii največii nrad iz stareaa veka Ugarid, ki je bil zgrajen p-red 4000 leti. V gradu je velika dvorana iz slonove kosti, ki je velike umetniške vrednosti. V dvorani in druoih prostorih so našli še mize, stole, razne kipe ?z slonovine. um.e^niško okrašene z zlatom. Naivečjo Dozomost je vzbudil kin žene. katerena umet- niška vrednost if^koraj nič ne za- ostaia za največjimi deli grške ant.ike Empire Stote Biiilding prodan m 304 milijone dolarjev Najvišja zgradba na svetu, ne- botičnik Empire State Building v Nev/ Yorku, je bila prodana za fantastično vsoto 364 milijonov dolarjev. Tq je do danes največja vsota, za katero je bila prodana samo ona hiša. Novi in edini last- nik najdražje zgradbe na svetu pa je industrijalec iz Chicaga, Mrciviie proti gozdnim škodljivcem Majhna borova listna osa že dve desetletji povzroča veliko go- spodarsko škodo na borovcih v zahodnonemški pokrajini Olden- burg, ko njene ličinke vsako leto do golega objedo mlado borovo brstje, posebno vrhove. Ker ke- mijsko zatiranje listne ose ni ro- dilo nobenih sadov, so se gozdar- ski strokovnjaki odločili za biolo- ško bojevanje z rdečimi gozdnimi mravljami, saj je znano, da na pr. eno mravljišče uniči do 100.000 žuželk na dan. Iz sosednjih pre- delov so uvozili več ton mravelj z mravljišči vred in jih umetno naselili v borove gozdove, napa- dene od listnih os, Najstarejša grobnica v Evropi v malem mestecu Rheinheimu v Sarski pokrajini so pred nedav- nim odkrili grobnico neke keltske princese iz petega stoletja pred n. št. Grobnica je dolga štiri in širo- ka tri in pol metra. Posmrtni ostanki princese so zelo dobro ohranjeni. V grobnici, ki je stara 2.500 let so poleg trupla našli ve- liko zlatih zapestnic in prstanov, prav tako pa tudi bronasta ogle- dala. Sesalci za prah v angleških rudnikih Premogov prah, ki povzroča v rudnikih strašne eksplozije, bodo v bodoče vse.savali posebni sesal- ci, ki jih bodo namestili v ange- ških rudnikih. Nevarnost eksplozij bi bila v rudnikih v veliki meri zmanjšana, če bi lahko očistili in odstranili prah, ki se nabira v rovih, bodi.si med izkopavanjem kot tudi meu prevozom premoga. Ti sesalci bo- do v pogonu med nalaganjem in prevozom vozičkov, takrat ko je ozračje v premogovih jaških naj- bolj vnetljivo. Rudniške sesalce za prah bodo nekaj časa uporabljali v preizkus- ne namene pod nadzorstvom Cen- tra za rudniška raziskovanja. Če bodo poskusi dobro uspeli bodo te sesalce kmalu uvedi i v vse bri- tanske rudnike in tako pripomogli k večji varnosti rudarjev. rIRANA NI NAJBOLJŠE ZDRAVI- LO PROTI UTRUJENOSTI Znano je. da je posledica utru- jenosti nenormalen apetit. Toda paziti moramo, da nikdar ne je- mo težko prebavljivih stvari, če smo zelo utrujeni. Ako se naje- mo pred počitkom in pri tem se- veda hitro požiramo, izpostavlja- mo naše prebavne organe raz- ličnim motnjam, zato je bolje, če počivamo pred obedom. Seveda pa kaj malega in lahko prebav- ljivega tudi ne škodi. Tečaj mednarodnega jezika »esperanto« v Ptuju Eisperantsko društvo v Ptuju priredi tečaj mednarodnega jezi- ka »esperanto«. ki se bo pričel 6. oktobra 1957 ob 18. uri. Pre- ' davanja bodo v vajenski šoli. — Kdor se želi vpisati