Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah lakaja vsako sredo. The large* Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday NASLOV uredništva in upravništva: 1151 W. 22ad Place OFFICE Lokalne vesli kar bode stalo davkoplačevalce približno $1,000.000 več na leto. — "Katoliška ženska zveza" je imela dne 7. t. m. v Congress hotelu svoje letno zborovanje; na tem zborovanju je naznanil nadškof Mimdelein, da namerava drugo leto zgraditi v Chicagu višjo katoliško dekliško šolo, ki bode v ponos našemu mestu in državi i ker se bo skušalo dobiti za podučeva-nje v raznih strokah fia j boljše profesorske moči. — S prvim novembrom letos se bo otvorilo med Chicagom in New Yorkom novo zračno poštno zvezo vsled prizadevanja lista "New York Times." Pošto iz New Yorka v Chicago in obratno se bo vozilo z velikim, najmodernejše izgotov-ljenim aeroplanom. Ne smemo pa misliti, da bo ta aeroplan lahko o-pravljal ves poštni promet med tema mestoma. Ta nova uvedba bode le nekaka reklama gorinavede-nega lista. — Vedno se čita iz raznih mest o neznosni draginji živil. Tudi naše gospodinje tarnajo, ker morajo plačevati tako visoke ccne za najpotrebnejše stvari za kuhinjo. Dne 6. t. m. je bila v Chicagu cena za sodček pšenične moke (196 lb) $9.60 lani pa $4.90 ;sladkor se prodaja sedaj tu po $7.00 100 lb, lani pa po $5.60; krompir, bušelj $1.75, lani $1.25; suiovo maslo 36c 1 lb, lani 28c; jajca dc 36c, lani 24c; meso "round steak" stane sedaj 26c lb, lani ob tem času po 18c; 1 zeljnata glava 10—12c, lani pa 3c. Zares, blagor se farmarjem, ker jim ni potreba ničesar- tako drago kupovati! — Kakor iz današnjega izkaza darov za slovenske ranjence in sirote razvidno, smo s tem hvala Bogu prekoračili že prvi tisočak. Dosedaj znaša skupna nabrana podpora, oziroma sklad, ki ga nabira naš list, že $1124.51. Da smo nepričakovano, ali tako naglo dospeli do te svote gre oso-bito hvala vrli naselbini v Sheboygan, Wis. Od tamkaj smo dobili namreč poročilo, da lahko prištejemo svoto $235.42 k našemu skladu. Ta znesek se jc naredil dne 3. sept. t. 1. povodom prireditve slovenskega piknika v Sheboyganu, o čemer smo že poročali v št. 37 našega lista. Gori navedena svota je obrestonosno naložena v "German" banki v Sheboyganu. Kot bomo ves denar poslali po vojni v staro domovino, bode slovenska naselbina v Sheboyganu izročila še goriomenjeno svoto nam. — Živel Sheboygan! Da bi ga pač v tem posnemale še preostale naše slovenske naselbine! — Iz današnjega naznanila tajnika dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., Chicago, 111., je razvidno, da se bo to društvo udeležilo z zastavo dne 22. oktobra 25. letnega jubileja slovenske cerkve v Joliet, 111. Želeti bi bilo, da se udeležijo te redke cerkvene slavnosti še preostala naša slovenska katol. podp. društva iz Chieaga in okolice. ('as in kraj zbiranja ter odhoda naznanimo v prihodnji števil- kov; med temi je bilo dosti Američanov, ki so se vračali domov s počitnic. Potnike tega parnika je rešil ameriški torpedni rušilee "Balch", ter je iste pripeljal varno v Newport. Kmalu po tem dogodku se je izdalo opomin na piano morje 32 raznim potniškim in tovornim pa mikom, ki so pluli v atlantskem vodovju, da naj bodo previdni pred nemško submarinko "U 53". K sreči so se ti parniki še vsi pravočasno rešili s tem, da so pripluli v razdaljo 3 milj od ameriškega ozemlja. Kje ravno se nahaja sedaj nemški podvodni čoln "U 53" ni znano. Washington, D. O., 9. oktobra. Tukaj je zavladala splošna ogorčenost vsled tega, ker je včeraj potopil v ameriškem vodovju nemški podmorski čoln "U 53" šest pamikov; 4 zavezniške in dva nevtralna. O celi zadevi je obvestil pomožni državni tajnik Polk tudi predsednika Wilsona, ki se nahaja na počitnicah v Long Branch, N. J. Predsednik Wilson se je izjavil, da bode odredil strogo preiskavo, ko dobi enkrat v roke vse uradne podatke in tozadevna poročila. Nastopil bode napram Nemčiji, da naj preneha z blokado submarink v ameriškem vodovju, inače bodo Zedinjene države nastopile najstrožje korake. Mornarični tajnik je danes odredil, da naj patrulira ob atlan-skem obrežju zanaprej več naših podmorskih čolnov, torpednih ru-šilcev in drugih bojni hladij, ki bodo pazile na nemške subma-rinke. V obče niso s tem slučajem Zedinjene države nič v zvezi, ker se je blokiranje vršilo na visokem morju, ali več kot 3 milje oddaljeno od ameriškega obrežja in ker je poveljnik submarinke "U 53" dal vsem ladjam pravočasno znamenje za rešitev. Vseeno se pa pričakuje, da bodo nastopile vlade nevtralnih držav z ostrim protestom napram Zedinjenim državam, ker so pripustile, da je oborožena nemška submarinka "U 53" stala več ur v našem pristanišču Newport News, kar je direktno v nasprotju z mednarodnim pravom. Boston, Mass., 8. oktobra. — Včeraj, v soboto popoldne ob pol 3, uri je dospel v pristanišče News, R. I., najnovejši nemški podvodni čoln "U 53", ki je naredil 3400 milj dolgo pot iz Wilhelnishafena na Nemškem. Ta moderna nemška submarinka je dolga čez 200 čevljev, dobro oborožena in preskrbljena s -kurivom in živežem za 3 mesece. Kapitan podvodnega čolna "U 53", Hans Rose, je izročil nekaj pošte za nemškega poslanika v Washington, zatem je še obiskal ameriškega poveljnika mornarice v Newport News, ter sinoči krog 7 ure odkazal odpluti v razdaljo 3 milj od ameriškega obrežja. Ob pol 6 uri danes zjutraj je ta podmorski čoln blizu Nantu-cketa ustavil ameriški potniški parnik "Kansan", vendar mu ni naredil nič zalega. Ob 6. uri zjutraj je nedaleč od Newporta potopil angleški tovorni parnik "Strathene"; ob 7ih je potopil "U 53" angleški parnik "Kingston"; ob 8. uri je potopil danski tovorni parnik " Bloomerdyck " ob pol 9. uri dop. istega dne je potopil dalje norveški parnik "Christ. Knudson", ob tri na 10. je potopil dalje angleški parnik "Westpoint" in ob 5. uri pop. je potopil še angleški potniški parnik "Stephano", ki je plul med New Yorkom in St. Johnom v Newfoundlandiji. Ko se je zvedelo o početju tega nemškega podmorskega čolna, se je izdalo takoj brezžične brzojavne klice na pomoč, na kar je prihitelo na lice mesta več kot 20 ameriških torpednih rušilcev in drugih manjših bojnih ladij, ki so rešile 216 oseb torpediranih par-nikov. Označena nemška submarinka je torej tekom nekaj ur potopila šest parnikov v razdalji 100 milj od ameriškega obrežja. Dva izmed teh parnikov sta bila last nevtralnih držav. V kolikor se je zamoglo dosedaj dognati, se je vse moštvo in vsi potniki torpediranih parnikov rešilo, ker jim je dala nemška submarinka svarilno znamenje za rešitev. Na parniku "Stephano". ki je plul iz Kanade, je bilo 158 potni- Za srebrni jubilej slovenske fare v Jolietu se delajo že velike predpriprave. Sodi se v obče, da tako velike slovenske cerkvene slavnosti v Jolietu še ni bilo, kakor se nam obeta dne 22. t. m. K slavnosti pride tudi naš mil. nadškof Most Rev. Mundelein iz Chieaga, ki bo držal pri pontifikalni sv. masi nagovor. Odbor je povabil tudi našega slovenskega škofa v pokoju Rt. Rev. Jakob Trob ca iz Minn. Poleg teh se bo vdele-žilo tega redkega jubileja nad 30 slovenskih duhovnikov ter številno slovenskih društev iz mesta in bližnjih slovenskih naselbin. — Zadnja nedeljska veselica dr. Mar. Pom. št. 78 K. S. K. J. se je vršila v Hoerberjevi dvorani nad vse izborno in povoljno. Z veselico je bila shojena tudi vinska trgatev, ki se je pričela krog 7. ure zvečer. Slavnostnega obhoda po dvorani se je udeležilo 20 parov lepo oblečenih viničarjev in vini-čark, katere je vodil domač godec v spremstvu župana Jošta. Največ zabave je bilo pri trganju grozdja in raznovrstnega sadja; tedaj se je vplačalo marsikatero desetico "štrafenge" v društveno blagajno. Mošt so prodajali v gostilni "Pri zviti lisici". Društvo bode imelo gotovo precej čistega prebitka od te prireditve, ker je bila vdeležba gostov ogromna. — Minuli teden je za nedoločen čas zaprla svoja vrata privatna banka John M. Tananeviscza na 3253 So. Morgan Str., ker ji je zmanjkalo gotovega denarja. Razne stranke, oziroma Tananevicze- vi uložniki so iz strahu pred ban-kerotom dvignili minule dne vse svoje vloge iz te banke. Končno se je pa le dognalo, da je ta banka še solventna, le gotovine nima nič več na rokah. Dne 5. t. m. je obhajala na 1716 Dayton St. stanujoča Nemka Mrs. Mary Karp 105. letni rojstni dan; dasiravno je prišla navedenka v Chicago že pred 36 leti, ne razume še nič angleščine. Navzlic visoki starosti je še čvrsta in trdna, da še vedno lahko pomaga pri gospodinjstvu. Najljubša jed sedaj na stara leta so ji jajca in šunka. — Župan našega mesta bode skušal pregovoriti mestne očete, da naj se v prihodnjem letu poveča policijsko stražo za 1000 mož, Ameriške vesti. Važna iznajdba Slovenca. Za lastnike avtomobilov bode gotovo zelo važna iznajdba rojaka H. P. Mertel-na v Homestead, N. J. Poroča se nam, da je iznašel ta rojak poseben aparat, nazvan "Power Exhilarator" (pospeševalec gonilne moči). Ta aparat se vporablja lahko pri avtomobilih vseh vrst. Prihrani se ž njim dosti gasolina in se poleg tega poveča hitrost avtomobila za 50 odst. Cena je primeroma nizka. $10.00 in $10.50. Kogar zanima ta novost, naj piše za pojasnila in popis aparata na H. P. Mertel, 215 Se-caucus Road, Homestead, N. J. Nesrečna vožnja z avtomobilom. Dne 4. t. m. se je peljal škof Ed. M. Dunne iz Peorie, 111., na neko birmovanje. V njegovem spremstvu je bil Rev. Edward J. Schuetz, kancelar peorijške škofije in James V. Shannon, župnik katedrale Matere Božje v Peoriji. Pri Princeville, 111., kakih 10 milj severno oddaljeno od Peorije je zavozil avtomobil na majhen kup peska sredi ceste, vsled česar se je prevrnil, pri tem je bil na mestu ubit Father Ed. Schuetz, ostala dva potnika, škof Dunne in Rev. Shannon sta bila pa le bolj lahko poškodovana. Avstrijske šolske sestre, — ameriške državljanke. Pittsburgh, Pa., 5. oktobra. Včeraj se je zglasila pred tuk. zveznim sodiščem č. sestra Marija E-meretiana, prednica znane družbe reda sv. Vincenca in je še z dvema drugima sestrama naredila prošnjo za drugi državljanski pa-pir. Govori se, da bode v kratkem sledilo svoji prednici še kakih 30 šolskih sester tega reda, ker nameravajo za stalno ostati v Ameriki. Smrt v plamenih. Dne 5. t. m. je nastal ogenj v šolskem zavodu Usmiljenih bratov v St. Louis, Mo., ki je zahteval 11 žrtev. Ogenj je poslopje skoraj do tal uničil, da znaša skupna škoda nad $300.000. Med mrtvimi žrtvami se nahaja 90 letni brat Carmac, kustos šol- Inozemske vesti NAZNANILO. S tem naznanjam onim članom društva sv. Štefana St. 1. K. S. K. J., ki niso bili prisotni na nasi zadnji mesečni seji dne 7. t. m., da se je na tej seji sprejelo pred log sobrata Rev. Anton Sojarja, da se naše društvo udeleži velike cerkvene slovesnosti, ki se vrši v nedeljo, dne 22. oktobra v Jolietu, 111., povodom 25. letnice obstanka tamosnje slovenske fare. Predlog se je sprejel z ozirom na to, ker je bil pok. Rev. F. S. Šušteršič, ustanovitelj slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu tudi prvi slovenski dušni oskrbnik za Slovence v Chicagu. Dalje, — z ozirom na to, da je Rev. John Plevnik, sedanji joliet-ski slovenski župnik ustanovil našo slovensko županijo v Chicagu in v dokaz bratske ljubezni do mnogoštevilnih jolietskih bratov in sester naše K. S. K. J. Dosedaj se je prijavilo za to u-deležbo že lepo število naših so-bratov, upati je pa, da se nam jih pridruži še več. Natančen program, kedaj ravno se odpeljemo z vlakom iz Chi-caga v Joliet, in kje se bomo zbirali, bode prihodnjo nedeljo o-znanjeno v naši slovenski cerkvi; zaeno bo to tudi naznanjeno v prihodnji številki tega lista. Sobratski pozdrav, Math Grill, I. tajnik. Čisti prebitek piknika, katerega so priredila dekleta 3. sept. t. 1. v Sheboygan, Wis. s sodelovanjem tamosnjih rojakov in rojakinj ........$235.42 Skupaj . .. $245.67 XIV. izkaz v št. 39 Glasila K. S. K. Jednote ............$878.84 Skupaj ... $1124.51 Iskrena hrala vsem darovalcem! Uredništvo in upr&vništvo "Glasila K. S. K. Jednote* Vojaško petje na boj nem polju. Spisal Anton Leban. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O. Stem se naznanja članom gori navedenega društva sklep društvene seje z dne 1. t. m., da se naše društvo korporativno vdele-ži slavnosti sv. birme v cerkvi fare sv. Vida v nedeljo popoldne dne 15. oktobra t. 1. Omenjeni dan se bomo zbirali ob 1:30 uri pop. v Knavsovi dvorani ter odkorakamo iz dvorane ob dveh pop. Društvo je dalje na gori označeni seji sklenilo in določilo, da kateri izmed članov bi se ne udeležil te slavnosti, plača $1.00 kazni, izvzeti ali opravičeni so le oni člani, ki ta dan delajo, ali so pa bolni. Vsled tega to bratje našega društva naprošeni, da se polno-stevilno udeležijo omenjene slavnosti, ker sv. birma v naši veliki slov. naselbini je važna in velikega pomena. Osobito je pa še v veselje našim sinovom i hčeram, ki se že dlje časa pripravljajo na ta dan in ga z veseljem pričakujejo. Torej prosim še enkrat cenj. sobrate dr. sv. Vida št. 25, da stopite v vrsto in se omenjeni dan pokažete, da ste praktični katoličani, vneti za napredek in procvit naše sv. katoliške vere. Vsak član naj prinese s sabo društv. rega-lijo. Z bratskim pozdravom Josip Rnss, tajnik. NAZNANILO. Vsem cenjenim članom in članicam društva sv. Jeronima št. 153 K. S. K. J. v Canonsburgu, Pa., se tem potom naznanja, da se je na naši redni seji enoglasno sklenilo, da se naj ne prireja kake društvene veselice. V ta namen bo pa moral vsak član in članica plačati 50c v društveno blagajno. Od tega posebnega prispevka so izvzete le tiste članice, ki so samo za posrartnino zavarovane. S sobr. pozdravom John Pelhan, tajnik. Sklad "Glasila M. S. K. Jednote" ozir. K.S.K.J. sa ranjence in sirote padlih žrtev t stari domovini XV. izkaz. Na redni mesečni seji društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J., Cleveland, O. se je nabralo med člani zopet $10.25 za ta sklad in sicer so darovali sledeči: Jernej Knaus ..............$ 5.00 John Jerman .............. 2.00 John Gornik ................ 