©LÄSlHDCS LUKA KOPER Glasilo Luke Koper št. I, maj 1996 LASTNINJENJE LUKE (VENDARLE) KONČANO Spoštovani sodelavci, Preden sem se lotil tega članka sem prelistal nekaj starih številk Luškega glasnika in se tako prepričal, da pregovor o tem "da se zarečenega kruha največ poje" še vedno velja. Septembra lani, potem, ko je bila po interni razdelitvi in notranjem odkupu uspešno zaključena tudi javna prodaja delnic Luke, sem namreč v uvodniku med drugim zapisal : "Na tej dolgi poti lastninjenja smo imeli veliko težav in zapletov; še celo pri javni prodaji delnic ni šlo vse gladko. Novih težav pa vsaj do registracije delniške družbe ne pričakujemo več. Računamo, da bomo do konca leta izpeljali še vse ostale postopke tako, da bi lahko opravili vpis v sodni register ter nato sklicali prvo skupščino delniške družbe najkasneje v začetku leta 1996". Kot vidite je že mesec maj, o kakšni skupščini, izplačilu dividend ipd. pa še vedno ne duha ne sluha. No tokrat, vendarle lahko mirno zapišem, da je lastninjenje Luke končano. A pojdimo po vrsti in poglejmo, kaj pomembnega se je od tiste septembrske številke Luškega glasnika zgodilo. September in oktober sta minila v zbiranju dokumentacije in drugih številnih tehničnih postopkih. 7. novembra je Delavski svet podjetja imenoval šest od skupaj devetih članov začasnega nadzornega sveta in sicer: g. Draga Kralja, g. Dragomirja Matica, ga. Nedo Ritoša kot predstavnike zaposlenih, g. Borisa Gorupa kot predstavnika Občine, g. Petra Filipiča predstavnika skladov ter g. Milana Jelenca kot predstavnika malih delničarjev. 15. novembra smo Agenciji za privatizacijo poslali vlogo za izdajo t.i. II. soglasja. Gre za kup dokumentacije iz katere mora Agencija ugotoviti ali je bilo lastninsko preoblikovanje res izpeljano v skladu s sprejetim programom in seveda v skladu z Zakonom in številnimi izvedbenimi predpisi. Pozitivno izdano soglasje je pogoj za vpis delniške družbe v sodni register in s tem zaključek lastninjenja. 17. novembra so bili na izredni seji Delavskega sveta potrjeni še preostali trije člani začasnega nadzornega sveta, ki jih je z zamudo imenovala Vlada RS in sicer: g. Miha Kozinc, g. Marjan Knez in g. Dino Pucer. 30. novembra se je začasni nadzorni svet na svoji prvi seji konstituiral, izmed sebe za predsednika izvolil g. Miho Kozinca in v začasno upravo imenoval: g. Bruna Koreliča za predsednika, za člane pa g. Pavla Krumenakerja, g. Vi-tomira Mavrica in Mirka Pavšiča. (Tako začasni nadzorni svet kot začasna uprava nastopijo mandat z vpisom družbe v sodni register in delujejo do prve skupščine delničarjev, ki imenuje redne organe upravljanja družbe). 27. decembra je Luka, v imenu in za račun udeležencev notranjega odkupa od Sklada za razvoj RS za znesek 736 milijonov SIT odkupila 881.657 delnic. Gre za delnice, ki smo jih zaposleni s svojim denarjem, posojili in konverzijo obveznic vpisali in vplačali že skoraj leto dni prej, dejansko pa smo jih smeli odkupiti šele, ko so bili končani tudi vsi drugi postopki lastninjenja (javna prodaja ...). 