Leto IX., štev. 45.
svtrm*on«
&£&§« rosen pcaedeljka Ib dmm p*
prazniku v*aJk dan. Uredništvo In upravnlštvo; L^BkiJaaa, poštni predal šter. 168. se telegram®: »Naprej«, Ljubljana, tokovni račun it 13,807.
Pditmuta plmitm* r gsSuTtni.
V	LJUBLJANI, v scl)oto, 7. novembra 1925.
itenašnja številk« Din i*oU,
NAPREJ
Stene seegeš*«	»	Din 25-— |
za tnaaeaastvo	...»	Din 35-—
Oglasi :
Pfostor l>sg5 mm 60 par. Mali oglasi: besede 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise traoklfajle in podpisujte, sicer se nfi priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije ra list so pošta me proste. 1
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Ishaja začasno le enkrat na teden In starte mesečno © dinarjev.
Letnik VII., Stev. 45.
Četrtkova »Maprejeva" Slevilka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo
RtnefskO'delavske zvijte
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Kdo ie kriv današnje slabosti delavskega
razreda?
Gospod A. Kristan je poskusil raz-
. jasniti svojo prevratno politiko v svojem družinskem listu »Pod lipo« v člankih: »Vzroki in še marsikaj... Svoje članke g. A. Kristan zaključuje ■/. revolucionarno parolo:	»Proletarci
vseh dežel, združite se!« Iz tega sklepamo, da je namen g. Kristana združiti proletarce na temelju njegove politične koncepcije. V Sloveniji imamo tri socialistične frakcije:	slovensko
podružnico Socialistične partije (»Socialist«), grupo okoli »Deiavsko-kmeč-kega lista« in našo Socialistično stranko Jugoslavije (»Naprej«). G. Kristan ni v nobeni tej frakciji organiziran, gotovo zato ne, ker se ne strinja s politiko niti ene, niti drage, čeprav je pokrovitelj Soc. partije in »Socialista . On predstavlja z nekaterimi svojimi prijatelji svojo frakcijo, ki pa politično ni organizirana. Kristanova frakcija, ki je zasidrana med konsumskimi nastavljenci in pa med produktivnimi zadrugami, ki jih financira »Zadružna banka pod. predsedstvom g. A. Kristana, nima odrejenega programa: njen program je politika g. A. Kristana. Zato je potrebno, da to politiko objasnimo in razložimo delavstvu Slovenije v pravi luči.
Medvojno politiko g. A. Kristana bo treba v pravem času še temeljito objasniti. Ker ta politika ni bila vedno javna, bo potrebno zbrati še nekatere podatke o postanku, delovanju in likvidaciji takozvane Vojne zveze , kjer je bilo glavno torišče politike in gospodarstva g. A. Kristana med vojno. Eno pa je že danes gotovo: Politika »Vojne zveze nikakor ni bila socialistična, temveč cisto kapitalistična, na profit preračunjena.
Danes hočemo kritično premotriti politiko g. A. Kristana po prevratu. Iz njegovih -Vzrokov in še marsikaj izvemo, da je bil g. A. Kristan na predlog Petejana imenovan za člana »Narodne vlade . G. Anton Kristan še danes misli, da je bilo njegovo ,delovanje’ v »Narodni vladi za delavski pokret koristno: kar izvolite citati tedanji Uradni list — Narodna vlada« je storila veliko dobrega za delavstvo. Tudi pravi g. Kristan: takrat je delavstvo odobravalo našo vlado, ker takrat še ni bilo Furlana, Žorge in ostalih nezadovoljnih elementov in hujskačev. Tako misli g. Kristan. Da revolucije delajo hujskači, misli tudi zadovoljni purger , ki se trese za svoje nagrabljene profite.
G. Anton Kristan je torej še danes solidaren s svojo politiko in s politiko »Narodne vlade . Nadalje g. Kristan odkrito priznava, da je koncepcija njegove politike sodelovanje z demokratsko stranko (Pribicevic) in skuša še danes zagovarjati to sodelovanje.
To sta dve tako značilni črti njegove politike, da bo dovolj, ako da-' nes podvržemo analizi samo dvoje: Kristanovo sodelovanje s Pribičeviee-vo demokratsko stranko in njegovo ministrovanje v < Narodni vladi« in poznejše v vladi kraljevine SHS do konstituante.
G. Anton Kristan bo imel najbrže prav, ko trdi, da je delavstvo odobravalo njegovo sodelovanje z demokrati Pribičevičevega kova in z njegovim ministrovanjem. Moramo pa ugotoviti, da je bilo to odobravanje samo pasiv-
no. Ni bilo aktivno, to je, delavstvo v socialno-demokratski stranki v Sloveniji ni imelo priložnosti, da bi na edino merodajnem mestu izreklo svojo sodbo o taki politiki. Zato pa trdimo, da je takrat vladalo zeleno omizje. Nočemo-pa zanikati, da je socialna demokracija, to se pravi: takratni njeni predstavniki, bila oportunistično orientirana. Sodelovanje z demokratsko stranko in ministrovanje znači polno zmago, višek oportunizma slovenske socialne demokracije. Delavstvo Slovenije je živelo takrat v iluziji, da se da kaj doseči za delavski razred potom take oportunistične politike. Ali to, gospoda, ni nikako opravičilo oportunizma. Ta oportunizem je imel svoje korenine v gnili organizaciji, ki jo je začel čistiti pravilnik in progresivni davek. Delavstvo ostale SHS države pa je tak oportunizem na velikonočnem kongresu v Beogradu obsodilo odločno že leta 1919! Navzlic temu pa se je politika oportunizma nadaljevala! Tudi delavstvo v Sloveniji je takoj na prvem povojnem svojem kongresu obsodilo ministeriali-zem (v dežel, dvorcu v Ljubljani že 1. 1919.), a navzlic temu so ministeria-listi nadaljevali svojo politiko. (Očividci pripovedujejo, da je g. Kristan, ko je prečital vodene resolucije XI. kongresa, ki pa so vendar obsodile ministrovanje kapitalizmu, dejal: Kaj pa ste naredili? A to bomo popravili! Za g. Kristana, ki je bil navajen vladati sam, so resolucije kongresa stranke prazen papir!) Isti Petejan ki je predlagal g. Kristana za člana Narodne vlade., je grmel na prvem kongresu proti ministerializmu! Takrat še ni bila tako jasna grozovita katastrofa te oportunistične politike, takrat še ni bila tako jasna ogromna politična in gospodarska škoda takega oportunizma za • delavski razred. Delavstvo je to katastrofo, to ogromno škodo takrat šele instinktivno čutilo.
G. Anton Kristan še danes odobrava takratno politiko! In vendar je danes ne samo delavcu, temveč tudi poslednjemu hribovskemu kmetu v Sloveniji jasno, da je politika • Narodne vlade bila katastrofalna ne samo za delavski razred, temveč za vse ljudstvo Slovenije. Narodna vlada je bila takrat de faeto suverena vlada Slovenije. Zgodovinski moment preobrata je dal v roke »Narodni vladi« odločilno moč za reševanje sledečih nalog: I. Likvidirati vojno stanje in napraviti mir in sporazum z vsemi sosedi. II. Demobilizirati vojno produkcijo in organizirati produkcijo mirne dobe. III. Likvidirati fevdalne ostanke graščinskih veleposestev. 1 >. Preprečiti brezposelnost in urediti socialno zakonodajo. V. Utrditi v novi državi delavsko-kmečko demokracijo.