v tečaj, dob" podrobnejša pojasnila v proda- jalni srečk državne loterije, kjer se tudi lahko vpiše. NOVI KRVODAJALCI V zadnjih dneh so v ptujski bolnišnici darovali kri naslednji tovariši in tovarišice: Martin Cvetko, Lešnica št. 60; Ana Kukovec. Ptuj, Ormoška c. št. 1; Marija Kramberger, Gra- jenščak 3; Malči Medved, Ptuj, Med vrti 2; Martin Rizman, Slov. Bistrica; Janez Meznarič, Stojnci št. 66; Ana Šegula, Rotman 54; Terezija Hojnik, Hlaponci 16; Ana Vučina, Juršinci 40; Gašper Zoreč, Ptuj. Mariborska c, 23; Polonca Vlah. Domova; Alojz Feguš. Cirkulane 51; Vinko Ga- šparič, Bratislavci 25; Maks Ke- kec. Bratislavci 25; Marija Pe- klar, Stojnci 64; Jakob Skok, Ložina 6. Zanimivo predavanje Ljudske univerze v Ptufu Dne 30. septembra je bilo ob 19. uri v dvorani mestnega Kina predavanje »Avstralija danes«, ki ga je priredila Ljudska univerza. Predavanje je bilo dobro obiska- no. Predaval je profesor Jože Maučec s ptujske gimnazije, ki je v kratkem, toda jedrnatem predavanju lepo orisal najmanjši kontinent. Najprej je govoril o vertikalni in horinzontalni obliko- Okrajnc in občinske ljudske odbore še posebej vabimo, da naročijo za svoje pisarniške« uslužbence in vodilno osebje no- vo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«. Revija bo znatno pripomogla k izboljšanju pi.sarniškega poslovanja. Odpoš- Ijite nam naročilnico, ki ste jo prejeli s prospektom. — Uprava. vitosti tal, nato o rastlinstvu, ži- valstvu, prebivalstvu, gospodar- stvu. industriji, prometu in po- litični ureditvi. Pestro predava- nje je bilo ilustrirano z zanimi- vimi statističnimi podatki in zna- menitostmi, ki so značilne za av- stralsko celino. Po predavanju so vrteli krasen barvni film. ki nam je prikazal čudovito avstralsko rastlinstvo in lepe pokrajine ter žiivali. ki so značilne za avstralske pokrajine. Videli smo tudi lepe posnetke ve- likih avstralskih mest in visoko razvite industrije. Na filmskem platnu smo lahko videli še rraio- go zanimivih reči iz življenja av- stralskih ljudi. Na predavanju so dobili poslu- šalci precej jasno sliko o razvoju Avstralije do danes ter današnje stanje. Tov. prof. Jože Maučec je ob koncu dejal, da bo Avstralija ob ureditvi družbeno-socialnih prilik v bodočnosti kontinent bla- gostanja. Predavanje je vsekakor uspelo, pbslušalci so bili zadovoljni in žele še več podobnih predavanj. ODREZANO CVETJE Da bi ostal šopek cvetic v vazi čimdalje svež in mikaven, je skrb vsakogar, ki si z njimi krasi svojo sobo. Recepti so različni, obneslo pa se jih je doslej le malo. V Zapadni Nemčiji so ne- davno patentirali nov postopek z odrezanim cvetjem. Takrat po kemični poti. Kot poročajo, se vzame mešanica 95 "/o glukoze in 5»,'« kafre. Približno polprocent- na raiztopina navedenega prepa- rata v vodi baje ohrani cvetje mnogo delj kot navadno. Pripo- ročljivo pa je tudi v tem primeru od časa do časa odrezati končke rastlinskih pecljev z ostrim no- žem in poševno, da ostane se- salna površina, ki se rada zalepi, čista. Škarje ob prerezu nežne žilice zmečkajo in cvetici več škodijo kot koristijo. Kaj bomo priprauile atrohom za mrzlica? Ko odpravljamo otroke v šolo ali na izlet, ali kadar