24. januarja letos nas je Agencija za privatizacijo v zvezi z našo vlogo za izdajo II. soglasja obvestila, da izpolnjujemo vse pogoje in da nam bo izdala ustrezno odločbo takoj, ko bomo popravili 59. člen Statuta. Ta člen, ki je bil na zahtevo Ministrstva za promet in zveze oz. Vlade RS kljub nasprotovanju vodstva podjetja vnesen v Statut namreč od delniške družbe zahteva ločeno računovodsko evidenco ter ločen obračun za infrastrukturo (ki jo je država potem, ko je pridobila lastništvo le-te na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah vložila v podjetje) in za tiste pristaniške storitve, ki naj bi se opravljale kot gospodarska javna služba. Kljub temu, da so strokovnjaki računovodske in finančne stroke potrdili, da je taka določba Statuta v nasprotju z računovodskimi standardi in drugim predpisi, kljub številnim argumentom in tudi kompromisnim predlogom, ki jih je vodstvo Luke naslovilo na Vlado RS, je le-ta ostala pri svojem. Kot nekakšno rešitev nam je Ministrstvo za promet oz. Vlada poslala po vsebini enak in le po vrstnem redu stavkov nekoliko spremenjen tekst spornega 59. člena. Ker se po več kot dveh mesecih in pol stvari niso premaknile in je postalo jasno, da namerava država z nekakšnim vetom ponovno, kot že nekajkrat prej, uveljavljati svoje interese in s tem blokirati postopek lastninskega preoblikovanja je Delavski svet podjetja 9. aprila po načelu "pametnejši popušča" sprejel omenjeni vladni tekst 59. člena in o tem obvestil Agencijo za privatizacijo. Lastninjenje 29. aprila smo tako od Agencije končno pridobili II. soglasje. Še pred tem 15. aprila pa je bila v Ljubljani 5. javna dražba Sklada za ravoj RS. Na tej dražbi je Sklad med drugim prodal tudi osem paketov delnic Luke. Pakete so odkupile naslednje družbe za upravljanje oz. pooblaščene investicijske družbe: Arkada, Atena, Divida, Kmečki sklad, KBM Infond, Nika in Triglav. S tem dejanjem je ves kapital Luke pridobil znane lastnike ali če hočete drugače - postali so znani vsi delničarji podjetja. Po tem kronološkem sprehodu skozi zadnjih osem mesecev zgodbe o lastninjenju Luke gotovo večino zaposlenih in delničarjev zanima kaj zdaj. Napovedovanje sicer ni najbolj hvaležno opravilo, pa vendarle. Računamo, da bo vpis Luke kot delniške družbe v sodni register, ki je sedaj zgolj še formalnost, opravljen v dobrem mesecu dni. Takrat oz. že prej pa bodo stekle tudi priprave na prvo skupščino delniške družbe. Računamo, da se bo skupščina sestala najkasneje septembra. Skupščina bo med drugim morala potrditi Statut družbe, imenovati organe upravljanja, obravnavala in sprejemala bo letno poročilo uprave ter seveda odločala tudi o delitvi dobička za 1. 1993, 1994 in 1995. Ker bodo pri odločanju šteli seveda glasovi oz. število delnic, je pomembno vedeti kdo in v kolikšnem delu so lastniki podjetja ter kakšne interese imajo. Pri odločanju o dobičku npr., kjer prednostne delnice, ki jih ima država (razen v omejenem obsegu oz. v posebnih primerih) ni- majo glasovalne pravice bo verjetno nekaj dokaj izenačenih skupin delničarjev. 15 % navadnih delnic in s tem prav toliko glasov ima namreč občina, 33 % skladi in pooblaščene investicijske družbe, ki se bodo verjetno dogovorili za enoten nastop in glasovanje, 12 % pa številni mali delničarji (preko 6.000 jih je), ki so delnice Luke kupili v javni prodaji. Zaposleni imamo na račun delnic iz notranjega odkupa doslej zagotovljenih 12 % glasov, skupaj z bivšimi zaposleni, upokojenci in družinskimi člani pa na račun delnic, ki smo jih pridobili z zamenjavo za certifikate še 15 %. Pri odločanju seveda ni pomembno le, koliko glasov ima posamezna "skupina