To so bile zgodovinske naloge »Narodne vlade«. Te naloge bi »Narodna vlada mogla izvršiti samo tedaj dobro in pravilno, če bi $e trdno oprla na ljudstvo, to je: prva dolžnost »Narodne vlade«- je bila izvesti volitve, ali vsaj sklicati ljudska zastopstva, parlament, deželni zbor, delavsko-
kmecke svete ali karkoli sličnega. Samo takrat bi »Narodna vlada bila dovolj močna rešiti ta važna vprašanja. Samo taka .Narodna vlada bi bila revolucionarna, samo v taki vladi bi bilo mesto socialistom.
Narodna vlada« pa je bila daleč od vsake celo čisto meščanske demokracije. Ona je bila neke vrste oligarhija, na katero se bo ljudstvo vedno z žalostjo in jezo spominjalo. Ona je vršila odlično kontrarevolucionarno vlogo. Ker ni bila oprta na ljudsko zastopstvo, ni bila v stanu organizirati niti ljudske milice! Poklicala in najela je tujo vojsko, da napravi red! V zgodovini narodov je več sramotnih primerov, ko vlade kličejo na pomoč tuje armade zoper lastno ljudstvo! Gospod Kristan, ki je morda čital zgodovino francoske revolucije, se bo spomnil, kako je kvalificirala take čina francoska buržuazija! Kaos, brezposelnost, ropanje državnega imetja itd. je bilo pod Narodno vlado toliko, da bo šele zgodovina pravilno ocenila takratno vlado. Ako g. Kristan še danes odobrava takratno politiko, za katero ima on kot član vlade polno odgovornost (še večjo odgovornost seveda imata SLS in demokratska, ki sta bili v večini, kar pa nikakor ne more opravičevati socialnega demokrata v taki vladi). Rezultat zunanje politike te dobe je okrnjena Slovenija, centralizirana brez vsakih garancij za narodno samoodločbo in samoupravo. Potrebni bodo deset in desetletni napori ljudstva, da se popravi ono, kar je bilo v času Narodne vlade lahkomiselno zgubljeno. In rezultat notranje politike takratne! Kaos, anarhija, nacionalizacija , divji štrajki, splošna negotovost, cvetoča špekulacija in ve-rižništvo.
Poznejše ministrovanje v SHS državi je bilo samo nadaljevanje kontrarevolucionarnih zamislekov in načrtov najreakcionarnejše buržuazije.
In drugače tudi ne more biti. Oportunistični voditelji so /.vezali socialno demokracijo s Pribičevičevimi demokrati! Koga predstavljajo na Slovenskem ti demokrati? Nekaj med vojno in po prevratu naglo obogatelih kapitalistov. Z drugimi besedami: veriž-niški kapital, bolni izrastek kapitalizma. In s tem izrastkom kapitalizma, s to bolno cvetko vojne in povojne družbe se sveže g. Kristan v imenu revolucionarne socialne demokracije!
In to zvezo še danes zagovarja, ko že vsak človek ve. da to niso demokrati, temveč kapitalistična klika, ki se hoče vzdržati na vladi s pomočjo nasilja! Še danes, čeprav je jasno, da se tej kliki podirajo gospodarski temeiji! V spekulacijah pridobljeni kapital ni imel nikoli dolgotrajnega obstanka.
Posledica te politike je, da je delavsko in kmečko ljudstvo neprijatelj-sko razpoloženo napram socialni demokraciji, ker jo radi Kristanove politike meče v isti lonec z demokratsko stranko in njenimi nasilnimi fašistov-skimi metodami.
Treba iti do jedra, a ne prežvekovati in premlevati malomeščanske otrobe, gospodje oportunisti!
Sodelovanje z verižniško buržuazi-jo, ki je po svojem bistvu skoz in skoz protiljudska, sodelovanje v vladi, ki nima trdne opore v ljudskih organizacijah je v direktnem nasprotju s socialističnim programom. Ono pomeni še mnogo večjo kapitulacijo socializma, kakor je Radičeva politika kapitulacija republikanstva in kmečke demokracije. To sodelovanje je utemeljilo in pripravilo poznejši teror nad delavskimi in kmečkimi organizacijami. Poleg tega je prinesla ta politika socialni demokraciji, v katero je večina ljudstva zaupala kot odrešenika, katastrofalni politični poraz, (a poli tika je pravi in bistveni vzrok razkola socialne demokracije v Sloveniji. Če •se g. Kristan še danes solidarizira s to politiko, potem je izgubil ne samo vsako zvezo s socialističnim proletariatom, temveč tudi z demokracijo sploh.
To je bilo sicer jasno že v času Ob-znane , ko je vlada nagradila svoje pomagače z odličnimi in mastnimi mesti, dočim je bil proletarski razred postavljen izven zakona in je na stotine proletarcev sedelo v zaporih. Zato so zastonj vsi upi, da bi delavstvo še enkrat šlo na limanice taki politiki. Ta politika je pripravila Obznano in ves teror, ki ji je sledil. — Če vrže g. Kristan na tehtnico ves razpoložljivi mu kapital, vse upravne svete kon-sumov, bank in drugih svojih podjetij, ne bo vse skupaj odtehtalo zavednosti, ki si jo je delavstvo priborilo v težkih izkušnjah. Kajti oportunizem mora kljub vsemu kapitulirati, trium-firala pa bo razredna zavednost, zmagalo bo načelo razrednega boja. Kdor dela proti tem načelom, je agent kapitala.
Marksov in Engelsov »Komunistični manifest" zaplenjen!
Že v zadnjem Napreju« smo naznaniti v kratki notici, da nam je policija na predlog drž. pravdništva zaplenila vse izvode »Komunističnega manifesta«, kolikor jih je imelo v zalogi tajništvo naše stranke.
V	ponedeljek, ‘26. okt., dopoldne sta prišla v tajništvo dva detektiva s pismenim nalogom, da morata »Komunistični manifest« zapleniti in sta svojo nalogo tudi izvršila. Drugi dan smo dobili iz Celja sporočilo, da se je oglasila tam policija na stanovanju s. Leskoška, zaplenila mu vse izvode »Komunističnega manifesta« in še nekatere druge propagandne brošure, s. Leskoška samega pa aretirala.
V	takih časih živimo, da smo otopeli za velike stvari, da se ne čudimo več vsaki čudovitosti, ali da nam bodo sedem let po prevratu zaplenili celo prvi program socialističnih razrednih strank, ki sta ga napisala in izdala Marks in Engels že 1. 1847, tega si pa vendarle ni mislil na Slovenskem najbrž nihče — razen ljudi, ki so si na lastno prošnjo pustili prepovedati lastno majniško manifestacijo z rdečimi zastavami po Ljubljani!
Marksov in Engelsov »Komunistični manifest« je izšel v vseh jezikih in v vseh deželah, kjerkoli imajo socialistično proletarsko gibanje, že pred mnogimi leti in v neštetih izdajah. Slovenci
\
nismo menda nikjer prvi, a tudi na Slovenskem je izšla prva izdaja »Kom. manifesta že 1. 1908, druga pa, ki so jo sedaj zaplenili, 1. 1920.
Namesto drugega komentarja naj sledita samo prevoda poročil, ki sta jih objavila dva inozemska socialistična dnevnika.
»Arbeitervville«, ki izhaja v Gradcu, piše dne 31. okt. t. 1.:
V	Jugoslaviji so spisi Karla Marksa prepovedani. Pišejo nam iz Jugoslavije: »Komunistični manifest« je izšel v slovenskem prevodu i. 1920 že v drugi izdaji v založbi »Napreja«. Hrvatska republikanska kmetska stranka, ki je vstopila lani v Komunistično kmetsko internacionalo in so jo komunisti pri volitvah februarja t. 1. podpirali, se je zvezala po volitvah z monarhističnimi'radikali, najbolj reakcionarno velesrbsko stranko, in je prevzela vlado. Čeprav je bilo prvo njeno delo reakcionaren tiskovni zakon, vendar nihče ni verjel, da se bo upala spraviti ta vlada tudi nad starejše spise, ki jih čitajo po vsem svetu. Te dni je prišla v prostore socialističnega glasila »Napreja« v Ljubljani policija in je zaplenila vso še preostalo izdajo »Komunističnega minifesta«. Oni, ki spadajo k vladajočemu razredu, ki obvladajo tuje jezike, smejo citati vse, nešolani delavec pa sme v Jugoslaviji čitati samo še molitvenike in ničvredne romane, zato da gg. Pašič in Itadič in internacionalni kapital lahko izmozgajo več profita.