same od- hajamo na delo, si pogosto be- limo glave s tem, kaj naj pri- pravimo, sebi in otrokom za ma- lico. Pa tudi za večerjo in pri- grizek k popoldanskemu čaju smo marsikdaj v zadregi, če nimamo že gotovih jedil. Ob takih pri- ložnostih si lahko p>omagamo s svežim sirom za štruklje, ki je zelo okusna in redilna jed zaradi dragocenih hranilnih snovi, ki jih vsebuje. Pripravimo ga lahko na več načinov: 1. osminko kg svežega sira pretlačimo in premešamo z 2 do 3 žlicami goste smetane, doda- mo še nekaj gorčice, soli in po- pra ter namažemo na kruh; 2. sirček zmešamo z 10 dkg margarine, 4 sardelami, soljo in nekoliko sladkorja ter paprike. Temu dodamo še nekoliko soka od bele čebule ali šalotke in jed jf^ ootova; 3. nekaj naribanega sjihega si- ra. žlico gorčice m 3 dobro se- sekfjane sardele zmešamo s pa- siranim sirom in smetano. Vse to namažemo na kruh in pride- nemo košček šunke. 4. vzamemo 20 dkg margarine in jo mešamo, dokler ne postane povsem mehka. Dodamo ji 3 se- sekljana kuhana jajca, poper, sol in žlico limoninega soka. To zme- šamo in namažemo na kruh ali pecivo. 5. svež sirček dobro premeša- mo z 2 žlicami olja, soljo, gorči- co in nekaj sladkorja. Temu pri- denemo čebulin sok, 2 drobno sesekljani kisli kumarici in ser- viramo s kruhom. 6. 10 dkg prekajenega kuha- nega mesa ali šunke drobno se- sekljamo in zmešamo z 10 dkg surovega masla oziroma marga- rine ter pridenemo še nekaj pe- teršilja. To zmes namažemo na rezine svežega kruha ali na pre- pečenec. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 4. do 6. oktobra ameriški film »Ura obračuna«; od 8. do 10. oktobra češki film »Karavana na glavni cesti«. KINO MAKOLE predvaja 5. in 6. oktobra italijanski film »Jutri bo prepozno«. KINO MAJŠPERK predvaja 5. in 6. oktobra ameriški film »Upor na ladji Baunti«. KINO MURETINCI predvaja 5. in 6. oktobra slovenski film »Tre- nutki odločitve«. KINO DORNAVA predvaja 5. in 6. oktobra jugoslovanski film »Rdeči cvet«. KINO »VREDNOST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 6. okt. francoski film »Vsi smo mo- rilci«. KINO VIDEM PRI PTUJU pred- vaja 5. in 6. oktobra 1957 nem- ški film »Jaz in moja žena« s tednikom »Črne vode«. V vsako hišo IHujbiciiedmic LJUBLJANA KEDELIA, 6. OKTOBRA 6.00 Domač nedeljski jutranji pozdrav, vmes ob 6.05—C. 15 Poročila in vremen- ska napoved. 7.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in objava dnev- nega sopreda. 7.15 Reklame. 7.30 Ra- dijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavni scherzo. 8.OO Športna reportaža. 8.15 ..Note korakajo". 8.45 Mladinska radijska igra — France Bevk: Pastirci. 9.17 Slovenske narodne in umetne pe- smi. 10.00 Se pomnite, tovariši — Mi- lan Kavs: Kota 703. 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna glasbena oddaja). 12.00 Po- govor s poslušalci. 12.10 Z melodijami na pot! 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, pregled dnevnega spo- reda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — I. 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestirajo in pozdravlja- jo — II. 16.00 M. Sober: Hrup v svetu tišine (reportažal. 