PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o*	cc
2 *
O G) C O	*
£ L.
c
o o v
u r i-
0
1
1
c
m
33
'c j> o
n
c_
31
I
u
n-: Z •—!
5
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 139 (12.771)
Trst, sobota, 13. junija 19£
G4
?0
Lahko
Na dvodnevnem zasedanju Atlantskega sveta v Re:
559
lije)
o
-G
o-
3>
3>
723
verjamemo
horoskopu?
SANDOR TENCE
Volilna kampanja se je zaključila, tako kot se je začela, v znamenju dolgočasja in v klasičnem razpoloženju, v katerem vsi tekmujejo pod lastno zastavo v polemiki ter predvsem v konkurenci proti ostalim. To pač sodi v dolgoletno prakso proporčne-ga volilnega sistema, ki po eni strani povzroča močno razpršitev glasov, po drugi pa zagotavlja vsem političnim subjektom proporčno in kar se da demokratično zastopstvo v novem parlamentu. O bodočih vladnih koalicijah se bo torej, kot vedno, odločalo po volitvah in ne prej, kot se dogaja v drugih zahodnih državah, kjer je dosti strank in kjer državljan ob stranki glasuje tudi za vladno zavezništvo.
Jutrišnje volitve so vsekakor, ne glede na predvideni potek volilne kampanje, zelo pomembne. Na kocki niso samo bodoča ravnotežja med strankami, ampak tudi in morda predvsem to, kakšno vlado bomo imeli po 15 juniju: ali koalicijo, ki se bo še bolj kot v preteklosti naslanjala na Krščansko demokracijo, ali pa vlado, ki bo lahko pogumno odprla nova in naprednejša politična obzorja. Tajnik KD Ciriaco De Mita je skušal vseskozi de-magoško vsiliti tej volilni kampanji »ritem in vsebino« iz leta 1948, ko se je De Gasperijeva stranka predstavljala volivcem kot edina zvesta zaščitnica ne samo splošnih demokratičnih vrednot, ampak tudi verskih in družinskih idealov, ki so globoko zakoreninjeni v določenem javnem mnenju. Morda je De Mita tudi tokrat, kot pred štirimi leti, ko je KD doživela volilno katastrofo, delal račune brez krčmarja in bodo volivci jutri in v ponedeljek izpričali, da KD ni več osrednja os političnega sistema.
Levičarske in laične stranke so odklonile demokristjanski manever, vseeno pa se tudi tokrat predstavljajo javnosti na zelo različnih »valovnih dolžinah« in tudi precej skregane med sabo. Komunisti so se med volilno kampanjo precej jasno opredelili za levičarsko alternativo s KD v opoziciji, socialisti in laiki pa se zavzemajo za okrepitev tako imenovanega laično-socialističnega pola, za razvoj tiste tretje politične sile, ki bi se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
NATO je končno pristala na odpravo vseh raket z evropskega prizorišča
Po trimesečnem pogajanju so osvojili razorožitveni predlog sovjetskega voditelja Gorbačova
REVKJAVIK Atlantski svet je ob koncu dvodnevnega zasedanja v Rey-kjaviku prižgal zeleno luč za sporazum o odpravi jedrskega orožja iz Evrope in s tem skoraj v celoti sprejel zadnji razorožitven predlog sovjetskega voditelja Gorbačova. Evropa je torej zaključila trimesečno pogajanje, ki se je toliko razvleklo predvsem zaradi izredne skeptičnosti bonske vlade. Začela se je torej nova era v razorožitvi, doslej so namreč pogajalci vselej razpravljali o zmanjšanju, odslej dalje pa bo govor, o odpravi jedrskega in konvencionalnega arzenala obeh supersil. Besedo bodo sedaj prevzeli ameriški in sovjetski pogajalci v Ženevi, ki lahko sklenejo zgodovinski sporazum in zgladijo pot ponovnemu srečanju med Reaganom in Gorbačovom. Najvišja predstavnika ZDA in SZ bosta zato zelo verjetno že letos podpisala dokument, ki bo predvideval odstranitev vseh raket z dometom med 500 in 4500 kilometri z evropskega prizorišča.
Spomladansko zasedanje Atlantskega sveta je pozitivno odgovorilo tudi na predlog glede načina vodenja novih pogajanj za novo ravnovesje na najnižjem nivoju za konvencionalno orožje. Na zasedanju so dosegli spora-
zum med zahtevo Američanov, da bi se o konvencionalnem orožju pogajali le zastopniki držav atlantskega in varšavskega pakta in zahtevo Francozov, da bi v ta proces vključili tudi vse evropske nevtralne in neuvrščene države. Kompromisni sporazum predvideva ustanovitev dveh ločenih pogajalskih skupin eno na predlog ZDA, drugo na predlog Francije -	, ki pa
bodo obe vključeni v sklop Konference za sodelovanje in varnost v Evropi.
Kljub temu pa ostajajo med ameriškimi in sovjetskimi predlogi še pomembne razlike. Največja je nedvomno v tem, da se NATO ne namerava odpovedati 72 raketam pershing 1-A. Te so sicer last nemške vojske, izredno lahko pa jih je opremiti z ameriškimi jedrskimi konicami. Druga sporna točka pa je glede namestitve 100 raket, ki naj bi jih velesili lahko obdržali na izvenevropskih ozemljih. Američani bi seveda radi postavili te rakete na Aljasko, kar pa je za Sovjetsko zvezo težko sprejemljivo. Verjetno bodo delegaciji v Ženevi končno pristali na kompromisni rešitvi, po kateri se bos-tadržavi enostavno odpovedali vsem raketam srednjega dometa.
Reagan v Zahodnem Berlinu
NA 2. STRANI
Nadaljuje se zmagoslavna pot britanskih konservativcev
Thatcherjeva bo še naprej vladala z absolutno večino
LONDON Margaret Thatcher je gladko zmagala na včerajšnjih predčasnih političnih volitvah v Veliki Britaniji in s tem postavila nov rekord: nihče ni doslej v Veliki Britaniji ostal na stolčku ministrskega predsednika tri mandatne dobe. Končni izidi so bili precej različni od prvih projekcij, ki so napovedovale sicer zmago konservativcem, a z majhno razliko. Zmaga je bila namreč veliko bolj prepričljiva. Laburistična stranka je včeraj sicer pridobila 21 poslanskih mest, od konservativcev pa laburiste še vedno ločuje pravi prepad, to je 147 poslancev. Kot sneg na soncu so se razblinila tudi upanja social-demokratsko-liberalne koalicije, ki si je želela, da bi bila v novem parlamentu jeziček na tehtnici. V jrovem parlamentu bo imela le 22 poslancev. Čeprav je skoraj vsak četrti volivec oddal svoj glas koaliciji, je tako »železni zakon« unino-minalnega sistema določil, da ima koalicija desetkrat manj poslancev od laburistov, ki imajo le osem odstotkov več glasov. Izmed ustanoviteljev socialnodemokratske stranke bo le David Owen,
Tudi »banalni dogodki« povod za narodnostno mržnjo v Bocnu
NA 3. STRANI
ki je bil zunanji minister v Callaghanovi laburistični vladi, sedel v novem parlamentu, druga velika voditelja koalicije (Roy Jenkins, Shirley Williams) pa bosta ostala doma.
Za laburističnega voditelja Neila Kinnocka je bila prejšnja noč res žalostna, saj ni štiriletni trud obrodil zaželenega sadu, čeprav je njegova stranka zabeležila pomembne volilne uspehe na Škotskem, na severu Anglije in v Walesu. Poglablja se tako brezno med razvitim jugom in nerazvitim severom, ki ga pesti izredno huda gospodarska kriza.
Britanci so se torej odločili za konservativce, ki bodo še naprej privatizirali britansko gospodarstvo. Nič čudnega torej, če je vrednost delnic na londonski borzi v eni sami noči poskočila za 8 milijard funtov (16 tisoč milijard lir). Volivci tudi očitno ne marajo laburistične zamisli o enostranski jedrski razorožitvi in bo Thatcherjeva branila deželo s svojim jedrskim arzenalom vsaj do konca tega stoletja.
DOKONČNI REZULTATI
STRANKA	SEDEŽI	ODST.
Konservativci	376	42,3
Laburisti	229	30,8
Socialdemokratsko-		
liberalna koalicija	22	22,5
Drugi	23	4,4
EGS podpira težnje o večji gospodarski izmenjavi z Jugoslavijo
BRUSELJ Jugoslovanske ocene, da je treba nujno povečati obseg in kakovost blagovne izmenjave znanstveno tehnološkega in finančnega sodelovanja ter vzpostaviti višje oblike sodelovanja Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo, so naletele na razumevanje visokih funkcionarjev Evropske skupnosti in predstavnikov gospodarstva in sindikalnih organizacij držav dvanajsterice, s katerimi se je pogovarjala delegacija Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Partnerji v EGS z razumevanjem spremljajo jugoslovanska prizadevanja, ki zadevajo gospodarsko stabilizacijo, oživljanje ekonomske rasti in še posebej povečanja izvoza.
Namen obiska delegacije Gospodarske zbornice Jugoslavije je bil vzpostaviti kar najneposrednejši stik z gospodarskimi krogi EGS in s tem poudariti zainteresiranost Jugoslavije, da kot neuvrščena evropska sredozemska država v razvoju krepi sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo. V vseh pogovorih so največ pozornosti namenili pogajanjem o prihodnjem trgovinskem in finančnem sodelovanju Jugoslavije in dvanajsterice.
Poslovneži iz EGS so ocenili kot povsem utemeljene jugoslovanske težnje po izboljšanju kakovosti in obsega gospodarskega sodelovanja ter povečanju izvoza, da bi tako ne samo uravnotežili izmenjave, temveč da bi lahko tudi več kupovali, posebej tehnologijo iz držav EGS. (dd)
Ker nimajo papirja... bodo odložili proces
BENETKE — Zveni skoraj neverjetno, a zaradi pomanjkanja navadnega fotokopirnega papirja bodo maxiproces proti 264 beneškim pristaniškim delavcem zelo verjetno prenesli. Dokumentacija o preiskavi obsega namreč kar 15 tisoč strani, vsi odvetniki pa imajo pravico, da razpolagajo s popolnim gradivom, saj lahko le tako uspešno branijo svoje varovance.
Toliko papirja pa zaenkrat v sodnem uradu nimajo. Ni pa še niti jasno, kdo bo plačal račun za nabavo potrebnega fotokopirnega papirja. V pričakovanju... papirja je medtem predsednik sodišča sklenil, da bo sodišče na lastne stroške nakupilo več paketov papirja, da bi v pričakovanju ministrskega odloka, ki bo omogočil nakup, vsaj delno zadostili potrebam.
Ob takem zapletu postane celo obtožnica manj zanimiva. Beneške pristaniške delavce obtožujejo številnih kaznivih dejanj od poneverbe, goljufije, nasilja do žalitve uradnih oseb. Preiskovalni sodnik Fojadeli je kot kaže temeljito opravil svoje delo, a za nekaj časa povsem zaman, saj ni računal, da se bo vse zapletlo zaradi navadnega fotokopirnega papirja. Marsikdo se lahko sedaj upravičeno sprašuje, ali ni ta zaplet prav tako »žaljiv« za italijansko sodstvo.
Na 17. rednem občnem zboru ZSŠDl
Odo Kalan potrjen za predsednika
NABREŽINA Na sinočnjem 17. rednem deželnem občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bil v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini in katerega so se udeležili tudi ugledni gostje iz naše dežele in iz matične domovine, je bil za predsednika potrjen Odo Kalan. Še prej je bil na vrsti izredni občni zbor, ki je bil namenjen nekaterim statutarnim spremembam, ki naj bi omogočile boljše poslovanje ZSŠDl.
Na občnem zboru, na katerem je bil sprejet novi član, ŠD Briški grič iz Števerjana, ki se je pridružil dosedanjim 35. društvom, včlanjenim v ZSŠDl, je bilo zastopanih 28 društev, od skupno 121 delegatov pa se je zasedanja udeležilo 67. O občnem zboru bomo obširneje še poročali.
Na košarkarskem EP v Atenah
Jutri finale Grčija - SZ Jugoslavija danes za bron
Vprašljiva smotrnost podražitev bencina in naftnih derivatov v SFRJ
LJUBLJANA Zvezni izvršni svet je s svojim včerajšnjim podražitvenim sklepom poskrbel, da so državljani pregnali vse pogostejše misli o lepem vremenu in počitniškem načrtovanju. Jugoslovanov, sicer odpornih na pogoste in krepke podražitve, sam sklep Z/S o 25-odstotnem zvišanju davka na bencin, avte, alkohol in brezalkoholne pijače, cigarete ter kristal ni vrgel iz tira. Krepko razburjeni pa so zaradi njegove naglosti, velikosti, zlasti pa razlage, ki se zdi mnogim že kar žaljiva. Zvezni komite za informacije je o podražitvenem paketu včeraj ponoči namreč sporočil, da se je Z/S odločil za povečanje davkov na tiste izdelke, ki niso bistvenega pomena na življenjski standard. Vsakomur je lahko jasno, da je taka razlaga milo rečeno vsaj ignorantska, kajti preprosta računica pokaže, da bo bencinska
podražitev dvignila življenjske stroške za 2,4 odstotka, vse ostalo pa še za 3 odstotke. Ob tem ne gre pozabiti, da je od zadnjega dviga cen bencina, ki je podražilo življenje tudi za 2,4 odstotka, minilo dobra dva tedna.
Liter normalnega bencina poslej stane 390 dinarjev, superja 420 dinarjev, dizelskega goriva pa 330 dinarjev. ZIS je pri teh podražitvah upošteval tudi cene derivatov v sosednih državah (Italija, Avstrija), ki so višje kot v Jugoslaviji. To pa je drugič pogrelo državljane, saj se mnogi sprašujejo, zakaj nimajo tudi takih plač kot sosedje, s katerimi jih kar naprej primerja vlada, in sploh zakaj se nenehno zgovarjajo na cene v drugih državah le v za ZIS »ugodnih« primerih, redno pa zamolčijo številne prehrambene izdelke, tehnično blago, zastonj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Lahko verjamemo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
zoperstavila premoči KD in KPI. Ta načrt je doslej večkrat klavrno spodletel, tokrat pa PSI zelo računa na Bettina Craxija.
Veliko zanimanje vlada predvsem za volilne izbire mladih generacij, posebno tistih, ki bodo jutri šle prvič na volišče (novih volivcev je skoraj štiri milijone) ter za uspeh (ali neuspeh) novih političnih subjektov, posebno zelenih, ki se jutri prvič predstavljajo na državnem volilnem prizorišču. Ob vsem tem pa je upati, da bomo jutri in pojutrišnjem z našo volilno izbiro vendarle nekaj spremenili ter da bomo demantirali tiste, ki vztrajno ponavljajo, da bo tudi po volitvah itak ostalo vse pri starem, kajti taka je usoda italijanskega političnega sistema. Državljan na volitvah pa ne sme verjeti horoskopu.
■ STOCKHOLM Kot poroča švedski radio, bodo Mira Barešiča, morilca veleposlanika Vladimira Roloviča, decembra izpustili na pogojno prostost, ker so mu lani dosmrtno kazen spremenili v 18 let zapora, in je torej že prestal polovico kazni, da lahko vloži prošnjo za pomilostitev.
Govor ameriškega predsednika Reagana v Zahodnem Berlinu
Gorbačov naj odstrani berlinski zid v dokaz svoje zavzetosti za mir
BONN - Ameriški predsednik Reagan je včeraj pozval generalnega sekretarja KP SZ Gorbačova, da z odstranitvijo berlinskega zidu dokaže svojo zavzetost za mir. V govoru, ki ga je imel v Berlinu pred Brandenburškimi vrati, je .Reagan tudi dejal, da je treba oba dela nekdanje nemške prestolnice še bolj zbližati.
Povod za včerajšnji Reaganov obisk v Berlinu so slovesnosti ob 750-letnici mesta. Pred njim sta Berlin že obiskala francoski predsednik Mitterrand in britanska kraljica Elizabeta.
Ameriški predsednik je prispel v Berlin nekaj pred poldnevom in se je najprej sešel z zahodno-nemškim predsednikom von VVeizsackerjem in si nato ogledal razstavo, ki so jo postavili v starem Reichstagu ob štirideseti obletnici Marshallovega načrta. Reagana, ki je bil kot predsednik v Berlinu prvič pred petimi leti, je prišlo poslušat okoli 20.000 ljudi, približno toliko, kolikor so za to priložnost potrebovali varnostnikov.
Še pred nastopom ameriškega predsednika so napovedali, da bo njegov berlinski govor vseboval pomembne politične predloge. V resnici je Reagan govoril o tem, da bi bilo treba berlinski zid odstraniti, da bi se moralo mesto še bolj odpreti k vsej Evropi, da bi bilo treba okrepiti zračni promet v mestu in da bi morala oba dela mesta skupno organizirati olimpijske igre. Gre za predloge, ki časovno presegajo
predsedniški mandat Ronalda Reagana in zato bržkone nimajo neposredne vrednosti. Pač pa je Reagan obnovil ameriške garancije zastran statusa tega mesta in se v tej zvezi zavzel za dosledno upoštevanje in izvajanje sporazuma med štirimi velesilami, to pa je tudi tisto, kar gostitelji pričakujejo od slehernega državnega poglavarja, ki prihaja iz ene od prestolnic treh zahodnih velesil, ki so soodgovorne za Berlin. Zvezni kancler Kohl je izrekel priznanje navzočnosti treh zahodnih sil v Berlinu in je tudi izstrelil več puščic na račun narave ureditve in oblasti na drugi strani berlinskega zidu. Vendar pa se je Kohl hkrati zavzel tudi za konstruktiven razvoj odnosov med obema nemškima državama, da bi tako omejili posledice, ki so nastale za ljudi spričo delitve Nemčije. Še bolj spravljiv pa je bil v svojem govoru zahodno-berlinski nadžupan Diepgen, ki je menil, da je treba sporazum štirih velesil o Berlinu ne le ohraniti, marveč ga tudi v največji meri izkoristiti, izkoristili pa naj bi ga za to, da bi na njegovi podlagi okrepili dialog in sodelovanje z NDR.
Reagan je skušal včeraj posnemati Kennedyja, ki je pred četrt stoletja izzval vihar navdušenja, ko je iz Berlina naredil simbol svobode in v tej zvezi končal govor s slovito izjavo: »Tudi jaz sem Berlinčan.« Reagan je včeraj - podobno kot tedaj Kennedy - v nemščini izjavil: »Obstaja en sam Berlin«, toda govor je končal tako, da je omenil tiste, ki so predsinoč-
njim protestirali zoper njegov obisk v Berlinu, češ da se ne zavedajo, da na drugi strani česa takšnega ne bi mogli počenjati. Resnici na ljubo je treba povedati, da tega včeraj tudi v Zahodnem Berlinu niso smeli počenjati. Predvčerajšnje demonstracije, ki se jih je po navedbah organizatorjev udeležilo okoli
80.000	ljudi, po navedbah policije pa okoli 24.000, so se začele sicer mirno, vendar pa je skupina okoli 2000 zvečine zakrinkanih ljudi proti večeru začela povzročati nered, ki se je razvil v vrsto spopadov s policisti. Neredi so pojenjali šele okoli četrte ure zjutraj, za včeraj pa so bile napovedane še tri zoper Reagana naperjene demonstracije, ki pa jih je policija neposredno pred začetkom prepovedala. O tem, da je med letom 1963, ko je Berlin obiskal Kennedy, in včerajšnjim Reaganovim obiskom dolgo obdobje popuščanja napetosti, vzhodne politike in postopnega rušenja pregrad med obema Nemčijama, pa ne pričajo samo protiameriške demonstracije, ki jih pred četrt stoletja ni bilo, in tudi ne varnostni ukrepi, ki so terjali sodelovanje več kot 20.000 policistov, marveč tudi dejstvo, da je Kennedyja prišlo poslušat
40.000	ljudi, Reaganov avditorij pa jih je štel okoli
20.000.
Zgodaj zvečer je ameriški predsednik, ki ga je spremljal kancler Kohl, za krajši čas postal v Bonnu, nato pa nadaljeval pot v ZDA.
MARJAN SEDMAK
RK ZSMS izbrala Ciglerja za predsedniškega kandidata
LJUBLJANA Delegati Republiške konference ZSMS so včeraj izbrali kandidata za predsedniško funkcijo zvezne mladinske organizacije. Po večurni razpravi so se izrekli za 28-let-nega diplomiranega politologa Željka Ciglerja iz Celja, ki bo na podlagi rotacijskega sistema zamenjal dosedanjega predsednika, kateremu poteče enoletni mandat. Delegati so istočasno potrdili enega izmed dveh članov slovenske mladinske organizacije v predsedstvu zvezne ZSM, medtem ko bo drugega zamenjal ravno Cigler, ki doslej še ni opravljal odgovornih zveznih funkcij. Cigler je v glasovanju prejel štiri glasove več (27:23) od tolminskega mladinca Jožeta Školča, medtem ko so se nekateri drugi delegati že
pred konferenco odrekli kandidaturi. V ospredju včerajšnje razprave, ki jo je vodil predsednik ZSMS Tone Anderlič, je bila še zlasti kandidatura Jožeta Školča, ki je imel precejšnjo podporo v vrstah baze, vendar pa zaradi vojaških obveznosti ne bi odgovorne funkcije redno opravljal.
Poleg izvolitve kandidata za predsedniško mesto so delegati Republiške konference (sestavljajo jo predstavniki občinskih, mestnih in dveh univerzitetnih konferenc ter predstavniki nekaterih drugih organizacij) izvolili tudi delegate, ki bodo zastopali ZSMS v republiški SZDL, obenem pa so razpravljali tudi o letošnjem finančnem proračunu. (I. V.)
Papež: Ljubezen in solidarnost naj prevladata nad bojevitostjo