»Arbeiterzeitung« pa piše 30. oktobra: Karl Marks konfisciran. Iz Ljubljane v Jugoslaviji nam poročajo: V upravi socialističnega lista »Naprej« je bila te dni zaplenjena in odnesena vsa naklada Marksovega »Komunističnega manifesta« (v slovenskem prevodu). To se je zgcdilo dan po konferenci vseh železničarskih skupin v Jugoslaviji, ki so sklenile »enotno fronto« na čisto strokovnem temelju z izključitvijo vsake politike, vendar pa z izrečnim poudarkom razrednega boja (skupaj s klerikalci in v klerikalnem domu, čeprav pomeni tam za zredili boj greh!) in na katero konfe-ferenco je delegirala vladajoča Radičeva stranka 2 delegata, ki so ju železničarji prisrčno pozdravili in ki sta obljubila, da bo pomagala tudi Pašič-Ra-dičeva vlada (pri razrednem boju!) Kak je tali razredni boj v resnici in kakega sadu od takih brezprogramnih enotnih front lahko pričakujemo, je pokazal že naslednji dan: pri edini skupini, ki se v tako godljasto politiko ni hotela zaplesti, je zaukazala vlada preiskavo in je koufiscirala »Komunistični manifest«, ki ga lahko čitaš v vseh jezikih in tudi v najbolj reakcionarnih deželah. Zdi se, da bodo prišli nad Jugoslavijo Metternichovi časi...«
Arbeiterzeitung« je eden izmed največjih in najbolj razširjenih socialističnih dnevnikov, njeno poročilo bo torej šlo daleč po svetu.
Razno.
v Sodr. Leskošek se nahaja še vedno y zaporu, do časa, ko to pišemo, vsaj še nisind dobili poročila, da bi bil zopet prost. Aretiran je bil 26. oktobra, torej istega dne, ko so v upravi »Napreja« zaplenili » Kom, manifest«.
Cincarju v album.
Kaj imaš od svoje poštenosti? Ničesar, prav ničesar nimaš pokazati, k večjemu jetiko!
Motiš se, zelo se motiš! Dovoli, da jaz tebe vprašam, kaj imaš ti od — ker si pi’eveč občutljiv in ker te ne maram žaliti, ne bom izrekel prave besede — kaj imaš recimo od svojega cincanja?
Nevljudno je to tvoje namigavanje! Jaz nič ne cincam, še vedno sem, kakor sem bil, čeprav se ne udejstvujem. Ali je potrebno kregati se z vsem svetom? Čemu gasiti, kar me ne pali? To ni cincanje, ampak pametno ravnanje. In od tega pametnega ravnanja imam vsaj to, da se lahko dostojno oblačim.
Dobro si povedal! Od svojega oportunizma imaš svoje frakarstvo!
Zakaj me zopet napadaš?
Nič ne napadam, povedal sem isto, kar ti sam, samo besede sem druge rabi, bolj točne in jasne. Tvoje pa-
r Naši državni nameščenci se še prositi bojijo za tisto, kar jim je država po zakonu dolžna, v drugih državah pa, n. pr. v Avstriji je ravno te dni prišlo skoraj do stavke drž. nameščencev. Ne bomo primerjali, kako gre tem in kako onim, o tem so pisali celo že naši meščanski listi, tudi ne mislimo dregati med naše drž. nameščence, da naj postanejo bolj bojeviti, kajti tako naivni nismo, samo to bi radi povedali, zakaj je taka razlika med našimi in nameščenci drugih držav: tam, kjer so državni nameščenci zares inteligentni, so organizirani povečini skupno z ročnimi delavci in zato gre vsem boljše nego našim. Naši državni nameščenci pa niti med seboj niso solidarni, za vsako skupino bi najrajši imeli posebno organizacijo, med nameščenci različnih kategorij — kakor so razdeljeni po pragmatiki — so pa celo kilometerske razdalje.
r Na Dunaju štrajkajo pekovski pomočniki. Vseh štrajkujočih je okoli 7000 in kakor poročajo, ni med dunajskimi peki niti enega stavkokaza.
r Angleška delavska stranka je pri pravkar minulih občinskih volitvah zelo napredovala, in sicer na račun vseh buržuaznih strank, od katerih ni obdržala svoje dosedanje moči niti ena, pač pa so vse zelo nazadovale.
r Napredovali so socialni demokrati ludi v Švici. Tam so zdaj druga najmočnejša stranka v drž. parlamentu. Švicarska soc. dem. stranka ni vstopila v nobeno internacionalo.
r Ženam v premislek. O tem ni spora, da socializem brez sodelovanja žensk ne bo zmagal. Šele ko se bo skupno z možem začela boriti tudi žena za boljšo družbo, tedaj šele bo socialistično gibanje uspešnejše napredovalo. Precej jih imamo že, ki so to že spoznale in se že borijo z nami, imamo pa žal še mnogo več takih, ki so še v temi. Celo v taki temi, da niti svojim zavednim in agilnim možem ovirajo delovanje v politični organizaciji. Te žene pomagajo v svoji nevednosti kapitalizmu, torej pomagajo vzdrževati te proklete in žalostne razmere,' ki jih same najtežje čutijo. Kaj naj naredi mož s tako ženo? Pouči naj jo, seznani naj jo s socializmom, skupno naj citata socialistični tisk, dokler ga žena sama ne more razumeti, na shode, diskusije in sestanke naj- io pelje — tudi to ni vselej nemogoče! — izobražuje naj jo. Druge pomoči ni! Le začeti je treba in potrpežljivosti precejšnjo mero, saj tudi moški ne zajemajo socializma kar z veliko žlico. Rekli smo: boljše ne bo, če žene ne bodo pomagale v boju za odpravo slabega in dosego boljšega družabnega reda, v boju za socialistično družbo. Prvo pa je, kar mora storiti vsaka žena, ki hoče dobro sebi in svojim otrokom: ne sme biti tako sebična, da bi zahtevala zase ves prosti čas svojega moža, zanima naj se, kaj moža vleče v organizacijo in v razredni boj in čim bo to prav spoznala, se bo hotela udeleževati dela in bojev prav tako kakor mož.
iSSTnifil
metno ravnanje je oportunizem, pa nič drugega. Z vsemi ostati v prijateljstvu, pri nikomur se ne zameriti, s kapitalisti hoditi in delavcem govoriti o razrednem boju itd., vse to je kakor kimati črnim, da je vse črno, belim pa, da je vse belo, kakor pač kaže trenutna korist. To je oportunizem, lov za koristjo. Vendar pa, čeprav se kdo tako lovi za koristjo, nima cd tega nobene koristi, razen da se dostojno oblači. Sicer mu za tako oblačenje ne preostaja posebno velike, vendar on je prisiljen se tako oblačiti, drugače bi za kapitalistično družbo ne bil dostojpo oblečen. Obleka dela človeka, pravijo kapitalisti; a delavci, ki mnogokrat nimajo drugega ko šihtne hlače, pravijo dostojno oblečenim delavcem frakarji. Že od takrat namreč, ko so bili v modi še fraki in cilindri, niso bili mnogo vredni tisti proletarski sinovi, ki so skušali svojo duševno praznoto skriti pod »dostojno« obleko, Iz tistih časov rabi delavstvo besedo frakar« za vsakega, kdor da
Pojasnilo.