16.30 Glasbeni mo- zaik. 17.30 Radijska igra — Rehfisch- Herzog: Dreyfusova afera (ponovitev). Režija: Maša Slavčeva V glavnih vlo- gah: Bert Sotlar. Edvard Gregorin in Stane Sever. 18.33 Zborovske skladbe Frana Gerbiča, Gustava loavca. Vinka Kreka in Hrabroslava Volariča noie T iublianski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. 19.00 Zabavna glapba, vmes reklame. 1P.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Glasba ne nožna meja (Odlomki z javne oddaie Radia Koln'*. 21.00 Nnfni kon- cert. 22.00 Napoved časa. noročila. vre- menska nanoved in pregled sporeda ra naslednM dsn. 22.15 \'abimn va« na glasbeni vrtiliak. 22.55 mrnCi. 23."» —23.15 in 23.30—on nrtdaia za tu- jino (prenos iz Zagreba). NEKAJ DUHOVITIH Spremembe prav zagotovo skr- bijo v tem našem življenju za začimbo — toda enoličnost skrbi' za prikuho. Moški, ki noče nikoli nalagati žene, je zelo brezobziren do nje. — Kam naj telefoniram, če ga- silska postaja gori? — Pajčevine ne ometaj, če imaš mnogo muh v hiši. — Nevesta ima belo obleko v znak veselja, zakaj pa ima ženin črno, še niso ugibali. - — V vsaki sliki najdemo nekaj dobrega. (Običajno je to le dobra volja. Z vso zagrizenostjo se brani samo tisti, ki je kriv. Sočutje tolaži tudi tam. kjer bolečine ne more omiliti. — Če bi obdavčili inteligent- nost, bi vsi ljudje hoteli plače- vati davke. — Samci so moški, ki so dolgo iskali idealno žensko, ko pa so jo našli, so ugotovili, da tudi ona išče idealnega moža. — Ce irna kdo namnn pognati t.i kroglo skozi možgane, naj prej premisil. da ne bi zgrešil tako majhnega cilja. — Kadar se dve ženski prepi- rata, predlagajte, naj mlajša po- pusti. Mir bo takoj tukaj. ~ Eden pije zato, da bi poza- bil, da ga je žena zapustila, dru- gi zato, da bi pozabil, da ga nje- gova žena čaka doma. — Knjiga, pri kateri iz dolgo- časja zaspiš. ne spada v knjižni- co. ampak v domačo lekarno. -I- — Če kupujete knjigo »Kako hitro obogatim«, vzemite poleg še »kazenski zakonik«. — Papiga se zelo težko nauči pravilne izgovorjave besed, če njen gospodar jeclja. Z jokom si prišel na svet, dru- gi so se smejali. Glej, da boš s smehljajem umrl, drugi se bodo jokali. Kdor ne zna >poštovati, ne bo nikdar užival spoštovanja. * Kdor ima smolo, rad pozabi ko- likokrat je že imel srečo. — Ženske se ničesar bolj ne izogibljejo, kot besedice »DA«, kvečjemu jo rečejo šele potem, ko so že rekle »NE«. (Jean Paul) — če pre lovec ven s trnkom naj ne prinese domov dveh zaj- cev. Kako ohranimo kuhano maslo dolgo časa sveže? Kadar je na trgu dgvolj suro- vega masla, bo vsaka dobra go- spodinja mislila tudi na čas. ko bo tega primanjkovalo. Saj se da tu- di kuhano maslo uporabiti. Maslo stopimo pri zmernem ognju, da je lepo rumeno. Previdno ga odce- dimo v pološčeno posodo ter po- čakamo, da se ohladi. Sedaj pa razpustimo v ponvi nekaj slad- korja, ki ga nato vlijemo na ma- slo. Nekoliko masla se stopi od toplega sladkorja in napravi neka- ko skorjo, skozi to skorjo zrak ne more prodreti. Posodo z maslom nato zavežemo s celofan-papirjem ter postavimo na suho. hladno mesto. Kadar začnemo maslo do- ma rabiti, najprej odluščimo vrh- njo sladkorno skorjo, ki jo upo- rabimo pri sladicah ali pa jo da- mo pridnemu