GDANSK — Papež Wojtyla vztraja in je iz dneva v dan bolj jasen. Pred velikansko delavsko množico je dejal, da se dediščina Solidarnosti ne sme porazgubiti, da je treba izvajati »sporazume iz Gdanska« (1980) in da imajo delavci pravico. do avtonomnih sindikatov, a le malo manjšo množico mladenk in mladincev je pozval, naj ne vržejo puške v koruzo... Resda je že ob prihodu na Poljsko poudaril, da kot papež zastopa vse Poljake, tudi tiste, ki Poljsko branijo, torej vojake in potemtakem tudi Jaruzelskega, vseeno pa njegove besede niso kdo ve kako všeč oblastem. Tem manj še, ker je odkrito podprl nezakoniti sindikat Lecha Walese. Vendar ni bilo nobene uradne reakcije, saj vladni krogi vsaj v glavnih obrisih menda že vnaprej vedo, kaj bo Janez Pavel II. povedal in da bo to verjetno v mejah »tihega dogovora«.
Oblasti vejo, da je papež »moral« tako govoriti, kajti verno ljudstvo mu ne bi odpustilo »molka«, a tudi poglavar
Vprašljiva smotrnost podražitve bencina v SFRJ
NADALJEVANJE S 1. STRANI avtocesto (v Avstriji, ZRN in še kje) in druge za jugoslovanske sosede ugodnejše postavke.
Podražitev, ki je prišla čez noč, je kot običajno hudo presenetila tudi prodajalce. Tako je bila dopoldne po Jugoslaviji prava zmeda v trafikah in drugod, kjer prodajajo cigarete. Trgovci namreč se niso dobili novih cen in kupci so množično »ropali« zaloge po starih cenah. Sicer pa stanejo najdražje cigarete Dunhill in Maribora zdaj 600 dinarjev, Kent in Winston 510, Lord in Milde Sorte 288, Drina in Ronhill 240, Filter 75 192,. Morava 161, najcenejša Drava pa 103 dinarje. Najbolj so se podražile luksuzne cigarete, v povprečju pa vse za 20 odstotkov.
Živahno je bilo tudi na včerajšnji tiskovni konferenci v Beogradu, ko so pristojni minis-
tri razlagali podražitve oziroma spremembe prometnih davkov. Jasno je, da služijo višji davki za polnjenje dokaj prazne državne blagajne. Ministri so se zlasti zadržali pri bencinu, kjer nameravajo od 80 dodatnih dinarjev pri litru 10 dinarjev nameniti za gradnjo cest, od tega polovico neposredno za avtocesto Bratstvo in enotnost, ki ima prioriteto. Kam gre ostalih 70 dinarjev, je jasno. Zato ni bilo neumestno vprašanje novinarja, češ, kdo se bo, mislil je seveda na svoje sodržavljane, ob takem podražitvenem tempu bencina, avtov, cestnine in drugih stvari, sploh še lahko vozil po avtocestah.
ZIS še zdaleč ni izbral pametnega trenutka za ta dodatni udarec po državljanovem žepu. V Jugoslaviji je bilo namreč v zadnjih dneh vrsta stavk, katerih vzrok je bil dokaj pre-
prost: delavci si niso smeli izplačati načrtovanih osebnih dohodkov zaradi omejitvenih ukrepov zvezne vlade. Tako je hude krvi zaradi dvoličnosti ZIS vse več: po eni strani Mikuličeva vlada zahteva zategovanje delavčevega pasu, pri svojih potrebah pa pozablja, da je mogoče porabiti samo toliko, kot imaš. V zvezno blagajno pa priteka manj denarja, zlasti deviz, tudi zato, ker je jugoslovanska prodaja na tuje vse skromnejša, to pa so spet povzročili neekonomski administrativni ukrepi vlade. In medtem ko na vseh ravneh govorijo o jugoslovanski najhujši bolezni - inflaciji, državljani skorajda ne morejo verjeti, kako si zvezna vlada lahko dovoli, da z nepremišljenimi ukrepi, kot je tokratni, prek noči »poskrbi« za takojšnjih dodatnih 5,5 odstotka inflacije.
(B. L.)
rimskokatoliške Cerkve ve, da ne sme preko določene mere: ko je začela milijonska množica odobravati njegove besede preveč vzhičeno in s prevročim poudarjanjem zahteve o ponovni uzakonitvi Solidarnosti, je obmolknil in jo prosil, naj mu pozorneje sledi. Ne samo, potem ko je dal prav Walesovemu gibanju in na daljavo poučil Jaruzelskega, da sodi med dolžnosti države tudi zagotovitev osebne svobode posamezniku, je oprezno pripomnil: »Toda ljubezen in solidarnost morata prevladati nad bojevitostjo.« Vernike pa je potolažil še z opozorilom, da se marsikaj premika, da se pripravljajo pomembne spremembe, in to ne samo za Poljsko. Verjetno je mislil s tem boljše izglede za delno razorožitveni sporazum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, morda pa tudi »glasnost« Gorbačova, čigar domovino bi moral kmalu obiskati.
Kljub vsej previdnosti, ki je je bil sposoben, pa je Woj-tyla po mnenju mnogih, tudi zahodnih opazovalcev nekoliko vendarle zašel, kar pomeni, da se je morda preveč vmešaval v državne zadeve. Vatikanski glasnik Navarro ni seveda tega mnenja: »Papeževih besed ne gre tolmačiti v političnem in toliko manj v revolucionarnem ključu, kajti njegove besede odražajo cerkvena načela. Papežu je do temeljnih načel cerkvenega družbenega nauka, ne pa do politične taktike.« Z drugimi besedami: Wojtyla podučuje civilno oblast, kako doseči trajni sporazum s cerkveno oblastjo. In kaj pravi Jerzy Turowicz, dolgoletni odgovorni urednik tednika Tygodnik powszechny, ki odraža stališča poljskega škofovstva? »Mislim, da bo papežev obisk omogočil zboljšanje razmer na verskem področju, kar bo imelo pozitiven učinek tudi na politično stanje.« Glede možnosti vzpostavitve diplomatskih odnosov med Poljsko in Vatikanom je rekel Turowicz, da je Jaruzelski po njegovem temu naklonjen, da pa bi moral najprej Cerkvi priznati juridični status.
Wojtylovi govori so naleteli na razmeroma ugoden odziv tudi pri uradnem, provladnem sindikatu, ki ga vodi Alfred Miodowicz: »Njegove besede so za nas zelo važne. Najprej jih bomo temeljito, analizirali in potem potegnili zaključke.« Vladni glasnik Jerzy Urban pa je na trnih: »Če se bodo nadaljevale provokacije iz vrst Solidarnosti, to gotovo ne bo v prid človekovim svoboščinam.« (dg)
Večna borba v Sovjetski zvezi med uradnimi in tržnimi cenami
MOSKVA — Sovjetski partijski vrh se mrzlično pripravlja na bližnji (napovedan kot junijski) plenum CK KPSZ, ki naj bi zasnoval zares zgodovinski preobrat v gospodarski politiki. Pod vodstvom generalnega sekretarja Mihaila Gorbačova so imeli dvodnevno posvetovanje z vodilnimi gospodarstveniki in ekonomisti, toda današnje časopisje objavlja o tem le protokolarni zapis s pripombo, da bo poročilo sledilo šele v prihodnjih dneh. To očitno pomeni, da so govorili zelo odkrito in kontroverzno o najbolj žgočih problemih. Enega od njih obravnava Pravda: vozel cen je po sovjetsko tako zamotan, da ga tudi največji analitiki ne bodo zmogli razvozlati.
Pravzaprav bi pojem cena komajda smeli uporabljati za sovjetske gospodarske razmere. Če pa sploh že, potem kvečjemu za »rinok«, za tržnico in tisti del (v glavnem črnega) trga, na katerem se ponudba in povpraševanje zares srečujeta. Največji del cen pa določajo v kabinetih ministrstev in državnega komiteja za cene.
Uradna sovjetska ideologija je dolga leta pripovedovala svojim državljanom in propagirala po svetu, da je SZ nekakšen raj z večno stabilnimi cenami. Šele v času »glasnosti« in kritičnega, obravnavanja vseh gospodarskih vprašanj so se lotili tudi cenovnih dogem. Ena od teh je povezana s kruhom. Pisatelji in ekonomisti so sprva preplavili časopisje z jadikovanjem nad milijardami rubljev, ki gredo v obliki dragega in podcenjenega kruha svinjam — kmetje pa z ohišnic prodajajo svinjsko meso za drage rublje na tržnici.
O prikriti rasti cen so šele zadnje čase začeli pisati. Pred dnevi je Komsomolskaja Pravda objavila izzivalni članek profesorja in doktorja ekonomije Hasbulatova z naslovom »Kdo diktira cene«. Medtem ko ta članek razkriva nepriznano inflacijo v drobni porabi, pa Pravda razčlenjuje primer »pripiske« cen v gradbeništvu in ogorčeni boj partij-sko-birokratskih struktur za ohranitev privilegijev, ki so si jih prisvojili na račun protizakonito povišanih cen.
Hasbulatov pobija najprej (uradno) razširjeno podobo sovjetskega človeka o tem, češ da ima že vsakdo na hranil-
nici dosti denarja in da ga nima za kaj porabiti. Manj kot polovica družin ima prihranke, na več kot 40 odstotkov vseh družinskih članov pa pride manj kot sto rubljev mesečnega dohodka. Na mnogih hranilnih knjižicah imajo ljudje manj kot sto rubljev. (Sploh pa ni potrebna velika statistika, saj že pogled na moskovsko ulico kaže, da živijo denimo upokojenci skrajno siromašno, tako po oblačilih kot po skromnih količinah živilskih potrebščin, ki si jih privoščijo v trgovinah).
Cene temeljnih potrebščin so zatorej silno pomembna postavka za sovjetsko družino, pa čeprav uradno drugače govorijo, spoznava moskovski ekonomist. Od kod pa sploh imamo dejstvo, da so mnoge cene naših artiklov višje kot na svetovnem trgu? To Hasbulatov ponazarja z znanim primerom kavbojk. Na tujem jih (preprodajalci in špekulanti, pa še zlasti tujci) kupujejo po 20 dolarjev, sovjetskim ljudem pa jih prodajajo po sto rubljev. (Po uradnem tečaju je za'sto rubljev potrebnih 160 dolarjev). In zdaj so začeli izdelovati »jeanse« doma, prodajajo pa jih po 50 do 60 rubljev čeprav jim je realna cena le med 15 in 20 rublji. Nasploh že precej zadnjih let opažajo »čiščenje« izbire cenenega blaga po sovjetskih trgovinah, na mesto teh artiklov pa se pojavljajo enaki ali podobni z novimi znamkami in temeljito popravljenimi cenami.
Kar zadeva osebne avtomobile, jih morajo zasebni kupci plačevati sedem do devet tisoč rubljev (mesečna srednja plača se giblje okoli dvesto rubljev), pa čeprav jim je proizvodna cena večkratno nižja in jo po takšnih cenah (pro)da-jajo državnemu sektorju. Hasbulatov zahteva, da je treba uradno priznati, da v Sovjetski zvezi obstajata dve gospodarstvi: eno za zasebne kupce in to je nekako tržno, drugo pa za proizvajalce — in to je plansko. Državni aparat, zlasti še komite za cene, se krčevito upira prepuščanju cen trgu, saj bi s tem izgubili'svoj monopol nad določanjem administrativnih cen. Te pa v glavnem temeljijo na stroškovnih načelih in prelivajo ogromna sredstva iz ene panoge v drugo, iz ene regije v drugo.
Med tolikimi stroji inM je tudi eden za vas
IBM 6747
Vsa dodatna oprema je serijska
Elektronski pisalni stroji -E:==7 !: s slovensko tipkovnico
MUBBI
s.n.e. Osebni računalniki
= =7= T E:
Tudi banalni dogodek je v Bocnu lahko povod za »etnične« polemike
Po dveh dneh v reškem pristanišču spet delajo
REKA — Približno tri tisoč stavkajočih iz treh tozdov reške delovne organizacije »Luka« se je včeraj ob 9. uri po pogovoru z vodstvom delovne organizacije in reškimi družbeno-polltičnimi delavci vrnilo na delo. Za ta korak so se odločili potem ko so se dogovorili, da bodo dobili plačanih zahtevanih 100 tisoč dinarjev. Za toliko so luški delavci dobili manjše dohodke v zadnjih treh mesecih. Sklenili so tudi, da bo posebna delovna skupina v naslednjih osmih dneh proučila samoupravne akte o razporejanju in delitvi dohodkov in predlagala možnosti, za boljše nagrajevanje neposrednih proizvajalcev, predvsem tistih, ki delajo na prostem. Prejšnji mesec so operativni delavci za redno delo dobili v povprečju le 130 tisoč dinarjev. Plače so bile manjše zaradi manjšega pretovora, ki ga je bilo maja na Reki kar za 34 tisoč ton manj, kot mesec poprej. Na manjši prihodek je po mnenju vodstva luke vplival tudi nerealen tečaj dolarja in seveda intervencijski zakoni. Ekonomskega položaja reškega pristanišča ne bo izboljšala niti dvodnevna prekinitev dela, saj bo morala luka ladjarjem za vsak nedogovorjeni čakalni dan plačati od 1000 do 5000 dolarjev penalov.
J. O.
BOČEN — Znanstveni licej z nemškim učnim jezikom »Fallmerajer« iz Brixna je kar čez noč postal najbolj znana šola na Južnem Tirolskem in o njej se bo gotovo govorilo ter razpravljalo še precej časa. Njen ravnatelj 65-letni Michael Tomaseth se bo moral namreč prihodnjega oktobra, skupno z nekaterimi člani profesorskega zbora, zagovarjati pred sodiščem zaradi cele vrste upravnih prekrškov v zvezi s šolskim neuspehom mlade Sabrine Failoni. Dekle, ki je hčerka mešane družine (oče je po narodnosti Italijan, mati pa Nemka), se je ob koncu šolskega leta 1984-85 znašla presenetljivo brez ocen v nekaterih predmetih in je morala nato ponavljati razred, ne da bi pravzaprav vedela, zakaj profesorji niso ocenili njenega znanja in zakaj so jo med šolskim letom kratkomalo emar-ginirali. Družina ni sprejela sklepa profesorskega zbora in je Sabrinin primer predala v oceno najprej bo-censkemu upravnemu sodišču, po dveh letih pa se je za to afero pričel zanimati tudi višji državni svet, ki je ob začetku tega leta razveljavil sklep zavoda »Fallmerajer« ter razsodil, da so ravnatelj Tomaseth in kolegi ravnali v nasprotju z zakoni, ki urejujejo potek šolskega leta. Istočasno pa se je s »primerom Failoni« začel ukvarjati tudi bocenski priskovalni sodnik, ki je pred tremi dnevi presenetljivo osumil ravnatelja in profesorje, da so brez vsakršnih razlogov bojkotirali mlado dijakinjo ter jih obtožil zlorabe pri opravljanju javne službe.
»Primer« Sabrine Failoni se je takoj razvil v novo »narodnostno afero«, ki je sprožila ostre polemike v
Predsednik SVP Silvius Magnago
tem itak že zelo napetem predvolilnem vzdušju. Italijanski skrajneži, ki jih napihujejo fašisti, so prepričani, da gre za jasno narodno diskriminacijo na račun hčerke in narodnostno mešane družine, ki si je »upala« obiskovati nemško šolo, ne da bi vrh vsega obvladala tisto nekoliko narečno nemščino, ki jo govorijo na Južnem Tirolskem. Moja hčerka govori samo pristno nemščino, je povedal časnikarjem Sabrinin oče, zato so se njeni sošolci skozi vse leto norčevali iz nje ter ji očitali, da ne obvlada »prave« južnotirolske nemščine. Ravnatelj Tomaseth pa se izgovarja, da je šlo za nekatere upravne pomanjkljivosti ne' pa za načrtno etnično
diskriminacijo, »tudi zato, ker sta Sabrinina starejša brata pred leti normalno obiskovala nemški licej ter brez nobenih težav dokončala šolanje«. Zato nemški krogi in Južnoti-rolska ljudska stranka (SVP) obtožujejo italijanski tabor, da demagoško izkorišča življenjske pripetljaje mlade Sabrine, zadevo napihuje in posplošuje ter tako skuša na vsak način dokazati, da je tudi v bocenski pokrajini v veljavi neke vrste »apartheid« po zgledu Južnoafriške republike.
Dogodki na liceju v Brixnu, o katerih bodo čez nekaj mesecev torej sklepali sodniki, jasno pričajo o veliki zapletenosti južnotirolske situacije, kjer je na videz tudi zelo banalen dogodek lahko povod za polemike in za narodnostno mržnjo. Na velike pomisleke je tako pred kratkim naletela odločitev bocenskega sodnika, ki je pred nekaj meseci obtožil odgovornega urednika glasila nemške narodnostne skupnosti »Dolomiten«, da je žalil italijansko republiko, ker je v nekem komentarju pikro in polemično ocenil vladni sklep, da morajo krajevne uprave ob vsaki uradni priložnosti razobesiti samo državno zastavo. Afera okrog italijanske zastave se v bocenski pokrajini vleče praktično ves povojni čas. SVP in njen zgodovinski voditelj Silvius Magnago ne nasprotujeta razobešenju italijanske zastave, zahtevata pa, da bi ob njej lahko razobesili tudi tradicionalni južnotirolski ljudski prapor in zastavo Evropske gospodarske skupnosti, simbol bratstva in enotnosti med evropskimi narodi in državami.
SANDOR TENCE
Manj turistov popilo več pijač
PORTOROŽ — V slovenskem obmorskem turističnem gospodarstvu beležijo letos občutno slabši turistični obisk, kot so ga lani. To lahko trdimo za prvih pet mesecev leta, ko so v piranski občini ustvarili 308.631 prenočitev, kar je za 9,2 odstotka manj, kot v enakem lanskem obdobju. Tujih turistov in prenočitev je bilo po podatkih občinskih statističnih služb skoraj deset odstotkov manj. Pri vsem tem pa je zanimivo, da so uspeli turistični delavci v predsezoni prodati več pijače kot lani.
Samo v turistični organizaciji Portorož so na primer v prvih štirih mesecih tega leta prodali 544 tisoč litrov pijače, ali 12 odstotkov več, od tega 9,6 odstotka več alkoholnih in 15,5 odstotka več brezalkoholnih pijač. Kako to, se sedaj sprašujejo turistični delavci. Vzrokov je nedvomno več. Najpomembnejši je prav gotovo v nekoliko drugačni strukturi gostov. Iz ZRN je vse manj gostov, veliko več pa je bilo skandinavskih gostov (predvsem Švedov), povsem jasno je, da turisti iz nekaterih držav porabijo zunaj hotela več, kot gostje iz drugih držav. Drugi trdijo, da so prodali več pijač zato, ker so imeli manj gostov in so se jim lahko bolj posvetili. Tretji razlagajo, da so bile cene v predsezoni sprejemljivejše, kot lani... Kakorkoli že — pijač so prodali več. Zanimivo je tudi, da je prišlo ob nekaterih praznikih (predvsem velikonočnih in ob binkoštih) iz tujine več individualnih gostov k slovenskemu morju, kot so to pričakovali. Vnaprej je mogoče napovedovati le prihode organiziranih turističnih skupin — od tod v glavnem izvirajo slabe napovedi za leto (drži tudi ugotovitev, da se tudi individualni gostje obnašajo ponavadi podobno, kot agencijski), toda v tej predsezoni so v Portorožu že dvakrat dokazali nasprotno in je individualnih gostov bilo več. Gostje, ki ne potujejo v organiziranih skupinah pa so znani tudi po tem, da porabijo več, vse to pa potrjuje, da bo letošnja turistična sezona še bolj nepredvidljiva od dosedanjih in da bi o končni žetvi lahko res v marsičem odločali individualni gostje — tisti, na katere turistični delavci iz organizacij, naravnanih na množični turizem, nočejo niti misliti — predvsem zato, ker so nezanesljivi in tudi zato, ker so zahtevnejši. To, da lahko prinesejo več denarja in odločajo o izidu turistične žetve, pa je za mnoge že drugotnega pomena.
BORIS ŠULIGOJ
Finančni prispevki za naravne parke
TRST — Deželni odbor Furlanije — Julijske krajine je nakazal pet milijard in pol lir za posege v korist krajinske zaščite v videmski pokrajini.
Najpomembnejši posegi zadevajo park Stella, za katerega bodo finančne prispevke prejele občine Palazzolo, Precenicco in Talmassons (pol milijarde lir), okrog milijarde lir pa bo prejela sama občina Palazzolo za razne posege.
Za krajinsko zaščito Marana lagunare je deželni odbor F—JK nakazal eno milijardo in štiristo milijonov lir, oglejska občina pa bo prejela 660 milijonov lir.
Finančne prispevke bodo prejele tudi druge občine kot Osop-po (650 milijonov lir), Forgaria (150), Flaibano (115), Paluzza (180), Porpetto (100), Sovodnje (470) in Pušja vas (150).
Te finančne prispevke je treba dodati trem milijardam in pol lir, ki jih je deželna uprava razdelila v lanskem letu.
Celoten prispevek je bil nakazan na predlog odbornika Car-boneja, ki je ob tej priložnosti poudaril, da je naša dežela med prvimi v državi, ki posveča tako pozornost krajinski zaščiti.
Ilirska Bistrica: mladina v gorah
ILIRSKA BISTRICA - Ilirskobistriški planinci letos praznujejo že 80-letnico skupnih pohodov v gore. Leta 1907 je namreč skupina domačinov ustanovila svojo planinsko podružnico in kmalu nato pričela z izgradnjo planinskih postojank — najprej v Črnem dolu, pa na Snežniku, Svišča-kih. Snežnik je kmalu postal simbol društva, ki je po njem prevzelo tudi ime - PD Snežnik Ilirska Bistrica.
V začetku jubilejnega leta so Bistričani uresničili zamisel, ki je bila že dolgo njihova velika želja — izdali so snežniški koledar z 12 čudovitimi posnetki te kraljevske gore.
Vse letošnje planinske prireditve so v znamenju jubileja. Posebej pa je omembe vreden mesec mladosti maj, v katerem si je mladinski odsek postavil cilj 2000 mladih v naravi in gorah. Mladi so cilj daleč presegli.