V 41. številki »Napreja« ste objavili dva članka pod naslovi:	»Proračun	delavske
zbornice« in »Delavska zbornica in stanovanjska mizerija«, v katerih je več netočnih trditev. Z ozirom na to Vas prosimo, da priobčite v prihodnji številki Vašega lista sledeče pojasnilo.
Nesoglasje, ki ga smatrate v proračunski sestavi za napako pri seštevanju, je nastalo radi tega, ker so se na seji upravnega odbora in na seji skupščine posamezne postavke popravljale.
V tekst, kakor ga iinaie Vi pred seboj, ni vnešena v prvem poglavju postavka: za drugega pomožnega uradnika in postavka: za stroške za seje in skupščine. Pri končni svoti pa sta obe postavki vpošteti:
Dohodki so proračunani nizko. To pa le za slučaj, če se bo vršilo pobiranje prispevkov pri vseh zavarovalnih edinicah, tudi pri bratovskih skladnicah. Z ozirom na težave, s katerimi smo morali tozadevna do sedaj računati, je tu previdnost več ko na mesiu. Ako se je izkazlo, da je bila ta previdnost odveč in da so dejanski dohodki večji, kakor predvideno, mora o uporabi tega presežka skupščina naknadno sklepati.
Trditev, da bi stavil na seji skupščine član zbornice s. Kisovec predlog, naj se uporabi ta presežek za zidanje delavskih stanovanj, ni resnična. On je stavil v resnici sledeča dva predloga:
Prvič, da se naj uporabljajo v ta namen vloge delavskih pomožnih blaganj, katerih pospeševanje je predvideno pod točko d) II. poglavja, drugič, da se zmanjša prispevek za centralno tajništvo za 100.000 Din in grade s tem delavska stanovanja.
Kar se prvega predloga tiče — sam na sebi ni neumesten. Vsaj jaz bi takemu predlogu meritorno ne mogel nasprotovati, ker ■sem v brošuri »Stanovanjsko vprašanje« sam poudarjal, da bi se morali uporabljati prihranki, zbrani v hranilnicah, za delavska stanovanja.
Vendar bi morale o tem sklepati delavske pomožne blagajne, ki so zamišljene kot samostojne zadruge, ne pa skupščina delavske zbornice.
Ta del predloga s. Kisovca torej ni bil naslovljen na pravo adreso in je bil tudi prezgodaj postavljen. Zato ni mogel biti sprejet.
Kar se drugega predloga tiče, mora vsak uvideti, da je znesek 100.000 Din za stanovanjsko akcijo res kaplja v morje. Tem bolj, ko zbornica ni dobila niti dovoljenja, da bi smela investirati denar za lastno poslopje.
Predlog za kritje pa razen tega kaže, da predlagalec ni presojal prav velikega pomena, ki ga ima za delavske zbornice centralno tajništvo. Ako zbornic ni doletela ista usoda kakor dežjih zavetišč, delavskih zaupnikov in drugih v zakonu o zaščiti dela predvidenih ustanov, je to v najodličnejši mer) zasluga centralnega tajništva delavskih zbornic’
Sedanja uredba države ne zahteva le reprezentance zbornic v glavnem mesiu države, temveč dobro urejen skupen urad.
Centralno tajništvo bo moralo proučevati gospodarska in socialno-politična vprašanja, ki so za vso državo skupna.
Zato ga je treba ojačiti in izgraditi.
To so razlogi, radi katerih tudi drugega dela predloga s. Kisovca ni bilo mogoče sprejeti.
Trditev, da bi se jaz strinjal s kako izjavo, »da delavstvo novih stanovanj ne mara — je samo po sebi umevno neresnično potltika-nje.
Zastopnik kluba GRSJ je z ozirom na to trditev obrazložil, da delavstvo žal res ne more reflektirati na nova stanovanja, ker so predraga, da pa zidanje novih stanovanj za delavstvo kljub temu ni brez pomena. S tem je bila ta zadeva dovolj pojasnjena, tako da za kake nadaljnje intervencije ni bilo potrebe, najmanj pa od strani referenta — uradnika
—	ki nima te naloge, da bi dajal ukore članom, ako se z njihovi nazori ne strinja.
Trditve, da je uprava zbornice volitve neopravičeno zavlačevala, ne more zapisati nihče, kdor je prečital poslovno poročilo zbornice, ne da bi .pisal vedoma neresnico.
Tu- naj še omenim, da je izdalo ministrstvo za šume in rudnike s početkom oktobra t. 1. načelen odlok, da se bodo mogli udeležili volitev tudi naši rudarji in kovinarji — na kar je odgovorila uprava 4. oktobra t. lv s predlogom za razpis volitev, čeprav vprašanje pripadnosti železničarjev še ni rešeno.
več na obleko nego na zavednost. Lepa suknja — prazna glava. Zavedni proletarci, ki delajo za razredni napredek (ne le zase, ampak za ves delavski razred) ne marajo ne oportunizma ne frakarstva, zato niso pri delavcih nič pridobili, če se zaradi svojega pametnega« ravnanja lahko dostojno oblačijo. Iz oportunizma si postal frakar in to je slabše ko moja jetika.
Obirati znaš hujše, kakor če bi v trebuh suval. Drugega se pa nisi naučil! Tega n. pr. ne yeš, da so tisti časi minuli, ko je veljal za delavca samo kdor je raztrgan in umazan.
Jaz tudi nisem ne raztrgan ne umazan, vendar si svojo dostojno obleko naglasil kot tvojo prednost pred menoj. llotel si reči, da mi poštenost še tega ni dala, da bi bil spodobno oblečen. Tega jaz ne čutim; če je obleka malo ponošena, zato še ni nedostojna, tako mislijo le frakarji!
Od česa bi pa krojači živeli, če bi vsak nosil obleko tako do “zadnjega kakor ti?
Vsakemu mora biti jasno: brex industrijskega delavstva uprava ni mogla in ni smela iti v volitve, kakor jih prej dolgo ni mogla izvesti brez volilnega reda.
Filip Uraiaik.
Pojasnilo k pojasnilu.
Ker v »Delavski zbornici« ni demokracije, ker ni debate, zato najbr-že tudi zapisnike le bolj površno pišejo in govorov in predlogov članov zbornice ne poslušajo. Sodr. Kisovec je navezal svoj govor na izvajanja g. Urbančiča, ki je tudi govoril o presežkih. Res pa je, da sta prišla na glasovanje samo druga dva predloga s. Kisovca, čeprav je stavil tri predloge.
Da v »Delavski zbornici« ni demokracije, dokazuje tudi to, da je v njenem proračunu pač že določen denar za ustanovitev pomožnih blagajn, a živ krst ne ve, kakšne bodo pravzaprav. »Zadruge na temelju zadružnega zakona« — ali je to dovolj? Ali je dovolj, če je rekel Uratnik, da lahko ustanovi tako zadrugo tudi sodr. Kisovec? Pač pa je upravičena domneva, da misli zbornica podpirati tudi zadruge, ki jih ustanavlja ali pa namerava ustanoviti g. Kristan. Zakaj ni bilo o teh zadrugah več »idejne in duhovne priprave« med delavstvom, ki se ravno po mnenju ljudi, ki so v predsedstvu zbornice, »še ni ničesar naučilo«?
Zbcmica ne sme zidati lastnega poslcpja, ker minister ne dovoli; Ali se bo minister pustil tako potegniti, da be zbornica dala denar zadrugam, ki naj bi zidale delavska stanovanja? Izgovor ni samo naiven, je tudi de-magoški!