otroku, da se po- sladka z okusno slaščico. OREHOVA TORTA v porcelanasti skledi vmešamo 5 dkg masla, dodamo 12 dkg slad- korja in eno jajce, dodamo 5 dkg naribane čokolade in nekaj nari- bane limonine lupine. Vse skupaj mešamo tako dolgo, da postane zmes penasta. Nato zamešamo v 18 dkg moke in 18 dkg zmletih orehov zavitek pecilnega praška in nato skupaj s četrt litra mleka zmešamo k vmešanemu maslu. Zmes stresemo v dobro namazan in z moko posipan tortni pekač ter pečemo počasi v pečici. Ohla- jeno torto prerežemo in jo nama- žemo z naslednjim nadevom: 8 dkg masla, 8 dkg sladkorja, jajce. 15 dka orehov, zavitek vanilijeve- ga sladkorja in 2 do 3 čajne žlič- ke mleka. Vse skupaj dobro zme- šamo in torto namažemo. Kako čistimo zarinvela vratca pri pečeh Najprej z vseh kovinskih de- lov pri pečeh odstranimo rjo s krpo, ki jo pomočimo v petrolej. .Ako pa je rja globoko zajedena v kovino, tedaj jo s petrolejem na- mažemD m pus^- mo nekaj ur, na- to pa drgnemo s papirjem aii grobo krpo. Tako očiščeno kovi- no namažemo s tehničnim vaze- linom ali pa z grafitom, ki ga zmešamo z oljem. Kadar želimo obnoviti tudi barvo, se bomo odločile raje za grafit. Ako pa hočemo preprečiti samo nadalje- vanje rjavenja kovine, bomo segle po tehničnem vazelinu, na pri- mer pri očiščenem in svetlem štedilnikovem robu. Prav tako kot vratca očistimo lahko tudi vse ostale kovinske dele pri šte- dilniku. « UMIVANJE POSODE Pranje posode je prav tako ne- prijeten p>osel kot čiščenje oken- sikih stekel. Ker pa že mora biti čista, bi bilo tudi dobro vedeti, kako razno posodo peremo in kako zanjo skrbimo, da bi jo ohranili čim dalje. Aluminijasta posoda je zelo lepa, toda če ne znamo z njo rav- nati, postane kaj kmalu grda. Tako v njej ne smemo ničesar pražit' in peči. Če jo peremo s sodo, rada potemni. Od hrane, ki vsebuje apnenec, aluminij tudi rad potemni. Pločevinasto posodo ne smete uporabljati na električnih štedil- nikih. V njej lahko dobro pri- pravljate meso. kuhate krompir, pečete karkoli drugega. Prati je treba tako posodo v vroči vodi in jo nato t^oj obrisati. Če je mastna, jo morate najprej oči- stiti s papirjem. Najbolj pogosto uporabljamo emajlirano posodo, ki ne rjavi, jedi je ne razjedajo in zato ta posoda tudi ne vpliva na okus jedi. Pač pa emajl zelo rad raz- poka. ker se na toploti zelo hitro širi. hitreje kot njegova podla- ga. Zato je treba emajlirano po- sodo počasi hladiti in je ne sme- mo z razgretega štedilnika po- staviti takoj na mrzlo |xxilago. Če se nsm v taki posodi kaj prižge, jo moramo čistiti s ka- kim lesenim predmetom, ne pa z ostrim kovinastim. Tudi porcelanasta in druga ke- ramična posoda ne vpliva na okus jedi. Pač pa se zelo rada razbije ;n je občutljiva za spremembe temperature. Umivamo oa tako posodo s toplo vodo in sodo. IZ ČESA NAJ BODO KUHINJSKE KRPE Za brisanje kozarcev si vednu oskrbimo le odrezke platnenih tkanin, to pa zaradi tega, ker se na gladki površini čaše vlakna ne smejo videti. Popolnoma čiste ča- še bomo imeli le takrat, kadar jih zbrišemo s platnenimi krpa- mi. Res so nekoliko dražje, zato pa so tudi dalj časa uporabne in manj se umažejo, ker ne vpijejo toliko nesnage. Za