delničarjev", temveč tudi, ali predvsem, kako je organizirana oz. kako enotno nastopa. Delničarji iz notranjega odkupa smo organizirani v skladu s sprejetimi "Pravili notranjega odkupa", t.i. "mali delničarji" iz javne prodaje in interne razdelitve pa preko Delniškega sporazuma. Cilj, ki smo si ga zaposleni, pa danes že tudi bivši zaposleni in upokojenci zastavili s sprejemom programa Lastninskega preoblikovanja pred skoraj tremi leti, je ob koncu njegove uresničitve tako dosežen: omogočiti tistim, ki so k razvoju Luke gotovo prispevali največ, da še naprej , tokrat na podlagi lastnine odločajo o njeni in s tem tudi o svoji usodi. Mirko Pavšič UGODNI REZULTATI LADIJSKEGA PRETOVORA V OBDOBJU JANUAR - APRIL IN POSLOVANJE PO NAČRTU V prvih štirih mesecih letošnjega leta smo pretovorili skupaj 2.171.633 ton raznovrstnega blaga, kar je za 1% več kot smo planirali, v primerjavi z letom 1995 pa smo pretovorili za 7% več. Iz priložene tabele je lepo razvidno, da je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bil pretovor v prvih dveh mesecih višji, v naslednjih dveh pa je nekoliko upadel. Po strukturi prometa še vedno prevladujejo suhi tovori v razsutem stanju s 28% deležem, delež tekočih tovorov je dosegel 22%, generalnih tovorov 7,5%, tovorov lesa 4,5% ter tovorov na kontejnerskem terminalu 14%. LAOUSKI PRETOVOR BLAGA PO MESECIH V SV. IM Sil ESSS Mfi i Kolegij glavnega direktorja je pred kratkim obravnaval poročilo o finančnem poslovanju podjetja. Tako kot uresničujemo in celo presegamo poslovni načrt pri preto-voru blaga, dosegamo cilje tudi na tem področju. V prvih treh mesecih je namreč znašal kosmati donos iz poslovanja 1.913 mio SIT ali 27,1 % letnega načrta, medtem, ko smo stroške uspeli zadržati na planski višini 25 % (1.480 mio SIT). K dobičku iz poslovanja, ki je tako dosegel 433 mio SIT, pa je potrebno dodati še razliko med prihodki in odhodki iz financiranja v višini 168 mio SIT K tej razliki je največ prispeval tečaj dolarja, kije s svojo rastjo zopet postal naš "zaveznik". Dobiček iz rednega poslovanja znaša, upoštevajoč še izredne prihodke in odhodke preko 650 mio SIT ali približno polovico tistega, kar smo načrtovali za letošnje leto. Čeprav so začetni poslovni rezultati torej več kot obetavni pa nas izkušnje preteklih let učijo, daje še daleč prezgodaj za končne napovedi. Brez vsakodnevnega potrjevanja kvalitete našega dela na trgu luških storitev in brez vsakodnevne skrbi za racionalizacijo naših stroškov namreč, v poslovnem okolju v katerem delujemo ne gre. Upoštevajoč vse to pa tudi določila Kolektivne pogodbe (eskalacijska lestvica) je Kolegij glavnega direktorja odločil, da s 01.04.1996 poveča vrednost osnovnega količnika za 9,2 %, t.j. od 270 SIT na 295 SIT/h. Predstavitve v tujini LUKA KOPER V RUSIJI Luka Koper se je v času od 2. do 3. aprila udeležila prve konference o transportu TransRussia '96 v Moskvi. Rusija je za Slovenijo pomemben zunanjetrgovinski partner in ima z našo državo podpisan poseben sporazum s katerim si državi priznavata status enakovrednih partneric z največjimi ugodnostmi pri uvozu, izvozu in tranzitu blaga. Ob velikih problemih s katerimi se srečujejo tako slovenska kot ruska podjetja pri prevozu blaga po kopnem, je Luka Koper v Moskvi predstavila projekt direktne ladijske povezave Kopra z ruskimi pristanišči v Črnem morju. Z