Trditve, da je sedanja uprava zavlačevala volitve, si nismo izmislili mi, temveč je to zadevo lepo razložil predsednik kluba Strokovne komisije« v Delavski zbornici, Čelešnik, in sicer na neki seji tega kluba 1. 1923, ko je razlagal, kateri »sodrugi na jugu« so se začeli riniti v zbornice in zakaj. Lani pa se je pred istim očitkom zagovarjal predsednik zbornice, g. Čobal, precej drugače kakor Uratnik. Na volilnem shodu v Tacnu pri Ljubljani je bilo to. Ker se bomo morali z Delavsko zbornico še precej ba-viti, mi se debate namreč ne bojimo, temveč je želimo, zato bo tudi še prilika, da osvežimo še kak star spomin.
Komur je 100.000 Din kaplja v morje — s tem je težko govoriti. Da za ta denar ne bi mogli mnogo zidati, je pač res, mislimo pa, da bi s presežki vred že bilo vsaj za temelj in prvi začetek. — Volitve v Delavsko zbornico se nam obetajo, zato bomo pa zlasti o stanovanjskem vprašanju, brezposelnosti in drugih vprašanjih še mnogo govorili. Delavska zbornica in njene dosedanje delo nam nudi mnogo gradiva. Nikar se ne bati, da bi-se s tako hvaležno snovjo ne bavili in ne razbistrili še marsikaj, česar si nekateri ljudje ne želijo.
Za poznavalce čaja Colombo Cejlon tea
Prispevajte za tiskovni sklad!
No vidiš, kako popolnoma si že v kapitalističnih vodah! Torej misliš, da živijo krojači od vas frakarjev? Premalo vas je, prijatelj! Krojači bi kmalu izginili, če bi ne bilo delavstva, ki nosi svojo obleko prav do zadnjega, kakor jaz.
Tebi pa človek res ne pride do konca!
S takimi vprašanji že ne! Kdor me bo vprašal, kaj imam od svoje poštenosti, bo vsak dobil svoj odgovor. Res je, da se od poštenosti ne da živeti, živi se od dela in jela. Da bo pa delo in jelo pošteno razdeljeno, zato je treba razredne zavesti in doslednosti, ali če hočeš, poštenosti. Brez te delavstvo ne more priti do svojih pravic. Zato je vsak škodljivec delavstva, kdor se norca dela iz poštenosti, hoteč s tem opravičiti svoje cincanje, čakanje, neudejstvovanje, disgustira-nje itd. Vse polno takih izrazov je, ki pa vsi pomenijo, da čakate, kdaj bo skleda polna — potem boste tudi vi
zraven.	,
*
Iz stranke-
35
50
SO
35
Tiskovni sklad.
Nabrano cd 1. I. do 31. X. 1925 1' 4.425.
J P. in M. R.	„	7.
Jože Pilila, Celje	„	10.-
Andrej Martinšek, Velenje	„	30.
Zbirka na Vrhniki	„	76.
Franc Rinaldo, Trbovlje	„	13.
Skupaj Din 4.562,
GARANCIJSKI SKLAD.
Vloge do 24. okt. 1925 . . . Din 2.127.35 la teden vloženo......................Din	467.23
Din 2.594.58 HRANILNE VLOGE NA 10%. Klanje 24. okt. 1925 . . . Din 113.255.75
ta teden vloženo
Skupaj
la teden izplačano . .
Din 1.000.-
Din 114,255.75 Din 2.407.23
Stanje .	. Din 111.848.52
(Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu se ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imela dovolj gotovine, brezobrestne hranilne vloge »e pa lahko odpovedo na tri mesece.)
s Vrhnika. V nedeljo 1. novembra običajni članski sestanek z dnevnim redom: Poročilo kluba občinskih odbornikov i. dr. V nedeljo 8. XI. popoldne bo po vsej priliki seja občinskega odbora: proračun; istega dne dopoldne volitev agrarnega odbora. 15. XI. nadomestna Volitev za cenilno komisijo. V nedeljo 1. novembra se bodo sprejemali novi člani. Dolžnost vsakega zavednega člana je, pridobiti vsaj še enega novega člana. —■ Kraj. pol. organizacija SSJ, na Vrhniki.
s Mežica. Opozarjam vse člane naše kraj. pol. organizacije SSJ in KDZ, da mi vsaj do vsake druge nedelje v mesecu prinesejo članske prispevke. — Kdor je socialist, mora biti za red, zlasti pa mora redno izvrševati svojo prvo dolžnost: redno obračunati članske prispevke! — Fr. Blatnik II., blagajnik.
s Popravek. V zadnjem pregledu organizacij se je vrinila neljuba pomota. V naglici -mo sn /.motili pri Črni I. in II. in je treba prišteti za Črno I. Se:
29 članov po	2.—	D	=	58.—	D
3	„	„	3,—	„	=	9.—	„
1	>,	i!	4.—	„	—	4.—	„
33 članov	skupaj	71.— D
lega 70 % znaša 49.70 D.
Pri organizaciji Črna II. pa Se:
9 članov po	2.—	D	=	18.—	D
6	„	„	3,-	„	=	18.-
15 članov	skupaj	3f>.— D
od tega 70 % znaša 25.20 Din.
Tako je imela pravilno Črna I. v septembru 92 članov, Črna II. pa 61 članov. Skupaj nas ni bilo torej 546, temveč za 48 več, torej 612. Denarja smo prejeli iz Črne I. za september ne 91.70, temveč 141.40 Din, iz Črne II. pa ne 77.70, temveč 102.90 Din. Skupaj ne 1289.80, temveč 1364.70 Din. Medtem smo' prejeli tudi pismeni obračun z Jesenic, iz Trbovelj pa le opravičbo, da niso mogli pravočasno obračunati. Če bi bila torei prišla, tudi ta dva obračuna pravočasno, bi nas bilo več nego v avgustu.
Jssenice in Trbovlje pridejo med zamudnike, za Črno je pa potreba tabelo popraviti. Kakor so za nas take pomote zelo neljube. vendar zopet lahko pokažemo, da imamo člane in zaupnike, ki res kontrolirajo. Že v pondeljek smo prejeli zaradi te napake iz Črne protest. Razni kapitalistični podrepniki, ki si drznejo očitati nam, da hočemo le železno disciplino navzdol in da proti našemit tajništvu ne dovolimo" kritike, lahko vidijo, da omogočuje načelo javnosti vsem enake pravice. Pri nas kontrolirajo in kritizirajo vsi člani brez razlike — in edino tQ je demokratično.
s Kaj vodi delavstvo k zmagi? Edino lastno delo za preobraženje sedanje krivične družbe. Če si zadovoljen z delom svojega prijatelja, to še ni dovolj, sam moraš sodelovati. Pa tudi to še ni dovolj. Tiste, ki še čakajo, kakor ti nekdaj, tudi te moraš pridobiti za sodelovanje. Če hočeš, da bo zmagala pravica nad krivico, potem agitiraj za socialistično stranko in pridobivaj »Napreju« novih naročnikov.
KJE SE KUPI?
I.e pri tvrdki
, SeimJiJFS Ljubljana
:i blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
I Najboljši šivalni stroj za rodbinsko ali ‘ obrlno rabo, svetovno znanih znamk • Grllacner - Adler - PhiSnlx.
| Istotam posamezne dele za stroje in ko* .. lesa, igle, oije, jertnena, pnevmatika. _ Pouk o vezenju na stroj brezplačen! — i Večletna garancija! Na vel.ko! Na malo !