Že 2. maja so se svojim starejšim tovarišem pridružili na tradicionalnem prvomajskem pohodu na Kozlek. Cicibani so kot najmlajši na vrhu razvili slavnostno zastavo.
Naslednjo soboto so prvo-in drugošolci iz OŠ Ilirska Bistrica krenili na 1032 m visoki Gabrovec, nato pa so se z vrha, mimo starega jablaniškega gradu spustili v dolino reke Reke. 16. maja so se pionirji-planinci iz cele občine odpravili od morja proti masivu Učke iz Moščeniške drage do Moščenic. Le najbolj utrjeni med njimi so se podali na skupen izlet s PD Ljubljana - Matica in PD Ka-menjak Rijeka po razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem od II. Bistrice do Pivke. Razdaljo so prehodili v šestih urah. Tradicionalnega srečanja primorske planinske mladine na sončni Vremščici se je udeležilo kar za dva avtobusa mladih, nekateri med njimi s starši. Konec maja pa je mladinski odsek pripravil dve prireditvi, ki sta med njihovimi najbolj odmevnimi srečanji cicibanov-planin-cev in pionirjev-planincev občine.
Na 10. srečanju cicibanov-planincev v Podgori se je zbralo okrog 350 mladih varovancev iz vseh otroških vrtcev v občini. Podali so se na obisk k »mladi« reki Reki v Dleto ob njenem izviru so preživeli dopoldne v igri in veselju.
Pionirji-planinci so se zbrali že štirinajstič. Tokrat so srečanje pripravili na OŠ Podgrad in povabili vse mlade planince na vzpon na 1024 m visok Žabnik v Čičariji.
Naslednja prireditev se planincem obeta že 21. junija, ko se bodo srečali s prijatelji iz PD Trst in PD Platak Rijeka.
METKA ČELIGOJ
h življenja italijanske skupnosti v SFRJ
Problematika
reškega
EDIT
KOPER — Na zadnjem zasedanju komisije za narodnosti pri Obalni konferenci SZDL v Kopru, so te dni razčlenili problematiko delovne organizacije EDIT, ki skrbi za celotno izdajateljsko dejavnost italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. V reški založbi se otepajo z denarnimi in kadrovskimi težavami, saj jim primanjkuje novinarjev, pa strokovnih delavcev kot so denimo lektor in grafični delavci. Ob tem pa so osebni dohodki nizki, novinarski kot primer, nižji od panožnih v sosednji republiki. Prodaja Editovih izdaj, predvsem dnevnika La voce del popolo, ni zadovoljiva. Zaskrbljuje tudi zastarela tiskarna, ki si jo delijo s časopisom Novi list.
Po besedah odgovornega urednika EDIT Ezia Mestrovic-ha, želijo izboljšati kakovost izdaj. Radi bi tudi povečali obseg in naklado in na slovenski Obali uredili redakcijo časopisa La voce del popolo.
Člani obalne komisije za narodnosti, ki jo vodi Aleksander Gruden, so se seznanili tudi s problematiko uveljavljanja sporazuma med RTV Zagreb in koprskim televizijskim studiom, ki že od 1981. leta predvideva postavitev pretvornika za prenos lokalnega televizijskega programa, namenjenega pripadnikom italijanske narodnostne skupnosti.
Na zasedanju pa so poslušali tudi oceno republiškega komiteja za informiranje o spremljanju narodnostne tematike v slovenskih sredstvih javnega obveščanja. MIRJAM MUŽENIČ
Zaključena
Istria
Nobilissima
ROVINJ — V Rovinju je bila sinoči zaključna slovesnost kulturno-umetniškega natečaja pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji ISTRIA NOBILISSIMA.
V tamkajšnjem hotelu Park so tako že dvajseto leto zapored podelili nagrade zmagovalcem natečaja, ki ga razpisujeta Unija Italijanov iz Istre in z Reke in Ljudska univerza v Trstu.
Kot je za zaključek Istrie No-bilissime že značilno so na sinočnji podelitvi nagrad predstavili zbornik nagrajenih prispevkov predhodnega natečaja, odprli pa so tudi razstavo oblikovalne umetnosti.
Prireditev ob zaključku letošnje Istrie Nobilissime je pripravila italijanska narodna skupnost v Rovinju.
M. M.
Jutri slavje na brkinski Barki
BARKA PRI DIVAČI — Jutri ob 16. uri bodo na lepo urejenem, pravkar asfaltiranem vaškem trgu na Barki odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz te vasi. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi spominske značke Barčanom, aktivistom OF. Slovesnosti se bodo poleg okoliških prebivalcev udeležili tudi nekdanji brkinski in istrski borci, slavnostni govornik pa bo sekretar medobčinskega sveta ZKS obalno-kraške regije Milan Hočevar.
V kulturnem delu programa bodo nastopili Partizanski pevski zbor Pin-ko Tomažič iz Trsta, divaška godba, šolarji in brkinska mladina. Tovariško srečanje se bo nadaljevalo ob vižah zabavnega ansambla enote JLA iz Pivke.
J. O.
Na Obali naj dražja voda v Sloveniji
KOPER Na Obali je od ponedeljka voda za potrošnike dražja za 37 oziroma 88 odstotkov. V gospodinjstvih naj bi jo tako po novem plačevali po 480 dinarjev kubični meter, gospodarstvo pa 960 dinarjev kubični meter. Potrošniki v izolski, koprski in piranski občini tako trenutno trosijo najdražjo vodo v Sloveniji in tako skozi ceno prispevajo skoraj tretjino sredstev, ki so potrebna za povečanje primarnega vodovodnega omrežja oziroma naprav na izdatnejšem izviru Riža-ne. Na Obali je ta hip eden od najpomembnejših infrastrukturnih objektov v gradnji prav primarni vodovod z napravami na izviru in čistilno napravo v Rižani. Zanj bo treba letos odšteti najmanj 5 milijard dinarjev, v prihodnjih letih pa še več.
Žal je treba ugotoviti, da med potrošniki vode spoznanje, da je združevanje sredstev za gradnjo primarnih vodovodnih naprav več kot nujno, še vedno ni povsem uveljavljeno, saj se mnogi obnašajo drugače, kot so obljubili s podpisom samoupravnega sporazuma o temeljih plana oskrbe z vodo
do leta 1990, pa tudi s posebnimi samoupravnimi sporazumi o dodatnem združevanju sredstev za reševanje problemov v oskrbi z vodo. Tako podpisniki posebnih sporazumov o dodatnem združevanju sredstev obveznosti praktično ne izpolnjujejo, v prvem trimesečju so jih izpolnili le 9-odstotno (kar zadeva dodatni prispevek na račun porabe vode) oziroma 6-odstotno (kar zadeva planirani dotok sredstev iz prispevka 0,8 odstotka iz čistega dohodka). Tu in še drugod »izpadajo« sredstva, ki otežujejo nadaljnjo gradnjo vodovoda. Zato so delegati SIS za oskrbo z vodo med drugim sprejeli za
nepodpisnike sporazuma tudi diferencirano ceno vode, ki je znatno večja kot »normalna« cena vode, saj za gospodarstvo znaša celo 2500 din za kubični meter porabljene vode. Bržčas je jasno, da bodo nekateri plačevali tudi tako »drago« vodo, če bodo ocenili, da bodo obveznosti iz dohodka večje kot pa je najdražja voda. Take špekulacije je moč pričakovati, saj so nekateri OZD uspešni, pa praktično ne porabijo vode za drugo kot umivanje rok. Toda to ni način', ki bi kakorkoli prispeval k reševanju perečega problema, kot ni način, da podpišeš sporazum pa ga potem ne izvajaš. Temu so
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
na Obali priča že vrsto let, nenehno delegati dobivajo poročila o »izpadih« planiranih sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov in drugih dogovorov. Zato ni nič čudnega, da se vodovodarji zavzemajo, da bi precej zadev rešili s ceno. In ob tako visoki ceni (mimogrede: v Sežani plačujejo potrošniki 530 oziroma 389 din za kubični meter, pripravljen pa je že predlog za podražitev na 960 oziroma 622 din, v Postojni pa 250 din oziroma 362 din za kubični meter in še 10 odstotkov dodatno za razširjeno reprodukcijo) je treba dodati še nekaj. Brez dodatnega združevanja sredstev na Obali vodovoda ne bodo zgradili, nevarnost suhih pip bo velika, posledice, škoda, ki bo nastala zaradi tega pa še večja. Seveda pa imajo prav tisti, ki ob vsem tem dodajajo, da je nujno storiti čim-več, da bi kar 40-odstotne izgube vode (tolikšna je razlika med količino, ki jo pošljejo v omrežje in prodajo) zmanjšali na še sprejemljivo mejo, ki pa se po oceni strokovnjakov giblje med 20 in 25 odstotki.
DUŠAN GRČA
Posegi deželne in pokrajinske uprave za zaščito okolja
Pri Proseku nameravajo urediti poseben naravoslovni laboratorij
Na sedežu deželnega odbora je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je odbornik za proračun Carbone orisal posege deželne uprave za zaščito in ovrednotenje naravnega bogastva na Tržaškem. Konference se je udeležil tudi predsednik Pokrajine Locchi, saj obe upravi, deželna in pokrajinska, vzajemno izvajata deželni zakon št. 11, ki se nanaša na finančne posege za zaščito okolja.
Zakon št. 11 iz leta 1983 predvideva številne posege z deželnim financiranjem v korist nekaterih naravnih znamenitosti v tržaški pokrajini. Nadalje vsebuje tudi določila o upravljanju naravnih parkov, med katere spadata Park Doline Glinščice in novoustanovljeni Miramarski morski park, načrtujejo pa, da bo v kratkem mogoče ustvariti tudi poseben naravoslovni laboratorij na Krasu. Pokrajina je v ta namen že dala na razpolago bivšo karabinjersko kasarno pri Proseku, za njeno preureditev v laboratorij pa je Dežela že nakazala 220 milijonov lir. Za zaščito tržaškega Krasa pa bo Dežela do konca letošnjega leta nakazala nekaj več kot milijardo lir, nekaj tega denarja je že dodelila za dela na Rilkejev! stezi v devinsko—nabrežinski občini, za Park Doline Glinščice in Botač. V načrtih, ki jih bodo udejanili
v bližnji prihodnosti pa je tudi temeljita ureditev jezerca v Perčedolu pri Opčinah, čiščenje gozda v okolici Padrič ter pešpot, ki od Obeliska vodi do Drašce in nekaj drugih manjših posegov.
Poročilo odbornika Carboneja je vsebovalo tudi željo, da Kras ne bi ostal samo priljubljena izletniška točka Tržačanov, temveč da bi se s primerno ureditvijo, skrbjo in zaščito spremenil v zanimivo področje, ki upravičeno spada v seznam naravnih posebnosti dežele. Predsednik Pokrajine Locchi je omenil že opravljene posege, zlasti v mestu in njegovi neposredni okolici, velik poudarek pa je dal načrtu, ki ga je njegova uprava izdelala za področje bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Tudi v tem primeru je Dežela prispevala nekaj denarja. Letošnje leto je posvečeno zaščiti in vrednotenju okolja, zato je razumljivo, da krajevne uprave prav temu sektorju posvečajo veliko pozornost. Prav je, da se zelenje izven mesta in v njem ščiti in neguje, žal pa je velikokrat prav človek tisti, ki ga namerno ali nenamerno uničuje. Res pa je tudi, da krajevne uprave posvečajo veliko pozornost le nekaterim itinera-rijem, medtem ko avtomatično spregledajo druge. Tako na primer ostaja
področje pri Bošketu zanemarjeno, prav tako se malokdo poda na pešpot med Obeliskom in Drašco, nasprotno pa se po Rilkejev! stezi ali v Perčedolu in Glinščici vselej tare izletnikov. S primernim obveščanjem bi lahko tudi ta zanemarjena področja zaživela. Nenazadnje pa je v Tržaški pokrajini še veliko neizkoriščenega naravnega bogastva, ki pa bi moralo prav s pomočjo načrtovanega kraškega naravoslovnega laboratorija in ustreznim financiranjem, postopoma pridobiti na ugledu in zanimanju.
Že junija razprava o proračunu
Tržaški občinski svet bo razpravljal o proračunu za tekoče leto še v tem mesecu. Tako je sklenil občinski odbor na svoji zadnji seji. Res je, da bo 30. junija zapadel vladni odlok o krajevnih financah, ne da bi ga parlament mogel uzakoniti. Toda odbor je mnenja, da je za občinsko upravo boljše poslovati z začasnim proračunom kot brez njega. Odbor bo proračun predstavil občinskemu svetu 19. junija. Za razpravo in zaključno glasovanje pa se bo svet predvidoma sestal še 25., 26., 29. in 30. junija.
Kakovostna glasbena manifestacija ob 20-letnici nabrežinske godbe
Danes in jutri bo nabrežinsko igrišče ŠD Sokol prizorišče zanimive in kvalitetne glasbene manifestacije. Domače godbeno društvo Nabrežina bo namreč ravno v teh dneh praznovalo 20. obletnico svojega neprekinjenega delovanja. Res pa je, da sega »zgodovina« nabrežinske godbe na pihala daleč nazaj, tja v leto 1897. Njeni prvotni ustanovitelji so bili domačini, člani vojaško-veteranskega društva iz Trsta, vodil pa jih je dirigent Ferdinand Majcen. Zaradi zvestobe času, v katerem je pihalni orkester deloval, si je prvo godbeno druš-
tvo Nabrežina nadelo ime Franz Josef Musič.
Seveda je v tem dolgem časovnem razdobju večkrat prišlo do začasnih prekinitev. Grozovitosti prve in druge svetovne vojne so skorajda izničile število članov pihalnega ansambla in tako je bilo po vojni treba začeti znova. Leta 1967 je vzel taktirko v roke Stanko Mislej, ki vodi nabrežinski pihalni ansambel še danes, in to s precejšnjim uspehom. Proslava 70-letnice društva je jasno nakazala na občuten padec kakovosti nabrežinske godbe. Orkester so namreč sestavljali pretežno starejši člani, mlajših skorajda ni
bilo. Kaj kmalu pa je dirigent Mislej »pomladil« zasedbo svojega ansambla. Novi mladi talenti so bistveno pripomogli k kakovostnemu razcvetu nabrežinske godbe. Poučevanje novih godbenikov sta prevzela dva mlada elana — David Sinigoi in Sergio Gallen.
Naj ta kratek kronološki pregled zaključimo s podatkom, da se je godbeno društvo Nabrežina pred petimi leti vključilo v Zvezo slovenskih kulturnih društev v Trstu, v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, preko slednje pa tudi v Zvezo pihalnih orkestrov Slovenije. Privlačna prireditev ob pomembnem jubileju, ki bo danes in jutri potekala na nabrežinskem igrišču ŠD Sokol, ponuja obiskovalcem raznolik in zanimiv program. Danes zvečer bo na sporedu nastop »slavljencev«, celovečerni koncert članov nabrežinske godbe, nato pa bodo na vrsti plesalci priznane skupine Club Diamante iz Turriaca, ki bodo zaplesali ob zvokih klasične, južnoameriške in sodobne glasbe.
Prav gotovo je vreden številne udeležbe tudi jutrišnji promenadni koncert godb na pihala iz Doline, Doberdoba, Križa, Postojne, Turriaca, Ric-manj in Nabrežine. Izvajalci bodo s Trga sv. Roka krenili proti prireditvenemu prostoru, kjer bo potekal koncert. Tudi slabo vreme ne bo pokvarilo veselega vzdušja — v primeru dežja bo namreč jubilejna prireditev potekala v. nabrežinski občinski telovadnici. Še to — v večernih urah, po zaključku »uradnega« programa, bo na plesišče vabil priznani ansambel Taims.
Učni uspehi na nižjih srednjih šolah Sv. Ciril in Metod, Erjavec in Cankar
Danes objavljamo seznam dijakov, ki so uspešno opravili svoje šolske obveznosti na nižji srednji šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu, na oddeljenem oddelku na Katinari, na nižji srednji šoli Fran Erjavec v Rojanu in na nižji srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
SV. CIRIL IN METOD - SV. IVAN
1.	razred: Peter Canciani, Devan De Paolis, Andrea Fabris, Michel Grbec, Martin Skerk, Nikolaj Visentin, Sara Balde, Mojca Carli, Mateja Facchin, Barbara Franco, Asja Jurkič, Mojca Kovač, Ivana Marc, Paola Marconi, Tjaša Pogačar, Lara Posega, Maja Vec-chiet. Trije dijaki niso bili pripuščeni v 2. razred.
2.	r.: Luka Carli, Aljoša Cok, Daniele Giovannini, Mitja Kokorovec, Mar-co Rizzo, Deo Savi, Danilo Strani, Barbara Bassa, Tanja Bonanno, Ivana Leuz, Ingrid Marc, Martina Mosetti, Michela Mosetti, Katja Race. Dva dijaka nista bila pripuščena v 3. razred.
K zaključnim izpitom so bili pripuščeni vsi dijaki 3. A razreda (razen dveh) in vsi dijaki 3. B razreda.
ODDELJENI ODDELEK
NA KATINARI
1. r.: Franco Giacomini, Alessandro Moreu, Marco Orfano, Katja Lorenzi, Barbara Makovic, Sonja Rojac, Lara Stanco, Verena Švara, Valentina Trio-
10.	Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred.
2. r.: Mirko Brus, Borut Colja, Stefa-no Gec, Marco Padoan, Erik Sancin, Emanuela Crevatin, Petra Grizonic, Vesna Kranjec, Lara Musina, Martina Oppelli, Cinzia Ravasi, Monika Sancin. En dijak ni bil pripuščen v 3. razred.
Vsi dijaki 3. razreda (razen treh) so bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
ERJAVEC - ROJAN
1.	r.: Silvio Cappelli, Vanja Cvelbar, Igor Giacomini, Dimitri Pisani, Boris Vremec, Majda Brecelj, Karen Cossut-ta, Tatjana Dolhar, Federica Frassinel-
11,	Tatiana Si viz.
2.	r.: Erik Baitz, Iztok Bajc, Marco Breceli, Igor Filipčič, Marko Korošic, Marco Krizmancic, Alex Majcen, Martin Maver, Marco Possega, Marko Sancin, Stefano Turk, Igor Vodopivec, Gregorij Vremec, Tamara Bessarione, Valentina Franca, Ivana Godnik, Martina Legovini, Marija Mamolo, Nataša Mulas, Cristina Pelizon, Federica Pir-chio, Ingrid Siskovic.
Vsi dijaki 3. A razreda (razen treh) in vsi dijaki 3. B razreda (razen dveh) so bili pripuščeni k zaključnim izpitom.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
CANKAR - SV. JAKOB
1. A r.:Andrea Corva, Vanja Cuk, Costanzo Foddai, Peter Magaina, An-
tonio Škerlj, Cristian Volpi, Alex Zer-jul, Saša Zuppin, Francesca Icardi, Rada Pilat, Alexandra Raffa.
1. B r.: Paolo Biekar, Marco Cris-mancich, Gunter Hervatin, Morris Hervatin, Stefano Samec, Dimitrij Tavčar, Tanja Jančar, Barbara Magli-ca, Irene Pahor, Dolores Tomasini. En dijak ni bil pripuščen v 2. razred.
1.	C r.: Riccardo Baldassari, Paolo Bandi, Dobriča Jevtič, Marino Leghis-sa, Davide Marconi, Robert Peterc, Sergio Sosič, Alessandro Alan Porpo-rati, Franc Žiberna, Miroslav Zivkovic, Natascia Ciliberto, Clara Baruca, Ele-na Matcovich, Elena Zoch. Štirje dijaki niso bili pripuščeni v 2. razred.
2.	A r.: Marko Germani, Kristian Jakomin, Fabio Krašovec, Stefano Livon, Roberto Padovan, Massimo Reja, Matej Rolich, Anna Blasevich, Valentina Codarin, Diana Colombin, Cristina Corva, Helena Crismani, Silvana Ger-dol, Dolores Jurincich, Nikla Panizon.
2. B r.: Rado Birsa, Mauro Eva, David Puntel, Walter Radetti, Alessandro Samez, Igor Schillani, Mauro Simonič, Consuelo Kodermac, Metka Kodrič, Margaret Macchiut, Anna Magaina, Susanna Maglica, Melita Marc, Vanes-sa Mezgec, Irene Obreza, Maja Pečar, Irina Pertot, Tanja Stupar.
K zaključnim izpitom šo bili pripuščeni vsi dijaki 3. A razreda (razen dveh) in vsi dijaki 3. B razreda (razen treh).
Ob »dnevu premisleka« po sklepu volilne kampanje
Pogoji za izvolitev poslancev in senatorjev
m		S		
m		O	^		fjj .. ':
m		M i				
(S)		O		m	
i®		#		
Glasovnica svetlosive barve za poslansko zbornico na Tržaškem				
[	' ROSSETTI Giorgio	MORPURGO Bianca Maria	STUHfl ZUCCHI Giangiacomo O	
/T\ f f I d 0E M0RI F,*nco	\V H “Cj\^	V AGNELLI Ardu.no
v°lli Enzi°	MILLACH Gigliola in CATTARUZZA	BEVILACOUA Giorgio
ROMANO Arcangelo	PRANZO Sielio	GERIN Guido
Rumena glasovnica za senat v prvem tržaškem okrožju
	.j W-. fjjfcj	MORPURGO Bianca Mara v	fraflira ZUCCHI Giangiacomo \k*/ S
MARINELLI Lina	k\V ITT*! j-—j-—j	MAMOLO Um^^ ^ , G ^	v AGNELLI Ardumo
	MILLACH Gigliola in CATTARUZZA	1 ■ T ^ V BEVILACOUA Giorgio
MONTECALVO Michele	J|P&	SCOCCIMARRO Tommaso	FONDA Luciano
Glasovnica rumene barve za senat v drugem okrožju
Ko se je volilna kampanja uradno zaključila in imamo danes »dan premisleka« pred nedeljskimi in pone-deljskimi državnozborskimi volitvami, je bržkone prav, da volilne upravičence seznanimo s postopki, ki jih volilni zakon predvideva, oziroma s pogoji, ki jih postavlja, za izvolitev v obe zakonodajni skupščini. Pri tem gre poudariti, da so pogoji v obeh primerih različni, in zato so tudi različni izračuni, ki jih je treba v obeh primerih opraviti.
POSLANSKA ZBORNICA
Vsa tržaška pokrajina je vključena v enotno volilno okrožje, v katerem naj bi izvolili 3 poslance (kar se je doslej le redko uresničilo, saj sta bila ponavadi izvoljena le dva). Za neposredno izvolitev mora stranka doseči polni količnik, ki se izračuna z delitvijo števila vseh veljavnih glasov, oddanih v tržaškem okrožju, s številom 5 (število predvidenih poslancev plus 2). Upoštevajoč, da je ponavadi na Tržaškem (vsaj doslej) bilo oddanih okrog 200.000 veljavnih glasov, znaša torej polni količnik nekaj manj kot 40.000 glasov. Izvoljen pa je tisti kandidat te stranke, ki je prejel največ preferenčnih glasov.