1.00 Matija Zulič • John Sercek • Math Mohor • Math Jakša • John Pozelnik John Lunder • Josip Končan Jos. Srobentar John Bajnk • John Zupančič • 1.00 —.25 —.25 —.15 —.10 —.10 —.10 —.10 —.10 • .10 "Peti naj naše so želje pesem duha nam vedri petje prinese veselje, žalost od nas odpodi!' Fr. S. Cimperman. Petje izobražuje človeško srce in domišljijo, okus in mišljenje Zato je potrebno, da ljudska šola goji lepo petje. Otroci se naučijo v šoli lepih, preprostih narodnih in cerkvenih pesmic, ki jih pojo ob katerisibodi priliki še dolgo po tem, ko so že odrasli šoli. To petje jim blaži naravstven čut. Naš narod ima velik broj takih pesmic Te pesmice so dragocen zaklad na šega naroda, so mil spomin na mlada, blažena leta, to je onega časa, ko se jih je mladina naučila v šoli. To je povod, da se mladina nasrka veselja do petja. — In baš Slovenec prav rad poje, kajti "Saj dali petje so bogovi, da lajša dušo nam trpečo" — je pisa nekoč pesnik Iv. Jenko. Ni je vesele družbe, cerkvene a-li narodne slavnosti, da bi se ne glasila naša lepa narodna pesem, Slovenci ljubimo najbolj pesem zloženo v narodnem duhu, ki oživlja plemenite čute. Seveda mladina rada izliva vesele in resne čute v primerno pesem. Tako petje neguje mladina še potem, ko je dozrela v krepke mladeniče in čvrsta dekleta, stopivši v razna pevska društva, nahajajoča se \ občinah. In tako petje — v dru štvu — se polagoma širi v vse narodne sloje od roda do roda. Lepo petje spremlja človeka v tej solzni dolini po poti veselja in žalo sti. Ono nam je, da z L. Tomanom govorim: "V žalosti zavetje, v bolečini hladilo." Petje navdušuje v vojnem času vojaka, da se osokoli in ohrabri in gre pogumno v boj za cesarja in domovino. Priliko imam — sedaj ob vojnem času — ob italijanski bojni fronti, opazovati in poslušati vojake raznih narodnosti, peva-ti v svojem materinskem jeziku bojne in narodne pesmi. In zares, milo mi je pri srcu, ko to petje poslušam. Tako slišim Slovence, Hrvate, Nemce, Italijane, Čehe, Poljake, Madžare in druge. Pa nobeno petje tako milo ne dirne človeškega srca, nego lepa slovenska narodna pesem. Seveda, kar je prisrčno, bolj sili k srcu, kajti to je naravna pot. In vendar kakšna velika razlika med našim in drugorodnim pet jem?! To ni čudno, kajti Slovenci imamo velik zaklad lepih narodnih pesmic. Smelo rečem, da malo je narodov, ki bi se mogli z nami meriti. — To dejstvo, da smo mi bogatejši narodnih in bojnih pesmic, so spoznale razne šolske ob-lastnije. Med temi v prvi vrsti ni-žjeavstrijski c. kr. deželni svet na Dunaju, koji je poslal njemu podrejenim okrajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom ukaz, da naj se v šolah bolj gojijo potne in vojaške pesmi ("Marsch- und Sol-datenlieder"). Citiram ad verbum omenjeni ukaz: "dass gerade die deutseh - oesterreichischen Solda-ten im Vergleiche zu anderen li-ederarm sind und nur wenige Lieder anstimmen." (Da so nem-ško-avstrijski vojaki napram drugim ubogi v pesmih in da znajo le malo takih pesem peti.) Iz tega je razvidno, da ta deželna šolska oblast nekako — en pass ante — očita svojemu učiteljstvu brezbrižnost glede tega petja. Da je prišel nižjeavstrijski c. kr. deželni šolski svet do tega spoznanja, je provzročila mobilizacija avstrijskega vojaštva. Povsod so našli, da manjka patrijotičnih, bojnih in narodnih pesmic. Tu in tam ni bilo znano vojakom popolno besedilo pesmi. Nekoji so znali le prvo kitico pesmi, a oddaljene kitice so jim bile neznane ali pomanklji-ve in niso znali besedila citirati. Pesem pa mora biti celotna, sklep na in nam mora podati pravo je dro. Nahajajo se eelo v besedilu razne varijante in tako je pravilno petje nemogoče. Ti pojavi se pa — po večini — ne nahajajo pri nas, ampak med drugorodci in celo v nemški armadi — naši zaveznici — to je v nemškem cesarstvu, kjer stoji šolstvo in voj ar štvo na višku popolnosti. Taka pomanjkljivost odseva v vojaštvu tudi glede cerkvenega petja. To so doznali vojaški kurati o priliki vojaških in nedeljskih maš. Edi no ljudske in srednje šole zamo-rejo tej nedostatnosti v okom pri ti. Petje naj se v ljudskih in sred njih šolah temeljito goji — in ta ke posledice bodo izostale. Naši vojaki kateregasibodi na roda znajo pevati le to, kar so se učili v ljudski in srednji šoli, ter to, česar so se navadili v pevskih društvih. To petje je šlo od roda do roda naprej. To se je negovalo tu in tam pravilno, odnosno nepravilno. Seveda, da za nastale ne pravilnosti ni povsem dotično u čiteljstvo odgovorno. Petje naj se temeljito reformira in sicer tako da bode ugajalo narodnemu in cerkvenemu duhu ali petju. To se v nas Slovencih večinoma že dogaja, a ne tako pri drugih naro dih. Da prav dobro ne uspeva narodno in cerkveno petje, so krive tudi druge razmere in okolnosti Take razmere nahajamo v občinah kjer se mladini — po končani šolski dolžnosti — ne nudi učenje pravega petja. V takih občinah se zbira odrasla mladina v krčmah in zakotjih — večinoma ponoči — "na vasi" — in daje duška svo jim srčnim čutom v raznih "mo lih" in "durih" — disharmonič nih akordih. Pojejo pač, kakor znajo. Večkrat spakedrano in ne narodno, ampak nerodno.' Celo pevska društva pojo včasih to, kar ne odgovarja potrebnostim. Pev ska društva naj goje in negujejo lepo narodno in cerkveno petje. Tako bi se razširilo mladini obzorje, koje se je ona pridobila v ljud ski šoli. Snov, pridobljeno v ljudski šoli, bi se vsestransko obdelovala in razširila v narodu. Poudarjam, da prav rad poslušam na italijanski bojni fronti na kršnem Krasu lepo narodno petje naših vojakov, če je estetično, a ne 'km 1 jen ju* podobno. Smelo rečem, da ga ni lepšega petja, nego je naše slovensko petje. Lepo pojo drugo-rodci, a čez Slovence jih ni. Tudi nobeno petje ne sega tako do — srca, nego naše lepo narodno pet je. Nemci imajo tudi lepe narodne patrijotične in bojne pesmi. 'Prinz Eugenlied" je na pr. pri-jubljena pesem in se mnogo peva, a besedilo je različno, in to moti pravi tok in melodijo petja. Vse to petje je drago, milo in lepo, pa naše narodne pesmi so še lepše. Pozna jih vsak, količkaj omikani Slovenec. Kako lepo odmevajo sedaj te umestne pesmi! Kako krasno doni o Lavdonu pri Belem gradu! Kako imenitno je petje o Radeckem v Italiji. Te gredo od srca v srce." Nahajamo tudi več drugih pesmic, ki so za naše vojake umetne in krasno — lepo narodne. ("Regiment po cesti gre!") Take in e-nake pesmice se lahko pojo v kvar« tetu in tudi "unisono". Pesmi, lete, družijo dušno vojaka z domom, narodom in cesarjem! Vojak se navdušuje, postaje pogumen, nepremagljiv. To svedoči hrabrost naših vojakov v sedanjem boju. Vseh narodov vojaki nale mile Avstrije tekmujejo v boju z vztrajno hrabrostjo napram našim verolomnikom. "Vse za dom in za cesarja," je njih geslo, ki jih vodi od zmage do zmage. Celo v vojnem vjetništvu pojo naši vojaki lepe narodne pesmi. Tam v jarkih ob fronti jih slišiš pevati. ako se kratkočasijo — in mislijo na svojce v domovini. Naše slovenske bojne in narodne pesmi so se vedno uvaževale; so se tudi več ali manj negovale. Naj bi se tudi našim vojakom ne zabranjevale pevati! Nemški maršal Moltke je vojni leta 1870—71. uvaževal 'Die Wacht am Rhein". Ta je Nemce navduševala. Enako se vrši dandanes. Maršal Radecki, avstrijski vojskovodja, je tudi ljubil lojno pesem. Peli so jo njegovi vojaki. Tudi danes navdušuje "Lav-donova pesem" naše vojake, boreče se ob Donavi. Naše šolske oblasti naj bi tudi v bodoče uvaževale take pesmi. — Naj posnemajo nižjeavstrijski c. kr. deželni šolski svet! S pomočjo >etjeveščega nčiteljstva bode prišla narodna pesem do svoje velja- ,.„,.. ^gfg^f^^ iRA 1916. ve v narodu in dravi. Razširila se bode v vseh slojih in vojaki vseh avstrijskih narodov in slojev jo bodo prepevali, navdušujoč drug drugega do zmage. S tem bode petje postalo petje "eomme il faut", to je tako, kakor bi moralo biti povsod. Petje naj bi postalo sredstvo k naravni omikanosti v požlahtevanju vseh narodnih slojev vseh narodov. Naj bi nam bilo pravo petje vodnik v našem življenju v — dobrih in slabih časih! Takim potom bode ljudska šola izobraževala narode v lepem skladu za Boga, cesarja in domovino ! V tem zmislu kličem z Gregorčičem, našim pesnikom: "Bog daj! Bog daj!" kajti: "Koder razlega se petje, sreča obseva ves kraj; radosti klije tam cvetje, zemlja prestavi se v raj!" — piše pesnik Fr. S. Cimperman. Tem potom se bode v bodočnosti zboljšalo: "Vojaško petje na bojnem polju!" "Slov. Narod." Smešnice* Dvojno. Gospodinja (razkazujoča gostu svoje sobe): "Tu, gospod tajnik, je naša jedilna shramba." — Gost (videč v shrambi klobase, svinjino, razne konserve, kokoši, sir itd.): "Sakra — ste pa okusno o-premljeni." Lepa tolažba. 161etni graduant neke trgovske šole je iskal službo. Po daljšem iskanju se zglasi v neki tovarniški pisarni in nagovori pri vratih stoječega uniformiranega dečka: Kaj misliš, ali bi bilo v tej pisarni kaj zamet Imam diplomo trgovske šole pri sebi. Deček mu z nasmehom odgovori: "Počakaj do sobote; — če meni gospodar ne priboljša plače za $1.— tedensko, ali $6.—, boš pa lahko ti moje mesto nastopil, ker si bom jaz poiskal drugo službo." Jesenske bolezni Revmatizem v mišicah in sklepih in nevralgia so sedaj nvevar-ne. Zatorej je sedaj čas za uporabljati Trinerjev Liniment v pomoč proti bolezni. In to samo za drgnenje in ne zauživati. Dobiva se v lekarnah. Cena 25 in 50 centov po pošti 35 in 60 centov. V tem času leta se hitro dobi prehla-jenje v glavo in prsa, kašelj, hri- pa, in bolečine zamudite vzeti ▼ grln i. t d. Ne Trinerjeve Seda- aive, zanesljivo in hitro zdravilo. Cena enaka. Jos. Triner, izdelovalni kemist, 1333—1339 South Ashland ave., Chicago. 111. (Advertis.) ČITAJTE IN ŠIRITE GLASI. LO K. S. K. JEDNOTE! Izvrstno domače vino. Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo ntrim, domača Tina. Prodajam ga doma po rao ga Ion o ali toč, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne manj kot 15 galon. Pošiljam denarja v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New^York, in •prejemam naročnino lista „GU» Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, III. Iz poročila biriča. "... Oblečen je bil postopač Koruznik v raztrgano suknjo, na glavi je imel kapo in par preluk-njanih škornjev. Zmerjal me je grdo ter me imenoval starega osla, •pijanca in pokvečeno krevljo; da je vse to res, lahko potrdim s prisego. — Pankracij Grdogled, občinski redar." V zadregi Krojač: Slišite, gospod . . . vse kar je prav .... danes se ne dam odpraviti . . . danes moram dobiti na vsak način nekaj denarja. — Dolžnik: Jaz tudi . . . kaj pravite, tako bi to naredila? Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po i% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca : g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner ItSMI S. ASHLAND AVENUI CBCAGO. ILLINOIS = 23534853235323534853235323482348485323482353235353532391482348535353532353233248235353532353484823 234853485348235353485348235353482353533048235323532353234848532353235323482353235323535353234853534853485353532353 ULAftTLO K. JEDHOWL— 11. OKTOBRA 1916. FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci v Ameriki. Spi^ Dr. LEON VONČINA. prof-or bo.odoTj. * Ljubljani. Ko sem v tem oddaljenem kra ju že dolgo in zastonj iskal rokodelcev, kateri bi gradili mojo cerkev in druge hiše, sem jih zdaj vendar-le našel; in 14. dan tega meseca bomo v božjem imenu z delom začeli; pri tem početju bom sicer lahko pogrešal evropejskih lepotij, nikakor pa ne milodarne podpore svojih evropejskih dobrotnikov. To misijonsko župno cerkev bom blagoslovil na ime presvete Device Marije, in izro-.čim jo posebnemu varstvu le-te visoke, češčene in mogočne Device; naj nam ona izprosi pri svojem Sinu milost, da bi prav veliko teh ubogih divjakov sprejelo njegovo sveto vero, in da bi potem.tudi zvesto po njej živeli." Da bi bil Baraga pospešil stavbo nove cerkvice, zato se je odpravil meseca listopada na pot, 200 angleških milj (blizu 70 ur) daleč od svojega kraja pri Veliki vodi, v mesto Detroit, kjer je imel svoj sedež njegov tedanji škof, poprejšnji generalvikar v Cincin-natu, preč, gosp. Friderik Rese, kakor tudi poglavar dežele Mi-•chiganske. Od tod pripelje seboj dva rokodelca in začne takoj staviti misijonsko hišo, katero je bila petdeset črevljev dolga, trideset črevljev široka in 12 črevljev visoka, in je imela služiti nje polovica za službo božjo, polovica pa za šolo in stanovanje. Dasi-ravno je bila zima dosti ugodna, vendar je delo kaj počasi šlo od rok, in sicer zavoljo silne draginje, katera je prisilila Baraga, da je moral slovo dati vsem delavcem razun enega, in v svojih stiskah obrniti se do Leopoldinske družbe, kateri v tej reči kaj ganljivo piše dne 1. grudna 1833. leta: "Nihče ne verjame, kako dragi so tukaj rokodelci. D^ma tesarjema moram dajati na dan slehernemu črez 3 gld. srebra, enemu pa, ki sem ga iz Detroita pripeljal seboj, sicer samo po enem tolarji na dan, zraven pa tudi hrano, stanovanje, svečavo in perilo. In ti so le borni pomagači; mojstrov navadno ni dobiti spod 7 gld. srebra na dan. Cerkev, duhovšenico in šolo dam začasno le iz lesa narediti; prihodnje leto še le, ko dobim zdatno podporo, bom dal to vse ometati, kakor je sploh navada v Ameriki. Pa tudi le lesene, za našo potrebo komaj dosti prostorne hiše, stanejo tukaj veliko več, kakor velike in zidane hiše v Evropi. Ne samo za rokodelce, ampak tudi za druge potrebščine, za deske, za žreblje itd. je treba neizrečeno veliko denarja. Veliko, zares silo veliko stroškov je treba za ustanovitev novega misijona v taki pusti in oddaljeni deželi. Pa v luči krščanske vere se vendar lahko izprevidi, da na vse te stroške ni gledati v primeri s silnim in pravim pridom, ki se ima po misijonu doseči. Koliko duš se da pač v misijonu oteti večnemu pogubljenju, katerega bi se drugače rešiti ne mogle! In ali nima rešenje ene edine neumrljive duše večje vrednosti, kakor vse bogastvo sveta? Ali se ne bi Jezus Kristus rad vnovič dal križati v rešenje ene edine duše, ko bi se ona drugače rešiti ne mogla? — O, da bi se nikoli ne zgodilo, da bi me pomanjkanje časne podpore zadrževalo izpreobračati ubogih divjakov! — Ne morem se iznebiti te skrbi, če mislim na silne stroške, ki so neogibno potrebni, da misijon ustanovim. V tej skrbi in stiski stopim torej danes pred Vas, vi preljubi moji dobrotniki v dragi moji domovini! V imenu svojih vsega pomilovanja vrednih divjakov stegujem svoje roke proti vam, ter vas prosim, da se usmilite svojih nesrečnih bratov v tem delu sveta, kateri slepi po temnih potih m&liko-valstva divjajo kar naravnost k pogubljenju. Vi imate posebno srečo, da ste kristijani, da Boga poznate, in da ste na poti, katera vodi k nebesom. Pomagajte tudi svojim milovanja vrednim bratom v teh krajih, da se morejo udeležiti tudi ravno tiste neprecenljive sreče. Ni Vam sicer mogoče, da bi Vi sami semkaj prišli in naravnost oskrbovali zveliča-nje teh svojih bratov; pa saj Bog tudi tega od Vas ne tirja. Morete pa prav veliko pripomoči k odrešenju teh nesrečnežev s svojo mo- litvijo in z dobrotnimi svojimi mi-lodari. Ne prosim za-se, za zboljšanje svojega lastnega stanu. Kdorkoli me pozna, ve, da znam z malim zadovoljen biti. Ako pa vidim, da me zgolj pomanjkanje denarja zadržuje, doseči sveti namen, rešiti namreč pogubljenja ljubljene svoje sobrate, želim si bogat biti, da bi mogel z minljivim zakladom pripomoči nesrečnim svojim so-bratom k zakladu večnega življenja." Razun teh težav, ki jih je prizadevala stavba omenjene hiše, ovirala je pa začetno Baragovo delovanje pri Veliki vodi kaj zelo tista huda strast, kateri so divji Indijanci sploh močno udani, namreč pijanost; tej pa so brezbožni omikani trgovci z žganjem tem rajši ustrezali, čim bolj jim je ravno ta strast ubogih divjakov služila v pospeh njihovih kupčijskih namenov. Kaj bridko toži Baraga o tej nadlogi v pismu dne 1. svečana 1834. 1. iz svoje postaje pri Veliki vodi, katero odslej Sv. Marija ali "Šmarije" imenuje, ko pravi :* Silno težaven je stan misijonarja divjakov zlasti, ko je treba nov misijon ustanoviti. Ako ne bi želel, zraven pa tudi ne upal, privesti na pot zveličanja nekoliko nesrečnih duš, ki v temi maliko-valstva tavajo po potih, vodečih v večno pogubljenje, za ves svet ne bi hotel ostati t^kaj, kjer ima malikovalstvo z vsemi svojimi hudobijami tako močne korenine, v katere sekiro nastaviti dosidob še ni poskušal noben misijonar. Divjaki so sploh zelo udani pijanosti, pa nimajo povsod prilike pijančevati, ker žganja povsod ne morejo dobiti. Tukaj ob Veliki vodi pa je toliko kužuharjev, ki povsod lazijo za Indijanci in jim žganje prinašajo v zameno za drago kožuhovino, da so Indijanci v naši okolici in celo tudi v tej vasi skoro zmerom pijani. V tej vasi sem govoril z nekaterimi izmed teh nesrečnih kožuharjev, kateri svoje, in tudi duše ubogih Indijanov zabarantavajo v kremp Ije peklenskega sovražnika; pa odgovarjali so mi vselej le z zmerjanjem in pretenjem. Veliko manj se moje besede prijemajo njih, nego najbolj divjih divjakov; da bi se maščevali nad menoj, dona-šajo še več žganja med divjake, in jim prav prigovarjajo, da me naj ne poslušajo in da mi naj nikar ne verjamejo, mene samega pa opravljajo, kolikor le morejo. Pri takih okoliščinah je seveda silno težavno, misij onariti in te pogane izpreobračati. Pa kdo se more ustaviti Gospodu Bogu? Vedno se jih prav veliko izpreobrača k naši sv. veri in po krstu sprejema v našo cerkev. Strašno je gledati pijanega divjaka, zlasti pa pijano žensko. Upi-janjene so le-te prave furije in hudobe. Veliko je tukaj indijanskih žensk, ki nimajo nosa. Ko sem prvič prišel semkaj in to zapazil, nisem vedel, kaj da je temu krivo. Poprašujem in zvem, da se v pijanosti napadajo in da si nosove odgrizavajo. Druge so brez prstov na rokah, ki so jih izgubile v takih pijanskih bitvah. Moški planejo drug na drugega s svojimi velikimi nožmi, ki jih zmerom nosijo s seboj; in večkrat se sliši o umorih, ki se store v pijanosti. Moje življenje je tukaj v nevarnosti. Vsak večer moram prav skrbno in dobro zapreti svoja vrata, da me ne obiščejo ti grdini. Pred nekoliko dnevi je bilo posebno veliko pijanih divjakov v naši vasi. Neki kožuhar jim je prinesel toliko žganja, da so štiri dni in štiri noči zaporedoma pi-jančevali. Naši kristijani so bili zavoljo tega prav žalostni, bili so pa tudi v nevarnosti./Eden mojih najboljših kristijanov je v teh nesrečnih dnevih prišel skoraj ob' življenje. Pridrl je namreč eden izmed teh pijancev v njegovo hišo, sveto vero strašno ogrdoval, in nazadnje ga je hotel s svojim nožem prebosti. Le komaj je bilo kristijanu mogoče, odvrniti nevarni napad. Ravno tisti nesrečni čas je bilo tudi meni namenjeno ponočno obiskanje pijanih divjakov. Ko so bili še daleč od moje hiše, zbudilo me je strašno njih vpitje. Ko pridejo k mojim vratom, hoteli so jih prodreti in so na vsomoč kričali, jaz pa nisem mogel nič raz- umeti. Izročim se v božjo previdnost in ostanem pri miru. Ko so videli, da vrat ne morejo predre-ti, odpravili so se in tulili svojo pot. V Krivem drevesu nisem imel takih sitnostij in nevarnostij, ker ondotni Indijanci so skoro že vsi izpreobrnjeni, peščica poganov pa, ki so še tam, ne more nič škodovati. Ob vsem mi še nikoli ni bilo ža da sem prišel sem, ker moj nasled nik, pobožni, previdni in skrbni oče Saenderl na vse strani bolje oskrbuje misijon v Krivem dre vesu, kakor sem ga jaz oskrboval in vrhu vsega tega me tudi veseli da se jih je tukaj s pomočjo božje milosti preobrnilo veliko, katerih krščansko življenje je vsega posnemanja vredno, ko prej še vede li niso, kaj je krščanstvo. Zavoljo tega sem tudi trdno in nepremenljivo sklenil, tako dolgo tukaj ostati, dokler je božja volja katera se mi bo razdela po ustih mojega škofa. Hvaljen bodi Bog!" Pa kolikor hujše so bile vse ta ke težave, toliko večje je bilo tudi Baragovo veselje zavoljo čedalje večjega števila tistih, ki jih je dan za dnevom oteval sužnosti satanove in spravljal jarem Jezusa Kristusa. Posebno veselje so mu pa med temi težavami skrbmi delali preljubi njegovi Otavci, ki so po splošni indijanski navadi o tem zimskem času prišli iz Krivega drevesa v južne kraje okoli Velike vode pripravljat sladkor ali cuker, in lovit srne, medvede in druge enake zveri, s katerih kožami so potem kupčevali. (Dalje prihodnjič.) Rusinska koča. Napisal Skala, mlajši. mamica, bodite Pismo moji materi dne 20. okt 1914. Mati, zopet sem pri tebi! Naj se privijem na tvoje prsi, oddeh nem naj se na njih — in naj sr kam iz njih moči — nove moči.