RAMO - BALsAMlCA, ZDRAVILO ZA REVMATIZEM. ,
To zdravilo, ki je priznano od vseh svetovnih medicinskih avtoritet, učinkuje posebno hitro in pri najmanjših stroških. Z 2—3 stekleničkami tega čudovitega zdravila se lahko poleti ozdravi tudi najstarejši revmatizem, giht in revmatični isias. Ker je srcu absolutno neškodljivo, je zdravilo Radio-Baisumica dr. Rahlejeva po svoji vrednosti na prvem mestu v vseh evropskih državah, v katerih so bili radi ogromnih naročil ustanovljeni veliki laboratoriji za izdelovanje in prodajo. Kako hitro in popolno vpliva zdravilo Radio-Balsamica, spričujejo potrdila profesorjev, zdravnikov in ozdravljenih bolnikov boljše ko vse drugo. Za izdelovanje in predajo zdravila Radio-Balsamica v Jugoslaviji se nahaja poseben laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43.
Posnemanja vredno! Podpisani se javno zahvaljujem zavarovalnici »Sava« v Zagrebu (generalno zastopstvo V Ljubljani) za izplačilo zneska Din 3.750, povodom moje nezgode. Po pravilih bi moral prejeti ta znesek šele, ko je zdravljenje popolnoma končano kot popolno zavarovalnino. Družba pa mi je izplačala celo zavarovalnino že sedaj sredi mojega zdravljenja. Pripoznala mi pa je še enkrat prostovoljno znesek Din 3.750 po končanem zdravljenju, ne da bi bil za to prosil. Na ta način prejmem v resnici od zavarovalnice dvojni zavarovalni znesek, to je Din 7.500 Radi tega si štejem v dolžnost, da priporočam to dražbo najtopleje tudi svojim tovarišem; druge družbe naj bi si vzele v zgled, kako naj se postopa z ubogimi delavci ob nezgodah. — Laško, dne 28. oktobra 1925. Tomaž Gradišnik, strelni mojster premogovnika Drobni dol nad Laškim.
CAKAO VAN CASTER je vendar najboljši
je najboljša Žitna Ssava!
Ako piješ ,BUDDHA‘ eaj, vživaš že na zemlji raj!
cgSt-t
je domačain izborna^
Dopisi.
Drenov grič — Vrhnika. (Shod nesamo-stojnežev.) Prejeli smo še sledeče poročilo.
—	Plakati »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« so naznanjali javen shod 25. X. na Drenovem griču. Kot govornika sta bila označena Pucelj in Prepeluh. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo skupno 5 govornikov na razpolago kmetski stranki. Na Drenovem griču se je zbralo par sto ljudi, večina je bila iz nasprotnih strank, posebno veliko je bilo članov in somišljenikov naše stranke. Da ne bi govorili na shodu samo Pucljevi pristaši, so predlagali naši člani volitev predsedstva. Pucelj in tovariši so odklonili to zahtevo večine zborovalcev, dali so ponovno zagotovilo, da bo dobil vsak besedo, radi česar so naši člani odnehali. Prvega govornika poslanca g. Kelemino, ljudstvo deloma ni razumelo, ker ni govoril slovensko. Bivši poslanec g. Kušar kot drugi govornik je prevzel vlogo ljudskega govornika in je začel: »Kje je danes dr. Korošec? Kje je danes g. Smodej? Kje je danes dr. Žerjav? itd. Mogoče bi bil tudi rad rekel, kje so danes socialisti? Ali tega ni mogel izreči, ker smo bili navzoči, nasprotno nas je pa dolžil, Ja smo prišli njihov shod razbijat. G. Pucelj je med tem časom živahno debatiral z našimi sodrugi, hoteč odvrniti njih pozornost od govorniškega odra. Med drugim je vprašal tajnika naše Arliniške pol. organizacije, zakaj tudi socialisti nismo poslali par »pajacev« v narodno skupščino. Odgovor: »Zato, ker pajacev ne pošiljamo, Vam pa čestitamo k temu imenu.« In ko je kot tretji govornik nastopil g. Pucelj, ga je pozdravilo naše članstyo z gromovitimi vzkliki: Živio, pajac!« Brez dvoma je g. Pucelj interesanten govornik, ki nam je povedal, da Radič sploh ni kapituliral, tudi svojega programa ni menjal, kakor ga tudi on ni (opomba pisca). Naš sodrug je imel prav, ker je rekel med debatiranjem g. Puclju še pred njegovim govorom, da bi bil Pucelj izboren inžener za trasiranje ovinkov, ker zna tako lepo zavijati. Tudi četrtega govornika g. Prepeluha smo pozdravili s klici: Blasnikova tiskarna!« i. dr. G. Prepeluha so medklici spravili tako v zadrego, da ni znal nič pametnega povedati. Splošna sodba je bila (tudi pristašev g. Puclja), da je mrtev . Nastopiti je hotel še peti govornik, kar smo pa preprečili z energičnimi protesti pri g Puclju. Besedo je dobil sodr. Klemenčič, čigar govor je napravil klobok vtis na misleče ljudi in so mu ploskali tudi pristaši drugih strank. Končno je pojasnil v kratkih in jedernatih besedah tajnik vrhniške organizacije, sodr. Langof, kakšna je razlika v praksi. Povedal je, da so glasovali s Pucljem zvezani radičevci za proračunske dvanajstine in torej tudi za davek na telesne delavce. Povedal je, da so izšla v >Uradnem listu-: št. 95 z dne 12. oktobra 1925 navodila po katerih bo moral plačati davek vsak te-
lesni delavec ali delavka, vsak hlapec, dekla, poljedelski delavci i. dr. če so stari 18 do 65 let in imajo letnega zaslužka vsaj 5000 dinarjev. Toliko pa zasluži vsakdo, ker se vzame \ račuu tudi hrana (od 240 do 480 Din mesečno) in stanovanje (60 do 120 Din) in se mera od vsega skupaj plačati od vsakih 100 Din 3.30 Din, tam kjer so ali pa bodo avtonomne doklade (občinslie, cestni odbor itd.) pa še od vsakih 100 Din po 50 para za 100 odstotne doklade, če so doklade višje pa toliko več. Povedal je dalje, da bodo plačevali tudi vajenci in učenci, oziroma njih starši ali pa delodajalci. — Ko je nekdo izmed nasprotnikov zaklical, da niso mogii radičevci tega davka preprečiti, je sodr. La;;-goi' odgovoril, da je žalostno za radičevce, ki imajo 60 poslancev in so v vladi, da niso mogli ukiniti tega krivičnega davka, ki obremenjuje ne samo delavce temveč tudi Radičeve volilce — kmete. Burno pritrjevanje in ploskanje je sledilo tem besedam. Ko je nato g. Kušar zakričal, da se davek še ne pobira, je razburjenost delavstva dosegla svoi višek in je le razsodnosti sodr. Lan-gofa in nekaterih drugih pripisati, da ni prišlo do kakih incidentov. G, Pucelj je spoznal nevarnost položaja in da zopet pridobi izgubljene zaupanje, je rekel:	Sedaj grem,
naredite konec,« odšel na oder in prosil za beiedo, ker da mora iti na kolodvor in bi rad popravil Langofove zmote. Ta je prekinil svoj govor z obljubo, da bo nadaljeval . po Pueljevem govoru in bo popravil Pucljeve nove zmote. Ostal je na odru ter sproti popravljal Pucljeve netočnosti, tako da je g. Pucelj — ko je videl svoj poraz zapustil oder in dejal svojim pristašem: »Sedaj pa hitro zaključite shod, pa gremo na »štacijon«; Predsednik je zaključil shod brez ozira na protest, ker je sodr. Langof iz kurtoazije svoj govor le prekinil. Ob ogromni udeležbi je nadaljeval sodr. Langof svoj govor in pojasnjeval dalje navodila za pobiranje davka in je nato zborovanje zaključil. Kljub Pucljevi zadnji besedi, ko je odšel z govor-ni§kega odra: »Poslušajte Langofa in Klemenčiča, pa jima verujte in bodite siti od tega!« so zborovalci vseh strank pritrjevali našemu govorniku, ki je Puclju vedno pomolil »Uradni list" št. 95 kot dokaz pod nos. — Shod je končal s fiaskom za -Zvezo kmetskega ljudstva«. G. Pucelj nas je pozval, naj njih delovanje obsodimo po preteku par mesecev. Mi se popolnoma strinjamo, takrat ko bo tudi kmet plačeval omenjeni davek za svoje posle, takrat bo konec slave, gg. Pucelj in Kušar. Sicer pa naša najiskrenejša zahvala za njegovo agitacijo, da se naj delavstvo združi v socialističnih organizacijah. — člani SSJ na Vrhniki.