Glasovi list, ki niso dosegle polnega količnika, se stekajo v vsedržavni kotel, kjer se iz vseh »ostankov« izvoli še nekaj poslancev, in sicer iz tistih volilnih okrožij, kjer so se glasovi posamezne stranke najbolj približali (v odstotkih) polnemu količniku. Torej tudi manjše stranke, ki ne dosegajo v okr-žju polnega količnika, imajo možnost, da izkoristijo svoje glasove na vsedržavni ravni, s pogojem, da so vsaj v
enem izmed okrožij dosegle polni količnik.
SENAT
Povsem drugačen je postopek za izvolitev senatorjev. Enotni volilni okraj tvori namreč vsa dežela Furlanija-Ju-lijska krajina, ki je razdeljena na 7 senatnih okrožij, med katerimi sta 2 na Tržaškem, in sicer prvo za mesto Trst, drugo pa za okolico in okoliške občine. Sistem volitev za senat je uninomi-nalen, to se pravi, da je na glasovnici že natisnjeno poleg znaka liste tudi ime kandidata (ni torej preferenc). Izvoljenih je 7 kandidatov, ki so prejeli v svojem okrožju v odstotkih največ glasov, ostanki pa se ne upoštevajo, tako da so glasovi list, ki ne izvolijo senatorja, povsem izgubljeni.
Računica za ugotovitev izvoljenih je za senat mnogo bolj zapletena kot za poslansko zbornico. Najprej se seštejejo vsi glasovi, ki jih je posamezna stranka prejela v vsej deželi. Nato se te številke delijo najprej z 2, nato s 3, 4, 5, 6 in 7. Prvega senatorja pridobi seveda stranka, ki ima največ glasov, naslednje pa po vrstnem redu najvišjih količnikov, ki izhajajo iz zaporednih deljenj. Tako se določi število senatorjev, ki pripadajo vsaki stranki (nazadnje so jih v naši deželi dobile KD 4, KPI 2 in PSI enega), kateri kandidat je izvoljen pa se določi na osnovi odstotka glasov (čim višjega seveda), ki jih je lista prejela v določenem senatnem okrožju. Na Tržaškem je doslej le KPI izvolila senatorja, in sicer v drugem okrožju, kjer tokrat kandidira slovenski časnikar Stojan Spetič, ki ima torej veliko možnost uspeha.
Opolnoči se je zaključila volilna kampanja
Zadnji pozivi strank volivcem
Po vrsti uspelih zaključnih akademij GM
Danes v krožku CCA nastop treh zborov Glasbene matice
Volilna kampanja se je včeraj zaključila z vrsto shodov in zborovanj, na katerih so stranke in kandidati skušali pritegniti na svojo stran še tiste volivce - in teh baje ni prav malo -ki se 48 ur pred volitvami še niso odločili, komu bodo oddali svoj glas. Današnji predvolilni dan, kot določa italijanski zakon, je namenjen "premisleku", jutri ob 7. zjutraj pa se bodo odprla volišča in od takrat do ponedeljka ob 14. uri bodo imeli besedo edinole volivci.
Senatorka Jelka Gerbec je na enem zadnjih volilnih shodov KPI, na trgu pri Sv. Jakobu, podčrtala potrebo, da pripadniki slovenske manjšine ustvarijo v nedeljo, na volilnih sedežih, čimprimernejše pogoje za nadaljevanje parlamentarnega boja za slovenske pravice in globalni zakon. Take pogoje pa bomo ustvarili, je dejala, če bodo slovenski volivci enotno prispevali za izvolitev kandidata KPI Stojana Spetiča v senat in prav tako enotno glasovali za slovensko kandidatko komunistične mladine prof. Nives Košuto za poslansko zbornico, saj izmed ostalih slovenskih kandidatov, ki so jih tudi druge stranke predstavile v naši deželi za volitve, ima največje možnosti za izvolitev. Slovenski glasovi za druge stranke so ob teh volitvah popolnoma izgubljeni. Upoštevati je tudi treba,, da če bo slovenska manjšina enotno glasovala za KPI, bo imela KPI kot taka večji mandat, da jo zastopa, da se v parlamentu bije za njene pravice. Imela bo večjo moč pri zahtevi, da se naglo odobri globalni zaščitni zakon in da se pri tem upoštevajo težnje in zahteve slovenske manjšine. Zaman je poveriti ta mandat mali stranki, ki nima teže v parlamentu. KPI je dokazala in sproti dokazuje, da je dosledna v boju za slovenske pravice, in to ne iz strumentalnih ozirov in vzrokov. Nalogo, da brani slovensko manjšino, kakor tudi druge manjšine v Italiji, ji je priznal in potrdil s poseb-
nim, bogatim dokumentom zadnji vsedržavni kongres, in za pravice Slovencev se stranka dosledno in vztrajno poteguje na vseh ravneh, začenši od vsedržavnega tajnika, poslanca Natte.
Na zadnji dan uradne volilne kampanje je imela Slovenska skupnost 16 »letečih volilnih shodov« po vsej tržaški in goriški pokrajini. Na njih so nastopili kandidati in drugi vidni predstavniki strankinega vodstva. Za konec pa je bil skupni shod v Nabrežini. SSk je ponovno utemeljila temeljne razloge, zaradi katerih se je povezala z listo manjšin, ki nastopa z znakom Sardinske akcijske stranke (štiri temne glave na belem polju z rdečim križem). Gre za nadaljevanje pozitivnih izkušenj prvih in drugih evropskih volitev, ko so se manjšine v Italiji povezale in - pri drugem poskusu - poslale skupnega poslanca v evropski parlament. Osnovi sta samostojno politično nastopanje manjšin in solidarnost med njimi.
Temeljna programska točka, zaradi katere je SSk pristopila v volilno zavezništvo, pa je obveza, da bodo vsi izvoljeni parlamentarci podpisali zakonski predlog SSk o globalni zaščiti in ga odločno podpirali na zakonodajni poti. Tako bo imela SSk svoje glasnike v parlamentu, ki kot manjšinski predstavniki najbolje razumejo stiske in zahteve pripadnikov narodnostne skupnosti v podobnem položaju.
Pomen zavezništva pa je tudi v aktivni politični prisotnosti na teh težavnih volitvah. Glas o manjšinah in glas o Slovencih je šel po vsej Italiji, predvsem zaradi vsedržavnih televizijskih oddaj in odmevov v tisku. Naši zastopniki so v slovenščini in italijanščini nagovorili vso javnost - piše v tiskovnem sporočilu SSk - in opozorili so na naše skupne probleme vse oblasti. V obdobju sramotne protislovenske gonje v naših krajih pa je edina slovenska stranka kot aktivni udeleženec volilne kampanje lahko jasno in od-
ločno povedala, kaj o tem sodi slovensko prebivalstvo.
Tržaško gibanje in Gibanje srednjeevropske omike sta zadnji dan volilne kampanje naslovila na svoje slovenske volivce in somišljenike poziv, kako naj glasujejo v nedeljo in ponedeljek. Po pojasnilu, da se obe gibanji nista predstavili na volitvah, da bi favorizirali koncentriranje glasov na enotne demokratične kandidate levice in katoliškega območja, MT in Mittelev-ropska omika predlagata volivcem, ki sodijo v levi tabor, naj podprejo kandidaturo Stojana Spetiča (KPI) za senat in Willerja Bordona (KPI) za poslansko zbornico, medtem ko naj katoličani volijo za poslansko zbornico za Bojana Brezigarja (SSk). Vsekakor obe gibanji pozivata volivce, naj ne glasujejo za nacionalistične kandidate in stranke, pa naj bodo na desni ali na levi.
Večje število kulturnih delavcev, politikov, sindikalistov, ekologov in navadnih volivcev je v prejšnjih dneh podpisalo poziv v prid Zelene liste. V pozivu, ki je bil objavljen tudi v slovenščini, je med drugim rečeno, da prisotnost zelenih na volitvah noče voditi v novo stranko, ampak hoče biti dodatno sredstvo na razpolago občanov in ekoloških in mirovnih gibanj, gibanj za državljanske pravice itd. Prisotnost zelenih poslancev v parlamentu bo okrepila položaj vseh tistih, ki jim je nujno nepopustljivo varstvo okolja, obnova ekološkega ravnotežja in zavračanje uničujočih tehnologij in dejanj, ki jih zagovarjajo politični in industrijski mogočneži. Nedvomno so se tržaški volivci že prepričali, je še rečeno v pozivu zelenih, da se krajevni predstavniki strank bolj malo ali sploh nič ne zavzemajo za zaščito okolja. Glas Zeleni listi bo vplival na obstoječe stranke tako, da bodo prisiljene ukrepati proti postopni degradaciji našega mesta, ki so jo doslej brezbrižno spremljali.
V četrtek je bila v evangeličanski cerkvi v Trstu že četrta zaključna glasbena akademija GM, kateri bodo do 18. junija sledile še tri: prva že danes ob 20.30, tokrat v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo, v torek, 16. junija, ponovno v evangeličanski cerkvi z nastopom posameznih gojencev šolskega godalnega orkestra, ki ga vodi prof. Borut Logar, v četrtek, 18. junija, pa bo ciklus glasbenih prireditev zaključil nastop gojencev iz razredov klavirja, harmonike, violine in flavte; za konec pa se bo predstavil še kvintet harmonik, ki ga vodi prof. Claudio Furlan.
Na četrtkovi akdemiji se je predstavilo kar 14 gojencev, na koncu pa še kvintet harmonik, ki ga vodi prof. Lo-redana Coceani. Mladi glasbeniki so se predstavili s skladbami za klavir, violino, flavto, klarinet, trobento, kitaro in harmoniko. Med njimi so bili učenci pripravnice in učenci drugih razredov, vse do petega. Vsi imajo za seboj že razne nastope, vsaj interne,-zato so nastopili kar brez vidne treme, z dokajšnjo mero gotovosti, dovolj sproščeni pri podajanju skladb, ki so jih izvajali na pamet, kar je vredno še posebne pohvale.
Učenci obiskujejo razrede profesorjev Bogdana Kralja, Xenie Brass, Marka Bitežnika, Daniele Brussolo, Silvia Pibrovca, Evalda Crevatina, Tulia Možine in Loredane Coceani, torej v gla-venm mladih glasbenih pedagogov, ki so močno okrepili pedagoški kader naše šole.
Sečnja na jusarskem
Tržaška občinska uprava obvešča, da morajo jusarski upravičenci, ki želijo sekati drva v jusarskih gozdovih, predložiti ustrezne prošnje pristojnim jusarskim odborom oziroma občinskim izpostavam, kjer odborov ni. Rok zapade 31. avgusta.
Fiat in Generali skupaj za tržaško pristanišče
Trijambornica Palinuro včeraj pristala v Trstu
Včeraj so v Trstu ustanovili novo družbo "Polis", ki bo skrbela za promocijo in uresničevanje ekonomskih, infrastrukturnih, nepremičninskih in storitvenih pobud, s katerimi naj bi ovrednotili tržaško pristanišče in relansirali njegove pristaniške in transportne dejavnosti. Ustanovitelji so Fiatova družba Fiatimpresit, tržaška zavarovalnica Assicurazioni Generali in Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče EAPT, ki so h glavnici v višini milijarde lir prispevale po 40 (prvi dve) oziroma 20 odstotkov. Predsednik upravnega sveta nove družbe je postal predsednik Generali Enrico Randone, podpredsednik je predsednik EAPT Michele Zanetti, medtem ko bo Fiatimpresit v upravnem svetu zastopal Antonio Mosconi.
Gre za izredno pomemben korak, ki ga je tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti napovedal že pred časom, nazadnje na tiskovni konferenci pred tednom dni, ko je zatrdil, da bodo prihodnji meseci, tako z normativnega kot s konkretnega vi-
dika njegove uporabe, za tržaško pristanišče izjemno pomembni. Odmev parlamentarne razprave v Strasbourgu je priklical pozornost pomembnih tujih in italijanskih ekonomskih subjektov do možnosti industrijske predelave v prostih conah tržaškega pristanišča, medtem ko je vodstvo Pristaniške ustanove zaupalo družbi Fiat Engineering posebno študijo o možnostih, ki jih ponuja obstoječi režim prostih con. Glas evropskega parlamenta pa je imel še eno pomembno posledico, in sicer pri italijanski vladi, ki se je bila primorana — tudi na osnovi številnih posegov tržaških sindikatov, krajevnih uprav in gospodarskih sil — na nek način odzvati. »Nova družba se je torej rodila prav v ozračju obnovljenega zanimanja za možnosti, ki jih ponujajo tržaške pristaniške proste cone in ki so prišle do izraza po glasovanju v evropskem parlamentu,« nam je včeraj dejal poslanec Rossetti, ki niti sam ni upal, da se bo to zgodilo še pred volitvami.
(vb)
V Tržaškem zalivu je včeraj pristala velika trijambornica Palinuro. Gre za približno petdeset let staro francosko ribiško ladjo, ki jo je leta 1950 odkupi-
la italijanska vojna mornarica in jo kasneje preuredila, oziroma prilagodila njeni novi funkciji. Danes je Palinuro ladja za šolanje mornarjev in je, kljub nekoliko »starinskemu« videzu, opremljena z vsemi najsodobnejšimi tehnološkimi napravami.
V	italijanska in tuja pristanišča prinaša letos Palinuro pomembno sporočilo EGS ob mednarodnem letu okolja: »Morje mora živeti«. Komandant ladje Giancarlo Orioni je s ponosom poudaril, da je EGS dodelila to nalogo, imenovano »načrt Aguarius«, prav italijanski vojni mornarici, saj njene ladje dosledno upoštevajo zakone za preprečitev morskega onesnaževanja.
V	sodelovanju z najpomembnejšimi italijanskimi univerzami bosta ladji Amerigo Vespucci in Palinuro izvedli vrsto znanstvenih raziskav o dejanskem zdravstvenem stanju našega morja.
Trijambornica bo dvignila sidro v ponedeljek. Do tedaj pa je na voljo vsem, ki bi si radi ogledali notranjost te edinstvene ladje.
Razpisa za podelitev študijskih štipendij
Osrednji statistični zavod v Rimu je razpisal natečaj za štiri štipendije za raziskave s področja statistike, ki se ga lahko udeležijo diplomiranci iz statističnih ved, ekonomije ali političnih ved, in za tri štipendije za raziskave s področja informatike, ki se jih poleg navedenih lahko udeležijo še diplomiranci s področja inženirstva, matematike, fizike in informatike.
Vsaka štipendija znaša 11 milijonov lir, kot prispevek k stroškom za specializacijo v omenjenih strokah. Zainteresirani lahko dobijo besedilo natačaja pri Pokrajinskem statističnem uradu Trgovinske zbornice, Borzni trg 14, 3. nadstropje, soba št. 305.
Tržaška hranilnica CRT bo letos srednješolskim dijakom v obliki štipendij razdelila več kot 100 milijonov Ur. Vsaka bo znašala milijon lir, zanje pa lahko zaprosijo dijaki, ki so končali 3. razred nižje srednje šole ali ki razpolagajo z enakovredno diplomo. V poštev pridejo dijaki iz vse tržaške pokrajine in iz nekaterih drugih občin v Furlaniji-Julijski krajini, ob podeljevanju štipendij pa bodo upoštevali tudi ekonomske razmere družin. Razpis natečaja je na voljo v tajništvih nižjih srednjih šol in na glavnem tajništvu CRT v Trstu (tel. 7366), za štipendije pa lahko zaprosijo tudi tisti dijaki, ki so jih že prejeli v prejšnjih letih.
Zaradi volitev odložili prizivni proces »Greco«
Prizivni proces proti agentoma Mauriziu Romanu in Mauriziu Bensi, ki sta bila obsojena zaradi smrti avtonomista Pietra Greca, je tržaško sodišče preložilo za nedoločen čas, ker so nekateri porotniki zadržani zaradi volilnih obveznosti.
Kot znano, je prvostopenjska sodna obravnava obsodila oba agenta — eden pripada Digosu drugi pa Sisdeju na osem mesecev pogojnega zapora, ker naj bi zaradi neobvladane samoobrambe s streli iz pištole ubila sicer neoboroženega avtonomista. Do tega tragičnega dogodka je prišlo marca leta 1985 v Ul. Giulia 39, kjer je Greco začasno stanoval. Na isti sodni obravnavi so sodniki oprostili podinšpektorja Digosa Giuseppa Guidija in agenta Maria Passanisija.
Nepojasnjena smrt mladega Tržačana v bližini Trbiža
Trbiški orožniki so včeraj nadaljevali preiskavo o zagonetni smrti 22-letnega Tržačana Paola Tosolinija, ki so ga predsinočnjim našli mrtvega v njegovem fiatu 127 ob neki stranski cesti med Trbižem in Kokovim. Fanta so na njegovem domu, v Ul. Cristoforo Colombo 12, pogrešali že kakih deset dni. Njegovo izginotje so starši prav kmalu prijavili policijskim oblastem, a raziskave vse do predsinočnjega žalostnega odkritja niso obrodile nikakega sadu.
Alarm je sprožila deklica iz okolice Trbiža. V preteklih dneh je med igranjem na prostem že večkrat opazila na robu gozda ustavljen avtomobil s tržaško evidenčno tablico. Predvčerajšnjim popoldne pa se mu je približala in na zadnjem sedežu zagledala truplo. Obvestila je starše, ti pa so poklicali orožnike. Prišel je tudi zdravnik in ugotovil, da je smrt mladega Tržačana doletela pred kakimi desetimi dnevi.
Včeraj je istovetnost trupla potrdil Paolov oče. Orožniki pa še vedno preiskujejo vzroke smrti. Ob truplu so našli prazna zavojčka tablet, zaradi česar sklepajo, da je verjetno šlo za samomor. To hipotezo naj bi potrjevala še druga dejstva. Paolo Tosolini, ki je bil po poklicu mesar, je bil pred časom vpleten v prometno nesrečo, ki ga je hudo pretresla. Odtlej si duševno ni več povsem opomogel.
Vrsta sestankov rajonskih svetov
V	prihodnjem tednu se bo sestalo' več rajonskih svetov. V torek, 16. junija, bo sestanek rajonskih svetov za Sv. Soboto in Sv. Sergij (ob 19.30 na sedežu v Ul. Paisiello 5/4) in rajonskih svetov za Sv. Vid in Staro mesto (ob 20. uri v Ul. Colautti 6).
Vzhodnokraški rajonski svet bo v sredo, 17. junija, med drugim razpravljal o spremembi meja tega rajona. Seja bo na sedežu na Opčinah, Proseš-ka 28, ob 19. uri.
V	četrtek, 18. junija, pa se bodo sestali rajonski svet za Kjadin in Rocol (ob 19.30 v Ul. Mille 16) in svetjakob-ski rajonski svet (obl9.30 v Ul. Caprin 18/1).
Vpisovanje v tečaj za bolničarje
Šola za poklicne bolničarje Giulio Ascoli obvešča, da se je začelo vpisovanje v triletni tečaj za poklicne bolničarje. Vpišejo se lahko mladi z opravljenima prvima dvema razredoma višje srednje šole. Vpisovanje se bo zaključilo 14. avgusta. Vse informacije posreduje tajništvo šole Ascoli, Ul. Stuparich 1, od 8. do 13. ure (tel. 7762441).
Danes se bodo predstavili zbori GM in sicer otroški, mladinski in dekliški pevski zbor. Vse tri zbore vodi naš priznani dirigent Stojan Kuret. Otroški zbor bo pri klavirju spemljal Aljoša Starc, pri nastopu dekliškega zbora bosta na rog igrala Marco Pannella in Giorgio Raseni, na harfo pa Jasna Corrado-Merlak.
Zborovski večer v Repnu
Pred petimi leti sta se na Repentab-ru osnovali dve pevski skupini. V prvi se je zbralo okrog petindvajset osnovnošolcev in nekaj srednješolcev, v drugi pa okrog dvajset žensk in deklet. V prvi skupini, ki se je poimenovala MPZ Zvonček, se je z leti povečalo število pevcev in treba je bilo ločiti med otroškim in mladinskim pevskim zborom. Ženski pevski zbor Repenta-bor pa je večinoma obdržal isto število pevk in vztrajal pri ohranjevanju predvsem slovenske ljudske pesmi. Zboroma se je pred dvema letoma pridružila še skupina mladih fantov, ki jih veseli igranje narodnozabavne glasbe in večkrat dobrovoljno spremlja petje obeh zborov.
Zbori in ansambel so že večkrat nastopili tako v tržaški okolici kot v Sloveniji. Pred dvema letoma so se podali na Dunaj in s svojim petjem razveselili tam živeče Slovence. Lani so obiskali Ažurno obalo, kjer so zapeli slovenskim izseljencem, ki živijo v Cannesu in okolici. Konec meseca pa se bodo odpravili med slovenske rojake v Pariz.
Danes zvečer bodo vse štiri skupine s celovečernim nastopom proslavile petletnico svojega obstoja. Zborovski večer se bo pričel ob 20.30 v Kraškem muzeju v Repnu.
Poslovni obračun Trgovinske zbornice
Odbor Trgovinske zbornice je odobril splošni obračun lanskega poslovnega leta kot tudi proračun za tekoče leto, in sicer za storitve, ki jih ta javna ustanova opravlja v režimu podjetja. Gre namreč za stroške personala Ke-mijsko-blagovnega laboratorija in Borze vrednosti. Iz obračuna je izšel pozitivni rezultat poslovanja.
Predsednik Tombesi je nato poročal o opravljenem delu, nato pa so člani odbora imenovali svojega zastopnika v upravni svet hranilnice CRT (Pet-rucco), v komisijo za zelenjavno tržnico na debelo (potrjen Petrucco), v vodstveni svet Konzorcija Promotrieste (Naibo) in v Sekcijo za turizem Pokrajinske ekonomske konzulte (Furlani).
V Križu pogreb Bogomira Sirka