— Pri tebi sem, vsaj dozdeva se mi tako; a ti si daleč.—Le moja duša je šinila čez gore, čez vode, naravnost k tebi — in šepeče ti, šepeče, kot še nikdar, o gorju o bridkosti.— Da. In jaz sem tu, proč od tebe, sredi bratov, Bratje — ? Tisoč in tisoč jih je okrog mene, a ni enega med njimi, ki se še ni zatrmel v njo, edino, ki prinaša mir--. Dolga pot, blatna pot za nami. — Trinajst dni, trinajst noči, vampirskih noči za nami—. Pa plane pred nas jezdec, zamahne z mečem, iz krvi skovanem, čez njive, plodne njive, čez brda, sončna brda — In zabrazdamo v njive, brazdamo čez brda dalje, dalje—. Volčja dolina. Še skrivnost gozda nas loči.— Kratka pot. Ali--. Stresa se ozračje grmenja, tu-lenja, rjovenja, sikanja, brizganja, vpitja: junaštva— obupa—. Mrak.— In gozd kloni svojo trudno, onemelo glavo k tlom. Hladen vetrič veje čez strnišče, razčesa-va lase, gladi lica, zazibava z u-spavanko o ljubezni ter o brat stvu odhajujoče—. Volčja dolina, zopet si nasa!— Rusinska koča. Stopimo trije vanjo. Otroški glas prešine temo: "Joj, vojska, mama— !" "Luč!" V razcapanih pernicah na tleh leži mati, na razgaljenih prsih ji sloni hčerka — ob zglavlju kleči sinček. "Mama, naša vojska," vzdah-ne sinček. "Na-ša? — Na-ša voj-ska?— — Bog— "pretrguje mati—. "Jo— jo — jo—," stoče hčerka, "Kako, mamica— Da — kako — Kdo ste T Poznate Vazilija — našega — očeta — moža mojega — T Ne poznate.— Odšel. Mnogo jih je odšlo, mnogo— in on med njimi — on moj — naš Vazilij — oče — mož — oh — ohVazilij! — Vazilij 1 Topovi. —Topovi tulijo, tulijo — joj — joj — vrni se, vrni---. "Jo — jo — jo —V stoče mala. Mihalj, popravi Laso — privzdigni ji glavico—. Mama, Laso zebe, zmrzla je. Mrzla? Dvigni jo k meni, sem, sem na prsi — moje —. Tako — oh — oh — oh —. Jo — jo — jo—. Mama, vojska kuha. Kuha?— Mihajl, prosi čaja — za Laso — zase — prosi — vojsko —. • Vsega dobite mirni--. "Mirna? — In o — o — sem_ sem mirna Lasa, Mihajl — In 0: če? Vazilij kje je? — Kje je mož — oče — ? Varuj ga. Obvaruj ga Lasi, Mihajlu, meni—. Meni ? — o meni.___. Vazilij, odhajaš? — Kam — kam odhajaš. — Ne objemlji me — duši, duši me tvoj objem. — Ne objemlji me — ostani —. In solze —. Oče — na Lasi leskeče tvoja solza — na Mihajlu — solza—. Izbriši — izbriši solzo —. Oče o-stani. Kam — kam---. Mama, mama, čaj je dober — gorak. Pij ga, pij, tudi ga po-nujejo — oh — Lasi — dajte ga Lasi. Mama, Lasa je zdrknila na tla. Ne stoče več. Zaspančkala je, pa jo zebe, zebe jo, cela je mrzla. —-Oh — oh — Lasi — dajte Lasi čaja—. "Mamica, hčerka ne bo pila." Ne bo pila? — Ne bo? — Dvignite Laso k meni. — Tako — tako —. Oh — oh <— oh — Lasa, Lasa moja — oo — oh — Lasica — Lasa—oh ---. o mati mati žalosti sedmerih, ti si dobra — dobra ----# Vazilij, ni se posušila tvoja solza —na tvoji — Lasi.— Z njo je odšla — z njo--Mihajl, kdo tolče po vratih — ? Odpri — Mihajl — odpri — tvoj oče je — odpri. Glej ga, Mihajl, vrnil se je, da otre solzo s tvojih las —. Kanila mu je nanje, ko je odhajal — solza —. Vazilij! — In k meni? — Zakaj ne stopiš k meni? — Bojiš se me — bojiš — kaj tiščiš pod suknjo?— Vazilij —. Odgrni, Razlek-ni roke — in me objemi —. Objemi me *— Nočeš — kam Vazilij ? — Kam odhajaš — Vazilij! — ha — ha.--- Lasa — Lasica moja, kje si? — O, vidim te —. Dvigaš se — dvigaš — oblaček beli — a jaz te dosežem --. Si Se moja Lasa — moja — in jaz — jaz sem pri tebi---. Proč! — Ne iztrgajte mi je! — proč — proč vojska! proč--•. Oh — oh —. ; Mihajl--Lasa--Vazilij — oh-h-h—. Mama, saj nihče ne trka — nihče ne tolče po vratih — saj ni o-četa —. Mama — mama — saj ni očeta —. Mama. Iztrgam se koči, rutinski koči in dirjam, dirjam k bratom—. Bratje —. Okrog ognja sede, leže — stoje —. In kot bi ne bilo nič — prav nič — poj o--nalahno po jo—. Moja duša pa je šinila k tebi, mati — in ti šepeče, kot še nikdar, o gorju — o bridkosti —. A ti — mati--. Na Ruskem določa zdravil po lekarnah. vlada ceno Vsak čevelj, katere rabijo po-tapljalci tehta do 20 funtov, čelada pa 40 funtov. Važno naznanilo za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence. i Znano je nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortageges), kar jim žal donaša primeroma le malo obresti, morda samo po 2y2 ali 3%? Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, 5y2% DO 6% OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. je ena icmed dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali aadnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obveznic z visoko donašajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor gotov denar. Vsled tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osobito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije. Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III. Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. K: 100.00 $13.50 K: 1000.00 $132.00 TVRDKA FRANK SAKSER 82 Cortlanlt St., New York, N. Y. * (JfeAdlLU K. ». SL hN> mhi »rede._ Kranjeke-Slovenske Kato K-4fe» Jednote T ZdraienJh _drtavak ameriških._ Ur«diiiitvo in vprmvništve: ItSl West 22nd Pisce, Chicago, ID. _Telefon: Csnsl 2487._ Naročnin« t E* llaae, ns leto.............$0.60 Zs nečlan«.................$1.00 ts Isosemstve..............$1.50 OFFICIAL ORGAN of the O RAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION _ ef the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owued by the Grand Carnielisn Wo-▼*nion Catholic Union of the United States of Amoriea.__ OFFICE : IN* W*.t 22nd Plač«, Chic**., III. Phone: Canal 2487._ Subscription rate: For Members, per year........$0.(J For feonmembers ............$1.00 For Foreign Countries........$1.60 ►si Kolumbov dan. »lutri, dne 12. oktobra, se bo obaajal 1 v Zedinjenih državah Kiistof Kolumbov dan. ali 424. letnica okritja Amerike. Okrite-lja Amerike so se ta dan že leta in leta spominjali tu živeči Italijani, ker je bil Kolumb njih rojak, ali domačin. Zadnja leta so se pa obrnili na vlado Zedinjenih držav, da naj se določi 12. oktober za narodni praznik Kolumbu v počast in spomin odkritja Amerike. Vlada je tej želji ugodila iz patrijotičnega ozira, tako da se nrišteva sedaj Kolumbov dan k postavnim praznikom. O Krištof Kolumbu, odkritelju Amerike, smo se učili še v staro-krajskih šolah; naša dolžnost je pa, da se Kolumba spominjamo osobito sedaj, ko živimo v oni deželi, katero je pred 424 leti Kolumb odkril. Žal, da nam zgodovina ne kaže Kolumbovega natančnega rojstnega dne in leta. Ve se le toliko, da je bil rojen v Genovi na Laškem 1. 1435 ali 1436. Njegov oče, Dominik, je bil priprost tkalec, poročen je bil s Suzano Fonta-ressa, tudi Italijanko. Leta 1469 se je Kolumbova družina preselila iz Genove u Savono. Ko je dovršil Krištof Kolumb svoje domače šole, ga je poslal oče v Pa-vijo, na tamošnjo univerzo, kjer se je osobito zanimal za matematiko, astronomijo in zemljepisje. Kolumbovo največje veselje je bilo sestavljati in risati zemljevide. Vrnivši se iz te šole, je mladi Kolumb pomagal svojemu očetu nekaj časa pri njegovi trgovini; ker ga pa ta obrt ni veselila, se je podal na morje, kamor ga je najbolj vleklo. Še kot mladenič je Krištof Kolumb na raznih italijanskih galejah (ladjah) obiskal in videl Anglijo, Icelandijo, Gvinejo in Grško. Med tem časom je kaj rad čital Ptolomeja, Marinusa, Near-chusa in Plinija; posebno se mu je pa dopadla "kosmografija" kardinala Aliaco, o potovanju Marco Polo-ja in Maudevilla. To ga je še bolj izučilo, da je postal zelo izkušen in spreten mornar. Leta 1470 je dospel Kolumb v Lizbono. Na Portugalskem se je poročil z Felipo Munnis Prestello, hčerjo nekega kapitana v službi princa Henrika. Čim bolj se je Kolumb bavil na Portugalskem z zemljepis jem in risanjem zemljevidov, tem bolj je prišel do prepričanja, da je še veliko zemlje neodkrite, osobito na zapadu, ali v Aziji. Menil je tudi, da je zemlja okrogla in da bi se dalo v zapadno Indijo v Aziji lahko dospeti po vodi. To svojo idejo je Kolumb razodel že leta 1474 slovečemu zdravniku in zem-ljepiscu Paolo Toscanellijo v Flo-renci. Prav za časa Kolumbovega življenja je slovela Indija za najbolj bogato deželo, odkoder se je im-portiralo dragocene dišave, barvila, slonokost, svilo in žlahtne kamene. Vso to trgovino so imeli tedaj Turki v svojih rokah in so uporabljevali za uvoz deloma karavane z dromedarji, deloma svoje ladje. Ni čuda torej, da se je tudi v Kolumbu vnela želja dospeti v ono bogato deželo, kjer bi našel lahko dovolj bogastva. Zgodovina nam kaže dalje, da je nagibalo k temu Kolumba njegovo globoko versko prepričanje. Sam se je kasneje izrazil, da je Bog njega odbral, da ponese preko morja v 11. OKTOBRA 1916. ono bogato neznano deželo luč sv. vere. Pri tem je Kolumb tudi mislil, da mu bo s pridobljenim bogastvom mogoče ob povratku spraviti skupaj močno armado zoper Turke, s katero bi oprostil sv. deželo in božji grob našega Izveličarja iz turških rok. Da bi zamogel Kolumb načrte za svoje potovanje izvršiti, se je obrnil za pomoč na tedanjega portugalskega kralja. Pokazal mu je obširen zemljevid sveta in ga prosil za potrebne ladje, denar in mornarje. Portugalski kralj mu pa ni hotel želje izpolniti. Kolumb zatem še ni obupal. Sklenil je potovati v jednaki zadevi na Špansko, kjer bo poprosil tedanjo kraljico Izabelo potrebne pomoči. S svojim sinom Diegom je potoval Kolumb v važnih zadevah peš proti mestu Pa-los. Nedaleč od Palosa (sedanjega Gibraltarja, je stal tedaj znani samostan La Rabida. V tem samostanu so živeli frančiškani, ki so podučevali sinove plemičev v svoji šoli. Dospevši v ta samostan je Kolumb odkril svoje načrte Juan Perez de Marchena, predstojniku samostana, in spovedniku kraljice Izabele. Dobrosrčni frančiškani so Kolumba uljudno sprejeli in mu šli v vseh stvareh na roke. Ko je zvedela kraljica Izabela o Kolumbovem načrtu, je poslala ponj, da se naj zglasi na njenem dvoru. Tedaj je bilo Špancem težko Kolumbu pomagati, ker so se bojevali z Moori, dokler jih niso 1. 1492 premagali. Kraljica Izabela je sklicala zatem vse svoje svetovalce skupaj v posvet glede Kolumbovega potovanja in njegovih načrtov, ti so pa končno proglasili Kolumbove ideje za neumne in neizpeljive. In poleg vsega tega Kolumb »e ni obupal; prosil je še vedno kraljico Izabelo, da naj mu pomaga. Kraljica je bila pripravljena prodati vse svoje privatne dragocenosti in dragulje, samo, da bi se zamoglo spraviti skupaj potrebno svoto za Kolumbove potne stroške. Končno se je pa vseeno določilo potrebno svoto, potrebne ladje in moštvo, ki naj potuje s Kolumbom v neznani svet. Španska vlada je določila Ko-lumpu tri ladje jadrnico "Nina", "Pinta" in "Santa Maria"; prva je imela 24 mornarjev, druga 30, tretja pa 50 pod poveljstvom Krištof Kolumba. Dali so mu tudi potrebni denar in živež za potovanje. In tako so se uresničile Kolumbove srčne želje, da se je pripravljal na potovanje proti zapadu. Kolumbu je bilo zelo težko dobiti skupaj potrebno število mornarjev za to potovanje, ker se je vsakdo bal kake nesreče na visokem morju. Tedaj je še ljudstvo mislilo, da so v daljnem morju grozne pošasti in zmaji, ki strežejo ljudem po življenju . Bilo je v petek dne 3. avpusta 1. 1492 zjutraj ob 8. uri. Kolumb je bil popolnoma odpravljen za dolgo potovanje. V zalivu Palosa je stalo njegovo borno brodovje že pripravljeno za odhod. Predno se je pa Kolumb ukrcal, je šel v tamošnji cerkev k sv. maši in sv. obhajilu z vsemi svojimi mornarji za srečno pot, srečen izid načrta in srečen povratek. Iz stolpa frančiškanskega samostana v Pa-losu so teda pozdravljali zvonovi odhajajočega Kolumba iri njegovo moštvo. Na morskem obrežju se je zbralo tudi številno domačega ljudstva, ki je pogumnim mornarjem želelo srečno pot proti Iztočni Indiji ali naši Ameriki. Kolumbova flotila je krenila iz Palosa južnozapadno proti Kanarskim otokom in od tam dalje čez Atlantski ocean proti daljnemu zapadu. Ko je bil Kolumb 45 dni na visokem morju so se dne 17. sept. 1492 njegovi mornarji spuntali in niso hoteli več dalje ž njim jadrati, ker se ni videlo še nikjer nove zemlje. Kolumb jih je le s težko silo pomiril in pregovoril, da ga niso vrgli v morje. Dne 18. septembra so opazili ti mornarji s Kolumbom vred prve ptice na morju; dne 20. sept. sta priletela Kolumbovim ladjam celo dva pelikana naproti, kar je mornarje vidno tolažilo, da so že blizu suhe zemlje. Jadrali so v tem upanju in nestrpnem čakanju še vedno naprej, dokler niso zapazili dne 11. oktobra dračja, neka jpla-vajočih hlodov in trave na vodi. Ob 10. uri isti večer je zapazil Kolumb v daljavi malo lučko in ob 2. uri naslednjega jutra, v petek dne 12. oktobra 1492 je mornar "Nine". Rodrigo de Triana z navdušenjem naznanil svojim tovarišem veselo novico, da vidi v daljavi nekaj, novemu svetu podobnega. To ozemlje, katero je označeni mornar zagledal, je bil otok ,tedaj po Indijancih nazvan "Guanahani", kojega je pa Kolumb prekrstil v San Salvador (sv. Odrešenik). Označena lučka v nočni temini dne 12. okt. 1492 blizu onega otoka je bila vsekako baklja kakega Indijanca. Ko je dospel Kolomb označenega dne zjutraj na bahamski otok, je zapazil le nekaj dreves na njem, pod katerimi so imeli Indijanci svoje šotore. Hitro se obleče v svojo žametasto obleko, pripaše si meč okoli ledja in stopi z bande-rom, pritrjenim s sv. križem na su ho. Dotični otok je Kolumb proglasil v imenu španskega kralja in kraljice za špansko last; sta-novnike otoka je >pa nazival Indijance, ker je mislil, da je že dospel v Indijo. Od tega otoka je Kolumb jadral dalje, ter je okril še otok Kuba; mudil se je v onem vodovju če kakih 5 mesecev, da je dospel celo do Caribbejskega morja, na kar se je povrnil z nepopisnim veseljem nazaj na Špansko, dospevši tja dne 15. marca 1493. S sabo je prinesel razne dragocene kožuhovi-ne, dišave, zlato in druge stvari, katere je zamenjal z Indijanci za steklo in navadne barvane drobnarije. Ljudstvo ga je sprejelo v Palosu zopet z velikim veseljem, sam kralj ter kraljica sta mu priredila v Barceloni sijajen sprejem kakor kakemu princu. Kolumb je zatem križal ocean še trikrat ter je odkril antilsko o-točje: Porto) Rico, Haiti, Jamaica, dalje je odkril obrežje osrednje in Južne Amerike pri sedanji Panami in Honduras republiki. Žal, da ni Kolumb doživel svojih zadnjih let v taki slavi in sreči. Njegovi zahrbtni sovražniki so ga končno po krivem zatožili na španskem dvoru, da je rot-nik vlade, vsled česar so ga privedli na njegovem zadnjem potovanju uklenjenega nazaj na Špansko, kjer je kot jetnik v Vallado-lidu dne 20. maja 1. 1506 umrl. Njegove zemeljske ostanke so kasneje prenesli in pokopali na pokopališču kartuzijanskega samostana v Sevilli poleg njegova sina Diegota. L. 1536 so pa zopet kosti Krištof Kolumba in njegovega sina izkopali in prepeljali preko morja v tedanjo "Hispaniolo", sedanjo republiko San Domingo, blizu centralne Amerike, kjer so počivale do 1. 