realizacijo tega projekta bi morska povezava lahko nadomestila drago in administrativno zapleteno kopensko pot, ki mora danes prečkati najmanj tri državne meje in se pri tem srečuje z zamudnimi in zapletenimi carinskimi postopki. Na neposrednih srečanjih z ruskimi državnimi prometnimi inštitucijami, večjimi poslovnimi partnerji ter predstavniki slovenskih podjetij v Moskvi je ruska stran izkazala veliko zanimanja za projekt in takojšnjo pripravljenost konkretnega sodelovanja. Tudi zato se v Luki Koper nadejamo, da bomo slovenskim gospodarstvenikom, še posebej tistim, ki se bodo v maju predstavili v St.Peterburgu in Moskvi v kratkem lahko ponudili možnost nove alternativne pomorske transportne poti v Rusijo. V S. Luka Koper nadaljuje s predstavitvami na Daljnem vzhodu - tokrat v Indiji V tednu od 14. do 19. aprila je potekala predstavitev Luke Koper v Indiji. S tem uresničujemo začrtano strategijo usmerjanja na daljnovzhodna tržišča. Po lanskoletnih uspešnih in odmevnih predstavitvah na Kitajskem in v Singapurju smo se tokrat predstavili v Indiji. Delegacija našega pristanišča se je sestala s predstavniki indijskega Ministrstva za transport in Ministrstva za trgovino ter predstavniki indijskih trgovinskih korporacij. V New Delhiju je pripravila sprejem za potencialne partnerje, kjer je predstavila južno transportno pot v Evropo, naše pristanišče ter možnosti sodelovanja. Nato je delegacija odpotovala v Bombay, kjer se je na priporočilo indijskega Ministrstva za promet sestala z nacionalnim ladjarjem Shipping Corporation of Indija. Tema razgovora je bila vzpostavitev direktne ladijske povezave med Indijo in slovenskim pristaniščem. Sestala se je tudi s pomembnejšimi agenti in špediterji, večjimi proizvajalci iz Bombaya, ki trgujejo z Evropo ter obiskala pristanišče v Bombayu. Glavni direktor Bruno Korelič o poslovno promocijskem obisku v Indiji: "Menim, da sta poslovni obisk in predstavitev slovenske transportne poti v New Delhiju in Bombayu bila kvalitetno pripravljena in opravljena zato sta lahko izhodišče za nadaljnje sistematično in stalno tržno obdelavo s strani ustreznih služb in podjetij, ki so soudeležena pri ponudbi celovite transportno zunanjetrgovinske storitve. Luka Koper bo s svojimi službami in hčerinskimi družbami na tem tržišču utrjevala svoje pozicije, zlasti s konkretnimi in konkurenčnimi logističnimi ponudbami na relaciji Koper - najpomembnejša evropska središča. Indijskim ladjarjem in ladijskim agentom predvsem tistim, ki direktne linijske kontejnerske povezave iz Jadrana nimajo, bomo ponudili možnosti neodvisne feeder povezave iz Kopra. Naši prodajna in marketinška služba pa bosta nadaljevali s konkretnimi poslovnimi stiki in obiski na tem tržišču. Luka Koper bo preko svoje družbe Port Trading navezala konkretne poslovne stike z indijskima družbama STC in MMTC v cilju nakupa in prodaje posameznih blagovnih skupin z namenom, da bosta ti družbi v Kopru odprli distribucijska skladišča za svoje blago namenjeno evropskim trgom. Luka Koper in njene družbe bodo intenzivno koristile družbo Globus Marine New Delhi za izvedbo posameznih poslov in nadaljnjo promocijo distribucijskega centra v Kopru in južne poti v Evropo. V ta namen bomo izdelali konkretno predstavitveno gradivo in občasno oglaševali v specializiranih strokovnih revijah in časopisih v Indiji." V