Drenov grič pri Vrhniki. Umrl je naš sodr. Rudolf Podkrajšek, poslovodja postaje Drenov grič, ki je bil splošne priljubljen. Pogreb bo v soboto ob 3. popoldne iz farne cerkve na Vrhniki. Sodrugi! Udeležite se pogreba ter izkažite poslednjo čast umrlemu sodrugu. — Kraj. pel. organizacija SSJ na Vrhniki.
V {"'mi so »Sokoli in socialpatrioti dobri prijatelji. Kakor dogovorjeni so pridno na delu, kadar visijo zunaj naši plakati. Niti enemu ne privoščijo življenja. Vsak se takoj strga. Pa mi delavci se vseeno ne damo premotiti. Vemo namreč, da niso pravi tisti, ki vedno svojo barvo menjavajo. Vemo tudi, da niso zastopniki delavskih koristi tisti, ki se bratijo danes s klerikalci, jutri z demokrati — kamor mošnjiček vleče. Delavska stranka je edino ena. In to je naša stranka, ki je pri vsem boju vztrajala na svojem mestu, ki ni odvisna od kapitalističnih podpor in podkupnin, temveč od dela svojih lastnih članov. Somišljeniki, >Naprej' vam kaže pot v to stranko, zato širite ga, da se poveča armada aktivnih bojevnikov za boljšo bodočnost vsem danes zatiranim. — X. Y.
Dobrava pri Bledu. V tukajšnji elektrodni tovarni zaposleno delavstvo je v zadnjem času radi neka k'ega nespo-razumljenja med našim obratnim rav-teljstvom in vodstvom Kranjske industrijske družbe na Jesenicah doživelo zmanjšanje obratovanja v produkciji, radi česar je bilo znatno število delavcev odpuščenih in postavljenih na cesto. V vidiku pa je, da se bo to stanje v doglednem času še poslabšalo in s tein še nadalje izročalo zgarano delavstvo svoji samopomoči. Radi dosedanjega razvoja konflikta ter vedno manjše produkcije elektrodnih izdelkov priznavamo vso resnost in važnost našemu g. obratnemu ravnatelju, ki ima namen stalno oditi iz službe K. I. D. v možem- -stvo. Pričakujemo lahko, da se bo naša industrija še bolj omejila. Delavstvo je mnenja, da bo pri tej nameravani izvedbi in posledicah zainteresirano celokupno industrijsko gospodarstvo družbe, predvsem pa delavstvo, ki bo izgubilo se tako pičli zaslužek v svojem domačem kraju. Najbolj bodo prizadeti družinski delavci, kateri si danes v tej svetovni brezposelnosti nikakor ne bodo našli niti za preživljanje svojih družin potrebnega zaslužka. Zavedamo pa se, da Kranjska industrijska družba ne bo mo-
gla nadomestiti takega naslednika v elektrodno-tehnični in kemikalni proizvodnji, ki bi s svojim strokovnim znanjem mogel obdržati in razširjati produkcijo v toliki meri, kakor naš g. obratni ravnatelj v zadnji 3 letni dobi.
Dalje moramo navesti, da so naši obratni zaupniki podvzeli vse korake pri raznih višjih delavskih instancah, da se la redukcija sploh prepreči ali vsaj so-cialneje in organizacijsko omili, opirajoč se na delavsko razredno in bojevno strokovno organizacijo, katere zastopniki so na merodajnih mestih le bolj prosili kakor zahtevali od izrazito dokazanih delavskih želja in to še le zadnji dan, ko so biil prizadeti že takorekoč na cesti. Predvsem značilno je, da se je z zastopstvom Strokovne komisije in Delavske zbornice pri zadnji intervenciji obdržal le en delavec, dočim je g. ravnatelj takoj drugi dan brez del. zastopnikov vzel še enega nazaj v delo. S tem se je dokazalo, da je bilo zastopstvo preveč popustljivo na eni strani, na drugi strani pa je g. ravnatelj pokazal detajlen boj-kov strokovne del. organizacije.
Na shodu, ki ga je sklicala krajevna podružnica strokovne organizacije SMRJ je referiral poleg Golmajerja tudi s. Jeram o zavednosti in požrtvovalnosti članov kakor tudi posameznikov. To je bilo sicer vse lepo ali hvaliti lastno delo in požrtvovalnost je vendar neumestno in delavstvu očitati koliko podplatov radi svoje požrtvovalnosti strga. V bistvu pa je bila požrtvovalnost le ta, da mu je podružnični odbor za izvršene intervencije moral po predloženem računu plačati Din 63 in mu tudi za vsak prihod na Dobravo separatno po vraču je nastale stroške. S. Jeramu ne predočujemo tega zgolj zato, ker želimo, da se vsi računi javno obravnavajo, ne pa s sumljivimi in tihimi pristavki, da moramo izplačane mu stroške podružnični, nikakor pa ne centralni imovini vračunavati. Načelo javnosti nam je razjasnilo njegovo tajnost z izjavo s. Leskoška, ki ga je javno pozval, da pove, če mu je več za idejno delovanje v delavskem pokretu ali za denar, ki ga kot okrožni tajnik strokovnih organizacij za Gorenjsko okrožje po 500 Din mesečno prejema. Sedaj nam je prav jasno, da so raztrgani podplati dvakrat plačam. Za danes naj zadostuje, v drugič pa prinese načelo javnosti javne račune gg. okoli zelenih miz in delegatov zedinjenih strokovnih organizacij. Le tako naprej! Oči zavednih se vedno bolj odpirajo. — Opazovalec.
Važna malenkost. Pri mnogih sodrugi h je naletela beseda »sodrug* na odpor, češ da je skovanka. Res smo jo prevzeli iz češčine in zelo dolgo je trajalo, predno se je deloma udomačila na shodih in v tisku, med ljudstvom pa še vedno ne. Še manj se bo pa udomačila srbska beseda »drug«. V novejših časih se razširja »tovariš«, zlasti po strokovnih organizacijah, ki odklanjajo razredni boj. Ker se te organizacije zdaj množijo ika-lcor gobe po dežju, dobiva ta naslov že splošni pomen, posebno pri klerikalcih. Zato je socialistom antipatičen. Veaidar smo ga že večkrat čitali tudi v -Napreju« in to izpod
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf HUOON HIBŠER Ljubljana, Valvazorjev trg
Prava uteha za živčno bolne
Jc moje ravnokar Izdano delol V lom se na podlagi mnogih dolgoletnih izkušenj razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni.
Ta evanellj z dravja pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodej označeni naslov, brezplačno.
TlsoCe zalival
dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštva, katero toliko trpi. Kdor spada k
ogromni množini živčno bolnih,
kdor trpi radi strahu, raztresenosti, slabega spomina, nervoznega glavobola, razdražljivosti pokvarjenih živcev, prevelike občutljivost!, bolečin v členkih, splošne ali delne slabosti telesa ter ostalih brezštevilnih pojav,
moro si naročiti mojo tolažečo knjižico!