1795 v tamošnji katedrali. Isto leto so pa prenesli ostanke Kolumba in njegovega sina z veliko svečanastjo v katedralo mesta Havana, na otoku Kuba, kjer počivajo še dandanes. Slava in blag spomin Krištofu Kolumbu, odkritelju Amerike! 0 pomenu in važnosti konvencij. V št. 231 "Glas Naroda" z dne 2. t. m. smo čitali na naše veliko začudenje površno in tja v en dan skovan članek urednika — k. pod naslovom "Konvencije". Članek se je glasil dobesedno sledeče: "KONVENCIJE. Beseda konvencija je tujka, in skoraj vsi člani, ki so zastopani v raznih Jednotah, razumejo, kaj pomeni. , Po slovensko bi se reklo občni shod. Ta občni shod je draga stvar/ Stroške zanj morajo plačevati člani. Nekoč se je vršila konvencija neke hrvaške Jednote. Nastopil je govornik, ki je dokazoval, kako velike stroške ima Jednota s svojimi konvencijami. Eden izmed članov, dasiravno neizobražen človek, je zelo dobro pripomnil: — Mani, brate, praznu slamu. Iz nje ni nama ni tebi ništa. Mi plačamo, pa hočemo da imamo muziku i mirna Bosna! S temi besedami je povedano vse. Vsa nerazsodnost in vaa lahkomišljenost. Naš narod je preveč zaupen in preveč vihrav ter misli s svoji vihravosti, da dela sebi in celokupnemu članstvu dobroto. Ko pride pri posameznih društev do glasovanja, so skoraj vsi za predlog, katerega stavita predsedniški tajnik ali predsednik, ne glede na opravičene ali neopravičene zahteve ali stvari, ki tvori predmet glasovanja. Naše konvencije so popolnoma brezpotrebna stvar. Vse, kar se vrši na naših konvencijah, je tako brezpomembno, da bi se stvar lahko izvršila urad- nim m pismenim potom tekom par dni. Zato pa mora plačati narod ali ljudje, ki so zastopani v Jednoti in društvih velikanske svote, ki ne pridejo v dobro niti društvu, niti organizaciji, niti članstvu! temveč le posameznim osebam, ki so imele veliko prednost in čast, da so bile izbrane za delegate. V splošnem človekoljubnem smislu, kot je vstvarjena vsaka podporna organizacija, oziroma Jednota, nima tako koristoslov-stvo in zasledovanje malenkostnih in osebnih ciljev nikakega prostora. Naravna posledica tega je in iz našega izvajanja se izprevidi, da so konvencije slovenskih podpornih Jednot in društev, na katere se skliče ljudi iz vseh strani Združenih držav, velikanska nesmisel in nepotreba. Vse, kar se vrši na teh konvencijah, bi se lahko uredilo, kot že rečeno, pismenim potom in z malimi stroški. Konvencije niso namenjene blagru Jednote ali društva, ki je zastopano, temveč le zapravljanju splošnega jednotinega denarja. S takimi konvencionalnimi stvarmi bi se končno že lahko po-metlo in to tembolj, če se pomisli položaj, v katerem se nahaja slovenski delavec v Ameriki. Denar, ki ga vplačuje z dobro voljo in poštenim namenom, je trdo in z žulji zaslužen. Vsako zapravljevanje ali trošenje tega skupnega imetja je greh, povzročen na narodu samem. O tem bi mogli biti prepričani vsi, ki imajo kako odgovorno stališče pri slovenskih organizacijah v Ameriki. —k" • Ker avtor tega članka ob sklepu namigava vsem onim, ki imajo kako odgovorno stališče pri slovenskih organizacijah v Ameriki, da so' konvencije v obče nepotrebne, si šteje uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" v dolžnost, da odgovarja v imenu glavnega odbora prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v A-meriki na ta članek sledeče: Res je, da je beseda "konvencija" tujka. Izvira, kakor nam znano iz latinščine "co-venio"— 'skupaj priti, ali zbirati se.' Prepričani smo, da izvir te besede razume le prav malo onih, ki so zastopani v raznih Jednotah. Pač pa razumejo člani pomen, nalogo in delovanje konvencije. Res je, da so konvencije ne samo slovenske, — temuč v obče, — drage; plačujejo jih člani direktno, ali indirektno, to pa vsled tega, ker smatrajo konvencije za poglavitno stvar pri svojih organizacijah. Abotno je trditi največjemu slovenskemu listu in to celo prvemu slovenskemu dnevniku v Ameriki, ki je že leta in leta glasilo raznih slovenskih podp. organizacij, da so naše konvencije popolnoma brezpotrebna stvar. Pa idimo torej k tej stvari! Konvencije najdemo v zgodovini že sto in stoletja nazaj, ali odkar se je jelo ljudstvo iz koristnih namenov družiti v razne posamezne skupine in organizacije. Naštevati vse vrste teh organizacij, bilo bi preobširno. Dokazano je, da ima vsaka izmed teh organizacij ali stanovskih skupin že leta in leta konvencije v navadi za neobhodno potrebno stvar in da so se konvencije vršile sirom sveta že leta nazaj, — da se iste neprestano vršijo in se bodo še vršile, ko nas več ne bo med živimi. Kako se zamore sploh to-tej trditi, in zahtevati, da so ravno slovenske konvencije nepotrebne ? Še ko smo bili v starem kraju, smo večkrat čitali o "občnih shodih" te ali one organizacije, te ali one zadruge itd. Da, konvencije se je zaneslo v Ameriko iz Evrope. Razne obrtne in strokovne zveze imajo tudi v starem kraju svoja skupna zborovanja na tem ali onem kraju. Na teh zborovanjih se poroča delegatom, ki zastopajo članstvo, o delovanju, napredku, o potrebah zveze itd. Nikakor ne moremo razumeti načina., kako bi se te občne letne shode zamoglo uradnim in pismenim potom reševati?-- V zagovor, da so naše konvencije istinito namenjene blagru Jednot ali .društvu ne pa zapravljanju hočemo omeniti še sledeče: Vsaka organizacija, bodisi že te ali one vrste se je vstanovila na kakem občnem in večjem zborovanju. Tam so se naredila pravila, določbe in predpisi za poslovanje dotične organizacije. Kot parlamentarni predpis, so te or- ganizacije sprejele v svoja pravila tudi točko, da se ima vršiti konvencija organizacije na toliko in toliko časa. To točko, ali to določbo je dobiti v pravilih pri vseh organizacijah. Ako listamo in či-tamo ameriške časnike, zapazimo, da ga ni skoro dneva tukaj v A-meriki, da bi se ne vršilo kako letno in glavno zborovanje te zveze, Jednote, organizacije, društva itd. Glavna konvenčna zborovanja prirejajo v Ameriki vse podporne organizacije, dalje raznovrstne skupine obrtnikov in stanov, koje je nam tu nemogoče po vrsti našteti. Letna zborovanja prirejajo zveze državnih uradnikov, governerjev, drž. tajnikov, mestnih županov, zdravnikov, u-čiteljev, uradnikov, farmerjev, in raznovrstnih drugih organizacij. Da celo uredniki ameriških listov imajo vsako leto svoja glavna zborovanja dasiravno bi morda lahko potrebne zadeve potom svojih listov rešili T Med najbolj pomembne konvencije se prišteva tudi Narodne konvencije, ki stanejo ameriško ljudstvo vsaka 4 leta na milijone dol. Ali ni to potrata po mnenju urednika G. N.? — Pa te konvencije so se vršile že neštetokrat (od 1. 1789) in se bodo še vršile leta in leta. Tekom zadnjih 10 let je bilo samo v Chicagu 3157 konvencij s skupnim številom 2,974.000 zborovalcev. Kdor ima o organizacijah in Jednotah le količkanj pojma, mora nam dati prav, da so konvencije neobhodno potrebne. Konvencija je pri organizaciji najbolj pomenljivi in najbolj važni faktor, ki ima tudi največjo moč in pravico pri rešitvi važnih točk te ali one Jednote, ali organizacije. Ob kratkem naj bode povedano onemu člankarju, ki hoče po svojem kopitu ovreči vse naše konvencije ,da so iste celo postavno predpisane za vsako podp. orgar nizacijo. Na narodni konvenciji državnih zavarovalnih komisarjev, ki se je vršila dne 4. dec. 1. 1912 v New Yorku se je sprejelo med drugim tudi sledečo točko v ta-kozvani "New York Conference Bill" (preje Mobile Law) Stran 3, Section 3: "--"and provided further, that the meetings of the Supreme or governing body, and the election of officers, representatives and delegates shall be held as often as once in four years. The members, officers, representatives or delegates of a fraternal benefit society shall not vote by proxy." V slovenščini se ta državna postava glasi sledeče: In predpisuje se, da se morajo vršiti seje glavnega ali upravnega odbora in volitev uradnikov, zastopnikov in delegatov najmanj vsako četrto leto enkrat. Glavnih uradnikov, zastopnikov in delegatov kake bratske organizaciej se ne sme voliti po namestnikih." Tukaj imamo torej glavno jedro, čemu se vršijo tudi konvencije slovenskih podpornih organizacij. Zato, ker to državna oblast in postava predpisuje. Pisec gorinavedenega članka proti našim konvencijam naj dobro prečita znano "New York Conference Bill", ki je bila celo v New Yorku sprejeta in odobrena. Kopijo te postave je dobiti v tiskarni: Robert Smith Printing Co. Lansing, Mich. Morda dotični nasprotnik naših konvencij še ne ve, da imajo razne podporne organizacije v svojih pravilih gotove določbe in točke, ki se zamorejo reševati samo na konvencijah nikakor pa ne pismenim potom!--Nobena podp. organizacija ne more n. pr. uveljaviti kake važne premembe pravil brez konvencije. Niti za lc se ne sme asesmenta povišati od časa konvencije do konvencije, ne da bi se to na konvenciji o-dobrilo, ali pa potom splošnega glasovanja. (Referenduma). Konvencija vsake organizacije ima kakor že omenjeno največjo oblast in moč pri svoji upravi, torej je konvencija za vsako organizacijo neobhodno potrebna in velepomembna. Še nekaj bi radi omenili kolegu pri "G. N." glede zabave, muzike in stroškov delegatov na konvencijah. Če bi bil naš newyorski kolega samo enkrat na kaki konvenciji, bi kmalu uvidel, kaj je prav za prav konvencija? Koliko morajo ubogi delegati prestati in pretrpeti! Koliko napora, duševnega in telesnega jih čaka na kakem" gl. zborovanju! Koliko stroškov! Je li $4.— dnevno v kakem tujem mestu, katere dobi delegat zadosti? Marsikdo zboli vsled napornega potovanja, prenapornega duševnega dela in ko se povrne u -trojen domov, — ima se nekaj de-setakov lastne škode. Da, da, — potem pa naj kdo piše, da naši delegat je in Člani zapravljajo denar po konvencijah za muziko!? Nadomestilo za bombaž. Znano je, da je industrija v marsikateri evropski državi zadnja leta zelo opešala vsled sedanje vojne. Mnogo tovarn je sedaj zunaj zaprtih, ker jim primanjkuje potrebnega materiala za produkcijo gotovih izdelkov. V Nemčijo in Avstrijo se vsled angleške blokade sploh ne more uvažati iz Amerike: železa, bakra, jekla, cinka, niklja, brona, bombaža, o-lja itd. Te države bi plačale rade za to blago visoke cene, a jih nikakor ne morejo dobiti. Med važne naravne pridelke se mora prištevati osobito bombaže-vino, ki tvori za vsako državo eno izmed najbolj važnih vsakdanjih potrebščin. Iz bombaža se namreč izdeluje ali tke raznovrstno obleko, perilo in druge stvari, katere človek neobhodno potrebuje. Odkar je Anglija prepovedala uvažati Nemčiji bombaž iz Amerike, so bili številni nemški tovarnarji in lastniki predilnic vedno v velikih skrbeh, odkod dobivati bombaževino fZnano je, da so Zedinjene države največji produ-cent bombaža na svetu in da so zalagale v mirnem času skoro vse večje predilnice s tem blagom. Angleška blokada pa upliva sedaj, da trpijo občutno škodo tudi naši domači trgovci z bombažem ker ga ne morejo spraviti na evropski trg v denar tako, kot v prejšnjih letih. Nad vse previdni, ekonomični in praktični Nemci so si pa znali pomagati iz te zadrege s tem, da so skušali dobiti primerno nadomestilo za bombaž, konopljevino in volno. Prav te dni prihaja preko morja poročilo, da se je Nemcem to do cela posrečilo. Kot nadomestilo za bombaž so jeli Nemci uporabljati neke vrste močvirnato rastlino "typha" po imenu, ki je podobna našemu trstju. Poskuš-nje iz te trave so se v raznih nemških predilnicah povoljno obnesle. Ker je na Nemškem dosti močvirnatega ozemlja, raste torej ta trava ondi v izobilju. Nemčija bode zanaprej uporabljala samo to rastlino kot nadomestilo za bombaž in konopljevino, torej ji ne bo potreba plačevati visokih cen za importirani bombaž. Iz go-riomenjene močvirnate rastline se da namreč treti in tkati precej dobro snov, ki je bombaževim podobna; iz te snovi se prideluje že sedaj na Nemškem dosti obleke in drugih izdelkov. Letos se je vsled prizadevanje vlade pridelalo na Nemškem okoli, 6,000.000 ten te trave; razni nemški kapitalisti in trgovci so stopili sedaj s predilnicami v zvezo, da se bo vso to travo uspešno vporabilo in predelalo. Za pridelovanje te vrste trave ni potreba rodovitne zemlje ni potreba dosti mu je, ker raste te vrste trava po pustih močvirnatih krajih. Stroški za pridelovanje nadomestila bombaža so vsled tega zelo nizki. S košnjo te trave se prične že v juniju; kosi se jo pa lahko vedno do pozne jeseni in večkrat, ker hitro raste. Razne velike nemške predilnice izdelujejo kakor že omenjeno iz nitij te trave še precej dobro sukno, tako da bo vsled tega dosedanja visoka cena oblek gotovo padla. Nemški trgovci vsled tega ne bodo za naprej več v skrbeh za bombaž, ravno nasprotno bodo predivo iz te rastline še lahko pošiljali za nizko ceno v razne tuje države. Z glavnico, katero so sedaj pričeli nemški kapitalisti proizvajati predivo iz te močvirnata rastline, se bo v obče za letos poskušalo izdelovati izdelke bolj nižjih vrst; pravih uspehov in finih izdelkov je pa pričakovati šele prihodnje leto, ko dobijo tovarnarji potrebne stroje in več prakse. Pred leti, za časa Napoleona so bili Nemci tudi v hudih stiskah glede sladkorja, ker niso zamogli uvažati sladkornega trsa iz inozemstva. Pa tudi tedaj so si znali pomagati iz zadrege. Namesto sladkornega trsa so pričeli sejati in pridelovati sladkorno peso. Dandanes je pa Nemčija skoro največji producent te pese na svetovnem trgu, ter isto pošilja celo v druge kraje. GLArilLO K. 8. E. JKIINUTfc — 11. OKTOBBA 1916. ž IK. S. K. Jednota 1 i\\\\\\\v\\\\\\\\\W Ustanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOUST, TT.T. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. septembra 1916 skupna izplačana podpora $1*185.824.62. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, III II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave.* Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič> box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Ohicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dnnda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., nibbing, Minn. Frank Petkovše*. 720 Market St., Waukegan, Hi. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. URADNO NAZNANILO. spr PRISTOPILI ČLANI. K dr. sv. Štefana 1. Chicago, 111., 21847 Jazbec Albin 35. 500, 2. sept. 191 , dr. št. 310 čl(ic). K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 21848 Jurešič Jurij 19. 1000, spr. 3, sept. 1916, dr. št. 421 čl.(ic.) K dr. sv. Družine 5. La Salle, 111., 21849 Kobal Michael F. 27. 1000.—21850 Bratkovič Josip 41. 500. spr. 3. sept. 1916, dr. št 148 čl.(ic.) K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 21851 Pleše Frank 17. 1000, .vp.- 16. sept. 1916, dr. št. 503 čl.(ic.) K dr. sv. Jožefa 12. Forest City, Pa., 21-846 Tarnič Ivan F. 18. 1000, spr. 13. evg. 1916, dr. št. 346 čl.(ic.) K dr. sv. Jan Krstu 14. Butte, Mont., 21853 Koman Alojzij 23. 1000. — 21854 Simonič Josip B., 24. 1000, spr. 13. sept. 1916, dr. št. 199 čl.(ic.) K dr. sv. Vida 25. Cleveland, Ohio, 21855 Škulj Anton C. 17. 1000. spr. 2. sept. 1916, dr. št. 524 čl.(ic.) K dr. sv. Frančiška Sal, 29. Joliet, 111., 21856 Pezdirtz Ivan 17. spr 3. sept. 1916, dr. št. 330 čl.(ic.) K dr. sv. Petra in Pavla 51. Iron Mt., Mich., 21857 Wedam Anton 38. 500. spr. 3. sept. 1916, dr. št. 67 čl(ic.) K dr. sv. Jožefa 57. Brooklyn, N. J., 21858 Male Josip 24, 500— 21859 Žebrovec Jakob 39. 1000, spr. 2. sept. 1916, dr. št. 145 čl.(ic.) K dr. Jan Krstn 60, Wenona, 111., 21860 Oražen Jakob 16. 1000, spr. 2. sept. 1916, dr. št. 52 čl.(ic.) K dr. Vit sv. Michaela 61. Youngstown, Ohio, 21861 Mavranič Imbro 21. 1000, spr. 17. sept. 1916, dr. št. 136 čl.(ic.) K dr. sv. Jurija 64. Etna, Pa., 21862 Grubešič Peter 24. 1000.— 21863 Jagušič Josip 42. 500, spr. 27. sept. 1916 dr. št. 94 čl.(ic.) K dr. Mar. Sed. Žalosti 84. Tri Mt., Mich., 21846 Spoljarič Ivan A. 22. 1000.— 21865 Meandžija Miloš 35, 1000.— 21866 Tomac Peter 43 500.-21867 Stimac Nikolaj 50. 250, spr. 28. avg. 1916, dr št. 92 čl.(ic.) K dr. sv. Ant. Pad. 87. Joliet, 111., 21868 Sukle Josip 27. 1000.— 21869 Omota Matevž 31. 1000, spr. 25. sept. 1916, dr. št. 118 čl.(ic.) K dr. sv. Alojzija 88. Mohawk, Mich., 21870 Mantel Ivan 28. 1000 spr. 4. sept. 1916, dr. št. 40 čl.(ic.) K dr. sv. Petra in Pavla 89. Etna, Pa., 21871 Lisic Franc 22, 500, 4. sept. 1916, dr. št. 143 čl.(ic.) K dr. sv. Jožefa 110. Barberton, Ohio, 21872 Rački Jurij 40. 