NA SEJI OBČfNSKE KONFERENCE SZDL
Pot spominov in tovarištva ter III. samoprispevek
Ni naključje, da je naša občinska konferenca SZDL na seji 28. marca obravnavala tudi poročilo o gradnji Poti spominov in tovarištva — spomenika junaškemu boju Ljubljančanov med II. svelovno vojno. Prišel je namreč letni čas, ki dopušča nadaljevanje del na prostem. Do konca lanskega leta jc bilo zgrajenih 27.171 metrov (e poti, do 9. maja prihodnjega leta, ko bomo slavili 40. obletnico osvoboditve našega mesta, pa bi morali urediti še 6.652 metrov trase. Letos naj bi pričeli gradili še zadnjih šesl odsekov in dokončati dva, pričeta že v lanskem letu, tako da bi bila celotna Pot spominov in tovarištva predana na-menu do 9. maja 1985.
Te podatke in še nekatere druge je nanizal Ivan Stih, pod-predsednik odbora za gradnjo Poti spominov in tovarištva, ki je v nadaljevanju orisal tudi priza-devanja v mestu in v občinah, da se ta pot dokončno uredi do načr-tovanega datuma. Zdaj je že mo-goče reči, da bo to uresničljivo, čeprav še niso urejene vse lastni-ške zadcve, pa tudi denar ne pri-teka povsem po načrtih. Kot je povedal Srečko Čož, predsednik odbora podpisnikov samouprav-nega sporazuma o gradnji Poti spominov in tovarištva v naši ob-čini, smo lani zbrali le 32 odstot-kov dogovorjenega denarja, sa-moupravni sporazum pa je pod-pisalo le 41 odstotkov ozdov v občini, kar pomeni, da jih več kot 100 stoji ob strani.
Tudi letos naj bi podobno kot prejšnja leta pri gradnji Poti spominov in tovarištva s prosto-
voljnim delom sodelovali dijaki Ijubljanskih srednjih šol, mla-dinci, organizirani prek OK ZSMS in OO ZSM, gojenci Ka-detske šole za miličnike, pripad-niki JLA Ijubljanskega armad-nega območja in še drugi.
Predsedstvo MK SZDL je tudi podprlo predlog odbora za grad-njo poti, ki predlaga, da bi ozele-nili celotno traso, in sicer v obliki drevoreda. Združili naj bi akciji za posaditev 88 dreves v spomin tovariša Tita in akcijo za ozeleni-tev PST. Drevesa naj bi posadile krajevne skupnosti, po katerih pot poteka, tiste pa, ki te tnožno-sti nimajo, pa naj bi zasadile 88 dreves. Zdaj raste že 1300 dre-ves posajenih v ta namen, vseh skupaj pa naj bi jih bilo okoli 5 tisoč. To zamisel so delegati naše OK SZDL podprli, hkrati pa menili, naj se občinska konfe-renca SZDL dogovori s krajev-
nimi konferencami, kako bo ta akcija potekala.
Na tej seji so delegati obrav-navali tudi gradnjo objektov družbenega standarda iz pro-grama III. samoprispevka. Spre-jeli so stališča in sklepe predsed-stva naše OK SZDL glede grad-
Delegatka Pia Kuharič Mahkovec iz KS Selo je v imenu te KK SZDL povedala, da se pri njih ne strinjajo s po-budo za novo himno, temveč menijo, naj ostane sedanja himna. Sodijo tudi, da se v naši občini nismo dovolj hitro odzvali na scenarij glede praznovanja dneva mladosti. Ponovno je zastavila vpraša-nje, kdaj bo zgrajen podhod pod železni$ko progo v po-daljšku Proielarske ceste, saj se je pred nedavnim na Poko-pališki cesti ob zaprtih zapor-nicah zgodila nesreča, ki je terjala življenje devetletne deklice.
njetehobjektov vobčini, ki paso jih še dopolnili v razpravi. Kon-ferenca je pooblastila predsed-stvo, da na podlagi dogovorov, sprejetih na ustreznih organih, pripravi predlog, do katerih sprememb naj bi prišlo pri grad-
nji poslopij iz III. sampprispevka v občini. Navzoči so tudi opozo-rili naše delegate v skupnosti III. samoprispevka, da se morajo redno udeleževati sej, hkrati pa so tudi dali pobudo, da mestna in občinske zdravstvene skupnosti oblikujejo stališča glede sofinan-ciranja zdravstvenih objektov b samoprispevka.
Potrjeno je bilo tudi vseh 20 kandidatov za dobitnike priznanj OF, ki jih je prediagala konfe-renci kotnisija za odlikovanja in žirija za priznanja OF pri pred-sedstvu OK SZDL. Delegati so tudi soglasno potrdili zaključni račun OK SZDL in na predlog sekretarja te družbene organiza-cije^Marka Rotha sprejeli drugo inačico (v obravnavi sta bili dve) finančnega načrta za Ieto 1984, ki je usklajena z denarnimi mož-nostmi. Marko Roth je poudaril, da ima OK SZDL v letošnjem letu na voljo izredno malo denar-ja, kar bi utegnilo imeti neu-godne posledice za delo. Izčr-pane so vse notranje rezerve, saj smo edini v Ljubljani zmanjšali število administrativno tehničnih delvcev, profesionalnih funkcio-narjev in število izhajanj Naše skupnosti. Sprejetih pa je bila še vrsta drugih ukrepov, ki naj bi porabo denarja karseda zmanj-šali.
DARJA JUVAN