S Sindikat Podpisan dogovor o sodelovanju med vodstvom Luke Koper in obema sindikatoma V sindikatu so prepričani, daje dogovor, s katerim so določili temeljna pravila igre pri vodenju kadrovske politike in s tem zagotovili stabilnost delovnih mest ter ustrezen socialni status zaposlenih, dobro izhodišče za spremembo sedanje, že pet let stare, podjetniške kolektivne pogodbe. Dogovor, ki so ga predstavnik vodstva in predstavnika Sindikata luških dejavnosti Slovenije ter Sindikata pristaniških delavcev Slovenije podpisali v četrtek, 28. marca, je sad nekaj mesecev trajajočih dogovarjanj med sindikatoma in vodstvom in odraz spoznanja, da je sodelovanje sindikata pri razreševanju problematike trga delovne sile in s tem zagotavljanju stabilnosti delovnih mest, še kako pomembno. Dogovor določa da bo v koncernu v letošnjem letu 950 zaposlenih, določeno je, da ima lastna delovna sila prednost pred zunanjimi izvajalci, da redno zaposleni delavci ne morejo delati v Luki preko posrednikov, dogovorjena je enaka cena dela za zaposlene in zunanje izvajalce, določeni so načini izvajanja nadzora nad spoštovanjem dogovorjenega. Po mnenju sindikata pa je dogovor tudi dobra podlaga za revizijo že pet let stare podjetniške kolektivne pogodbe oziroma uvod v pogajanja za novo pogodbo, ki bo odražala spremenjene razmere. Peter Majcen, profesionalni sekretar dejavnosti v Obalni sindikalni organizaciji: „S podpisom dogovora o sodelovanju pri nadzoru delovanja družbe na področjih, ki so z vidika vodenja kadrovske politike pomembna za stabilnost delovnih mest in ustrezen socialni status zaposlenih, je postavljen predpogoj za odpravo nezaupanja do ukrepov uprave družbe. Znano je, da so bili delavci v drugi polovici lanskega leta nezaupljivi do uprave družbe, saj so se pojavile govorice, da bo Luka svoje zaposlene , predvsem fizično delovno silo, po večini prezaposlila v razna privatna podjetja. S tem dogovorom pa so naštete bojazni odpravljene , saj se je vodstvo Luke tudi s svojim poslovnim načrtom in konkretnimi številkami zavezalo glede števila zaposlenih v letošnjem letu. V času ko so potekala dogovorjanja nas je vodstvo seznanilo tudi s srednjeročnimi načrti na področju zaposlovanja in s tem, da mislijo število zaposlenih tudi v prihodnje zmanjševati le z naravnimi odlivi in nikakor ne s prezaposlovanjem. Število določenih kategorij delavcev, predvsem strokovne kadre in ljudi z višjo kvalifikacijo, naj bi v prihodnosti še povečali. Poleg zagotovila, da bodo delovna mesta v Luki ostala, je bilo potrebno rešiti problem pogodbenega dela, ki je v Luki že stalen pojav. Z dogovorom je določeno, daje pred koriščenjem uslug zunanjih izvajalcev potrebno najprej izkoristiti vse notranje kapacitete. Pomembno določilo dogovora je tudi to, da preko posrednikov ne morejo delati zaposleni, ki so v rednem delovnem razmerju v Luki. Dogovorjeno je tudi, da cena pogodbenega dela za enako delo ne sme presegati cene dela redno zaposlenih. Sindikati smo si zagotovili vpogled v dokumentacijo, potrebno za nadzor nad izvrševanjem dogovorjenega." Medium, april 96 DOGOVOR o sodelovanju pri načrtovanju in nadzoru delovanja družbe na področjih, ki so z vidika vodenja kadrovske politike pomembna za stabilnost delovnih mest in ustrezen socialni status zaposlenih 1. Luka Koper (v nadaljevanju: Luka) se zavezuje v letu 1996 