Velika množica ljudi je včeraj v Križu pospremila na zadnji poti domačina Bogomira Sirka, ki je v ponedeljek popoldne umrl za posledicami prometne nesreče. Pokojnik, ki je bil star 71 let, se je rodil v zavedni in napredni kriški družini Krajčevih ter se je že zelo mlad vključil v vaško politično in družbeno življenje. Aktivno je sodeloval v protifašističnem ilegalnem gibanju, med NOB pa kot partizan v slavnem Ruskem bataljonu, kjer se je izkazal kot hraber in pogumen borec. Bil je dolgo let nogometaš vaškega športnega društva, kasneje pa se je ob prostem času aktivno ukvarjal z balinanjem.
Bogomir oziroma Borel Krajčev, kot so ga poznali domačini, je bil človek odprtega in veselega značaja. Ob odprtem grobu sta se v imenu kriške vaške skupnosti od njega poslovila predsednik vaške sekcije Zveze partizanov ANPI Ferdinand Bogateč in predsednik krajevne sekcije Zveze upokojencev CGIL Mario Turel, medtem ko mu je moški pevski zbor Vesna za slovo občuteno zapel žalostinko.
Naj mu bo lahka domača zemlja, prizadeti družini pa naše iskreno sožalje.
13. 6. 1986	13. 6. 1987
Leto je minilo, odkar me je zapustila draga mama
prof. Karmen Renko
Z ljubeznijo se je spominja sin Jakob z ženo Ano.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo kolegici Marjuči občuteno sožalje Uča, Ani, Marta, Ivica in katehet Stanko Zorko.
Predstavitev kasete diatoničnih harmonikarjev
Prispevek k ovrednotenju pomena ljudske kulture
Od leve: Julijan Strajnar, Pierpaolo Sanzin in Marjan Spetič
V Trstu je pred kratkim izšla glasbena kaseta »Ploner & Co.« s posnetki trinajstih godcev na ljudsko diatonično harmoniko. Predstavitev kasete, ki je za Slovence v Italiji prav gotovo nekaj novega, je bila v sredo v prostorih odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice. Pripravili so jo KD Fran Venturini od Domja, Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, na predstavitvi pa so govorili ideator kasete Pierpaolo Sanzin, predsednik KD Fran Venturini Marjan Spetič in etnomuzikolog Julijan Strajnar.
Pierpaolo Sanzin je opozoril na pomen kasete, ki poudarja vrednost ljudske kulture, v Trstu vedno strogo ločene od uradne kulture. Namenjena je zato tistim, ki ljubijo ljudsko izročilo, raziskujejo njegovo družbeno pogojenost in njegov pomen. Zasluga za njeno izdajo gre tudi društvu Fran Venturini, ki s svojo dejavostjo izpričuje velik občutek za ohranjanje ljudske kulture, navad in običajev, je poudaril Sanzin in predlagal, naj bi pri društvu ustanovili folklorno skupino, ki bi sodelovala le z godci ljudske harmonike in tako posredovala stare domače pesmi in plese.
Marjan Spetič je v svojem posegu podal nekak pregled zgodovine in tradicije ljudske harmonike ali plonarce, oz. frajtonarce, kot ji pravijo po domače. Dejal je, da je bil prav domačin Tiberij Maver pobudnik te dejavnosti pri Domju, da je društvo že leta 1984 organiziralo razstavo diatoničnih harmonik in da se od tedaj, vsakega 1. maja, v domu redno srečujejo godci iz različnih krajev, ki igrajo na to glasbi-
lo. Tako je Domje dobilo eno svojih najbolj privlačnih in priljubljenih prireditev. Društvo ima sedaj tudi šolo za diatonične harmonike, ki jo obiskuje devet mladih gojencev. Spetič je navedel tudi imena godcev, katerih skladbe so posnete na kaseti in pri tem posebej omenil posnetek najstarejšega godca, Emilija Gamboza, ki ima že 78 let, in najmlajšega, Davida Danielija, ki jih ima komaj 15. Ko je govoril o načrtih pa je dejal, da ima društvo v načrtih izdajo novih kaset, medtem ko za prihodnjo prireditev »Glas harmonike« pripravljajo izdajo godcem posvečene brošure.
O pomenu ljudske in umetne glasbe je nato govoril še muzikolog Julijan Strajnar, ki je dejal, da je ljudska
umetnost umetnost vseh, zato mora imeti določene lastnosti, s katerimi vpliva na ljudi, jih navdušuje in povezuje z njihovo preteklostjo. Pohvalil je Slovence, organizatorje pri izdaji kasete, predvsem seveda društvo Fran Venturini, ki je usmerilo svojo dejavnost prav na ovrednotenje ljudske glasbe. Slednja je namreč tudi sredstvo za opredelitev etnične identitete, morda celo v večji meri, kot je to lahko jezik.
Prireditev, ki jo je z uvodnim pozdravom začel ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, so zaključili štirje godci na diatonično harmoniko, in sicer brata Miro in Tiberij Maver, Emil Gamboz in David Danieli.
NEVA LUKEŠ
Gostilna Luksa na Proseku ima od srede nove upravitelje
Na Proseku je v sredo začela priznana gostilna Luksa obratovati z novimi upravitelji. Upravo gostinskega obrata sta prevzela domačina Miro Blaži-na in Mario Černjava z družinama, ki sta še do pred nekaj leti vodila proseš-ko Društveno gostilno. Novim upraviteljem so ob prevzemu gostilne čestitali mnogi domačini in jim zaželeli obilo uspeha v novem poslovanju. Tem željam se pridružuje tudi naš dnevnik.
MePZ Primorec-Tabor
vabi na
KONCERT
Srednješolskega mešanega zbora iz Ptuja
pod vodstvom Darje Koter
Danes, 13. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
\7\
■ lial Skedenj
priredi
FILMSKI MARATON ALJOŠE ŽERJALA
Danes, 13. junija, ob 20.30 Vas vljudno vabimo na 3. VEČER FILMOV: Triglav, Forma viva, Izkustva A. Černigoja, Čas ne izbriše, S. Maria de Iguigue (Čile).
________gledališča___________
VERDI
Spomladanska simfonična sezona.
Danes ob 18. uri (red S) simfonični koncert. Dirigent Herbert GEITZEN, solista Andrea TRAUBOTH in Thomas HAM-PSON.
šolske vesti
Na srednjih šolah I. Cankar in S. Gregorčič v Dolini je odprto vpisovanje na tečaj 150 ur za šolsko leto 1987/88. Na tečaj se lahko vpiše vsakdo, ki nima diplome nižje srednje šole in bi to rad dosegel ter je že izpolnil 16. leto starosti. Vpisovanje se zaključi 7. julija. Izjemoma je možen vpis do 10. septembra.
kino
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 La storia infinita, fant., ZRN 1984, 94'; r. VVolfgang Petersen; i. Barfet Oliver, Noah Hathaway.
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; £ Woddy Allen, i. Mia Farrow, Seth Green.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Un uomo e una donna... venti anni dopo, dram., Fr. 1986, 120’; r. Claude Lelouch; i. Anouk Aimee, Jean-Louis Trintignant.
PENICE - 18.30, 22.15 The Barbarians, fant.-akc., It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Trappola mortale, dram., ZDA 1981, 100’; r. Sid-ney Lumet; i. Michael Caine, Christop-her Reeve.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Gli avven-turieri della citta perduta, pust., ZDA 1986, 100'; i. Richard Chamberlain, Sharon Stone
MIGNON - 16.30, 22.15 I guerrieri del sole, pust.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Dimensio-ne terrore, srh.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 La portie-ra d'albergo, □
EDEN - 15.30, 22.00 Supermaschio per mogli viziose, porn., □ □
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 II tempio di iuoco, dram., ZDA 1986, 100'; r. Jack Lee Thompson; i. Chuk Norris, Lou Gossett jr.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; r. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 True stori-es, kom., ZDA 1986, 100'; r. David Byr-ne; i. David Byrne, John Goodman.
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 Nig-htmare 3 - i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russel; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette.
RADIO - 15.30, 21.30 Pensione erotica, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom Zi □
GLASBENA MATICA TRST
v sodelovanju s KROŽKOM ZA KULTURO IN UMETNOST Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole glasbene matice
Danes, 13. junija 1987, ob 20.30 v Krožku za kulturo in umetnost
- Ul. San C ari o 2
ZBORI GLASBENE MATICE
Otroški pevski zbor - klavir: Aljoša Starc
Mladinski pevski zbor Dekliški pevski zbor - rogova: Marco Panella, Giorgio Raseni; harfa: Jasna Corrado-Merlak.
Dirigent: STOJAN KURET
Vabljeni!
GLASBENA
MATICA
TRST
šolsko leto 1986/87
ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE
V torek, 16. junija 1987, ob 20.30 v evangeličansko-Iuteranski cerkvi Trg Panfili
Simona Slokar - violončelo; Miran Košuta - klarinet;
Šolski godalni orkester - dirigent: Borut Logar
prof. Mojca Šiškovič, prof. Ravel Kodrič - klavirska spremljava.
Vabljeni!
izleti
SKD Vigred v Šempolaju priredi 21. t. m. izlet v Avstrijo na Belo jezero (Weis-sensee). Za informacije in vpisovanja tel. 200377. Vabljeni!
SPDT priredi jutri, 14. t. m., avtomobilski izlet na 16. SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV, ki bo v Vratih. Odhod ob 6.00 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.15 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Izlet vodi Vojko Slavec, ki nudi tudi ostale informacije: tel. 764832 (v delovnih urah) in 742405 (v večernih urah). Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
organizira 21. junija izlet v Belo krajino. Program: malica v Metliki, ogled belokranjske obrti v Adlešičih, pokušnja medu in medice, nato kosilo, popoldne ogled nastopa folklorne skupine s prikazom belokranjskih rekov in pesmi, po nastopu bomo lahko zaplesali ob zvoku tamburic, nato povratek domov. Cena izleta
45.000	lir Vpisovanje pri Zorki Auer -tel. 228463 in pri Mariji Zahar - tel. 228494.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja skupno s člani Prirodoslovnega društva Slovenije v nedeljo, 21. junija, STROKOVNO EKSKURZIJO V DOLINO DRAGONJE. Predviden je tudi ogled Sečoveljskih solin. Zbirališče na trgu pred sodnijo v Trstu ob 8.15 ali v Koštaboni (pred trgovino) ob 9.30. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Godbeno društvo NABREŽINA
prireja danes, 13., in jutri, 14. junija, na igrišču Sokola v Nabrežini
PRAZNIK OB 90. OBLETNICI NABREŽINSKE GODBE
Danes: ob 17.00 odprtje praznika; ob 19.00 jubilejni koncert Godbenega društva NABREŽINA; ob 20.00 nastop plesne skupine CLUB DIAMANTE iz Turriaca; nato ples z ansamblom TAIMS.
Jutri: ob 16.00 promenadni koncert godb iz DOLINE, DOBERDOBA, KRIŽA, POSTOJNE, PROSEKA, RICMANJ, TURRIACA in NABREŽINE z nabrežinskega trga na prireditveni prostor, kjer bo koncert sodelujočih godb; zvečer ples z ansamblom TAIMS.
V primeru slabega vremena se bosta sobotni in nedeljski koncert odvijala v občinski telovadnici, praznik pa bo še v ponedeljek, 15. t. m.
KD F. VENTURINI
SC	S AGRA na Kr menki
□ DANES, 13. t. m.: ob 16. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure PLES.
'A rT
□ JUTRI, 14. t. m.: ob 10. uri odprtje kioskov. Ob 17. uri KULTURNI PROGRAM: godba na pihala SPINČIČI iz Kastava pri Reki, ženska pevska skupina ŠAVRINKE iz Dekanov, mladinska folklorna skupina LIPA iz Kok-
rice pri Kranju.
□ PONEDELJEK, 15. t. m.: ob 16. uri odprtje kioskov. Od 20. do 24. ure PLES.
Vse tri večere bo igral ansambel POMLAD — Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru.
VABLJENI!
razne prireditve
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1986/87. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE v evangeličansko-Iuteranski cerkvi -Trg Panfili. V četrtek, 18. junija, ob 20.30: Karen Cossutta, Tomaž Fabec, Pavel, Furlani, Aljoša Saksida, Beatrice Zonta -klavir; Taisja Kodrič - violina; Aleksi Jercog, Fulvio Jurincich, Aleksej Mahnič
-	harmonika; Elena Parovel, Martina Oz-bič - duo flavt; Aleksi Jercog, Aleksej Mahnič - duo harmonik; Fulvio Jurincich, Aleks Štefančič, Aleksej Mahnič, Davorin Salvi, Davorin Bandi - kvintet harmonik. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na sledeče nastope: v ponedeljek, 15. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu; v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
Sekcija KPI Z. Kralj Trebče - Padriče
-	Gropada prireja danes in jutri na Griži v Trebčah FESTIVAL UNITA' IN DELA. Oba večera ples z ansamblom L. Furlana.
SKD Barkovlje in pevski zbor M. Per-tot vabita na počastitev spomina skladatelja MILANA PERTOTA jutri, 14. t. m., ob 18. uri pred hišo od "Pjendlovih" pri Štakih (Ul. della Mandria).
SKD L Gruden priredi v sredo, 17. t. m., ob 20.30 v stari štivanski cerkvi ZAKLJUČNI CELOVEČERNI KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA 1. GRUDEN. Dirigent M. Slosar. Vabljeni!
Krožek mladih komunistov priredi v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Križu na prostem ZAKLJUČNI SEZONSKI PLES z ansamblom Faraoni. Vstop prost.
razna obvestila
TPPZ P. Tomažič obvešča člane, da bo 400. nastop jutri, 14. t. m„ na Barki v Brkinih ob 15. uri ob otvoritvi spomenika padlim. Vsem članom priporočamo prisotnost in točnost.
JK Čupa obvešča obiskovalce jadralnega tečaja za upravljanje kajutnih jadrnic, da bo naslednje TEORIČNO PREDAVANJE danes, 13. junija, ob 17. uri na društvenem sedežu.
_________mali oglasi________________
TRGOVINA POHIŠTVA PUPIS - SES-LJAN takoj zaposli delavca za prenos in montažo pohištva, starost 19 - 26 let, z opravljenim vojaškim rokom, po možnosti z izkušnjo v montaži pohištva ali z mizarsko prakso. Pogovor od
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 19.30, od torka do sobote.
GOSTILNA NA KRASU prodaja stolice, sank in hladilnik v dobrem stanju po ugodni ceni. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »KRAS«.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
PRODAM motorno kolo honda NS 125 F po ugodni ceni. Tel. 227281.
PRODAJAMO hišo, skedenj in hlev pri Črncih na Vrhu. Tel. 0481/92103.
STAREJŠI VDOVEC išče dobro in pošteno gospodinjo, ki bi pri njem stanovala in zanj skrbela. Tel. 040/575436.
STAR KRUH za krmo prodajamo po ugodni ceni. Telefonirati v jutranjih urah na št. 763812.
V DOLU NA PALKIŠČU je odprl osmico Ettore Moro. Toči belo in črno vino.
PODJETJE išče osebo z znanjem knjigovodstva. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Knjigovodstvo".
MINI MINOR MAVE AIR, letnik oktober '84, v odličnem stanju, prevoženih
26.000	km, proda privatnik po ugodni ceni. Tel. 040/213688.
VESPO 125 ET 3, letnik '82, svetlomodre barve, prevoženih le 9.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. 910835.
GOSTILNA NA GORIŠKEM išče natakarico z znanjem slovenščine, po možnosti srbohrvaščine in nemščine. Tel. 0481/20595.-
OTOK PAG - nove eno- ali dvosobne apartmaje daje v najem Ivan Šumič, Mandre, pošta Kolan, tel. 003851/898118.
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso nudi privatno vodenje obveznih knjig malih obratov po ugodni ceni. Tel. 226228 ob uri obedov.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 13. junija
ANTON
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 23.17 in zatone ob 6.14.
Jutri, NEDELJA, 14. junija
VALERIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Lorenzo Sincovich, Gi-acomo Zorzin, Simone Masala, Teodora Godini.
UMRLI SO: 64-letni Ahmet Irin, 83-let-ni Antonio Rotar, 64-letni Duilio Privi-leggi, 47-letni Ermanno Tont, 66-letni Dino Tecchio, 80-letni Luigi Paoli.
OKLICI: v pričakovanju prve zaposlitve Alessandro Mazzuchin in študentka Monica Della Santa, šofer Stefano Mozzo in v pričakovanju prve zaposlitve Adelia Valdemarin, šofer Giuliano Sincovich in bolničarka Damiana Vitale, trgovski potnik Paolo Patrono in socialna delavka Mirela Koglot, strojni izvedenec Alessandro De Pasguale in uradnica Lucia Paulich, knjigovodja Stefano Gnezda in uradnica Eriča Alessio, mehanik Pietro Crocetti in gospodinja Pisana Wild, uradnik Bruno Mosole in gospodinja Grazia Maria Giuseppa Martorana, inštalater Maurizio Claudio Ambrosi in natakarica Gabriela Reichlin, tiskar Igor Tenze in uradnica Elisabetta Maria Fon-ti, trener Alviano Fabris in uradnica An-namaria Basile, inštalater Paolo Sterni in uradnica Elisabetta Fucci, trgovski potnik Massimo Russiani in gospodinja Dulce Maria Vicente, delavec Flavio Va-resano in tiskarka Carmen Giacomin, pismonoša Fabio Vespucci in gospodinja Susanna Prodan, mehanik Felice Fran-forte in frizerka Adriana Delič, fotolitog-raf Roberto Sartore in delavka Daniela Leibelt, šofer Renzo Hrovatin in frizerka Marisa Marcuzzo, zdravnik Stefano Fer-foglia in uradnica Sušanna Lozar, elektrikar Alberto Smillovich in uradnica Marina Canziani, uradnik Roberto Dell'-Oste in prodajalka Mirella Coslovich, programer Danilo Pertot in učiteljica Vera Crevatin, strojnik Mario Brizzi in gospodinja Gianna Viscovich, agent Ezio Čiani in študentka Laura Mirabassi, upokojenec Gino Cleva in bolničarka Lore-dana Plesnik, agent javne varnosti Roberto Fiorini in uradnica Maria Teresa Collalti, trgovec Natale Guido in uradnica Maura Sgualdini, finančnik Massimo Callari in gospodinja Sabrina Esposito, uradnik Michele Buono in uradnica Lui-sa Pagnani, agent javne varnosti Pasguale Gaspare Farina in računovodkinja Donatella Tamburini, profesor .Borut Bajc in univerz, študentka Daria Betocchi, učitelj Stefano Pastore in učiteljica Elisa Plisca, šofer Fulvio Duscovich in računovodkinja Cristina Macchini, učitelj Gian-franco Ziegler in gospodinja Novella Meniš, biolog Mauro De Biasi in učiteljica Alessandra Urbancich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti.
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in MILJE (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Volilna kaša v TV omaki
V zadnjih letih politika postaje vse bolj spektakel, volilne rezultate pa televizije skušajo prikazati kot kriminalko. Zlasti RAI je kot javna televizijska služba dolžna posredovati volilne rezultate. Problem je bil le, kako prikleniti k ekranu milijone gledalcev, kako doseči, da naštevanje številk postane »užiten« televizijsa-ki spored. Rai se je odločila za pomoč statističnih zavodov, ki s svojimi napovedmi že kmalu po začetku štetja glasov lahko napovejo s pre-
cejšnjo gotovostjo končni rezultat, komentarje strank in ocene politikov pa »zabeli« s pomočjo igralcev in konferansjejev. Za volilni ponedeljek si je tako prva televizijska mreža zagotovila pomoč Renza Arboreja, druga mreža je zaupala svojo usodo novinarjema Lilli Gruber in Giampieru Mughiniju, medtem ko bo tretji program poživil vinjetist Sergio Staino. V bistvu, po domače rečeno, volilna kaša v bolj užitni televizijski omaki...
sobota 20.30 RAI 3
La contessa di Hong Kong (kom.) nedelja 11.10 RAI 2
Margherita Gauthier (dram.) nedelja 20.30 RAI 1
La banda delle frittelle di mele n. 2 (kom.) ponedeljek 19.45 RAI 3 Sento che mi sta succedendo gualcosa (kom.)
torek 21.30 Italia 1
II tango della gelosia (kom.) torek 23.30 RAI 2 Effi Briest (dram.) sreda 20.30 RAI 3'
II braccio violento della legge (dram.) sreda 20.30 Canale 5 Scandalo al sole (dram.) četrtek 20.30 RAI 3
Morte di una carogna (akcij.) petek 23.20 Rete 4 Norma Rae (dram.)
glasba
sobota 10.00 RAI 2
Sedem sonat Benedetta Marcella . sobota 22.55 Canale 5
Koncert z dir. Georgesom Pretrejem torek 14.30 RAI 3
Koncert: A Kind of Magic ansambla Queen sreda 19.40 RAI 3
Koncert Gianne Nannini petek 22.15 Italia 1 Mit: Duran Duran
šport
sobota 15.30 RAI 1
Kolesarstvo: zadnja etapa Gira d’Italia sobota 22.25 Italia 1 Boks: Stecca-Arreola nedelja 20.25 RAI 2
Los Angeles Gold Cup: America-Roma nedelja 22.25 RAI 1
Los Angeles Gold Cup: Guadalajara-Dundee
sreda 20.10 RAI 1
Nogomet: za EP Švica-Švedska sreda 22.25 RAI 2
Los Angeles Gold Cup: Roma-Vasco de Gama
košarka - EP
sobota 23.55 RAI 2 in 23.10 TV-Kp Za 3. in 4. mesto: Španija-Jugoslavija nedelja 18.55 TV-Kp in 0.25 RAI 1 Za L in 2. mesto: SZ-Grčija
JL
f
■*o
Ž O
O
><o
<
O
S 5 »- >