500, 17. sept. 1916, dr. št. 55 či.(ic.) K dr. sv. Antona 158. Hosteter, Pa., 21873 Žagar Anton 30. 500, 27. avg. 1916, dr. št. 24 81. (ic.) K dr. sv. Jožefa 56. Leadville, Colo., 21874 Butala Jakob 23. 500, 14. sept. 1916, dr. čt. 194 čl.(ic.) > • PRISTOPILE ČLANICE. K dr. sv. Jožefa 7. Pueblo, Colo., 7835 Miklič Marija 19. 1000, 16. sept. 1916, dr. štev. 503 81. (ic.) K dr sv. Petra 30. Calumet, Mich., 7836 Vertin Marija 34. 1000, 10. sept. 1916, dr. št. 297 81.(ic.) K dr. Mar. Sed. Žalosti 81. Pittsburg, Pa, 7837 Basiljavac Katarina 26. 100, spr. 28. sept. 1916, dr. št. 142 članic. K dr Mar. Čist. Spoč. 85. Lorain, Ohio, 77838 Debevec Johana, 17, 1000.— 7839 Bahorich Marija 34. 1000, spr. 10. sept. 1916, dr. št. 36 članic- x _ ^, K dr. sv. Ane 120. Forest City, P*., 7840 Sirca Franca 24. 1000, 784? Potokar Franca 33. 1000, spr. 17. sept. 1916,jlr. št K dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., 7842 — spr 11. sept. 1916, dr. št. 40 članic. K dr. Mar. Pomagaj 147. Rankin, Pa., 1000. spr. 17. sept. 1916, dr. št. 35 članic. ^ ^ . K dr. Kraljica Majnika 157. Sheboygan, Wise., 77844 Fende Anna 20. 500.—7845 Berce Marija 26. 500.-7846 Ivanic Rozalija 28 500.-7847 Gorenc Johana 37. 500, spr. 16. sept. 1916, dr. st. 46 članic. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jan Krstn 11. Aurora, 111., k dr. Vit. sv. Jurija 3. Joliet, 111., 21259 Resetič Josip 28. 500, 10. sept. 1916. I. dr. st. 67 čl.(ic.) II. dr. št. 166 čl.(ic:) . Od dr sv. Jožefa 16. Virginia, Minn., k dr. sv. Cir. in Metoda 59. Eveleth, Minn., 16475 Primožič Ivan 32. 1000, 22. sept. 191b, I. dr. št 152 čl. (ic.) II. dr. št. 234 81.(ic.) SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Frančiška Sal. 29. Joliet,111., 19973 Klobučar Štefan 18 1000, 25. sept. 1916, dr. št. 330 cl.(ic.) spr spr. spr spr spr. spr. 100 članic. Bahič Katarina 34. 1000, 7843 Novosel Ana 27. Od dr. sv. Srca Jezusovega 70. St Louis, Mo., 19477 Plut Matija 21. 1000, 25. sept. 1916, dr. St. 116 81.(ic.) IZLOČENI ČLAN. Od dr. sv. Jožefa 69. Gt. Falls, Mont., 16352 Uršič Franc, 20. 1000, 26. sept. 1913. dr. št. 24. 81.(ic.) Josip Zalar, gl tajnik, K. S. K. J. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec septembra 1916 Dr. Stev. ases Štev. 9-u mesec 11 1916. 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 23. 24. 25. 29. 30. 32. 33. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 74. 77. 78. 79. 80. 81. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 00. 01. 02. 03. 04. 05. 08. 09. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 39. 40. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 50. 51. 52. 53. 54. 56. 57. 58. 59. 60. Skupaj. 334.64 523.55 191.03 111.95 185.46 617.90 151.78 23.46 80.06 422.17 65.55 256.43 214.18 196.89 36.77 76.61 96.39 48.79 26.34 560.57 407.50 370.50 90.84 185.91 110.28 26.28 144.41 116.67 140.67 199.01 293.26 76.44 51.06 117.92 86.40 336.32 82.38 66.23 294.59 84.66 130.36 258.64 142.93 91.25 279.16 67.89 181.48 34.03 221.52 115.38 165.00 69.08 15.96 34.40 136.31 28.14 102.75 77.78 264.77 218.94 143.01 211.58 187.75 65.36 111.25 47.19 51.76 143.85 52.85 171.81 30.87 152.26 85.14 164.55 50.62 122.80 47.31 61.45 101.12 27.18 62.37 5.78 110.61 80.21 55.31 117.84 52.13 53.63 32.31 131.27 82.78 45.27 110.61 34.57 40.33 109.85 47.82 33.26 68.45 5.83 43.32 99.70 59.91 16.01 10.44 101.81 83.88 31.89 26.69 100.84 49.10 42.65 33.64 40.91 20.16 43.44 128.69 36.07 99.80 44.75 51.59 32.44 21.45 101.25 32.54 29.10 54.51 44.79 22.05 23.50 17.63 ! Izplačali Smrtnina Pofikod. Boln. podp $ 50.00 $ 1,000.00 142.85 ........ ........ 1,000.00 1,320.00 1,000.00 50.00 550.00 250.00 500.00 1,000.00 1,000.00 150.00 1,000.00 250.00 1,000.00 50.00 200.00 ...........I I... ..... ... . .. ........ j $ 20.00 50.00 ........... ........ 50.00 • 250.66' !!!!!!!! i $10,112.85 $750:00 $ 20.00 $ 14,992.01 Preostanek 1. septembra 1916..............h,-........... $427,155.61 v Prejemki tekom mesece septembre 1916: Plačanega od društev........................$14,992.01 Obresti .................................... 288.14 Najemnina ................................. 48.50 $ 15,328.65 _ Izdatki. Plačana posmrtnma..........................$10,112.85 Plačana poškodnina.......................... 750.00 Plačana bolniška podpora....................! 20.00 Upravni stroški .............'.*.*.*.!*.......*.'.'.!. 2,12L84 $442,484.26 $ 13,004.69 Preostanek 30. septembra 1916...................... $429,479.57 Glavni urad K. S. K. J. 6. oktobra 1916. JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J. V Rotterdamu na Holandskem nameravajo zgraditi največje u-metno pristanišče na svetu, ki bo obsegalo 766 akrov površine. Glo-bočina vode v tem pristanišču bo znašala 28 čevljev. Na nekem pokopališču v Avstriji so izkopali grob iz II. stoletja po Kr. r. V tem grobu so našli še dobro ohranjeno ogledalo jvsled česar se da sklepati, da so ogledala že več stoletij stara. Članom in članicam K. S. K. J. v prevdarek. Cenjeni sobratje in sosestre! Danes stopam zopet pred Vas s sledečimi vrsticami, katere naj bi služile v blagor in korist slovenskemu narodu v Ameriki, posebno pa članom in Članicam K. S. K. J. in njih potomcem. V prvi vrsti se mi dozdeva vredno omeniti, knk-n radodarni so Slovenci in Slovenke v Ameriki, posebno pa še tedaj, če pride k njim kaka oseba prosit podpore, ki je več ali telesno poškodovana, dalje če kdo prosi za reveže in ranjence v starem kraju,—če je kdo prosil darove za kako starokrajsko cerkev, zvonik, oltar — če se je v Ameriki pobiralo za pogorelce v starem kraju, ali pa za prizadete VBled potresa in še za več drugih sličnih stvari. In če sedaj vprašamo še sami sebe:. Koliko smo pa pravzaprav storili zase ali za svoje potomce tukaj v Ameriki? dobimo na to kratek odgovor: Prav malo, ali skoraj nič. Da, zares se je med ameriškimi Slovenci storilo le malo za celokupno dobrobit našega naro-da v obče; vse kar bi k temu prištevali je majhno število "affh podpornih organizacij, oziroma od teh organizacij izplačana podpora. Ako pogledamo druge različne narodnosti v Ameriki, kako te marljivo delujejo in skrbijo zase, moramo pripoznati, da smo mi ameriški Slovenci bolj zaspani, ali bolj mrtvi v tem oriru. Druge narodnosti ne gledajo samo za napredek in koristi, ampak še na več. Imajo namreč že svoje šole, velike strokovne organizacije, razne dobrodelne zavode med katere smemo prištevati: domove za onemogle, jetične, slepe, hrome; imajo bolnišnice, posebno pa še sirotišnice za otroke (Orphants Home). Te vrste sirotišnice imajo skoro vse narodnosti v Ameriki, izvzemši Slovencev. Čemu se svet tako zavzema baš za te sirotišnice? Zato da skrbi vsaka narodnost, da ne pridejo otroci v roke tujcev. Ljudstvo dobro ve, da se s tem ovira propad te ali one narodnosti, da se naraščaj in mladina,ki je prepuščena usodi ne bo utopila v svetovnem morju. Te narodnosti dobro vedo, da če se iztrga otroku ljubezen do rodnega jezika, ali narodnosti, spoštovanje do svojcev: starišev in sorodnikov, osobito pa spoštovanje do sv. vere, da se od takega otroka ne more nič kaj dobrega pričekavati, kar bi služilo njemu in dotičnemu narodu v korist. Ali mogoče more sploh kedo reči, da ni tudi nam kaj takega potrebno? Večkrat se sliši govore na kakih shodih, zabavah L t. d. v katerih se povdarja, kako napredni smo mi Slovenci v Ameriki in če upuštevamo pri tem le slogo ameriških Slovencev, pridemo že do končnega zaključka, da se nehote sami sebe varamo in goljufamo, ker se vedno prepiramo. Že star pregovor pravi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. To je pa tudi dandanes z ameriškimi Slovenci, osebito z onimi, ki imajo še kaj katoliškega duha v svojem srcu in pa s člani K. S. K J. Ali se Vas vedno ne napada, zasmehuje in zaničuje od strani naših nasprotnikov? In ali se mi zadostno in pravilno branimo? Nikakor ne. Naši nasprotniki rujejo; mi pa pri tem lepo spimo kakor bi nas naša dolžnost ne vezala delovati ravnotako za svojo stranko, ki ima namen obrniti sv. vero in vzgajati mladino v katoliškem duhu. —V tem prepiru imajo pa kakor sem rekel le drugi koristi, ker pristopajo nekateri ameriški Slovenci v tuje organizacije namesto v domače. — Pa preidimo zopet dalje k stvari! Cenjeni mi sobratje in sosestre K. S. K. J.- Mi imamo že danes precešnje število omilovanja vrednih sirot bivših članov in članic naše podp. organizacije, ki nimajo več svojih starišev. Eni nimajo več očeta, drugi pa ne več matere, ali obojih. Takim družinam je nemogoče vzgajati svojo deco, vsled česar so prisiljeni prepuščati iste tujcem. Ali zamoremo od takega otroka pričakovati, da bode vzgojen v katoliškem duhu iu da bo rekel ko doraste: jaz sem Slovenec.— Ali nas ne veže dolžnost do svojega naroda, da rešimo take žrtve? Vem, da bi bilo težko iskati takega člana ali članice, ki bi ne bil pripravljen žrtvovati nekaj centov na leto za tako blago idejo ali svrho; ali pa enkrat za vselej prispevati s kakim darom v ta namen. Ta svota naj bi ne presegala zneska $5.00; lahko bi se isto odplačevalo ali naenkrat, ali pa v petih letnih obrokih po $1.00. S to svoto naj bi se kupilo kako poslopje za sirotišnico za našo mladino. Ta zavod bi lahko služil tudi za onemogle člane naše Jednote, ali zavetišče. Tak zavod bi ne bil samo nam in našim potomcem v pomoč, temuč vsem katoliškim Slovencem v Ameriki in članstvu K. S. K. J. To bi bil vedni spomenik in simbol dela usmiljenja za našo narodnost. Vem že sedaj, ko pišem te vrstice, da bode morda marsikateri rekel: Jaz nimam otrok, čemu bi plačeval za take stvari? In zopet drugi se bode izrazil: Mojim otrokom ne bo treba hoditi v tak zar vod Tretji bo morda dejal: Saj imamo že dovolj katoliških in neka-toliških zavodov tukaj v Ameriki. Ali cenjeni sobratje, če moje, gori navedene vzroke prečitate dva, ali trikrat in iste dobro premislite, sem popolnoma prepričam, da bode prišel sleherni izmed Vas do rav-noistega prepričanja kot jaz in da bo odobraval mojo idejo. Kolikrat čujete mrtvaški zvon, se pri tem nehote sami spomnite na star pregovor: "Danes meni, jutri tebi!" In čeravno ne bo potreba da bi iskali zavetja v tem zavodu otroci vsakega izmed nas, pomislite, kako dobro delo bi storili, da bi pomagali onim, ki so tako nesrečni in prisiljeni iz različnih vzrokov, da morajo iskati zavetja v takih zavodih. Pri tem prevdarimo dalje, koliko kozarcev pijače užijemo po nepotrebnem na leto, koliko smodk izkadimo in trosimo denar po nepotrebnem? Ali ne bi s tem, kar tako zapravimo lahko odpomogli našim sirotam in svojemu narodu? Vse to bi se lahko storilo, ne da bi sami sebe kaj s tem oškodovali.. Zatorej drugi mi so-dratie! Zbudimo se, poglejmo in sodimo delo naših nasprotnikov. Ne pustimo, da bi naši sovražniki trgali iz src Vaše mladine di Vaših bratov cvetke ljubezni do vas, do slovenskega naroda, do katoliških društev, do katoliške Cerkve in sv. vere in cvetke ljubezni do Boga. Bratje, tukaj vidite sliko nekega posestva v državi Ohio. To posloje, ozir. zavod je imenoval neki zdravnik in bivši lastnik "Karlsbad Sanitarium of America." To poslopje s posestvom vred bi mi danes lahko kupili za majhen denar. Ako bi se vsaki moški član K. S. K. J. zavezal darovati $5.00 (pet dol.) v ta namen, sem prepričan, da bi ta svota popolnoma zadostovala, da bi se omenjeno lahko kupilo. To posestvo obsega deset oralov, ali akrov zemlje in ima dvoje poslopij: eno obstoječe iz 56. sob, drugo pa iz 22. sob; stranski hodniki blizu poslopja so tlakovani na 3 straneh, vrt je zasajen z lepimi (Nadaljevanje na 6. strani.) ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. V PREVDAREK. (Nadaljevanje s 5. strani.) košatimi in senčnatimi drevesi. Blizu hiš se iiahajajo trije naravni plinovi studenci is katerh prihaja dovolj naravnega plina za razsvetljavo in kurjavo pri poslopjih. To posestvo leži skoraj v sredini nekega mesta os. slovenske naselbine v državi Ohio; poslopje je ravno nasproti mestnega parka in oddaljeno dva bloka od tamošnje slovenske cerkve. Podnebje v tem mestu je zdravo in milo, voda iz borna in dobra. Cenjeni sobratje K. S. K. J. Ali moremo sploh pričakovati boljše priložnosti za nakup pripravnega takega zavoda, kakor se nam tukaj ponuja? Dajte to zadevo dobro prevdariti in oprimimo se skupno agitacije za uresničenje te ideje. Delujmo složno za to blago stvar in če to storimo, storili bomo najbolj humanitarno delo. Treba je složnega ir skupnega nastopa in dela da nam bo uspeh zagotovljen. - S takim zavodom, otroško sirotišnico in morda z Zavetiščem si bomo postavili trajen spomenik ki bode še pozna leta v ponos vsem, osobito pa naši K. S. K. J. ter v veliko pomoč našim revnim sobratom in njih potomcem. Dragi mi sobratje! Upam, da ne bodejo te moje vrstice glas upi-jočega v puščavi, ampak da se bodo moje želje uresničile. Jaz sem že sedaj prepričan, da ni nobenega člana K. S. K. J. med nami, ki bi ne hotel pomagati onim našim sirotam, katere si ne morejo še same kruha služiti. Oprimimo se torej složno tega dela, ker v slogi je moč. PAUL SCHNELLEE, predsednik, K. S. K. J. Begunci is Bukovine na Štajerskem. "Obzor" z dne 2. avgusta poroča: Od številnih avstrijskih podanikov, ki so pred Rusi pobegnili iz Bukovine, jih le dospelo kakih 700 v slovensko mesto Brežice. Ker pa je bilo tako pomanjkanje med begunci, da s^ nekateri umirali od lakote, je država preskrbela najnujnejše. L. J V ODGOVOR Pirc-u, uredniku "Clevelandske Amerike". Konfiskacija srbskega premoženja. Iz Zagreba poročajo, da je vlada zaplenila kanclijo in premoženje srbskega advokata Dr. Cige Aranicki, ker se je trdilo, da so ga Srbi, ko je bil od njih vjet, spustili na svobodo ter da ni trpel onih muk, katerim so bili izpostavljeni mažarski častniki v Srbiji. Po ofenzivi se je znašel v Švici, kjer ga je iskala njegova mati. Policija je tudi dognala, da je direktor hranilnice v Mitrovi-ci, Nikola Ilič pošiljal denar Ara-nickemu v Švico. Ilič je prišel ra-ditega v preiskavo, in dasi se nahaja v poslednjem štadiju jetike, je bil potrjen in odgnan na fronto. Avstrija prizna zapostavljanje Slovanov v prid Italijanov. Za- Čital sem Vaše pojasnilo, ali z drugimi besedami rečeno, hujskanje napram članom K. S. K. J. v št. 118 Vašega lista. Najprvo se Vam zahvaljujem za Vaše veliko zanimanje in Va£e j grebški list "Hrvatska" z dne 10 stališče, katero zavzemate v obrambo? članstva različnih podpornih aVgusta prinaša uvodni članek, v organizacij, posebno pa K. S K. J. katerem izmed ostalega pravi tu- Rad bi le znal, če zavzemate to stališče iz dobrega namena iz tjj sledeče: Ako je g. Giolitti (la-hudobije, maščevanja, ali pa celo v obrambo onih članov, ki se nočejo g^j državnik) navdušen za Nem-pokoriti ustavi in pravilom naše organizacije? V tem slučaju se g}j0) ki se proglaša solidarnim z Vas lahko prišteva onim, ki nasprotujejo tudi vladnim, državnim in Avstro-Ogrsko,tedaj bi moral ka-municipalnim ustavam ter zakonom. Ali zamore kdo prištevati take zati tudi sosednji monarhiji ne-ljudi med dobre državljane? — Ne. — Če torej niso taki ljudje dobri koliko več naklonjenosti, za kar državljani, tudi ne morejo biti dobri člani kake organizacije. Kdor ima pač mnogo vzrokov. Avstri-take ljudi brani in zagovarja, je slabši od njih. Vsled tega Mr. Pire, ker ne vem iz kterega stališča ste Vi spisali oni članek — Vas tudi ne morem soditi. Omeniti hočem le toliko, da sem se jaz že dosti trudil za pridobitev državne pravice za poslovanje ne samo v državi Ohio, temuč tudi za druge države. Če pa pri tem nisem dosegel povoljnega uspeha, ni to moja krivda, ali zanikrnost; krivda je le stroga postava, ki v tem pogledu ne dovoljuje predsedniku ali glavnemu odboru ukreniti marsikaj potrebnega za organizacijo brez konvencije. t Omenim naj le, da naj se člani in članice ravnajo po ustavi in! je prišlo med Avstrijo in Prusko pravilih svoje organizacije in potem se jim ni potreba bati nič sla- do dogovorov in sporazuma, te-bega. Vam pa dokažem, da ste napisali že marsikateri članek v daj je pričela kazati Italija Av-Vašem listu proti vladni, državni in municipalni upravi in ste kriti- striji drugo lice kljub laško-av-zirali njih nastop ter poslovanje; prosili ste podanike, da naj poma- strijski sveti alijanci. Avstrija je gajo do zmage, potom volitve. S tem ste torej javno pripoznali, da postala napram Italiji jako prijaz-se nobena stvar ne da kar naenkrat poravnati tako, kakor bi človek na, kljub temu, da je Avstrija ja je bila v svojih bojih napram Italiji precej srečna, pa je morala Avstrija Italiji vseeno odstopiti Lombardijo in Beneško. Temu je mnogo pripomogla okolnost, da je Italija uživala do leta 1870 veliko prijateljstvo Nemcev, in da so bili Nemci do tedaj vedno nasprotniki Avstrijcev. Toda kakor hitro v levi pa komunike tnrfikega ge neralnega štaba. In s povzdig-njenim glasom jim je čital rusko poročilo: "Turki so imeli velike izgube, n-a naši strani pa jih je padlo le 200." In čital jim je turško poročilo: "Sovražnik se je v divjem begu umaknil, 2000 ruskih vojakov pa smo zajeli." "Tu imate črno na belem, da ste goljufi," se je togotil sveti Peter in vse prošnje ubogih duš so bile za-manj. "Marš nazaj, kamor spadate, v vjetništvo; le 200 Vas pustim v nebesa." Dolgo so moledovali ruski vojaki, vse zamanj. Sveti Peter je bili tisti dan slabe volje in vsi argumenti ubogih duš so bili bob v steno . . . Zgodovina ne pove, kako je ta afera končala. Morda je bila povod za reorganizacijo nebeške statistične službe. $$$$$$$$$$$$$$$$$$$* PešiliateJii denarja pozor! Francoski predsednik. Raymond Poincare, 9. francoski predsednik je bil za ta urad izvoljen dne 17. januarja 1. 