Kdor isto pazljivo bere, zadobi pomirljivo pre-
f>rtčanje, da obstoja zelo enostavna pot k živ-jenju in zdravju 1 Ne čakajte, ampak pišite že danes na naslov
E. PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13., Abt. 759.
Manufakturna trgovina
). KUDIŠ - Celje - Gaberje
priporoča tvojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najniijih konkurenčnih cenah.
Kdo Vam pomaga
v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja?
I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 13.
Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8’—, 9*—, 10'—, 12'— itd. sukno po Din 50’—, 60‘ , 70’—, 80’— itd. izgotovljene srajce Din 39'— spodnje hlače Din 24'— nogavice Din 7.—, 8‘—. Kdor nima denarja dobi na obroke.
Predno kupite
oglejte si v manufakiurni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celfe.
Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrfjžba solidna 1	Blago	prvovrsinol
Velurje, double štofe, parhante, odeje, kovtre, volnene vestje za dame in gospode, zimsko perilo za dame in gospode, šifon, nogavice in različno drugo blago priporoča po konkurenčnih cenah trgovina
modra
mila, cvetna, m razburjajoča, (akmtnenooana Ruska čaj rut mešanica
posebne primerna m pripravo o samovarju, ker tudi pri daljšemu, vlečenju ne postane grenka.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev- 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■ -----—— velikosti po najnižji ceni.	■	■■
Jakob Kovač
krojbški mojster CELJE, Razlagova ulica 6.
Cenj. strankam se priporoča za izdelavo vseh vrst oblek do najFinejše izdelave. Vsakovrstno češkoin angleško blago stalno v zalogi po zmernih cenah. - Zanesljivemu uradnišlvu in stalno nameščenemu delavstvu dajem tudi na obroka,
m	20	m	močnega	cefirja	Din	220'—, 20 m trpež-
H	9	nega oksforta Din 230-—, 20 m močne modrovine
!	JI	(druk)	Din 240’—, 20 m krasnega parhanta za
otročje in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine | |	dvojno	široke (cajga) za moške obleke Din 395’—,
20 m belega platna	Din 200’20 m sirovega platna Din 160’—
razpošilja
Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlaeevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
Pristne kranjske klobase in fini trapistovski sir priporoča
Kralja Petra cesta št. 17
Trgovina špecerije in delikates. Za trgovce in gostilničarje popust.
ifcemoo
-Cetin-
GSj|PS 8H SpSk	A B	zadene — kdor kupi
Jfffgg	vsakovrstno manufaktur-
SSB	nel	B	S	no blago kakor fine
8V	BIB	H	ti	kamgarne, češko sukno,
S 'Ut	H g	žamete, hlačevine, fine
velurje za damske plašče kakor tudi razno blago za otroške plaščke, vsakovrstne cefirje in sifone, barhante in flanele edino pri
ki II Jo nudi trgovina
Sv. Petra cesta štev. 38
sjsvojimi zelo znižanimi cenami in terpežfiim vsakovrstnim blagom, kakor velourje, double za moška obleke, češki izdelki. Moške srajce že za 36 Din, spodnje hlače po 26 Din. Poleg tega dobiš tudi vsakovrstne drobnarije.
PODRUŽNICA:
Gorenjsko
Sredna vas 2
PODRUŽNICA:	IVHH
Ljubljana Šiška
Sv. Petra cesta 23 Celovška cesta 63
- Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela velika množino finega angleškega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velurji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine.
V	zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro
usnjenih sukenj
do najfinejše kvalitete (Napp a).
Zn cenj. nakup se priporoča manufakturna tn konfekcijska trgovina
CELJE, Kralja Petra cesta IS.
Cene nizke 1	Solidna	postreibal
Tiskovine
m fteU, ftapoMtv« tat nrad«, M)Hod«n>eji« plakat« la vabila aa t—B««. lata« «altS|aik«, NaJmo<!*ra«iSa nr«dba sa tiskanj« ia«*pi«ov, Wflf. krvi« ML
39: tmioTiPiiA	lito	o	rafij	a
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu!
Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PBUATEUEVA (▼ imenu izvr. odbora SSJ in KDZ). — Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani: A. SEVER.
L**tnlk »SLOGA«, r. «. ■ o. p
peresa odličnih sotrudnikov. Napačno bi bilo, 6e bi se proti njemu borili. Jezik je skupna last naroda in če bi priznali, da je med narodom ta beseda udomačena, bi morali svojo antipatijo pozabiti. To pa tem bolj, ker je 9. K. pravilno opozoril na dejstvo, da je beseda »tovariš« stara ljudska beseda in da pomeni človeka, s katerim skupaj delamo, torej tisto, kar je za socialista najbolj merodajno. Če bi stranka na kongresu sklenila namesto »sodrug« rabiti »tovariš«, bi bilo pa morebiti vendar prezgodaj. Na eni strani bi bilo škoda časa za take debate, na drugi pa ne smemo pozabiti, da se socialistično gibanje po vsem svetu konsolidira in da ni več daleč čas, ko bomo za svoj naslov rabili mednarodno besedo »kamarad«. Nemci so na
Poceni užitek
za Vas je: umivajte se z Elsa milit! Poznavalci pravijo: Fellerjeva Elsa-mila so od
svoj »Genosse« zelo ponosni, pa vendar ga bodo najbrž opustili, ker je na zapadu »kamarad« v splošni rabi in ker ga je esperant-ski jezik prenesel tudi na vzhod med največje ljudske mase, k Japoncem in Kitajcem. Ker je »kamarad« tudi na Slovenskem splošno znana in razumljena beseda, bi bilo morebiti sploh najboljše, če se začnemo imenovati karamade. Internacionalne besede je sploh najboljše pustiti neprevedene. Nespametno je, če pravimo advokatu odvetnik, parlamentu skupščina, kulturi prosveta itd. S takimi tujkami se slovenščina nič ne kazi, pač pa se kazi z bedastimi prevodi, n. pr. dopasti (ge-fallen) namesto všeč biti ali ugajati; zasto-piti (verstehen) namesto razumeti; brati (lesen) namesto čitati itd. Take spakedranke
vsega dobrega najbolje! Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila prijetno dišeča in močno se peneča, toaletna mila, temveč' imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in raz-
kazijo jezik in dokazujejo naš hlapčevski duh vse bolj nego prave internacionalne besede. Ni res, da je »čitati« hrvaška beseda, ampak jo rabijo vsi Slovani, pač pa je »odvetnik-. prišel iz hrvaščine. Vsi Slovani so čitati, (od »šteti«) ker so prvo pisavo rabili za štetje. Nemci so »pobirali« palice z rimskimi znaki, zato je prav, če še dandanes ^pobirajo črke in če imenujejo to »branje (lesen). Slovani pa runskih znakov niso nikdar pobirali, mi beremo črešnje, grozdje itd., ne pa knjig. — Razgovarjajte se o tem med seboj po organizacijah in če je delavstvo za to, začnite se imenovati kamarad. Boljši zaradi tega ne bomo prav nič, napredek bo odvisen od tega, za koliko napredujemo v znanosti in značaju. Zmagali bomo, kadar bomo
ličnim nečistostim kože. One store kožo mehko. nežno in kljubujočo učinkom vode in mr/tega zraka. Dobi se pet vrst Elsa ml. Elsa iljitio mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa br.raksovo milo, Elsa milo za britje. Elsa katransko ali šampon-milo. Za poizkuš-
razumeli socializem in ga začeli tudi izvrševati. (Če je ta »malenkost« predolga, naj pa urednik kaj črta, rajši pa vidim, če poveča »Naprej«),
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. - Karl Marks.
30. X. 1925. — 2500.
njo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52.— Din proti vnaprej po-lanemu denarju. Po povzetju 10.— Din več (za poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugen V. Felleru u Stubici Donjoj, Elsa trg br. 252, Hrvatska.