zagotoviti stalno zaposlitev najmanj tolikšnemu številu zaposlenih, kot je določeno z letnim poslovnim načrtom. Skladno s potrebami bo iz delniške družbe lahko prezaposlovala delavce v druge družbe koncema. Število novih delovnih mest v drugih družbah koncema se prav tako predvidi s poslovnim načrtom. / Za leto 1996 je število zaposlenih v delniški družbi, to je v profitnih centrih in strokovnih službah, določeno v obsegu 700 delavcev, v koncernu (delniška in druge povezane družbe) 950 zaposlenih. 2. Na podlagi operativnih planskih potreb, ki jih določijo profitni centri, uskladi pa plansko operativna služba, je Luka dolžna prednostno izrabiti vso razpoložljivo in ustrezno lastno delovno silo pred zunanjimi izvajalci. Luka oziroma profitni centri lahko najamejo oziroma pogodbeno zaposlijo zunanje izvajalce, le če so maksimalno izkoriščene notranje kapacitete, upoštevajoč z veljavnimi predpisi določene omejitve, dolžino in razporeditev delovnega časa in če znotraj ni mogoče dobiti ustrezne delovne sile. 3. Z zunanjimi izvajalci so za potrebe tega dogovora mišljeni delavci, ki delajo v Luki prek pravnih oseb, posrednikov. Luka je v neposrednem pogodbenem razmerju le s pravnimi osebami. V Luki prek posrednikov ne morejo delati zaposleni, ki so v rednem delovnem razmerju v Luki. Bruto cena pogodbenega dela ne sme presegati za enako delo bruto cene dela redno zaposlenih. 4. Luka mora pri sklepanju pogodb zahtevati izpolnjevanje predpisov iz varstva pri delu. Sestavni del pogodbe je DOGOVOR o medsebojnih obveznostih v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu, požarne varnosti in varnosti okolja pri izvajanju delovnega procesa oziroma dela. 5. Sindikatom se na njihovo zahtevo omogoči vpogled v: a) dnevno evidenco planirane delovne sile po profitnih centrih, b) evidenco prisotnosti na delu (izpis prisotnosti) redno zaposlenih delavcev, c) pogodbe, sklenjene z zunanjimi izvajalci, d) pregled nad delom zunanjih izvajalcev po deloviščih. Periodično se sindikatom dostavljajo naslednja poročila oziroma pregledi: a) poročilo o varstvu pri delu, b) pregled koriščenja kompenzacijskih ur ter evidenca vseh vrst odsotnosti. 6. Stranki tega dogovora si bosta z vsemi sredstvi prizadevali za njegovo uresničitev in opuščali vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvršitvi dogovora. V primeru ugotovitev konkretnih kršitev na strani delodajalca ga sindikat o tem obvesti z navedbo konkretnih okoliščin in dokazov. Delodajalec je dolžan navedbe preveriti in v roku 8 dni sindikatu sporočiti svoje stališče. Po prejemu odgovora lahko katerakoli stran predlaga datum in kraj sestanka, na katerem se bosta dogovorili za rešitev nastalega problema. Če delodajalec kršitev oziroma njegove posledice takoj odpravi, sestanek ni potreben. O sporazumni rešitvi stranki sestavita pisno zabeležko z navedbo konkretne rešitve in datuma njene uresničitve. Če delodajalec ne odpravi kršitve na način kot je dogovorjeno, sindikat ne jamči za socialni mir, kljub veljavni kolektivni pogodbi. PROJEKT KAKOVOSTI Vodstvo Luke Koper je konec leta 1995 ocenilo aktivnosti na uvajanju sistema kakovosti v poslovanju firme. Splošna ocena je, da postaja sistem kakovosti sestavni del poslovnega sistema in da se posamezne poslovne funkcije že izvajajo v skladu z določili standarda ISO 9000. Vendar pa bo za doseg