1913 za dobo 7 let. Predsednik Poincare je star sedaj 56 let. Glasom ustave se voli predsednika Francije v Narodnem zboru in ne direktno po ljudstvu. Ali se vi tako počutite? Nabiranje sape v želodcu in črevesju nasprotuje delovanju srca. Kakor hitro se uležete, vas začne napenjati in isto povzroči težavno delovanje srca v soglasju mišicami in nervoznostjo. Zju- $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). Vsaka beseda ali štev, pri naslovu stane 6 5o Denar kurzu. Cene kroncam so Jako nizke, pošiljam po najnižjem dnevnem Vse pošiljatve so Jamcene. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati, sedaj se Vam nudi najlepša prilika. 100 Kron samo $13.50 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, j oliet j 111 $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ V blagohotno uvaževanje! S tem naznanjam onim številnim cenj. odjemalcem, kateri so zadnji čas naročili pri tvrdki A. Horvat kranjsko importirano »livovko, da mi je sedaj iste zmanjkalo in se je sedaj ne more več dobiti iz starega kraja. K7 Denarja od sedaj naprej ne bom pošiljal več nazaj za naročeno slivovko; pač bom pa poslal vsem tistim odjemalcem namesto nje kranjski importirani brinjevoc ali tro-pinovec, katerega imam še dosti ▼ zalogi. Moja tvrdka je edina samostojna te vrste v Ameriki. Jaz prodajem .__• ,. . , ♦»••li i blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to vsled tega, ker opravljam t raj vstanete tako utrujeni, kakor ve£?noma ,mm ^ posle. Star pregovor pravi: Kjer drugi delajo, dfngi vza- opravili cel dan napornega mejo, tega pa ni pri meni. Posebno se toplo priporočam cenj. slovenskim gostilničarjem, katerih jaz ne morem osebno obiskat, da naj se sami obrnejo pismeno name, kar bode v Vašo lastno korist. ANTON HORWAT, importer in trgovec s žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, III. hotel. Paul Schneller, gl. predsednik K. S. K. J. Kakšna je žetev na Kranjskem. "Domoljub" piše dne 10. avgusta sledeče: Žetev je spadla slabše kot smo pričakovali. Radi lanske vlažne jeseni je zgnjilo mnogo semena. Klasje je postalo redko, v mnogih krajih ničevo in lahko. Kmetje bodejo imeli žita komaj za doma. Ponekod so imeli dobro žetev posebno tam, kjer so uporabili mnogo kalijeve soli in fosfatov. Pričakovati je velikega pomanjkanja žita V bodočem letu. Že zadnje leto se\[e^pripetilo, da smo morali radi slabe jeseni o-mejiti sejanje žita in da sadimo več krompirja, kot žita. Bila je to laška patrola, o kateri se govori, da je ustrelila neko babico, ker ni hotela izdati skriva- strogo katoliška država in so Italijani leta 1870 odvzeli papežu državo in premoženje. Avstrija ra-ditega ni posvarila Italijanov, pač pa je celo zvezo naredila z njimi. (Tu je dvoje vrst zaplenjenih od cenzorja. Toda kolikor se more dognati je bilo tu nekaj zapisanega v slovansko korist. Op. ured.) da bi dela. Vzemite nekoliko Trinerje-vega ameriškega grenkega zdravilnega vina in ono vam bode izpraznilo vaš želodec in črevesje brez da bi vaše telo s tem oslabilo. To zdravilo je tudi dobro zaner-voznost, glavobol, izgubo okusa, in slabe krvi i. t. d., ter ni v njem nobenih kemičnih tvarin al i stru-pa, ampak je narejeno iz zdravilnih grenkih skorij in čisto naravnega rudečega vina. Cena v lekarnah $1.00. Joseph Triner, izdelovalni keraist, 1333—1339 South Ashland avc., Chicago, 111. (Advert is.) Za zastave, regalije in vse .. . .Slovani v Avstriji so imeli hude lisca avstrijske armade Italijani borbe> da so se vzdrževali italijanskega pritiska, kajti Italijani so zvezo z Avstrijo uporabili za to, da so na škodo slovenskega in hrvatskega naroda poitalijancili Po padcu Gorice. "Slovenec" 11. avgusta piše: Desolatio . . . . Popoldne je, ko to pišem. Begunci iz Gorice. Solkana *n vseh krajev vipavske doline bežijo po cestah. Matere nosijo dojence v naročju, fantički in dekleta nedoraslih let nosijo teška bremena. Odrejeno je bilo, da morajo vsi begunci preko kranjske meje, da se na goriški tleh sploh ustaviti ne smejo. Teški avtomobili vozijo mimo, konjenilke patrole, treni, pešci, ranjenci, ujetniki .... In ujetnikov je precej. Lahko ranjeni gredo sami v bolnišnice. Nehote se mi pojavlja v duši prizor iz Sienkie-wicevega romana "Z ognjem in mečem", ko prijezdi kozak na trg na uspehanem konju, kričeč tako: "Hmel bije Lahe". O j ti naša Gorica, ti naša solčna Gorica,kdaj pride konec tvojemu trpljenju. I-talijani brez prenehljaja razbijajo s topovi našo vipavsko dolino. . . . Evakuacija Gorice se je zvrši-la 8. avgusta ob 6. zvečer ... Civilnih prebivalcev je bilo mnogo pobitih in ranjenih v Gprici, St. Petru in Solkanu. *Pa vseeno se računa, da je v Gorici ostalo še kakih 6000 ljudi, ki so se skrili v kleteh. Teški so dnevi, toda čvrsto verujemo v vojno srečo . . . . Mi nečemo Italijana, Gorica bo in mora ostati slovenska! so v začetku vojne mislili, da pridejo v "Gorizio" kot na sprehod, in da se bodejo prave teškoče za nje začele šele za Ljubljano. Gorica je veljala Italijane 300.000 mož. Ni verojetno, da bi se Italijani držali v Gorici. To bi bilo peklo za nje. Prišli so, o tem smo trdno prepričani, samo bližje svojemu grobu, zeleni Soči. Iz razvalin "Gorizie" bo vstala zopet naša solnčna Gorica, svobodna starih okovov, kjer se ne bo več širil laški iredentizem. Novi pozivi za vojno. Minister-stvo je odredilo, da se pokliče pod zastave 28. avgusta devet letnikov črne vojske od 1885— 1889 in od 1893—1896, a letniki 1890, 1891, 1892 hodejo pozvani kasneje. Na Ogrskem pa so pozvani letniki 1885-1897 kot tudi letniki 18 3—1865, ki so sedaj proglašeni sposobni za vojno službo. Talijanski napisi. "Slovenec" z dne 7. avg. poroča: Dunajska vlada je odredila, da se prekliče-jo vsi italijanski geografski napisi v Dalmaciji. Želimo, bi se i-sto ukrenilo nemudoma tudi v našem Primorju. Še nekaj o padcu Gorice. "Slovenec" poroča dne 10. avg. Včeraj zvečer je dospela v Ljubljano posebna brzojavka, da so 8. avg. prodrle posamezne sovražnikove armade v Gorico. Toda Gorice niso dobili. Našli so se kupi razvalin, izpod katerih se je še kadilo. Rekviriranje zvonov. V Zagrebu so sneli.iz stolpa cerkve sv. Marka, sv. Ivana in Srca Jezusovega po dva zvona, 3. avg. je bil odvzet en zvon iz stolpa cerkve v Frankopanski ulici, a 4. avgusta so odvzeli zvonove pravoslavni cerkvi na Preradovičem trgu. Mila je zmanjkalo v Avstriji. "Dzienik Poznanski" piše 28. julija: Vlada je odredila, da se od 21. julija do 31. avgusta omeji u-poraba mila za umivalne in pralne svrhe. Dosedaj je oseba dobivala 100 gramov mila za umivanje in 500 za pranje, toda od sedaj naprej do 31. avgusta pa se bo dajalo samo še 50 gramov za umivanje in 250 gramov za pranje. Koncem avgusta pa se milo sploh ne bo več prodajalo in bo vlada ustavila vsako nadaljno prodajo mila. na stotine slovenskih in hrvatskih krajev, potujčili na tisoče slovenskih in hrvatskih otrok. Da Italijani so v sami avstrijski monarhiji naredili več zarot proti habsburški dinastiji, delali propagando proti monarhiji, neprestano so delovali, da odtrgajo monarhiji provincije in jih zjedinijo z Italijo. Vse to se je delalo ob času, ko je bila Avstrija zvezana z Italijo in v tesnem prijateljstvu. (Tu je zaplenjen cel odstavek. Op. u-red.) To niso bili dokazi prijateljstva. In Giolitti opravičuje to postopanje laškega naroda. Sveti Peter in vojna poročila. Nemški listi so izkopali iz po-zabljenosti staro, danes zopet aktualno historijo iz krimske vojne. Po bitki pri Cetali je prispela pred nebeška vrata truma ruskih vojakov. Krščanske duše so hotele v večni raj. Dolgo so trkali ruski junaki, predno so se odprla vrata, kajti sv. Peter je bil slabe volje. Strogo jih je pogledal: "Kdo ste, odkod, kaj hočete?" Duše so odgovorile: "Ruski vojaki smo, padli smo za vero pravoslavno pri Cetali." Sveti Peter se je začudil, ter je pričel šteti gosto trumo krščanskih duš, ik so ponižno čakale, da jih spusti v nebesa. Naštel jih je — 2000. Obraz se mu je zresnil, zaloputnil je vrata ter stopil v pisarno po uradne izkaze. Jezno so se mu bliskale oči, ko je z ruskim in turškim komunikejem v roki zopet stopil pred rusko trumo. "Falo-ti, lažnjivci!" je zagrmel na prestrašene. "Ali menite, da se bo-dete vkradli v nebesa? Vi niste padli, Vi ste vjeti!" Bojazljivo so pričele duše ugovarjati. "Sveti Peter, vsi smo padli, ubiti smo bili od dušmanina. Le kakih 200 naših tovarišev je bilo vjetih." Tedaj pa je stopil sveti Peter še bolj razburjen tik pred nje. V desni je vihtel poročilo ruskega, Izučena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ženam. društvene potrebščine. Prva in M|sUre|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. 24 KATARINA TRLEP, 6th St. Telefon st. 452 Frank Pelkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih dražb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. 8e toplo priporeča Slovencem v Wau-kegan in okolici. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova dručtvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovina, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskamo v Ameriki, na NARIiNt TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, IIL Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravil« Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnic«. Tiskane imamo tudi Bolniške list«, večje in manjše in posoba« pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko v«dn« aa-tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. ** Na zahtevo pošljemo vsakemu tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: ▼ naši tiskarni — tiska "Glasilo društvu vzorec f «rlnar«d«alk K. 8. K. Jednote' Vsem Slovencem in Ilrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue v kateri točim \edno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1 NA SVIDENJE I GEO. FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave. Pittsburgh, Pa. MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd Si Chicago, 111. Telephone Canal 473» izkušena in z drža* aim dovoljenjem potrjena BABICA uljudn« p: venskim In tli ženam TEL.: CANAL «027. PRVA SLOVENSKO-HRYATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St.. Chicago, III Pozor gospodinje! Ako rabit« prt gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma nare|eno maslo, (Butter) oglasit« ▼ moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki j« pasterill-zirano; dobivam ga naravnost od far* merjev. Mleko j« prej« natančno pr« skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega nrada (Health Department) predno gr« i® mlekarn«; torej garantiram ali jamčim, da j« naravno. Mleko tak« vrst« je posebno priporočati otrokom re|encem. Mleko razvažam po hifiah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila m toplo pripore Cam: F-RAJiK. CHILL. JnwJw hirtiH VXV^VV\\\\VW\\WWXX\X\VWXY> \\X\VXX\XWWkXX\| ' I LI - — I i Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagn tam na 22. cesti? Goetilna znana in prodaja vina. Le tam najbolj* boš dobil za joeti. Za žejo pivo dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino "cigaro". Želodček človek si lahko priveže s požirkom Ijice za "baro". 81 ifan« kap- W\XXXXXXXX>l\XXX%IVXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ vxxv>v\x' Martin Nemanlch slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vofal So. Lincoln St., Chicago. JOSIP P I P PERK SLOVENSKA GOSTILNA O 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Tmlmfon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen pose t. Dobra postreiba in dobra pijača", to j« moje geaio. zaboj najboljše pive "OLD LAGER" kxvsxv^V >^VV\\\\V^\\\\X\\\\\\\\V WS\\\\\\\\\V \\WWV; ž i katero izdelaj« Citizens Brewing Co ▼ Joliet, 111. i North Collins Street. t ITS. ^vv\\v\\\v\\\\>\> (Nadaljevanje.) Zora je drgetala pred tem pogledom. Nekaj je v dnu srca, česar ne sme slutiti strogi brat, česar ne sme vedeti stari ženin, o čemer ne sanja modra, ponosna mati. Nekaj je . . . Milanšič ni našel, razumel tistega, kar se je skrivalo za dolgimi vejicami Zo-rinih trepalnic. Ponudil ji je jabolko. S kratko, trdo besedo. Zo-rina roka se je tresla, se obotavljala, da sprejme znak ljubezni, zaroke. Upokončila se je. Hotela se je upreti, odreči. Kaj je ne bodri Foscarijev pogled t Kaj je ne motro sožalno Cecilija? Pa brat je premeril strogo Foscarija in sestro. Žile so se mu nabrekle, na-ježili lasje. In Foscari je razumel, da sme pač gledati senjske navade, ne sme se pa vtikati v robin-ske razmere. Zora je sprejela jabolko, dala rožmarin. Ženin ji je nataknil prstan, brat Ivo je blagoslovil zaroko. Zaročena je. Zavezana, po naziranju Uskokov, za vedno — ako noče onečastiti Or-lovičevega imena. Zdaj se sveti o-pal na njeni roki. Ne vzbuja ljubezni, ne obljubuje zvestobe starcu, ne obeta sreče mladenki. Ločitev pomenja opal, pomenja nesrečo. Da bi pomenil ločitev od Milanšiča! Da bi bila samo še en dan prosta te vezi! Zavriskala bi glasno, da se razveseli bilka, grm in siva skala v gori, zapela bi zopet veselo s kosom in škrjančkom, zaplesala objestno kolo. O — zakaj ne vržem svetlega obročka s prsta v sinje morje? Kaj se ne u-smili nihče moje žalosti? Brata in mati, tovariši, znanci, sosedje, vse govori o sreči ... Ve tihe moči, ki snujete življenja niti po gorah in morju, tajna bitja, ki se skrivate po jamah in skalah — vseve-doče vesle, sladka Lada, rešite me neljubega ženina starca, otmite me . . . Molči, Zora, prigovarja burja, govori morje deklici. Vse to mine. To so dekliške muhe. Kot vsako dekle, si si želela ženina. Lep je samski stan samo za mlade dni. Mož, mlad ali star, je le mož. In Milanšič je najbogatejši, najuglednejši Uskok. Kaj si mislila, da te da modri brat mlademu fanta-limu? Vedela si, kaj se govori in plete že dolgo — in nisi ugovarjala. Veš da bi bila že davno Mi-lanšičeva, da ni Jurišu tako težko pustiti te od sebe. Toda negotova je usoda vojnikova . . . Glej, za štiri leta ste se zmenili. Črez stin leta preprosiš brata še za štiri. Ti veš vse to, Zora, mlada, krasna. Zakaj tedaj tolika žalost? Poznamo mi, vetrovi in morje, človeško srce ... Ne jokaj, Zora. Krasno je v morski globini, v palači povodnega moža in morskih deklic. Da veš, kako krasno je v višini gora, kjer raja vihar, vstaja burja ... Ne da ti utehe brat, ne mati, dam ti jo jaz morye globoko, dam ti jo jaz burja mogočna . . . Da ti utehe Benečana tujca sladka beseda . . . Zora strmi v morje. Kaj poznata res veter in morje njeno gorje — poznata jo mati in brat? Da. Prišli so tujci . . . Pod Orloviče-vim krovom se je naselila ženska, bitje iz čarobnega, drugega življenja. Čvrljala je, pela, se smejala zvonko, glasno. Skozi smeh in besede je probijalo njeno zlato srce Sedala je h kolovratu, sedala k vtatvam. Zamotala je nit, zame-tla čolniček, pokvarila rdeče rože, katere je tkala Zora v belo dno. Sukala se je pri velikem o-gnjišču, občudovala lodrice, ko-larnice, pletla vrše (Iz šibic spletena mrežica). Poizkusila je gne-sti testo za pinke (trde štruce), škrnice, kolače, hrstače, pince. Poizkušala je pripraviti ribe na gradeli, v ponvi, na brodetu. Vsega se je lotila, vse je pregledala v hiši, nemirnica. A zvečer, ko so sede1* pri žerjavici v Zorini sobi, je pravila Zori, kako drugačno od Zorinega je življenje benečanske plemkinje. Gladki, fini so italijanski kavalirji. Klanjajo se ženski, ji poljubujejo roke. Obdana od plemičev se sprehaja ona, Cecilija, v Benetkah po zlatih dvoranah, kjer je zrcalo pole*? zrcala, vse do stropa. Stene in stropi so pokriti z živopisanimi podobami, z dragocenimi gobelini. V beli gondoli se vozi Cecilija krasne večere pod pozlačenim baldahi-nom po morju do vrtov na otokih. Tam seda pod cvetočimi pomarančnimi drevesi, gleda rumene limone, se diči z živobojnim cvetjem. Cerkve so tam tako krasne, da 08trmi duh, da se čuti Človek velikega, pobožnega, ko stopi v nje. Vseh šestnajst senjskih cerkva ne odtehta ene benečanske. Vse življenje v Senju ne odtehta ene čarobne pustne noči na trgu sv. Marka . . . Tam so igre, ples, radost .'