a:-,
				
■•f...


					
1
lil.m
4gMak
■ liil
:
=■ #
llisi
1!

IT A Ll J A NSK il MEIIE VIZ IJ A
RAI 1________________________
6.55	Šport: rugby (iz Sidneya)
8.30	Tečaj nemškega jezika
9.00	Tečaj francoskega jezika
9.30	Aktualna oddaja: Qua la mano
10.00	Nadalj.: David Copperfield
11.00	Risanka: La meravigliosa, stu-penda storia di Carlotta e Wil-bur (1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Carlotta e Wilbur (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Informativna oddaja: Prizma
15.00	Aktualna oddaja: Zgodbe za včeraj, za danes, za vedno
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro d'Italia, 22. etapa Aosta-Saint Vincent
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna rubrika
18.35	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Saint-Vincent estate 1987 (1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Saint-Vincent estate 1987 (2. del)
0.05 Dnevnik
RAI 2
9.00	Inf. odd.: Propp - Ena sama pravljica, 9.30 Giorni d'Europa
10.00	Komorna sezona: Sedem sonat Benedetta Marcella
11.05	Film: Tu mi hai salvato la vita (dram., 1950, r. Sacha Guitry, i. Lina Marconi, Fernandel)
12.30	Dnevnik - start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Dnevnik - Clip
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Šport: plavanje (prenos iz Rima)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: I figli delLispettore
17.30	Rubrika z Barbaro Buchet
18.25	Dnevnik - šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik, nato športni dnevnik
20.30	Film: II presagio (dram., 1976, r. R. Donner, i. Gregory Pečk)
22.25	Dnevnik, vreme, nato Moda
22.40	Aktualnosti: Teleconfronto '87
23.55	Dnevnik - šport (košarka)
RAI 3________________________
9.45	Aktualna oddaja: Danes, kje -Dogodki in osebnosti iz kronike
10.45	Glasbena oddaja: Dancemania
12.00	Aktualna oddaja: Magazine 3
14.00	Šport: tenis polfinale G. Prix
16.45	Filmske novosti
16.55	Film: II caso Paradine (dram., 1948, r. Alfred Hitchcock, i. Gre-gory Pečk, Charles Laughton)
18.45	Aktualno: Da razveselimo oko, Neznani avtor - Rhada in Kris-hna v gozdiču
19.00	Dnevnik in deželne vesti
19.40	Aktualna oddaja: Novinarji pripovedujejo - Piero Melograni intervjuva Miriam Maffai
20.30	Film: La contessa di Hong Kong (kom., ZDA 1967, r. Charlie Chaplin, i. Madon Brando, Sop-hia Loren, Sidney Chaplin)
22.15	Dnevnik - kratke vesti
22.25	Infor. tednik: Samarkanda
23.25	Dnevnik
23.30	Dnevnik - deželne vesti
23.50	Film: lo ti salvero (dram., 1945, r. Alfred Hitchcock, i. Ingrid Bergman, Gregory Pečk)
RTV Ljubljana
15.35	Otroške oddaje: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Petkova cesta (Kristina Brenkova)
15.50	Nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (pon. 9. dela)
16.20	Poročila
16.25	Film: Operacija Y in Druge Šuri-kove zgodbe (SZ 1985, r. Leonid Gaj daj, i. A. Demjanenko)
17.55	Dokumentarna oddaja: Španska državljanska vojna
18.25	Informativna oddaja: Da ne bi bolelo
18.45	Risanka
19.00	Danes. Knjiga.
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Marlovve (dram., ZDA 1969, r. Paul Bogart, i. James Garner, Carroll O' Connor)
21.50	Dnevnik
22.05	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.10	POP delavnica
23.40	Nanizanka: Ladja zaljubljencev 00.30 POP Delavnica - finale
01.00	Humoristična oddaja: Alo, Alo
TV Koper______________________j
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: Hazell
15.00	Nan.: Veliki ameriški režiserji
15.30	Otroški program, vmes risanke,
nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Rubrika: Tuttilibri
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zgodovinska rubrika: La mac-china del tempo
20.25	TV novice
20.30	Nadaljevanka: Viaggio a Goldo-nia (r. Ugo Gregoretti, 1. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Nanizanka: II brivido delLimpre-visto
22.35	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.10	Dokumentarec: Novi Pacifik (ali prenos košarkarske tekme po podatkih na naslovni strani)
1111
	
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.05	Risanke
8.30	Kviz: Video News
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Tednik: Anteprima
14.00	Film: La bellezza di Ip-polita (kom., It. 1962, r. Giancarlo Zagni, i. Milva, Gina Lollobri-gida)
15.45	Nanizanki: Signore e signori buonasera,
16.15	Freebie and Bean
17.15	Aktualnosti: Cadillac
18.00	Nanizanki: Love Boat, I Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Variete: La corrida
22.55	Koncert: Orkester milanske Scale, dir. Ge-orges Pretre (Strauss, Ravel, Čajkovski)
1.10	Nanizanka: Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Corrispondente X (kom., ZDA 1940, r. King Vidor, i. Clark Gable, Hedy Lamarr)
17.20	Nan.: A cuore aperto
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Pane, burro e marmellata (kom., It. 1977, r. Giorgio Capi-tani, i. Rossana Podesta, Enrico Montesano)
22.25	Film: Il branco (dram., ZDA 1977, r. Robert Clouse, i. Joe Don Baker, Richard Shull)
0.25 Nanizanki: Ironside,
1.10	Switch
ITALIA 1
8.30	Nan.: Fantasilandia
9.15	Film: Un'amicizia, un'-avventura (kom., ZDA 1972, r. Lee Katzin, i. Desi Arnaz jr.)
10.45	Nanizanke: La strana coppia, 11.15 Agenzia Rockford, 12.15 T.J. Hooker
13.10	Informativna oddaja: Controcorrente
14.00	Športna oddaja: American Bali
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun, Bun, Lupin
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Mork & Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Film: L assassino di pi-etra (krim., It.-ZDA 1973, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-son, Martin Balsam)
22.25	Šport: boks Maurizio Stecca-Francisco. Ar-reola (peresja kat.)
23.20	Šport, odd.: Grand Prix
0.35 Glasbena oddaja: Dee jay Television
TELEPADOVA
12.00	Zdravniška oddaja: Magnetoterapija
12.30	Inf. od.: Il Leonardo
13.00	Risanke
14.00	Športna oddaja
15.00	Oddaja o košarki
15.30	Šport: Catch
16.30	Risanke
17.30	Glasbena oddaja: Il castello d'oro
18.30	Risanka: Ghostbusters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Aktualna oddaja: In piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: Gli amici di Nick Hezard (kom., It. 1976, r. Fernando Di Leo, i. Luk Merenda, Gabriele Ferzetti)
22.30	Film: Chi sel? (dram., It. 1974, i. Juliet Mills)
0.30 Film: Ultimo tango a Zagarol (kom.)
TELEFRIULI_________
13.30	Nanizanki: The Cor-ruptors, 14.30 Una fa-miglia intraprendente
15.00	Dražba
15.30	Glaš. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Film: Seguendo la flot-ta (glas., ZDA 1936, r. Mark Sandrich, i. F. Astaire, G. Rogers)
22.30	Dnevnik
23.30	Nad.: The bold ones 0.30 Informativna oddaja:
News dalmondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA	televizija		
RAI 1	RAI 2	RAI 3	
9.00	Maša
12.55	Nabožna oddaja
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV
14.00	Film: La montaigna dei sette fal-chi (pust., ZDA 1951, r. W. Die-terle, i. A. Ladd, L. Scott)
15.30	Risanka: Tao Tao
16.00	Nanizanka: Robin Hood
17.00	Risanka: Moncicci
17.25	Športni vesti
17.35	Nanizanka: L'amico Gipsy
18.00	Risanka: gristi il draghetto
18.20	Športne vesti: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: La banda detle frittelle di mele n. 2 (kom., ZDA 1977, r. V. Mc Eveety, i. T. Conway)
22.05	Športna nedelja
22.25	Nogomet: Pokal Los Angeles Gold Cup, Guadalajara-Dundee (prenos iz Los Angelesa)
0.25 Dnevnik
0.25 Košarka: Evropsko prvenstvo -prenosa finalne tekme za 1. in 2. mesto
8.30	Nam: II brivido dell imprevisto
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno do-menica
10.00	Nam: La mia terra tra i boschi
10.25	Nanizanka: Cuore e batticuore
11.10	Film: Margherita Gauthier
(dram., ZDA 1936, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo, Robert Tay-lor, Lionel Barrymore)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.40	Športna oddaja: Studio & Stadio
16.50	Film: OSS 117 minaccia Bangkok (dram., Fr. 1964, r. An-dre Hunebelle, i. Kerwin Mat-thews, Anna Maria Pierangeli)
18.50	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.25	Nogomet: Pokal Los Angeles Mehika-Roma (iz Los Angelesa)
22.15	Dnevnik
22.30	Glasbena oddaja: lo Aliče
23.15	Inf. odd.: Protestantizem
23.45	Dokumentarec: Obnova in posodabljanje muzejev
11.55	Filmske novosti
12.00	Športni prenosi: plavanje, motociklizem - Velika nagrada Jugoslavije (neposredni prenos z Grobnika), tenis, motokros
17.20	Film: Ercole contro i tiranni di Babilonia (mit., It. 1964, r. Dome-nico Paolella, i. Rock Stevens, Mario Petri)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Deželne športne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Di gei mušica
20.30	Športa oddaja - Domenica gol
21.30	Film: Sherlock Holmes, soluzio-ne 7% (kom., VB 1976, r. Herbert Ross, i. Nicol Williamson, Alan Arkin, Robert -Duvall, Laurence Olivier, Vanessa Redgrave, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film (2. del)
23.35	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
0.20 Dnevnik
0.25 Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
8.50	Poročila
8.55	Otroška matineja: Živ žav, 9.50 Lutke in lutki
9.55	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 6. dela)
10.25	Tedenski zabavnik (pon.)
11.25	Domači ansambli: Henčkov ansambel
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
15.20	Nadaljevanka: Zemlja in mlin (G. Coulonges, Fr., 2.del)
16.15	Film: Odprti poker (ZDA 1968, r. Hanry Hathaway, i. Dean Martin, Robert Mitchum)
17.55	Variete: TV kavarna
18.45	Risanka
18.55	Košarka (če se bo Jugoslavija potegovala za 1. mesto)
19.00	Danes. Kino, nato Turistični nagelj - Neža
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Vroče plače (Zdel)
21.10	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Zdravo
TV Koper____________________
14.00	Športni pregled: motociklizem Gran Prix YU (prenos z Grobni-aka), veslanje - mednarodna regata (prenos z Belda), košarka -
finale EP (prenos iz Aten) 21.00 Politična rubrika: Sedemdni 21.25 Film: Tatort (krim.)
23.15 Dokumentarec: O Etruščanih
			H::::::::::::::		-					
i::::!!!:::::!!:::::!::		••i::!;;;;;;			:::			
CANALE5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.25	Informativni oddaji: Anteprima, 11.50 Pun-to 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Scusi, dov'e il fronte? (kom., ZDA 1970, r in i. Jerry Le-wis, JanMurray)
14.45	Film: Irma va a Holly-wood (kom., ZDA 1950, r. H. Walker, i. J. Le-wis)
17.30	Nanizanki: Fifty Fifty,
18.30	Trauma Center
19.30	Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar
20.30	Film: Prole e baci (kom., It. 1987, r. Ros-sella e Simona Izzo, i. Simona Izzo, Ricky Tognazzi)
22.30	Aktualnosti: Netvvork Europa
23.15	Nanizanke: Mc Gru-der e Loud, 0.15 Squ-adra speciale, 1.15 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Piccolo alpino (pust., It. 1940, r. Greste Blancoli)
10.15	Nanizanki: Strega per amore, 10.45 Giorno pergiorno
11.15	Aktualnosti: Parlamente in
12.10	Nan.: Cassie & Go
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 15.50 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Amici per la pel-le, 17.40 Sembra facile,
18.10	Devlin & Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Attenti alle ve-dove (kom., ZDA 1959, r. Richard Quine, i. Doris Day, Jack Lemmon)
23.25	Film: Rapporto al capo dela polizia (dram., ZDA 1974, r. Milton Katselas, i. Michael Moriarty)
0.35 Nanizanki: Ironside, 1.25Switch
ITALIA 1____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, Popples, Us of Archie
10.30	Športni oddaji: Šport ZDA, 13.00 Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Master,
17.15	Luomo di Singa-pore
18.10	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, Alvin show, Droids adventu-res, I Puffi
20.30	Variete: Che piacere averti qui
23.00	Filmske novosti
23.45	Film: Lulro del silen-
zio (dram., ZDA 1968, r. Robert Ellis Miller, i. Alan Arkin)
TELEPADOVA
8.30	Sejem: Gran Bazar
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Dražba: Roba da matti
14.30	Rubrika o prehrani
15.00	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
15.30	Nad.: Capitani e re
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Tekkaman, Tran-sformers, Kyashan il superman, Casper, Top cat
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Facce per 1'infer-no (akcij. ZDA 1968, r. John Guillermin, i. George Peppard)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
24.00	Nočni film: Attento Gringo ... e tornato Sabata! (vestern, It. 1972, r. Alfonso Balcazar Granda, i. Vittorio E. Richelmy)
TELEFRIUU___________
11.10	Medicinska rubrika: Sanita oggi
11.45	Sejem: Da ali ne
13.30	Oddaja o poljedelstvu
14.00	Nanizanki: The Bold Ones, 15.00 Luomo e la citta
16.00	Glas. od.: Musič box
19.00	Šport: izidi in komentarji
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
21.00	Športna oddaja
22.15	Film: Rascel fifi (kom., It. 1956, r. Guido Leoni, i. Renato Rascel)
24.00	Informativna oddaja: News dalmondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
j,
! "i*««...

•Siiu




111
J* E <n ^
2 ■* o r;
•INFORMA/I'
Y -O w
C
5
S
1
s
I
s
1 =,
p
ii
:


:!
“'Hi!!!..
|lini".
I f*AMMBifA MSK A TEI«EVI'^^,tJ^
RAI 1
11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05 Variete: Fronto... chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30 Dnevnik - tri minute
14.00	Davanajst ur neposrednega prenosa o volilnih izidih, vmes glasbena oddaja Marisa, La Nuit
19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
RAI 2________________________
11.15	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo (David Janina, r. Franz Peter Wirth, i. Dana Vavrova, Peter Bongartz, Aviva Joel)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.25 Dnevnik - zanimivosti
13.30	Neposredni prenos o volilnih izidih
19.35 Vremenska napoved
19.45 Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Neposredni prenos o volilnih izidih
RAI 3________________________
13.30	Tečaj ruščine (besedilo so napisale Lucetta Negarville, Ljudmila Krasnokutskaja in Rossanna Platone)
14.00	Informativna oddaja: podatki, informacije, komentarji, humoreske, prireditve s prenosom iz raznih krajev v Italiji
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.45 Film: Sento che mi sta succe-dendo gualcosa (kom., ZDA 1969, r. Stuart Rosenberg, i. Jack Lemmon, Catherine Deneuve, Peter Lawford, Jack Weston, Charles Boyer, 1. del)
20.35 Dnevnik - kratke, vesti
20.40 Film: Sento che mi sta succe-dendo gualcosa, 2 del
21.30	Dnevnik - volitve
22.20	Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.05 Deželni dnevnik - volitve
24.00	Film: La macchina ammazzacat-tivi (kom., It. 1952, r. Roberto Rossellini, i. Marilyn Buffard, Giovanni Amato)
RTV Ljubljana________________
17.30	Poročila
17.35 Nadaljevanka: Zadnje poletje otroštva (10.de!)
18.05	Oddaja o zborovskem petju: o mladinskih zborih na tekmovanju MPZ Zagorje '86 (11. odd.)
18.45 Risanka
19.00 Danes. Obzornik.
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in poročilo s seje CK ZKS
20.05	Nadaljevanka: Pogrešam ga (Fr., r. Jacgues Doniol-Valcroze, i. Catherine Spaak, Didier Fla-mand, 2. del)
21.05	Aktualno: Omizje - Pogovor spredsednikom predsedstva CK
ZKS Milanom Kučanom o idejnih vprašanjih, ki jih odpira današnji trenutek, in o dilemah razvoja slovenske in jugoslovanske družbe
22.30 Dnevnik
23.00 Zabavna oddaja: Poletna noč
23.25 Angleška nanizanka: Sherlock Holmes, ob koncu angleški humoristični niz Alo, alo
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10 Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program, vmes risanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro 17.30 Rubrika: Start - premikanj ekako
in zakaj
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek - tedenski pregled športnih dogodkov
20.25 TV novice
20.30	Film: Ascensore per una rapina (dram., r. Paul Krashy, i. James Farentino, Mirna Loy, Teresa Wright)
21.50 TVD Vsedanes
22.05 Rubrika: Zdravnik in pacient
22.45	Nanizanka: Hazell
		
L
;
II,:.::"::;--



:i 'illijlji

:
II

6N
"i.1*4
il#11*1....m
„ '»It......

::
1


CANALE5_____________
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.10 Nadaljevanki: Aliče, 9.40 Aspettando doma-ni, 10.10 General Hos-pital, 10.40 Arcibaldo
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: Il favorite della grande regina (zgod., ZDA 1955, r. Henry Koster, i. Bette Davis, Richard Todd, Joan Collins)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Love Boat
19.00	Nanizanka: 1 Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Ecco noi per esempio (kom., It. 1977, r. Sergio Corbucci, i. Adriano Celentano, Renato Pozzetto)
22.45 Tednik: Tivii Tivii
0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccdla grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Puccini (biogr., It. 1953, r. Carmine Gallone, i. Gabriele Ferzetti, Marta Toren, Paolo Stoppa)
22.50 Film: Yakuza (dram., ZDA 1975, r. Sidney Pollack, i. Robert Mit-chum, Ken Takakura) 0.55 Filmski tednik 1.30 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1___________
8.30 TV film: Il giorno della passione di Cristo (zgod., ZDA 1980, i. Chris Sarandon, Colin Blakely)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia
Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30 Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.10 Košarka: prvenstvo NBA
0.35 Film: Ouando i dinosa-uri si mordevano la coda (pust., V.B. 1969, r: Val Guest, i. Victoria Vetri, Robin Hawdon.
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Nan.: Ellery Queen
20.30	Film: Lucello migra-tore (kom., It 1972, r. Sergio Vanzina, i. Ros-sana Podesta, Lando Buzzanca)
22.30	Šport: catch
23.30	Film:	Il brigante
(dram., It. 1961, r. Renato Castellani, i. Adel-mo Di Fraia)
1.00 Nanizanka: Alla conguista dellOregon
TELEFRIULI_________
13.30	Nog. tekma B lige: Parma-T riestina
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljev.: Giovanni da una madre alhaltra
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia piuttosto in-traprendente
20.30	Film: Cappello a cilindre (glas., ZDA 1935, i. F. Astaire, G. Rogers)
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELECIUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.)
ITALIJANSKA TELEVIZIJA		
		
RAI 1	RAI 2	RAI 3
7.30	Dnevnik - volilni izidi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Film: II giudizio universale (kom., It. 1961, r. Vittorio De Sica, i. Vittorio Gassman, Renato Rascel, Alberto Sordi, Silvana Mangano)
15.55	Risanka
16.30	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (vodita Sandro Paternostro in Gabriella Minuti, 1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogiocco, 2. del
18.30	Ekološka oddaja: Linea verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Zabavna oddaja: Marisa, La nuit
22.25	Dnevnik
22.35	Nanizanka: L ora del mistero
7.30	Dnevnik - volilni izidi
11.55	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo (r. Franz Peter VVirth, i. Dana Vavrova, Peter Bongartz, 2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika o sodstvu
18.15	Filmske novosti
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Vivo guanto basta per am-mazzarti (vestern, ZDA 1972, r. Gary Nelson, i. Glenn Ford, Michael Burns, Robert Donner)
22.00	Volilna tribuna
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Aktualnosti: Odprti studio
23.30	Film: Efti Briest (dram., ZRN 1972, r. Rainer VVerner Fassbinder, i. Hanna Schygulla)
14.00	Deželne vesti: posebna oddaja o volilnih izidih
14.30	Koncert, A Kind of Magic ansambla Oueen, na stadionu Wembley
15.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Francesco De Gregori
16.20	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
17.20	Film: II Passatore (pust., It. 1947, r. Duilio Coletti, i. Rossano Braz-zi, Valentina Cortese, Alberto Sordi)
19.00	Dnevnik
19.40	Deželne vesti
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Film: Goldie e il pugile (dram., ZDA 1979, r. David Miller, i. O.J. Simpson, Melissa Michaelsen, Annazette Chane)
22.05	Dnevnik - Kratke vesti
22.15	Rubrika: Delta (pripravil Giorgio Belardelli)
22.55	Dnevnik
23.15	Aktualna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
RTV Ljubljana________________
17.40	Poročila
17.45	Tedenski zabavnik (11. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	TV drama: Jack Pot (J. Vlajko-vič, i. Petar Kralj, Dragan Nikolič, Ivan Bekjarev, Dara Džokič, Mirjana Vukojčič, Vesna Malo-hodžič, prod. TV Beograd. V središču dogajanja so trije moški, ki so že na meji med mladostniško in zrelo dobo. Nekdanji prijatelji obujajo spomine in odkrivajo pomanjkljivosti vsak v svo-jemživljenju. Občutek osamlje-
nostiskušajo pregnati v naročju ženske, z alkoholom ali pa z igro na srečo.)
21.20	Aktualnosti: Integrali
22.00	Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.20	Angleška nanizanka: Sherlock Holmes, ob zaključku angleška humoristična serija Samo bedaki in konji
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Tim Conway
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD novice
20.30	Film: Ouartetto pazzo (kom., r. Guido Salvini, i. Paolo Stoppa, anna Magnani, Gino Cervi)
22.00	TVD vsedanes
22.15	Film: Tatort (krim.)
iliiiiiliii!	!!!;!!!!!	"""""""	iiiliiiiišiiš!	iiii	!{!	iiii:	iiii	iiiii-	!!!!!!;	•ššilHIššlii	:ii:i:i	iiiiii	iiii:	;iiii:i:-ii	iiiiii	*	:	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;	""""	.::::::	!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
iiUHilli!:	ii;:;;!:!	šiSSijffi	iiiiii-iiiliii	ilii	Ii!	iiiiii		iiiiii	Iiii!!!	iiiiiisiiiii	iiiiiii		IIIII	iiiiiiiiiii	Iiiiii	iiiiiiiiii	IIIIIIIIII	lllllllllliillllllililil	iiiiiiiii	IIIIII	iiiiiisiiiiiiiiiii
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: La grande vallata, 9.10 Aliče
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: La fortuna e bi-onda (kom., ZDA 1943, r. Wesley Ruggles, i. Lana Turner, Robert Young)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Aktualna oddaja: Ciak doro '87
23.00	Elitni šport
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il giardino di gesso (dram., ZDA 1964, r. Roland Neame, i. Deborah Kerr, John Mills, Hayley Mills)
22.50	Film: Il colpo era per-fetto, ma... (kom., VB 1964, r. Alf Kjellin, i. Richard Crenna, Anne Heywood)
0.30 Nanizanki: Ironside, 1.20 Switch
ITALIA t___________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: L'altro volto del-Talba (dram., ZDA 1977, r. John Erman, i. Leigh J. McCloskey, Juliet Mills)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J.
Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Aliče nel paese delle meraviglie
20.30	Boks
21.30	Film: Il tango della ge-losia (kom., It. 1981, r. Steno, i. Philippe Le-roy, Monica Vitti, Diego Abatantuono)
23.30	Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Mot-ley Crue
0.30 Nanizanka: A-Team
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanka: Happy end
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Scusi, lei e normale? (kom., It. 1980, r. Umberto Lenzi, i. Ray-
mond Lovelock, Anna Maria Rizzoli, Renzo Montagnani)
22.30	Nad.:Capitaniere
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Tiffany memorandum (akcij., It. 1967, r. Sergio Grieco, i. Ken Clark)
TELEFRIULI_________
13.00	Oddaja o političnih volitvah 1987
13.30	Nadaljevanka: Il figlio perduto
15.00	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta pelle
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nan.: The Corruptors
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o medicini: Trenta tre^
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Naniz.: Una famiglia piuttosto intrapren-dente
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)

I!
ir 1
l|«
"f

:
JH T

1
'"“Nsnii
lili
.....
‘lit ’


.."I
*."‘V ,,
lil
k;*«!*
:	i::-.:..
il
ti lit
l
■ mm
O)

v5 -o
"im
< !P
o
N I^;S “ 1?-°
m
z Ip
>N 9i|l
C C OJ
-3 o C ^
<f) -tO <D
š SIf
1111!


lili ;;:::'
:

Sil
■
t.