posodo iz por- celana vzamemo krpe lahko iz polplatna ali bombaža. Prav tako za brisanje loncev, le da so v temnejši barvi. V vsaki kuhinji so poleg tega potrebne tudi brisače za roke. Najbolje je. da so živah- no pobarvane, kajti bele se pre- hitro umažejo. Gospodinja, ki pere perilo dva- krat v mesecu, potrebuje za svojG gospodinjstvo sledeče število ku- hinjskih krp: 4 lanene krpe za brisanje kozarcev, 2—4 krpe iz polplatna ali bombaža za porce- lan, 2—4 bombažne krpe v tem- nejših barvah za lonce, 2 krpi za jedilni pribor in 2 kuhinjski bri- sači. Preden damo zelje v čebre in kadi, jih je treba dobro pregle- dati in jih dobro umiti z vročo vodo. jih nato pustiti, da se pre- sušijo. Zeljne glave skrbno očistimo in naribamo. Posolimo jih, po- tresemo s kumino. celim poprom, krhlji kutine ali zimskih jabolk. Ponekod dodajo zelju tudi hren, toda ta daje zelju trpek okus. Zelje namečemo v čeber in ga sproti poteptamo, dokler ne od- da vode. Teptamo ga najbolje z nogami ali pestmi, nikakor pa ne s steklenico ali kakšnim že- leznim tolkačem, ker le-ti zelje preveč razdrobijo. Med plasti ze- lja dajmo kakšno ploščato gla- vo — veho, ki jo pozimi porabi- mo za sarmo. Ponekod dodajo med zelje tudi repo, da se kisa v zelju in dobi po njem poseb- no dober okus. Vendar pa repa kvari okus zelja. Na vrh zelja položimo nekaj listov, lesen pokrov in umite tež- ke kamne. Kad postavimo v klet, kjer ni vina ali sadjevca. Najbolj mu prija toplota okoli 15 stopinj Celzija. Pozimi mora stati preko zelja zelnica, če pa smo jo porabili, nalijemo nanj mlačno vodo. Vsa- kih deset dni moramo zelje umi- ti, to je odstraniti vrhnjo slabo plat zelja, umiti pokrov, kamne in rob čebra. Zelje bi lahko kisala vsaka go- spodinja, k' ima primemo klet. Za manjšo količino zelja so do- bri tudi lončeni ali emajlirani lonci, ki nimajo pokvarjenega lošča. DIETA — UČINKOVITA POT ZA SHUJŠANJE S poskusi so strokovnjaki ovr- gli mnenje, da je delo učinko- vitejši način za shujšanje kot dieta. Če hočemo porabiti kalo- rije v rezini kruha, potem bi morali 20 krat preteči stopnišče v prvo nadstropje ali 55 minut žagati drva za porabo energije, ki jo da čokoladni sladoled (v ameriškem merilu)! Vse podobne težke fizične naloge nas izčrpa- vajo iri naredijo še bolj lačne. Torej pospešujejo tek. Če bi mno- gi debeli ljudje f>ojedIi toliko kot sami pravijo, bi pojedli toliko, da bi bili lahko suhi. Debeli ljud- je, ki pripovedujejo, da »jedo kot ptiček« ne lažejo. Toda oni ne upoštevajo tega, kar radi jedo in kar bašejo vase. Mnogi najno- vejši klinični poizkusi so doka- zali, da so čez mero tehtajoči ljudje ob predpisanem normal- nem hranjenju kmalu začeli iz- gubljati na teži. VEČ KO POJpSTE, VEČ SI ŽELITE! Če se en dan ali dva preko- merno hranite, potem boste v naslednjih dneh še bolj lačni. Ve- lika količina hrane raztegne že- lodec in f>oveča apetit nad obi- čajno mero. Nasprotno pa, manj pvojeste, manj si tudi želite, se- veda v gotovih mejah. Pozneje se vam želodec skrči in nekoč se boste začudili, kako ste včasih mogli použiti toliko hrane. Ven- dar ne prvo ne drugo ni nor- malno in skrčenje želodca ;ma lahko bolezenske posledice.