končnega cilja potrebno izpeljati še nekatere aktivnosti, da se vsi elementi kakovosti zaookrožijo v celoto in zaživijo v praksi. V ta namen so bile postavljene konkretne naloge in nosilci odgovornosti za izpeljavo le-teh. Nekatere ugotovitve in zaključki so podani v nadaljevanju: Izdelan je poslovnik kakovosti Luke Koper in 61 sistemskih dokumentov, ki opredeljujejo naš sistem kakovosti, predvsem na nivoju vodenja. Potrebno je izdelati še preostale dokumente na izvajalskem nivoju, ki so specifični za posamezne profitne centre in strokovne službe. SODELUJOČI NA PROJEKTU SISTEMSKA DOKUMENTACIJA POSLOVNIK KAKOVOSTI ORGANIZACIJSKI PREDPISI ORGANIZACIJSKA NAVODILA DELOVNA, PRESKUS. J NAVODILA 34 ^ NIVO VODENJA I IZVAJALSKI T NIVO 15 12 100 ST. ST. 28 ' "" s 16 12 o. SS PC mm ¡pil 58 sillp! 42 o. SS PC 1995 1994 SS - strokovne službe PC - profitni centri Zagotoviti je potrebno dosledno izvajanje predpisanih postopkov in v primeru ugotovljenih neskladnosti uvesti učinkovite ukrepe za odpravo le-teh. Do napak prihaja pogosto zaradi navajenosti! SKUPAJ 61 Število sodelujočih na projektu kakovosti se je v letu 1995 povečalo za več kot 3 krat, vendar je ta številka daleč od idealne, ko naj bi bil v projekt vključen vsak zaposlen. Vodstvo Luke Koper bo redno (mesečno) spremljalo izvajanje plana aktivnosti za leto 1996 z namenom, da se v juniju mesecu izvede presoja sistema po ISO 9002 za pridobitev certifikata kakovosti s strani mednarodno priznane institucije. LUKA KOPER PLAN AKTIVNOSTI ZA LETO 1996 Aktivnosti Jan. Feb. Mar. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. 1. 2 4. 6. 8. 1ÖT TT HT Usposabljanje internih presojevalcev Interne presoje kakovosti Korekcije odstopanj in pomanjkljivosti Tim kakovosti Luka Koper - SŽ Pregled SK s strani vodstva Predpresoja sistema kakovosti Presoja sistema po ISO 9002 Zmanjševanje stroškov nekakovosti Pregled SK s strani vodstva V letu 1996 bodo interni presojevalci, ki so bili za to posebej usposobljeni, preverili skladnost izvajanja sistema kakovosti po vseh profitnih centrih in poslovnih funkcijah, ki jih določajo standardi ISO 9000. LUKA KOPER PLAN INTERNIH PRESOJ ZA LETO: 1996 Datum: 31.12.1995 Bruno Korelič ( / ¿t. Področje presoje: Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. 1. PC Terminal tekoči tovori 2. PC Terminal qlinica 3. PC Terminal sipki tovori 4. PC Terminal za les 5. EK 11 - Tehnično-razvojna služba 6. EK 18 - Kadrovska služba 7. PC Terminal silos 8. PC Terminal razsuti tovori 9. EK3- Prodajna služba 10. PC Terminal qeneralni tovori 11. PC Kontejnerski terminal 12. EK 6 - Nabava pX^ 13. EK 5, 13, 17 - Služba za kakovost 14. EK 1, 2, 14 - Glavni direktor 15. 16. 17. POSLOVNE INFORMACIJE 1. V Luki Koper je dne 2.4.1996 zasedala skuščina družbe Avtoservis Koper. 2. Firma Spaick nas je s pismom z dne 3.4.1996 obvestila o začasnem prenehanju vleke ladij v Luki Koper. Med poglavitne vzroke v svojem pismu med drugim navaja, da jih je vodstvo Luke Koper na vsakem koraku omejevalo pri delovanju firme med drugim tudi, daje vplivalo na investitorje, ki so želeli investirati v nabavo novejših in modernejših vlačilcev ter preprečilo nakup novih vlačilcev. Glavni direktor je na očitke firme Spaick dne 9.4. sklical tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil odnos Luke Koper do firme Spaick in povedal, da Luka Koper ni v ničemer omejevala poslovanja firme Spaick oz. njihovih vlačilcev. V treh letih delovanja so lastniki Spaicka sami ugotovili, da za štiri vlačilce ni ekonomskega učinka. Problemi s Spaickom pa so se začeli, ko ni veas poravnaval svojih obveznosti in smo zaradi dolga v višini pet milijonov SIT bili prisiljeni v sodno zaustavitev vlačilcev. 