. . A tu tki, predi, pleti, vezi šivaj! Strezi gospodarju. Tu stojiš, plemiška hči, za ognjiščem. Oka-di se ti belo liee, ožuli nežna roka. Ne neučiš se lepo govoriti o pisani knjigi, o modrih stvareh. Tu molči in delaj, trepeči pred gospodarjevo nevoljo. O, tožno naše deklevanje in—naš zakon! Jezdi mož v visoke goro, natovor-jena gre žena zraven njega. Muči se, trpi z otroki — se klanja sinu. Tako se boš klanjala tudi ti, Zora, gospodarju Milanšiču, svojim otrokom . . . "Dona Zora? Zakaj tako sama na kuli, na mrazu? Res ponehava burja, se izpreminja v prijazni bo rin, naskoro se pokrije morje z jadrami — vendar je čudno, če išče mlada deklica samote v visoki kuli..." Foscarijev mehki glas govori te besede. Zora trepeče, zardi, ko stoji mladi Benečan zraven nje. Morala bi iti. Nespodobno je za zaročeno deklico, stati na samem s tujim možem. Pa Zora ne gre. Glas in pogled, polna usmiljenja, sta jo prikovala na ku'o. Benečan gleda deklico in nadaljuje, ko ni odgovora: "Iskal sem Vas, Zora. Še nisem mogel govoriti na samem z Vami. Vihar se polega. Zahvalil se bom knezu Orloviču za gostoljubje. Benečanu ni več mesta v hiši onega, katerega toži ljudovla-da. Zato moram govoriti z Vami.' Foscari prime deklico za roko. Kot bi bila malo dete, se skloni k nji in pravi: "Zora, prosim Vas, odkrijte mi zaupljivo Vaše srce: Vide1 sem Vašo zaroko. Stari ženin je gotovo čestit mož, a bil bi lahko Vaš oče. Povejte mi, otrok: Poznate važnost takega koraka, ljubite Vi Milanšiča?" Zora zardi do ušes, sklone glavico, da ne vidijo prelepe oči tujca v dno njenega srca. Čudno vprašanje, neobično. Da bi ljubila? .. . Kaj je pravzaprav ljubezen? Čudna stvar, o kateri govore sramežljive deklice le šepetaje. Le v pesmi se govori, le naskrivaj se vprašuje tako, kot vpraša ta lepi Benečan senjsko deklico. "Povej mi, deklica, odkrito — potoži meni," bodri Zoro mehki glas, "Zdi se mi, da vlada pri vas krivičen običaj pri zarokah. Sorodstvo izbira, gospodar zapove, dekle sluša. Je tako Zora?" "Je tako gospod," dvigne ona solzne oči k njemu. "A tako se dela od starine in pravijo, da je dobro tako. Saj so naše ženske srečne in deklice čakajo težko, da pridejo pod parto. (Pokrivalo (ruta žena). Pri nas ni običaj, da se govori o ljubezni." m "Vem. A glej, Zora — srce je srce. Ne vpraša za ukaze—srce ljubi, ljubi le enkrat. Zora, ti greš velikim mukam naproti. Danes, jutri vzljubiš mladega moža —kaj potem, Zoiaf" "Bog me obvaruj take pregre he," se prekriža Zora." Da jo storim in sem še zaročena, mi od reze zaročenec kito, v sramote sem vsemu rodu, za vse življenje osramočena. Če jo pa storim kot žena, ima mož pravico pred Bogom in svetom, da me ubije." Zora si briše s pripasom solzne Ginjen jo gleda Foscari; oci. ženska nežnost mu je razlila' po lepem obličju, mu trepeče v glasu, ko pravi: "Vidiš, Zora: Če se ženi moš ki pri nas, se ženi po srcu. Isto pravico imaš tudi ti, dekle. Moje sorodstvo izbira moji sestri ženina — visoko stoječo osebo. A da ga noče Cecilija—branim jo pred vsem svetom. Človek ima pravi co do sreče — vsak človek, tudi ženska, ker je enakopravna mo žu. Čuj, Zora —verigo so ti na deli, verigo, ki bo težila tvojo mladost. Kadar se hočeš otresti te verige, pridi k nam, sporoči meni. V Foscarijevi palači ob Kanalu grande v Benetkah naj deš zatočišče.'' Zora gleda Foscarija, kot bi pričakovala še druge besede. Polne nad so njene oči, žarela lica Pa Foscari molči, povedal je vse ne ve, česa pričakuje cvet divjih gora. Žar Zorinih oči ugasne. Bridko se zganeta ustnici. Smili se mu, samo smili, kot bi se mu smilila vsaka. To žali Zoro, sama ne ve, zakaj. Ponosno bi ga odbila, da se ji bliža z nedostojno besedo. Njegovo nesebično u-smiljenje jo boli. Foscari pričakuje zahvalne besede. Ni je. Tudi on postane hladen. Čudni otrok čudnega kraja se euti razžaljenega, ker se upa vtikati tujec v njene razmere. Ošabno dekle . . A glej! Prvi solnčni žarek pogleda po viharju iz oblakov na Senj, oblije sive zidine, staro kulo, z zlatom. Zaleskeče morje in otoki. Zales-kečejo biseri na Zorini kapici, u-pletnjaki v laseh, dragulji za vratom. Zora vsa žari. Zamaknjen jo gleda Foscari. In tedaj se raz-žare zopet Zorine oči, oživi lice. Krasna se zdi Foscarju Zora, krasna kot rajska prikazen. Gledal bi jo, Bog ve, kako dolgo, in ona bi strmela v tisto pričakovanje, ki gleda zdaj iz Foscarijevih plamenečih oči. Glasno zažvenkne ostroga. Dostojanstven, resen, stoji brat pred njima, ki varuje sestrino poštenje. Zora se prestraši -— Foscari zamrači. S ponosnim migom roke pokaže Juriša Foscari-ju na morje, rekoč: , "Čas Vašega prognanstava je končan, don Foscari." Plaho pogleda Zora na velika črna telesa galej, ki se bližajo od Krka, da zapro morje pri Senju. Bela Do-garessa, mična bregantina, jadra v luko. Njena zastava se klanja, pozdravlja. Koga? Srce za-ioli Zoro, "Foscari prebledi. Od Reke prihaja trebušasta ladja, rjavih jader, visokih jamborov. Na njej se klanja belordeča zastava levu sv. Marka: V Reki zadržana komisija prihaja v Senj, da sodi zločinstva Juriša Senja-nina in njegovih tovarišev. Juriša gleda na ladjo, ki mu prinaša sodbo, smrt. Nobena mišica moškega obraza se ne gane. Se-njanin je vajen gledati smrti o-'braza \Js 72i Ketcham St. Zastopnik J. S wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta- Zore, 726 Hough St. — Bedna meseč kija, box 292. Tajnik Frank Pezdirc seja Se vrši vsako prvo nedeljo v Gač-box 397. Zastopnik Anton Urih, box nikovi dvorani. 106. — Bedna seja se vrši vsako prvo 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, nedeljo v meseeu. m. — Predsednik Frank Jerina, 1017 14. Društvo sv. Janeza Krst^ Butte, Wadsworth Ave., N. Chicago, HI. Taj-Mont. — Predsednik Frank Balkovetz, nik John Petkovšek, 1020 Sheridan Bd., 94 Pine St. Tajnik Frank Baučar, 2206 N< Chicago, 111. Zastopnik Frank Opeka, Silver Bow St. Zastopnik Karl Preles- 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111. Bedna nik, 511 Watson Ave. Bedna seja se meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo vrši vsako 2. in 4. sredo v German dvo- v Slanatovi dvorani. rani- 21iJL.Main 8t- . AM v 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Pa 5S5?b^J^i^S^S Ohisholm, Minn. Predsednik Joseph Pa. - Predsednik George Flajnik, 3329 m E p j J ?,J7i£57ifZS'ShlS? ml"> 124 W. Hemlock St. Zastop- nffi ? 'nl„ ^ nik John Klun, box 668. - Bedna m£ 1146 E. Ohio St. Bedna seja se vrši , . » .. , . .. ^ Ho vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. Pe«na seja se vrti vsako tretjo nedeljo 16. Dnitvo si? Jožefa, Virginia, ob dveh P°P' v Karo1 Z*°nC0V1 Minn. Predsednik Math. Kostainšek,| 55. I^uštvo sv. Jožefa, Crested Butte, 302 Wyoming Ave. Tajnik John Sum- L^T:' T j V T^Tt!? v rada, box 349. Zastopnik Math. Prija-1 Predsednik ^hael P?rk°' box novič, 115 Chestnut St. Bedna seja se JV* "JJ?' vrii vsako no^oiin ^ nninth I f«asbopniK drugo nedeljo v Duluth Brew dvorani. 17. .Društvo Marije Pomagaj, Jenny Lind, Ark Bedna mesečna seja se vrši vsako četrto soboto v Hrvatski dvorani. 56. Društvo sv. Jožefa, Lead vlile, box T ~iJ^x^f' <**>• - Predsednik John Vidmar, 502 S^JLc^SL'fcjJK^fcJ«* Chestnut St. Tajnik Frank Cerjak 509 Elm St. Zastopnik Anton Novk, 630-STv^v^idv^0 tretj° ned6- StrBednaP meseč. ^ se vi vsa- 20. Društvo sv. Janeza Krst. Iron- kef£ ^ ®eaecu »»i" EJP „ Kennedy St. Tajnik John Bamuta, 418 J' " ^Predsednik Anton Burgar, 44 Bo 11 ne St. ZaitoDi^k Paul MukAvetz, IHalleck Ave- Tajnik G. Tassotti, 423 Boundry St. Redna seja se vrši vsako Ave. Zastopnik Frank Stariha, tretjo nedeljo v cerkvj.i dvorani. 57 Bsreme\St- ~ B«dfa moeč- 8eJa 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa.|9® vrnšl vsako prvo soboto v mesecu na Predsednik Frank Beg, box 31 P. O. L ttq.„ Presto, Pa. Tajnik John Krek, box p ^ ^^ Z ? ^ T 205, P. O. Burdine, Pa. Zastopnik ^^?111®^1^ Dolenc, B. F D. 2 Ignac Krek, box 74, P. O. Burdine, Pa. ®®f Thomas Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo ^lak' f" D" 2' Box i40' ^W10n' Pa" v slovenski dvorani ZaatoP,Ilk Bohinc, B. F. D. 2, Box 107, Irwin, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni , B. F. D. 2, box 11%. Zastopniki f^®^0 ^ OirUa in Metoda, E-»k Gregorčič, B. F. P. 2, box 11%. Predsednik Ivan Kuzrna, '202 Grant Ave. Tajnik Frank Peterlin, P. O. Box 802. Zastopnik Martin Shu- v slovenski dvorani. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Anton Kočevar, B.|®e vrw. F. D. 2, box 11%. Tajnik Frank Hoče-1 dvorani vars Frank Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio.,., „ _ ___ - _ , 24. Društvo sv. Barbare, Blockton, kle' P' Box 533- ~~ Eedna mesečna Ala. — Predsednik Lovrenc Burek, box «eJa »e vrši vsako drugo nedeljo v M. 158. Tajnik Frank Kržič, P. O. West Stipetičevidvorani Blockton, Ala. Zastopnik John Maček, ^V®*0^® T' Krst^ Weao- «ox 361. Bedna seja se vrši vsako tre- m- "1 Pr®ds.edaik Jakob Pirman, tjo nedeljo v katoliški šoli. : Wen on a, ni. Tajnik Frank Bezovšek, 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. x 76- Za8toPnik Karol Brunski, box — Predsednik Mihael Setnikar, 6305 J98. ~ BeJna mesečna seja se vrši vsa-Glass Ave. N. E. Tajnik Joseph Buss, ko , _ 6fil9 Bonna Ave. N. E. Zastopnik Jer- L 61* YiUn«m-nej Knaus, 6129 St. Qair Ave. N. E. J®^ Chl0- ~ Predsednik Lovro Žunič, Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo b' 241' Yo0u)n1^sti>W°' TaJ, Jokn Jei" v Knausovi dvorani. Za8toPxnik .John Jerman, 29. Društvo sv. FrančlAca SaL, Joliet, J01.24.1: »edna meseč seja se vrši vsa DL - Predsednik Martin Težak, 1201 k® tretjo nedeljo na 1267 W. Federal Hickory St. Tajnik John Lekan, 406 St" v Timhns dvorani. Marble St. Zaatopnik Joseph Legan, 62- Društvo sv. Petra in Pavla, Bra-209 Indiana 8t. Bedna mesečna seja se m- — Predsednik Frank Drašler, vrši vsako prvo nedeljo v stari šolaki 268 Wabash Ave. Tajnik Louis Schiltz, dvorani. box 167. Zastopnik Anton Križan, box 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mle*. 22. — Bedna mesečna seja se vrši vsa- — Predsednik Mihael Majerle, 7. Chest- ko prvo nedeljo v Geo. Staudohar dvo-nut St., Tam loc. Tajnik John. B. Stei> r*11^ bent z, 2008 Calumet Ave. Zastopnik 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, John B. Sterbentz, 2008 Calumet Ave. Ohio. Predsednik Anton Globokar, 3612 Belna seja se vrii vsako drugo nedeljo! E. 82 St. S. E. Tajnik John dustaršič, v eerkveni dvorani. j 7718 Iseler Ct. S. E. Zaatopnik Frank 32. Društvo "Jezus Dobri Pastir," j Jernejčič, 3550 E. 81. St. S. E. — Bed-Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph; na meseč. seja se vrši vsako drugo ne-Pašich, B. B. 21, Enumclaw, Wash. Taj- deljo v M. Pluth dvorani, nik Joseph Malneriteh B B. No 1 box j <54. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — 70. Zastopnik Joseph Malnentch B. B. Predsednik Josip Kolakovič, 47 Ches-No. 1, box 70 Bedna seja se vrši vsa- man Ave. Tajnik John Skoff, 13 Gan-ke četrto nedeljo v društveni dvorani. gter 8t. Zastopnik Frank Skrlin, 312 T i Butler St. - Bedna meseč. seja se vrši , Predsednik Peter Balkovec, 1 V8ako drugo nedeljo št. 28 Bridge St.B 5206 Dresden Alley. Tajnik John Fi-! . ;.m ^ JTarw^a lipčič, 5145 Carnegie Street. Zastopnik!. "T* f^^Sf^" Josip Pavlakovič, 54 Low Boad, Sharps- Z ~ Pjf^^ Anton Gohčnik, burg. Pa. Bedna seja se vrši vsako i238 FloTjda' 8t Ta^nik John bolnik, prvo nedeljo v K. S. domu. ! 511 Park Str- Zastopnik Fr. Franšich, 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan- 318 So- Pierce St. — Bedna meseč. seja sas City, Kans. — Predsednik Mat. Ma- 36 vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni jer, 426 N. 6th St. Tajnik Peter Ma-1 dvorani, 4th Ave. jerle, 322 Ann Ave. Zastopnik John Bi- 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, žal, 416 N. 5th St. Bedna meseč. seja' Pa. — Predsednik M. Matjasich, 556 So 3rd St. Tajnik M. __ 3rd St. Zastopnik Joseph Kombich, 542 So. 3rd St. — Seja s* vrii vsako tretjo nedeljo v druitv. dvorani sv. Al. 68. Druitvo sv. Barbara, Manor, Pa. — Predsednik Joe. Boltič, box 8, Madison, Pa. Tajnik John Terbots, box 276, Manor, Pa. Zastopnik John Trbots, box 276, Manor, Pa. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Westmoreland City, Pa. 69. Druitvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont — Predsednik Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave. Tajnik Math Urich, 3409 N. 5th Ave. Zastopnik Jakob Sta riha, 1711 N. 6th Ave. — Bedna meseč seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik John Lukežič 2217 So. 2nd St. Tajnik John Mihelčičj 2842 So. 7th St. Zastopnik Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo. 7L Društvo sv. Anton Pad. Crab-tree, Pa. — Predsednik: Jos. Pnšič, box 266. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, box 92. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb dvorani. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. ■ ■ Predsednik George Peternel, box 925. Tajnik Louis Perušek, box 441. Zastopnik John ščurek, box 571.—Bed na mesečna seja se vrši vsako drugo ne deljo v Fr. Virant dvorani. 73. Društvo sv. Jurja, Tolucca, HL — Predsednik Josip Bosich, box 101. Tajnik Matija Pavletieh, box 238. Zastopnik St. Polich, box 550. — Bedna seja se vrši vsakega 18. v mesecu v prostorih St. Policha. 74. Društvo sv. Barbare Springfield, TiUnnl«. — Predsednik Anton Kužnik, 1201 So. 19th St., Springfield 111. — Tajnik John Kulavic, 1916 E. Stuart St. Zastopnik Jos. Grubel-nik, 1831 So. 15th St. — Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani. 75. Društvo Vit. sv. Matina, La Salle, I1L — Predsednik Josip Berglez, 1227 -—3 rd St. Tajnik John Novak, box 173 Zastopnik Josip Barborič, 1202 First St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Anton Sve tina, 1212—First St. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. — Predsednik Lovrenc Kotar, box 246. Tajnik John Osolin, box 492. Zastopnik Anton Bokal, box 552. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, Illinois. — Predsednica Matilda Duller, 1856 W. 23. St. Tajnica Mary Kobal, 2040 W. 22. Place. Zastopnica Anna Schneller, 2021 W. 22 Street. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pom., Waukegan, HI. — Predsednik John Zalar, 1021 Sheridan Boad, N. Chicago. Tajnik Math Jereb, 1416 So. Sheridan Bd. Zastopnik Frank Grom, 1363 So. Sheridan Bd. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanatovi dvorani. 80. Društvo Marije Cist Spoč., So. Chicago, IU. — Predsednica Uršula Ku-čič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Angela Gorenc, 9517 Ewing Ave. Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.—Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani. 81. Društvo Marije 8edem žalosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Maria Lokar, 4823 Hatfield St. Tajniea Jo-sephina Fortun, 4822 Plum Alley. Zastopnica Ana Golovič, 6 Martha St., Etna, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. Domu. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kana. — Predsednik Frank Gartnar, B. B. 2, Cherokee, Kans. Tajnik Anton Skubitz, B. B. 2, box 67, Pittsburgh, Kans. Zastopnik Frank Spehar, B. B. 2, Pittsburgh, Kans. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Spe-harjevi dvorani. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain. Mich. — Predsednik Ju-raj Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Tajnik Victor Badoševič, box 56. Zastopnik Josip Pintar, box 458, Painesdale, Mich. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v finski dvorani. 86. Društvo M. Cist. 8poč„ Lorain, O. Predsednica Barbara Jakopin, 1682 E. 33. St. Tajnica Vida Kumše, 1735 E. 33rd St. Zastopnica Johana Svete, 1780 E. 28th St. — Bedna meseč. se ja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani. —"" -»»»»PIU* A101S U- rešnik box 192. - Bedni meseč. seja dvoraniV8a dn*° * Cirij 95. Druitvo sv. Alojzija, Broughton, oTo ~~ Pred8eda* Frank Morauc box 218. Tajnik Anton HM 86. Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. — Predsednica Terezia Potočnik, 674 Ahsay Ave. Tajnica Apo-lonia Mrak, 420—6th St. Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domn. 87. Društvo sv. Antona Padov. Joliet, I1L — Predsednik Math Judnich, 1307 N. Broadway. Tajnik Math Vidmar 205 Moran St. Zastopnik John Grabri-jan, 1613 Elizabeth St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Druitvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich. Tajnik Steve Panijan, P. O. Copper City, Mieh. Zastopnik Steve Panijan, P. O. Copper City, Mich. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mat o Belavič, 46 Bridge St. Tajnik John Kulišič, 376 Butler St. Zastopnik Ivan Lonča-rič, 376 Butler St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Bennett, Pa. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, 80. Omaha, Neb. — Predsednik Martin Der-ganc, 5116 So. 22 St., Tajnik Frank Kompare, 2201 Madison St. Zastopnik Joseph Gerdun, 4218 So. 27th St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Schlitz dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-kin, Pa. — Prgdsednik Math Kozan, 332—3rd St. Tajnik L. Blažina, box 203, Bankin, Pa. Zastopnik Frank Habič, 327—4th St., Bankin, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Hrv. Cerkv. dvorani. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, P».—Predsednica Ljuba železnak, 4915 Butler St. Tajnica Maria Novogradac, 4820 Harrison St. Zastopnica Maria Ko-stelac, 4917 Plum Alley. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo na Benet, Pa. 93. Društvo Friderik Baraga, Chis-holm, Minn. — Predsednik John Koče- r, box 422. Tajnik Peter Staudohar, 203 Central Ave. Zastopnik Math Knaus, 216 W. Oak St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v L. Kovačevi dvorani. 94. Društvo Marije Zdrar;o bolnikov, Sublet, Wyo. — wedsednik John Krumpačnik, box 61. Tajnik Jernej .w 7,----Ipavec, boš i". Zastopnik Jacob 3rulc, box 197. Bedna meseč, seja se vrši vsako drugo nedeljo v društv. dvorani. p ?"?tvo " ^bare, Kajrlor, Pa. Predsednik Nick Zvonarič, Semhiole, Tajnik A-nton Hren, 8eminole, Pa. Zastopnik Anton Hren, Seminole, Pa. Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 97. Društvo sv. -Barbare, Mt. Olive, S?'« Pr?d8edl»k Prank Vukelič, box 724. Tajnik Ant. Goršič, box 781. Za-stopnik John M. Knes, P. O. Mt. Olive, Hl. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Bock-daie, 111. — Predsednik Anton Oberstar, 120 Moen Ave. Tajnik Joseph Snedec 115 Davis Ave. Zastopnik Joseph Bošt-jančič, 143 Moen Ave. — Bedna meseč seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Ma-vričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik Anton Težak, box 35. Tajnik Jacob Lončarič, box 195. Zastopnik Anton Nemanieh, box 148._ Bedna meseč. seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v P. Barbolio dvorani. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik John Piškur, 2937 Elyria Ave. Tajnik Henrik Kompare, 1709 E. 29th St. Zastopnik John Juha, 1794 E. 29th St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani. 102. Druitvo "Novi Dom", Newark, N. J. — Predsednik Joseph Stem-bal, 73 Newark 8t. — Tajnik Joseph Stembal, 23 Norfolk St. Zastopnik John Intihar, 21 Webster St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v J. Stembala prostorih. 103. Društvo sv. Jožef/ Milwaukee, Wis. Predsednik Math Sekula, 48th Ave. in Hadley Place. Tajnik Louis Sekula, 465—52. Ave., West Ailis, Wis. Zastopnik Frank Anzelc, 203 Lake St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v eerkv. dvorani. 104. Društvo Mar. čist. Spoč., Pueblo, Colo. — Predsednica Anna Princ, 1222 Taylor Ave. Tajnica Julija Kraševec, 1237 Eiler Ave. Zastopnica Mary Kra-šovec, 207 Northern Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. Luksetič dvorani. 105. Društvo sv. Ane, New York, N. — Predsednica Fanny Keršmanc, 418% E. 9th St., New York. Tajnica Mary Kompare, 355 So. 4 St., Brooklyn, N. Y. Zastopnica Josephine Kerč, 424 E. 9th 8t., New York — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v navadni dvorani. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, HI — Predsednica Maria Setina, 1011 N. Chicago St. Tajnica Maria Flajnik, 105 Indiana St. Zastopnica Elizabeth Grayhaek, 1012 N. Broadway 8t.—Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v šolski dvorani. 109. Društvo sv. Družine Alliqulppa, P». — Predsednik Jurij Smrekar, box 71. Tajnik John Jager, box 137. Zastopnik Jacob Grželj, box 71. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Frank Bertoncel, 147 Center St. Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St. Zastopnik Joseph Pod-pečnik, box 225. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v N. Dor-miša prostorih. 111. Društvo sv. Brca Marije, Barberton, Ohio. — Predsednica Frances Bertoncel, 147 Center St. Tajnica An-tonia Bataj, 513 Forst St. Zastopnica Jera Podpečnik, box 225. — Bedna meseč seja se vrši vsako drugo nedeljo v J. Lekšan dvorani. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. — Predsednik Paul Bukovich, box 462. Tajnik Joseph Agnich, box 266. Zastopnik Joseph Pešel, box 165. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo stari cerkvi. 113. Druitvo sv. Boka, Denver, Colo. — Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark-son Street. — Tajnik Alojz Andolšek, 5173 Clarkson St. Zastopnik John Turk, 4920 Pearl St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo ob 9 uri dopo-ledne na 4881 Washington 8t. 114. Društvo Marije Milost. Polne, Steelton, Pa. — Predsednica Ana Petrie, box 10 Bressle^, Pa. Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd St., Steelton, Pa. Zastopnica Mary Starašinič, 764 So. 2nd St., 8teelton, Pa. — Bedna meseč seja se vrši vsake tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani. 115. Druitvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. — Predsednica Maria Mile, 415 Ann Avenue. — Tajniea Mary Maurin, 449 Ferry St. Zastopnica Ana dajnič, 322 Ann Ave — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nede[jo v Slovenski dvorani. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. — Predsednik Charles Leekovee, 541 Jefferson St. Tajnik Frank Petkovšek, 585 Mill St. Zastopnik Fr. Gre-gorka, 2 E. Cassler St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. 119. Druitvo Marije Pom., Bock-dale, HI. — Predsednica Frances Lozar, 115 Davis Ave. Tajnica Mary Kostelec, 509 Moen Ave. Zastopnica Lucija Bib-nikar, 120 Moen ave. — Bedna meseč. seja se vrii vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani. 120. Druitvo sv. Ane, Forest City, Pa. — Predsednica Fanny Susman, box 611. Tajnica Mary Spec, box 611. Zastopnica Paulina Osolin, box 492. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Mestni dvorani. 121. Druitvo Marije Pom., Little Falls, N. Y. — Predsednica Katie Kavčič, 1 Danube Lane. Tajniea Jenny škof, 39 Danube St. Zastopniea Mary Susman, 4 William St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo 18 Seeley St. 122. Druitvo sv. Jožefa Bock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Ferlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Bock Springs, Wyo. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Maria Hoge, B. F. D. 2, box 11%. Tajnica Josephine Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Zastopnica Johana Butar, box 482. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Dolenc, box 24. Tajnik Peter Dolenc, box 163. West Mineral, Kans. Zastopnik Peter Benda, box 328, West Mineral, Kans.— Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v P. Bussel dvorani. — Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox Av, N. Chicago, ni. Tajnica Mary Pet kovšek, 1101 Preseott ave., N. Chicago, 111. Zastop Mary Lukančič, 830—10th St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v šolski dvorani. 128. Druitvo sv. Barbare, Etna, Pa. — Predsednica Ana Novak, 37 Sycamore 8t. Tajnica Johana škoff, 13 Gan-ster St. Zastopnica Johanna škoff 13 Ganster St. — Bedna meseč. seja se vrii vsako zadnjo nedeljo ni 37 Sycamore St. 129. Druitvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Katarina Schweigar, 5637 So. 23rd St. Tajnica Maria Kompare, 2201 Madison St. Zastopnica An tonia Jakšič, 1427 N. 23rd St. — Bedna meseč. seja se vrši vsake drugo nedeljo na 5637 So. 23rd St. 130. Društvo sv. Pavla, DeKalb, m. — Predsednik Paul Kaisher, 1409 State St. Tajnik Math Kaisher, 1112 State St. Zastopnik Frank Mrlak, box 203. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1409 State St. 131. Društvo Marije Bož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-lich. box 155. Tajnik John Boblek box 14. Zastopnik Frank Miklič, box 27B. — Bedna meseč. seja vrši vsako četrto nedeljo v S. D. D. dvorani. ' 132. Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Zrzovi, B. 8, box 45, Pittsburgh, Kans. Tajnik Frank Kerne, box 283. Zastopnik Anton Katzman, box 514. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. — Predsednica Ana Kac-marčik, 314 E. Thomas St. Tajnica Helena Marinčič, 215 So. West St. Zastopnica Maria Mukavec, 207 Baundry St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavic dvorani. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. — Predsednica Viktoria Zore, 726 Haugh St. Tajnica Antonia Kos, 702 Holmes ave. Zastopnica Karolina Sto-nich, 765 Holmes Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 135. Društvo sv. Cir. in Met., Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Anton Erchul, box 214. — Bedna meseč. seja se vrši vsake četrto nedeljo v A. Indihar dvorani. 136. Druitvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik Alouis Koščak, box 16. Tajnik Frank Perovšek, box 10. Zastopnik Joseph Pekolj, box 12. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v šolski dvorani. 137. Društvo sv. Ant. Pad. Aurora, Minn. —.Predsednik Anton Jelnikar, box 361, Tajnik Anton Zaletelj, box 468 Zastopnik Anton Markovič, b. 144. — Bedna meseč. seja se vrši viako prvo nedeljo v S. D. D. dvorani. 139. Društvo sv. Ane, LaSalle, m.— Predsednica Johana Brudar, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd St. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 140. Društvo sv. Bozalije, Springfield, ni. — Predsednica Ivana Bučar, 1009 So. 15. 8t. Tajnica Alojzia Kužnik, 1201 So. 19th St. Zastopnica Boža Ku-lovič, 1916 E. Stuart 8t. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. šoli. 143. Društvo sv. Janeza Krst., Joliet, m. — Predsednik Joseph Grill, 1208 N. Broadway. Tajnik Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago, St. Zastopnik Jos. J. Pleše, 911 N. 8cott St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli. 144. Društvo sv. Cir. in Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Math June 609 N. Water St. Tajnik Frank Miko-lič, B. B. No. 1. Zastopnik Mihael Progar, 1413 N. 8th St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 145. Druitvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. —i Predsednik Nikolaj Kle-pec, 1834-3rd av. Tajnik Ignac Krklec, 1832—3rd Ave. Zastopnik Frank Bro-zich, 1527—2nd Ave. — Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerk. dvorani. . 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O. -Predsednik John Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnik Math Zakrajšek, 3528 E. 82nd St. Zastopnik Jos. Lekan, 3556 E. 80. St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani. 147. Društvo Marije Pom., Pa. — Predsednica Katarina Blažina, box 203. Tajnica Ivana Halovanič, 230 3rd St. Zastopnica Dorothy Slobodnjak, 314 Hawkins Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. — Predsednik Janos Dominko, 184 Spruce St. Tajnik Bev; M. J. Golob, 44 Butler Ave. Zastopnik Bev. M. J. Golob, 44 Butler Ave — Bedna me seč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani. 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, O. —Predsednica Marija Sustaršič, 7718 Issler Crt. 8. E. Tajnica Mary Sadar, 3529 E. 81st St. S. E. Zastopnica Mary Peskar, 8001 Aetna Bd. S. E. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tr«tjo nedeljo v mesecu v Šolski dvorani 151. Društvo sv. Družine, Indianapolis, Ind. — Predsednik Jernej Stanfelj, 744 Hough St. Tajnik Frank Luzar, 760 Hough St. Zastopnik Jos. Bolih, 755 Warman Ave. Bedna meeeč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Hribarjevi dvorani. 152. Društvo sv. Mihaela, 80. Deer-ing, I1L—Predsednik Ivin Kralj, 10751 Calhoun Ave. Tajnik Luka Matanič, 10840 Torrence Ave. Zastopnik Ivan Tomical, 10812 Torrence Ave. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo. 153. Društvo sv. Jeronlma, Canons-burg, Pa. — Predsednik Frank Kirn, box 111. Tajnik in zastopnik John Pel-han, box 174, Houston, Pa. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo. 154. Društvo Marije Majnika, Peoria, 111. — Predsednik Jos. Kocjan, 2501 So. Adams St. Tajnik Joe Kuhel, 313 Warren St. Zastopnik Math Papich, 314 Easton Ave. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo dop. ob 9. uri v Marony Hall, 2206—8 So. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.) 156. Društvo sv. Ane, Chlsholm, Minn. — Predsednica Mary Barkovieh, box 586. Tajniea Kath Staudohar, 117 Birch St. Zastopnica Frances Petrich, 226 Maple St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Ljud. čitalnici. 157. Društvo Kraljice Majnika, Sheboygan, Wis. — Predsednica Paula Klin c, 1222 Alabama Ave. Tajnica Mary Prialand, 723 Georgia Ave. Zastopnica Ivana Susha, 933 Indiana Ave. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo 1 sredo v mesecu v cerkv. dvorani. Hoetetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur- bančič, box 114. Tajnik Josip- 2abkar, box 162. Zastopnik Anton fehkar, box 162. — Bedna mesečna seja se vrii vsako četrto nedeljo. 159. Droitvo sv.--- . Colo. —■ Predsednik John Kristan, box 67. — Tajnik Andrej Milavec, box 68. Zastopnik Štefan Slavec b. 136. — Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo as-deljo v kompanijski dvorani. 160. Društvo Marije Čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsednica Paulina Dergane, 506 Ohio Ave. — Tajnica Julija Bodina, 6 So. 1st St. — astopniea Ana Jakopčič, 521 Ohio Ave. — Bedna mesečna seja se vrii vsako prvo nedeljo v prostorih na 506 Ohio Ave. OPOMBA* Gg. društveni tajniki so naproie-ni, da poročajo takoj vsako premembo naslova in sicer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu "Glasila K. 8. K. Jednote''. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. IC. S. K. J., ALLEGHENY. PA. 0 Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Doma, 67 in Bntler St., Pittsburgh, Pa. Uradaiki za leto 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trem push, 4628 Hatfield St., Pittsburgh. Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokielj, 672 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v druitvo od 16. do 50. leta; posmrtninn je $1000., 8500. ali $260. Naše druitvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Gangl, 4728 Plum alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do ozdravi. Stavbinsko in posojilno društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, DL Domače podjetje. Ustanovljeno in inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne uloge in po-sojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor-nega načina pri hranjevanju! Rojaki irven Chicaga I — Pišite za pojasnila 1 Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Martin Nemanieh, blagajnik. Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PhiatalM Isriees j Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St 1 Corner CUy St., JOLIET, ILL. Urn4 zraven slov. earlrve. Uradne ure: 10—1J; S—4; T—8. Chicago telefon: Dom 2191 L. Pošljite sedal vaš denar v stari kra| brzojavnim potom Brzojavne pošiljatve so sledeče: za. 100 K. *17 — X. 200 $31 — K. 300 $45 — K. 500 $73. —S tem so vsi stroški plačani.— Denar bode izplačan „ v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo £e 6. nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. PEODAJEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL < EXCHANGE BANK 1334 W. 18tta St., CHICAGO, ILLINOIS (Mednarodna menilnična banka)