3. Dne 9.4.1996 nas je obiskala japonska delegacije Svetovne banke. Predstavili smo jim naše možnosti in razvojne načrte ter poudarili pomen izgradnje dodatnega železniškega tira iz Kopra in ustrezne prometne infrastrukture v Sloveniji. Poleg LuKe Koper sta na razgovorih sodelovali še podjetji Droga iz Portoroža in Toncity. 4. Dne 10.4. so potekali razgovori s firmo Maersk Line, Copenhagen zaradi vzpostavitve kontejnerske-ga feeder servisa iz Kopra 5. Dne 12.4. se je v Tolminu sestal Forum za Soški koridor, ki si bo prizadeval za posodobitev te proge. Član le-tega je tudi naš glavni direktor, kije povedal, da je prva naloga odstranitev ozkega grla med Koprom in Divačo z gradnjo drugega tira. Obe železniški povezavi med Koprom in Avstrijo (progi skozi Ljubljano in Soški koridor) je potrebno obravnavati enakopravno zlasti zato, ker je Soški koridor s 196 kilometri najkrajša povezava slovenskega pristanišča z Avstrijo. 6. Projekt lastninskega preoblikovanja podjetja Luka Koper, d.d. Agencija za privatizacijo Luki Koper še ni izdala drugega soglasja k lastninskemu programu, saj je ugotovila neskladje 59. člena statuta družbe z računovodskimi standardi. Država, ki je 51-odstotni lastnik družbe, je v statut vnesla zahtevo, da mora uprava podjetja voditi ločene evidence za pristaniške storitve, storitve javnih gospodarskih služb in infrastrukturo. To pa je za enovito podjetje v praksi neživljenjsko. Delavski svet prejšnji teden potrdil takšno dikcijo 59. člena statuta, kot jo zahteva Vlada RS in jo posredoval Vladi RS, vendar odgovora še nismo dobili. Dne 15.4. pa je na Ljubljanski borzi potekala javna dražba Sklada RS za razvoj, na kateri so bile naprodaj tudi delnice našega podjetja. Kupci so bili pooblaščene investicijske družbe in sicer: Arkada, NIK Dus, DIV-Divida, Kmečka družba za upravljanje in INF - KBM Infond. ZAHVALA METALNE ECCE d.o.o. MARIBOR vodstvu podjetja Luke Koper Dovolite nam, da se vam osebno in vašim sodelavcem najiskreneje zahvalim za vašo sodelavo na projektu ASD - MOBILE - USA LADIJSKI PREKLADALEC Vaše človeško razumevanje problematike ob realizaciji le-tega projekta in popoln profesionalen pristop vaše ekipe, nas tudi v bodoče obvezuje vas prositi za ponovno sodelavo. glavni direktor Emil Polanec ŠPORTNA NOVICA < NAŠI SODELAVKI SONJA POLJŠAK IN NEVENKA SEVER BOSTA TEKMOVALE NA EVROPSKEM POKALU V KEGLJANJU Ženska ekipa kegljaškega kluba Adria Convent iz Ankarana, ki tekmuje v I. državni ligi, je nepričakovano osvojila 2. mesto, kar je tudi največji uspeh kegljaškega športa na slovenski obali. Ekipa si je s to uvstitvijo pridobila pravico nastopa na evropskem pokalu, ki bo v mesecu oktobru v Mariboru in na katerem bo sodelovalo 16 evropskih držav. Sonji Poljšak in Nevenki Sever, ki sta tekmovalki te ekipe, Vjskreno čestitamo. Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada: 800 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, dne 14.12.1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.