--aaiiji 1
^iaij


PID
k
iiHRi« : "i


m
m
",J” i««i •ji

Bill.

iil«
		• ..			
	::::::::::::::::::::::				i"*
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Film: Thrilling (kom., It. 1965, r. Ettore Scola, Gian Luigi Folkloro, Carlo Lizzani, i. Nino Manfredi, Alberto Sordi, Walter Chi-ari, Sylvia Koscina)
16.15	Risanka
16.30	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (1. del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogioco (2. del)
18.30	Ekološka oddaja: Linea verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.10	Nogomet: kvalifikacijska tekma za Evropsko prvenstvo Švedska-Švica (prenos iz Losanne)
21.00	Dnevnik
22.05	Dnevnik
22.25	Nanizanka: Časa Cecilia - 3. leto
23.25	Filmske novosti
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
11.15	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo (3. del)
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik - Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Aktualna oddaja: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Bolj zdravi, lepši (pripravila Rosanna Lambertucci)
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka:' Perry Mason - Un proiettile nella sabbia
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: II genio (kom., Fr.-It. 1976, r. Claude Pinoteau, i. Yves Mon-tand, Agostina Belli, Adolfo Celi, Claude Brasseur)
22.15	Dnevnik
22.25	Nogomet: Los Angeles Gold Cup, Roma-Vasco de Gama (neposredni prenos iz Los Angelesa)
16.15	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
17.15	Film: Abbasso la ricchezza (kom., It. 1946, r. Gennaro Rig-helli, i. Anna Magnani, Vittorio De SiCa, Virgilio Riento, Laura Gore)
18.40	Kolesarstvo: Giro internazionale d'Abruzzo, amaterji, etapa Roc-caraso-Guglionesi
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
19.40	Variete: Speciale -Dadaumpa -koncert Gianne Nannini
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Film: II braccio violento della legge (dram., ZDA 1971, r. Willi-am Friedkin, i. Roy Scheider, Gene Hackman, 1. del)
21.30	Dnevnik
21.25	Film (2. del), nato Večer z protagonisti resničnih zgodb
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Dnevnik - deželne vesti
23.30	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
RTV Ljubljana_________________
17.45	Poročila
17.50	Pravljice iz lutkarskega vozička: O čevljarskem zdravniku
18.20	Poljudnoznastveni niz: Živalski svet, Tekačica - puščavski klovn
18.45	Risanka
19.00	Danes. .Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: V luči tonejo vse teme - slikar Ivan Vavpotič
20.45	Ciklus švedskega filma: Ljubi me (Švedska 1985, r. Kay Pol-lack, i. Anna Linden, Tomay Frik. Kay Pollac, danes eden vodilnih švedskih režiserjev, se v
_
svojih filmih ukvarja zgolj z usodo otrok, mladostnikov, z njihovimi stiskami, težavami, tegoba-
mi.	Znana sta njegova filma Elvis, Elvis iz leta 1977 in Otok otrok 1980, ki je bil švedski film leta. Ljubi me so predvajali tudi na berlinskem festivalu.)
23.00	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper_____________________
14.00	TV Novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione
mille campioni
	z			fflilil
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway
20.25	TV novice
20.30	Variete: Crazy Boat
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec: Ljubiti naravo
22.35	Nanizanka
II
III
■II
	
CANALE5_____________
8.30 Nanizanki: La grande vallata, 9.10 Aliče, 9.40 Aspettando il domani, 10.10 General Hospi-tal, 10.40 Arcibaldo
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia
11.55	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film:	Tramonto
(dram., ZDA 1939, r. Dark Victory, i. Bette Davis, George Brent, Humphrey Bogart)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00 Nanizanki: Love Boat,
19.001 Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Scandalo al sole (dram., ZDA 1959, r. Delmer Daves, i. Richard Egan, Troy Dona-hue, Sandra Dee, Arthur Kennedy)
22.55	Pregled in mnenaj o volilnih izidih
23.55	Nanizanki: Mississip-pi, 0.55 Missione im-possibile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30
Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Quincy, 20.30 Colombo, 22.20 Spenser
23.10 TV film: Quel giorno a New York (dram., ZDA 1978, r. Robert Michael Lewis, i. Bernie Ca-sey, Stephen Macht) 1.00 Nanizanki: Ironside, 1.50 Switch
ITALIA 1____________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Moriranno a mi-lioni (dram., ZDA 1973, r. Leslie Martinson, i. Richard Basehart, Su-san Strasberg, Leslie Nielsen)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J.
Hooker, 13.30 Tre cuo-riinaffitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30 Film: Skipper (pust., it. 1986, r. Roberto Mela-notti, i. Fabio Testi, William Berger, Mari-angela Giordano)
22.10 Košarka: prvenstvo NBA
0.35 Nanizanki: Toma, 1.30 Simon and Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nad.: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30 Risanke: Jane e Micci. Tekkaman, Godam, Daitarn IIL Ghostbus-ters
19.00	Nan.: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: Per un corpo di donna (krim., ZDA 1968, r. Ron Winston, i. Robert Wagner, Mary Tyler Moore)
22.30	Film: Scuola di marina (kom., Izrael-ZDA, 1985, r. Dan Wolman, i. Zachi Noy, Jonathan Segali, Peggy Smith)
0.30 Film: Napoli violenta (krim., It. 1976, r. Um-berto Lenzi, i. Mauri-zio Merli)
TELEFRIULI
13.30	Nadalj.: Jane Eyre
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: Il figlio perduto
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Dokumentarec
22.30	Volilna tribuna
23.00	Dnevnik
24.00	Variete: Il cappello sulle 23
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
italijanska televizija
RAI 1_______________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute ...
14.00	Fronto ... chi gioca? (2. del)
14.15	Film: Mafioso (kom., It. 1962, r.
Albetro Lattuada, i. Alberto Sor-di, Norma Benguel)
14.05	Dokumentarna oddaja: Quark ekonomija - Upravljanje sistema
17.00	Dokumentarec: Svet je tvoj
17.30	Tekmovanje: Econogioco (1. del)
18.00	Dnevnik
18.05	Econogioco (2. del)
18.30	Ekološka rubrika: Linea verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Flash Gordon (fant., ZDA 1980, r. Dino De Laurentis, i. Sam J. Jones, Ornella Muti)
22.30	Dnevnik
22.20	Danevnik
22.30	Glasbena oddaja: vaje opere Na-bucco z dirigentom Riccardom Mutijem
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.15	Nad.: Un pezzo di cielo
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Volilna tribuna
13.50	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.15	Filmske novosti
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - L' uomo e scomparso
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: La donna di Caino e Abele (dram., Fr., r. Joel Seria, i. Hugues Ouester, Jeanne Goupil, Jean Paul Muel)
21.50	Glas. oddaja: Italija v živo
22.45	Dnevnik - športne vesti
23.45	Film: Atto d'accusa (dram., It. 1950, r. Giacomo Gentiluomo, i. Karl Ludwig Delh, Lea Padova-ni)
RAI 3________________________
15.40	Šport: Svetovno prvenstvo v rugbiju - finalna tekma za 3. in 4. mesto
17.10	Nogomet: Los Angeles Gold Cup, Dundee-Rosario (prenos iz Los Angelasa)
18.40	Kolesarstvo: Giro Internazionale d'Abruzzo amaterji, etapa Gugli-onesi-Montero di Basaccia
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Shede. Urbanistika - Egipčanski obeliski Rima, (1. del)
20.30	Film: Morte di una carogna (akcij., Fr. 1977, r. Georges Lautner,
i.	Alain Delon, Ornella Muti, Maurce Ronet, Klaus Kinski)
22.10	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Geo - Pustolovščine in odkritja (pripravila Folco Ouilici in Gigi Grillo, r. Angelo Sangermano)
23.05	Filmske novosti
23.15	Dnevnik
23.25	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana________________
17.35	Poročila
17.40	Otroška oddaja: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Sobotina cesta (Kristina Brenkova)
17.50	Otroška oddaja: Naš pismonoša (r. Marjan Roblek, pismonoša Marjan Hlastec)
18.25	Informativna oddaja: Čas, ki živi - Nič več strogo zaupno (O svojih izkušnjah bodo poleg Karla Forteja, avtorja knjige o nacistični obveščevalni službi na slovenskih tleh, ki je izšla letos in ki je naletela na ugoden odziv, govorili še Anton Vratanar, Alojz Ribič, Aloj Kos, raziskovalka in zgodovinarka Irena Mrvič)
18.45	Risanka, nato Danes. Obzornik
19.26	Vreme, dnevnik in tednik
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Naraščajoče vode (po romanu Hermana de Mana, Niz., r. Bram van Erkel, prevod Helena Valentinčič, 5. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.35	Nanizanka: Sherlock Holmes
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway
20.25	TV novice
20.30	šport: vaterpolo Jugoslavija-Ita-lija (prenos iz Rovinja)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Nadaljevanka: Einstein (biog., r. Lazare Iglesias, i. Ronald Pic-kup, Micaela Esdra, 2. del)
23.45	Jazz na ekranu: Gianluca Moso-le Ouartet
silili	111111	11111	■il	lili	lil	■si	lil		■	■il	il	■
CANALE5
8.30	Nanizanki: La grande vallata, 9.10 Aliče
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.00	Nanizanki: General Hospital, 10.40 Arci-baldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La vergine sotto il tetto (kom, ZDA 1953, r. Otto Premin-ger, i. William Holden, Maggie Mc Namara)
16.30	Nadalj.: Aliče, 17.00 L'-albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.10	Aktualna oddaja: Cadillac
23.55	Nanizanki: Sguadra speciale, 0.55 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccolo grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L'assedio delle sette frecce (vestern,
. ZDA 1953, r. John Stur-ges, i. VVilliam Holden, Eleanor Parker)
23.20	Film: Ispettore Branni-gan la morte segue la tua ombra (akcij., VB 1975, r. Douglas Hicke,
i.	John Wayne, Richard Attenborough)
0.40 Nanizanki: Ironside,
1.30	Switch
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Hot Rod (pust., ZDA 1979, r. George Armitage, i. Gregg Henry, Robert Culp)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Bun Bun, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Aliče nel paeše delle meraviglie
20.30	Film: Luna di miele in tre (kom., It. 1976, r. Carlo Vanzina, i. Renato Pozzetto, Stefania Casini, Kristen Gille)
22.20	Dokumentarec: Jonat-han
23.15	Film:	Punto zero
(dram., ZDA 1971, r. Richard C. Sarafian, i. Barry Newman)
1.15	Naniznka: Mgnum P.I.
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Casper, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son. 19.30 Ellery Que-en
20.30	Film: Italia a mano ar-mata (akcij., It. 1976, r. Marino Girolami, i. Maurizio Merli)
1.00	Nanizanka: Alla con-guista delFOregon
TELEFRIULI_________
13.00	Dokumentarec
13.30	Nadaljevanka: Sando-kan
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.30	Nanizanka: The Cor-ruptors
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Bella Italia
20.30	Športna rubrika
21.30	Dokumenarec o Lig-nanu
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: Jane Eyre
TELEOUATTRO
IjUK

Bi

Jjl



:!! S.s
'■ ■-'Er



lili
i
i Ifc 1 : : : :
' -v:
||l

S si|i|;
>:ri
“Ulil

Ll“
: -'i



4
'■lil.
I i
ji;


N E 5 0} o
f! š
oj oj E
QJ
š>!
E Ie > co o
c/) ’-
lili

t;!?
file
Hit
—■jg
Ilffl/ffiMI 5MiIWffl||
cc
<
o
co
cn
CD
|s
e S
o r~
fsi 2.
S «i
o *_
o3 oj
o5
oj ro c ^ •<3 -
•CO O)
_o -o
sl
2 I >(/) I
>n!
fi
is
g 5-
'&! 5 S
I! I


J!
1.

		
SIPB*
!:r
	
E’:.:
H
1! ill

IH
II
IB
IH
!»

...S«S|!l!|!j|
,„1
lil
ISji .
ijiissir;;;;;] H : '
l:-
P

I

11
T.I.1
SSlll
i

i« J
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
						:::::	::v		
il;			:				:		iiiiii
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca? (vodi Enrica Bonaccorti)
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Film: I guattro bersaglieri (kom.,
It.	1953, r. Ferruccio Cerio, i. Alberto Sordi, Lyla Rocco, Billi e Riva, Maurizio Arena)
15.45	Glasbena oddaja: Discoring
16.30	Informativna oddaja: Svet je tvoj
17.30	Kviz: Econogioco (vodita Sandro Paternostre in Gabriella Minuti,
1.	del)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Econogioco (2. del)
18.30	Ekološka rubrika: Linea Verde
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Canzonissime, la grande festa della mušica
22.20	Dnevnik
22.30	Dnevnik
23.20	Boks (težka kategorija)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
0.30 Šport: odbojka (iz Perugie)
11.55	Nadaljevanka: Un pezzo di cielo (5. del)
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem (vodita Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja)
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času • 18.25 Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason - La miniera
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualna odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Colpo dopo colpo (dram., ZDA 1973, r. Sidney J. Furie, i. Billy De Williams, Richard Pryor, Paul Hampton)
16.20	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
17.20	Film: Marinai senza stelle (pust., It. 1946, r. Francesco De Rober-tis, i. Antonio Garidusio in igralci amaterji)
18.40	Kolesarstvo: Giro internazionale d'Abruzzo, amaterji
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.40	Dokumentarna oddaja: Abruzzo in canoa (pripravil Marco Bosso-ne)
20.00	Izobraževalna oddaja: Shede. Urbanistika - Egipčanski obeliski Rima
20.30	Dokumentarec: Življenje na zemlji - Kdo je zagospodaril na suhi zemlji (pripravila Bianca-maria Pontillo, 7. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
23.15	Dnevnik
23.30	Informativna oddaja: Abitare una časa - Un desiderio (r. Antonia Mulas)
RTV Ljubljana_______________
18.10	Poročila
18.15	Nadaljevanka: Dolga bela sled (7. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Zahodni sen (D. Nevin, 6. del)
21.00	Dokumentarni niz: Drugi spol (3. del)
21.55	Rezerviran čas
22.10	Dnevnik
22.25	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.30	Film: Kdo ubija najboljše evropske kuharje (ZDA 1978, r. Ted Kocheff, i. Jacgueline Bisset,
George Segal - Gre za zanimivo kriminalko, ki se odvija sredi slaščic in okusnih poobedkov, pa ob pripravi slavnostnega kosila za kraljico, ki doživi velik uspeh ob spretnih pripravah štirih vrhunskih kuharjev. Slavnim kuharjem neznanec grozi, da jih bo spekel na žaru ali flambirane poslal v onostranstvo...)
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program, vmes risanke, nanizanka in dokumentarec
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Dokumentarec: Un campione mille campioni
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Tim Conway
20.25	TV novice
20.30	Glasbena oddaja: Voci liriche di Pesaro - Maryline Horn
22.50	TVD Vsedanes
23.05	Dokumentarec: Ko se korenin zavemo - NOB v Sloveniji
»T
1

iiiiii:!!:!!
lliiili	i
::::::::::::
			
CANALE5_____________
8.30, Nanizanki: La grande vallata, 9.10 Aliče 9.40 Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
10.10	Nanizanki: General Hospital, 10.40 Arci-baldo
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia, 11.55 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj: Sentieri
14.30	Film: La tua bocca brucia (dram., ZDA 1952, r. Roy Baker, i. Marilyn Monroe, Richard VVidmark)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00 Nanizanki: Love Boat,
19.001 Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Tv film: Ritorno a Eden (avstral., 1983, r. Karen Arthur, i. Re-becca Gilling)
23.15 Nanizanke: Lottery, 0.15 Sguadra Speciale, 1.15 Missione impossi-bile
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Brian, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00 Mary Tyler Moore, La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira ilmondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20	Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L' uomo di Rio (kom., Fr. 1963, r. Phi-lippe De Broca, i. Jean Paul Belmondo)
22.45 Filmski tednik
23.20	Film:	Norma Rae
(dram., ZDA 1979, r. Martin Ritt, i. Sally Fi-eld, Ron Leibman)
1.35 Nanizanka: Ironside
ITALIA 1___________
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Storia di Owen (dram., ZDA 1981, r. Dick Lowry, i. Jean Stapleton, Arthur Hill) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork & Mindy, 20.00 Pollyan-na
20.30 Film: Doppio misto (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Sam-marchi, Tini Cansino)
22.15	Glasbena oddaja: Du-ran D uran
23.15	Film: 1990 - I guerrieri del Bronx (dram., It. 1982, r. Enzo G. Castel-lari, i. Vic Morrow, Stefania Girolami)
0.10 Nanizanka: Riptide
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Gašper, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30 Risanke: Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: Kalifornia Kid (akcij., ZDA 1974, r. Richard Heffron, i. Martin Sheen)
22.30	Šport: Eurocalcio
23.30	Film: Colpo maestro al servizio di Sua Maesta Britannica (kom., It. 1967, r. Michele Lupo, i. Richard Harrison)
1.00 Nanizanka: Alla con-guista delLoregon
TELEFRIULI_________
12.30	Nan.: Una famiglia pi-uttosto intraprenden-te, 13.30 L'uomo e la citta
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: The Corruptors
18.35 Šport: Konjske dirke
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika
20.30	Film: Seguendo la flot-ta (glasb. ZDA 1936, i. F. Astaire, G. Rogers)
23.30	Nanizanka: Luomo e la citta
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Kjer je med, tam so muhe.
(istrski)
SPOMINSKI DATUMI:
□ Pred 80 leti: 13. 6. 1907 je bila ustanovljena v Gorici Slovenska kmečka stranka.
OSEBNOSTI:
□	18. 6. 1972 je v Trstu umrl pravnik Fran Baša, ki se je rodil v Trnovem 11. 9. 1901.
□	19. 6. 1976 je v Trstu umrla učiteljica in pisateljica Gizela Ferjančič-Belinger, ki se je rodila v Gorici 2. 5. 1887.
□	14. 6. 1884 se je v Trstu rodil skladatelj Vasilij Mirk,' ki je umrl v Ljubljani 6. 6. 1962.
I

LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 13. 6., ob 19. uri: Rusalka (Antonin Dvoržak), dir. Vladimir Kobler (ponovitev 17. in 19. 6. ob 15. uri).
V	torek, 16. 6., ob 19. uri: Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Lovrenc Arnič.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 13. 6., ob 19.30: Žabe (Gregor Strniša), rež. Barbara Hieng (ponovitve 15., 16., 17., 18. in 19. 6. ob 20. uri, 16. in 17. 6. tudi ob 15. uri).
NVIGL Ljubljana
Nocoj, 13. 6., ob 19.30: Tri sestre (Anton P. Čehov), rež. Vinko Moderndorfer (ponovitve 16. in 17. 6. ob 15.30, 18. 6. ob 19.30).
V	petek, 19. 6., ob 19.30: U slovenačkim gorama (Ž. Petan, E. Fritz, U. Koder), rež. Žarko Petan.
Mala scena
V	ponedeljek, 15. 6., ob 19.30: Klopca (A. Gelman), rež. Marjan Bevk.
Mladinsko gledališče
V	sredo, 17. 6., ob 20. uri: Slovenska savna (R. Šeligo), rež. Dušan Jovanovič.
V	četrtek, 18. 6., ob 11.30: Aliča v čudežni deželi (Lewis Caroll), rež. Veno Taufer.
Lutkovno gledališče
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) danes, 13. 6., ob 10. uri: Zajček Peter (Ervin Fritz), rež. Peter Dougan (ponovitev 10. 6.).
BENETKE
Gledališče Penice
V	nedeljo, 14. 6., ob 16. uri: Lohengrin (Richard VVagner), dir. Gustav Kuhn, rež. Pierluigi Pizzi (ponovitvi 16. in 18. 6. ob 20.30).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 15. 6., ob 20. uri: Koncert popularne in operne simfonične glasbe, nastopata umetniška ansambla Doma JLA Beograd, simfonični orkester in mešani pevski zbor s solisti, dirigenta Angel Šurev in Vladimir Mustajbašič (Pa-pandopulo, Saint-Saens, Verdi, Monti, Rossini, Mokranjec, Glavnik, Hadžimanov, Adamič). V MALI DVORANI v torek, 16. 6., ob 19.30: iz ciklusa Mladi mladim - koncert kvarteta flavt.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 18. 6., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Hartmut Haenchen, solistka Marjana Lipovšek (Mozart, Mahler, Bartok).
BENETKE
Scuola grande San Giovanni Evangelista
V	četrtek, 18. 6., ob 20.30: komorni koncert skladb Franza Schuberta.
V	sredo, 10. 6., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -klavirski koncert Pietra de Marie (Schumann, Liszt).
Cerkev La Pleta
Nocoj, 13. 6., ob 21. uri: šest koncertov za violino in godala Antona Vivaldija, izvaja komorni orkester Ensemble di Venezia.
V	četrtek, 18. 6., ob 21. uri: koncert za violo d'amore.
Bazilika Frari
V	ponedeljek, 15. 6., ob 21. uri: koncert kitarista Paola Pegorara.
V	petek, 19. 6., ob 21. uri: koncert za orgle in trobento, nastopa duo Bonino-Manara.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 15. 6., ob 18. in 20. uri: v okviru pregleda Mladi avstrijski film - Cafe Malaria (1982), rež. Niki List.
V SREDNJI DVORANI v petek, 19. 6., ob 18. in 20. uri: Primer moro - II caso Moro (1986), rež. Giuseppe Ferrara. Film je na berlinskem festivalu dobil srebrnega medveda za najboljšo moško vlogo.
LJUBLJANA
Cankarjev dom — Križanke
28. mednarodni festival jazza — Ljubljana 87
V	MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA v četrtek, 18. 6„ petek, 19. 6., in soboto, 20. 6„ ob 17. uri: festival dokumentarnih filmov o velikanih jazza iz zbirke Davida Chertoka, komentira Mitchele Chertok.
V	VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA v četrtek, 18.
6.,	ob 22.30: Paul Bley - klavir solo in Andrew Cyrille Trio (Hamiet Bluiett - bariton saksofon, Andrew Cyrille - bobni, Santi Debriano - bas).
V	POLETNEM GLEDALIŠČU KRIŽANKE v petek, 19. 6., ob 20.30: Cecil Taylor - klavir solo in Art Ensemble Of Chicago (Les-ter Bowie - trobenta, Roscoe Mitchell - bariton in sopran saksofon, sopranino, klarinet, Malachi Favours Maghostut - akustični kontrabas, Famoudou Don Moye - tolkala, Joseph Jarman - tenor in alt saksofon, bas klarinet).
V	POLETNEM GLEDALIŠČU KRIŽANKE v soboto, 20. 6„ ob 20.30: Billy Harper Ouintet (Billy Harper - tenor saksofon, Chris Albert - trobenta, Francesca Tanksley - klavir, Newman Taylor Baker - bobni, Clarence Sey - bas) in Abbey Lincoln In Trio (Alley Lincoln - vokal, Stanley Cowell - klavir, Ben Riley - bobni, Santi Debriano - bas).
V	PALMI vsak večer po polnoči: jam-session.
Prodaja vstopnic pri blagajni Cankarjevega doma (tel. 061/222815) od 13. do 20. ure, 19. in 20. 6. od 17. ure dalje v Križankah.
LJUBLJANA
Program Ohceti v Ljubljani
V	ponedeljek, 22. 6, ob 9. uri v ljubljanskem središču: glasnik objavlja ohcetna dogajanja skupaj z godbo na starih inštrumentih iz Stranj pri Kamniku.
Od 9. do 20. ure: sejem - prodaja obrtnih izdelkov. "
Ob 19. uri: promenadni nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče in Ljubljanskih mažoretk.
V	torek, 23. 6., ob 18. uri po mestnem središču: glasnik objavlja ohcetna dogajanja.
Ob 18.30: promenadni koncert Litostrojskega pihalnega orkestra.
Ob 19. uri na Prešernovem trgu in ob 19.40 na Starem trgu in Pod trančo: koncert orkestra mandolin KUD Stadion iz Ljubljane.
Ob 19.40 na Prešernovem trgu in ob 20. uri pred Magistratom: nastop orkestra Klingendes Spiel iz Leverkusna (ZRN).
Prihod parov v Ljubljano.
V	sredo, 24. 6., ob 18. uri v atriju Magistrata: prikazovanje obdelave lanu in tkanja lanenih izdelkov s skupino iz Hrvaškega Zagorja.
Ob 20. uri: glasnik objavlja ohcetna dogajanja, na Prešernovem trgu; nastop Papirniškega pihalnega orkestra Vevče.
Ob 20.30: nastop MPZ Ivan Novak Očka iz Tacna.
Ob 21. uri: Pihalni orkester Vevče povede poročne pare izpred Magistrata na Pogačarjev trg, kjer bo slovesna otvoritev ohceti in predstavitev parov.
Med 21. ali 23. uro bodo na Pogačarjevem trgu nastopile domače in tuje folklorne skupine.
Poročni pari bodo ta dan obiskali Bistro pri Vrhniki.
V	četrtek, 25. 6.: pari in novinarji bodo obiskali Škocjanske jame in Lipico, kjer bo ob 15.30 tudi program.
Med-19. in 21. uro bodo folklorne in glasbene skupine nastopale na raznih trgih, na Novem trgu bo mladinski program.
V	petek, 26. 6., med 17. in 19. uro bodo glasbene in folklorne skupine nastopale v predmetju in centru. Na Novem trgu bo mladinski program.
Od 19. do 23. ure na Pogačarjevem trgu: folklorni maraton z nastopom vseh vabljenih skupin.
Pari in novinarji bodo ta dan sodelovali na prireditvah v Stahovici, Kamniku in na Veliki planini, kjer bodo pripravili planšarski bal, šranganje in prevoz nevestine bale. Ob 18. uri bo na Titovem trgu v Kamniku tudi veselica z zabavnim programom.
V soboto, 27. 6.: nastopi glasbenih in folklornih skupin na trgih v mestnem središču.
Ob 15. uri zbor udeležencev na Prešernovi cesti in Jakopičevem sprehajališču. Od 15.30 do 16.30: slavnostni sprevod po ljubljanskih ulicah. Ob 16.30: slovesna poroka na Magistratu s sodelovanjem AFS France Marolt in tamburašev FS Emona.
Ob 17.30: odhod slavnostnega sprevoda.
Ob 18. uri: začetek svetovanja. Medtem več nastopov folklornih in glasbenih skupin.
Ves čas ohceti bo v Ljubljani obogatena gostinska ponudba. Od ponedeljka dalje na Prešernovem trgu, v Nazorjevi in Čopovi ulici: sejem - prodaja obrtnih izdelkov. Od srede dalje v atriju Magistrata: skupina iz Hrvaškega Zagorja bo prikazovala obdelave lanu in tkanja lanenih izdelkov.
mm
današnji radijski sporedi
:::::::::::::::
ni;;;:!!
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Tržaški oktet (vodita Janko Ban in Mirko Slosar); 11.30 Pisani listi: Beležka, Ta rozajanski glas (oddaja iz Rezije), Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Naš lepi okrogli svet (Alenka Čepar); 14.30 Klepet ob glasbi; 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi (prip. Aldo Rupel); 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: sklepno srečanje glasbenih šol Primorske v Kulturnem domu v Gorici (1. del); 18.00 Radijski dokumentarec o tržaških Slovencih: Franc in njegovi - Karel 1920-1930 (5. del., rež. Mario Uršič); 18.40 Skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Radijski portret: Jurij Holy; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Lojtrca domačih; 16.50 Vrtiljak; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu: Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
10.30,	13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.10 Čudovitih sedem; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Tutto radio; 10.35 Vstop prost;
11.00	Besedni kotiček; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani^ 11.35 Orkester Časadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba;
14.45	Športne vesti; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; od 21.00 dalje prenos zaključnega dela oddaje RTV-Lj Pop delavnica '87 iz Vipovž v Goriških Brdih; oddaje povezuje glasba.
_________________filmske premiere_________eva fomazanč
V kafe Malaria na požirek mlade Avstrije
KAPE MALARIA (MALARIA)
Produkcija: Martina Aichorn, Dani Duffek za Niki List Filmproduktion, AVSTRIJA 1982 C Scenarij: Niki List □ Režija: Niki List □ Fotografija: Peter Schreiner □ Glasba: »Minisex«, Karl Gott, »Gelbe Zone« □ Kostumi: Martina List □ Igrajo: Sabine Platzer (Tunselda), Geli Brec-helmacher (Lyvia), Andreas Vitasek (Hugo), Christian Schmidt (Arni), Herman Strobel (Adam)
Franz Manola je 4. marca 1983 v Die Presse napisal: »Ogledal sem si (film) Malaria in sem videl prihodnost avstrijskega filma. Piše se Niki List.«
Franz Manola je zadel v živo, saj je tridesetletni List dejansko postal vodilna osebnost nove avstrijske kinematografije. Najbrž se bo Manola prav razveselil, ko bo prebral nadvse laskavo kritiko, ki jo ameriški tednik Variety posveča zadnjemu (časovno sicer predzadnjemu) trudu svojeglavega avstrijskega režiserja.
Malaria je ime kavarani, v katero zahaja smetana dunajske, pa tudi avstrijske tout court, mladine. Niki List je sestavni del te raznolike in pisane druščine, ki se napaja pri »šanku« hermetične Tunselde. V kafe Malaria se stekajo »zockerji«, zbegane punk prikazni, uboge reve, ki jih prekupčevalec mamil prelisiči in jim podtika cvrte banane namesto trave. K Tunseldi se zateče tudi Hugo (sijajen kabaretni igralec Andreas Vitasek), ki je noro zaljubljen v vse, kar leze in gre, samo, da je ženskega spola. Hugo v Listovi Malarii kajpak nima preveč sreče, zato pa se kar dobro izkaže »ameriški samotami cow boy« Arni (šarmantni Christian Schmidt).
Prave fabule v filmu ni, če izvzamemo biološko potrebo vseh (neprofesionalnih) igralcev, da ob mraku zapuščajo njim prikladno ekscentrična stanovanja in se spuščajo v mesto, kjer jih sprejema ljubka in hladnokrvna Tunselda, ki jim ponuja živobarvne drinke s fantastičnimi imeni (capta-gon citron, schizo in še marsikaj neobjavljivega).
Njene neonsko obarvane pijače so najprikladnejša primerjava z Listovim načinom filmskega ustvarjanja. Njegova filmska kamera brska po avstrijski mladini in podaja sarkastično sliko undergrounda, ki je nam povsem neznan.
Izbira ljubljanskega kulturnega središča Cankarjevega doma, da predstavi občinstvu Listova filma Mullers Biiro in Malaria, ki smo si ju v Italiji lahko ogledali v sklopu Preg-
leda avstrijskega filma - Aria di Vienna, je omogočila tudi slovenski mladini, da si ogleda filmsko življenje svojih vrstnikov. Listov filmski pouk pa je obenem zanimiv tudi za vse, ki se aktivno ukvarjajo s kinematografijo, še posebno, če razpolagajo s kopico svežih idej, a z malo, premalo, denarja.
Niki List je stavil vse svoje imetje na uspeh 16 milimetrske Malarie. Z neprofesionalnimi igralci (nekateri so danes priznani profesionalci), sestro, ki je šivala kustume in prija-telji-statisti je Niki sestavil drobno Malario. Film pa moramo gledati predvsem v luči Mullers Biiroja, ki mu je sledil, torej v luči največjega finančnega uspeha zadnjih 15 let avstrijskega filma.
V Cankarjevem domu v ponedeljek, 15. junija, ob 18. in 20. uri.
Tunselda in Ami v kavarni Malaria
tu in tam
ivana Suhadolc
Meranska Vila Mozart za prave sladokusce
Kdor črpa iz spominov svojega otroštva in iz svojih avstroogrskih korenin tiho navezanost in ljubezen do mitičnega dunajskega sveta pred prvo svetovno vojno, bo ob vstopu v Vilo Mozart v Meranu obstal kot pred čudežno prikaznijo. Čas se je v tem malem meranskem hotelu ustavil. Pohištvo, oprema, predpasniki natakaric in njihova uslužnost, marmelada iz brusnic na jutranji mizi in zbranost čitalniške sobe, vse je kot živa ilustracija povesti Stephana Zweiga.
Vila Mozart v Meranu je do zadnjega, najmanjšega detajla delo znamenitega dunajskega arhitekta Josefa HoUmanna. Hoffmanu je bil namreč prepričan, da za sodobnega arhitekta ni dovolj načrtovati golo stavbo. Treba je tudi natančno predvideti funkcionalnost in usklajenost njene notranje opreme. Zunanjost in notranjost morata biti harmonični, kot posledica enotnega načrta.
Hoffmann je s prijateljem Kolomanom Maserjem leta 1903 ustanovil znamenito obrtniško delavnico VJiener VJerkstdtte, katere proizvodi, od pohištva in keramike do stekla in tapet, poleg obrtniške dovršenosti posredujejo tudi vtis umetniške lepote. Izdelki, ki nosijo pečat dveh prepletajočih se črk W, so danes cenjeni in dragoceni predmeti, ki vzbujajo poželenje ljubiteljev Jugendstila. Spominjamo se jih iz sob naših babic, na ogled pa so nam kvečjemu še na razstavah, ki jih največji muzeji na Dunaju, v Benetkah in Parizu posvečajo dunajski secesiji.
Vila Mozart je v resnici muzej, vendar živ muzej, v katerem nam je dano za nekaj dni prebivati v popolnem udobju. Dodati je treba seveda, da doživetje dopolnjuje svetovno znana kuharska umetnost lastnika Andreasa Hellerigla, ki svojim izbranim gostom nudi poleg edinstvene atmosfere tudi vrhunski kulinarični užitek.
Meran, kamor je svoj čas rada zahajala sama cesarica Sissi, v vsej svoji južnolirolski lepoti in urejenosti ne more nuditi boljšega. Umetniško-estetsko-gastronomska popolnost je seveda še posebno primerna za priložnosti najbolj svečanega in slavnostnega intimnega praznovanja.
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
TRST - Ul. Carducci 10 spalnice - kuhinje
saloni
POHIŠTVO ZA OPREMO
Tel. 732-677 sestavljiva oprema
De Carli (PSI) kritičen do tržaških razmer
Spoštovanje pravic manjšin je stvar demokratične zavesti
Zaključno volilno zborovanje KPI
w
Battello: Cas za drugačno alternativo Devetakova govorila o kulturi sožitja
»Nekateri Tržačani se morajo zavedati, da je vprašanje sožitja ob meji in čez mejo, spoštovanja pravic manjšin, tudi v okviru demokratične vesti in prizadevanja socialistov, stvar vse dežele in vse države, in ne samo tržaška zadeva, ki se opira na nekatera nezdrava čustva.« Tako je dejal poslanec Franco De Carli in nosilec liste kandidatov PSI za poslansko zbornico v okrožju Gorica—Videm — Porde-non Belluno na dobro obiskanem volilnem shodu PSI na vrtu gostišča Transalpina v Gorici. Na shodu, ki ga je sklicala pokrajinska federacija socialistične stranke, je De Carli govoreč o slovenski problematiki dejal, da je treba v prihodnji zakonodajni dobi izhajati iz Garibaldijevega osnutka zakona o globalni zaščiti. To je realni predlog, o njem se da razpravljati. Zakon pa bo treba čimprej odobriti, pa čeprav ne bi bil popoln. Glavno odprto vprašanje je tisto o priznanju pravic Slovencem v videmski pokrajini.
Pri nas živimo v miru že dobrih 40 let, v medsebojnem spoštovanju med Italijani in Slovenci. To je v tradiciji tukajšnjega prebivalstva, socialistov še posebej. Zaradi tega je sedanji po-
ložaj v Trstu docela nerazumljiv. O tem bo treba po volitvah razpravljati, tudi v okviru socialistične stranke. Treba je namreč gledati z optimizmom vnaprej, upoštevajoč osimske sporazume.
De Carli se je zatem zavzel za boljšo gospodarsko povezavo med Italijo in Jugoslavijo tudi v okviru širšega sporazuma EGS — Jugoslavija. Kritičen je bil do predčasnega razpusta parlamenta, za kar je kriva krščanska demokracija, kajti ni prišlo do razprave in odobritve zakona o gospodarskem razvoju obmejnih krajev. To bi omo-gbčilo razvoj naše dežele tudi v sodelovanju s kapitalom Avstrije, Jugoslavije in morda še kake druge države.
V ostalem pa je posl. De Carli govoril o splošnih italijanskih problemih. Polemiziral je z demokristjani in komunisti, ki da so hoteli predčasne volitve in želijo ohraniti dosedanje stanje. Dejal je, da se De Mitova politika krha tudi znotraj krščanske demokracije, še zlasti po pismu Andreottija in drugih 38 vidnih prvakov, ki od tajnika KD zahtevajo bolj strpen odnos do dosedanjih zaveznikov.
Vprašanja graditve sožitja in sodelovanja med tukaj živečimi skupnostmi in perspektive graditve demokratične alternative, specifična gospodarska vprašanja. Te so glavne teme sinočnjega, sklepnega volilnega zborovanja KPI v Gorici, kjer sta govorila Aleksandra Devetak, kandidatka na listi KPI za poslansko zbornico, in Ne-reo Battello, kandidat za senat.
"Naša prizadevanja za izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost niso samo izraz določene solidarnosti, ampak so odraz globokega prepričanja, da so sožitje, medsebojno spoštovanje in sodelovanje splošne družbene vrednote. Zato si bo partija tudi v bodoče tako dosledno kakor zdaj, prizadevala za sprejetje zaščitnih norm za slovensko narodnostno skupnost in tudi za druge jezikovne skupnosti," je zagotovila Devetakova, ki je na ploščadi pred ljudskim vrtom spregovorila najprej v slovenščini in nato v italijanščini in v svojem posegu opozorila nato še na vrsto aktualnih družbenih vprašanj, zlasti pa o položaju žensk v italijanski družbi in o nujnosti priznavanja dejanske vloge ženskam na vseh področjih.
O vzrokih predčasnih volitev, o anomalijah volilne kampanje, o drugačnih zavezništvih, ki naj bi se oblikovala po volitvah, je govoril odvetnik Nereo Battello, ki je naglasil, da je vsako navajanje strahov iz preteklosti odvečno, kajti komunisti so v vseh teh letih dokazali veliko zrelost in sposobnost pri upravljanju številnih občin, pokrajin in dežel.
Obširno je govoril o "uspehih" gospodarske politike, ki niso taki, kakršni se skušajo predstaviti. Bil je precej kritičen do socialistov, ki da so, kljub temu da so imeli vladno krmilo v rokah, dopustili, da je dejansko politiko uravnavala krščanska demokracija. "Res kažejo nekateri pokazatelji na določen napredek," je dejal Battello, "vendar se dejanski napredek meri po stopnji splošnega napredka vseh slojev, ne pa samo določenih skupin." Opozoril je nato na pomembno in odgovorno vlogo komunistične partije pri sprejemanju zakonskih ukrepov za razvoj naše dežele in posebej obmejnega območja, ki prav zaradi svoje specifičnosti in geopolitične lege skriva v sebi potencialne možnosti.
Pošiljka municije za tanke leopard pomotoma odpremljena v Novo Gorico
Šolarčki -maturanti
Najbrž smo preveč starokopitni, pa nam zaradi tega sodobna tehnologija marsikdaj pošteno zagodi. Včasih naredimo tudi prevelike časovne skoke. Tako je bilo tudi včeraj. V našem listu smo pod naslovom o maturantih najavili primerno fotografijo. Pa se je nekje v fotoaparatu zamešalo. V list so tako prišli učenci osnovne šole iz Šte-verjana. Najbrž se bodo fantički in dekleta iz naših Brd zares »fejst« počutili, da so že pri desetih letih maturanti. Pa bo kdo dejal: evo naše Einsteine!
Poletni vozni red mestnih avtobusov na pokopališče
Goriško mestno podjetje javlja, da z jutrišnjim dnem, v nedeljo, 14. junija, bodo na avtobusni progi glavna pošta Sv.Ana pokopališče uvedli poletni vozni red ob nedeljah in praznikih.
Izpred glavne pošte bodo avtobusi odpeljali ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 16.05, 17.10, 18.00 in 19.00 (zadnja vožnja je le do naselja Sv. Ane).
Izpred pokopališča pa bodo avtobusi odpeljali ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30 in 18.20.
■ Goriška občina obvešča, da bodo v ponedeljek, 15. t.m. in torek, 16. t.m. , zaradi volitev, izdajali anagrafska potrdila od 8.30 do 11. ure v ponedeljek in od 11. ure do 12. ure v torek. Prosijo za razumevanje.
Namesto proti Puglii, kjer se bodo proti koncu meseca začele vojaške vaje, so kot kaže, pošiljko topovskih izstrelkov naložili na železniški vagon, namenjen v Jugoslavijo. Pošiljka je dejansko prispela na postajo v Novi Gorici, od koder so jo že z naslednjim vlakom vrnili in tako zadevo uredili na način, ki samo potrjuje visoko stopnjo sodelovanja in razumevanja pri reševanju vsakodnevnih in, tudi kočljivih vprašanj, kakor je bila pošiljka municije.
Zadeva je seveda precej nerodna in šele preiskava bo pokazala, kako je lahko prišlo do take napačne odpreme. Po nepotrjenih vesteh, naj bi zaboje z granatami — šlo naj bi sicer za naboje, ki jih uporabljajo na vajah — pomotoma naložili na vagon v kraju San Giovanni al Natisone. Šlo naj bi za vagon jugoslovanskih železnic, prazen, ki naj bi ga vrnili v Novo Gorico. In tako se je, kot je slišati, tudi zgodilo.
Po drugi strani pa še ni jasno, kdo se je prvi ovedel pomote. Če bi vagon odpremili v pravo smer, bi prispel v Puglio šele čez kakšen dan in bi najbrž šele tedaj ugotovili, da je nekaj narobe.
Sicer to niti ni tako pomembno. Važno je le, da so pomoto ugotovili in da se je zadeva uredila na najboljši način.
Topovski izstrelki so bili za tanke vrste leopard, ki bodo imeli poletne vaje na poligonu Torre di Nebbia v Puglii.
Takoj ob povratku vagona na železniško postajo v Gorici so pošiljko prevzeli vojaki in vagon raztovorili. Da ne bi prišlo do druge nerodnosti...
3.905 mladih prvič na volišču
V goriški pokrajini bo jutri in v ponedeljek šlo prvič na volitve 3.905
mladih, ki so v zadnjih dveh letih, od zadnjih občinskih volitev na pomlad 1985 dopolnili 18. leto. Skoro štiri tisoč mladih fantov in deklet se bo torej prvič spoprijelo s glasom tej ali drugi listi, s preferenčnim glasom temu ali drugemu kandidatu.
Vedno pri nas na Goriškem pa bo kar 8.059 mladih volivcev, ki bodo prvič volili za parlament. Zadnje volitve so bile pred štirimi leti. Polovica teh mladih volivcev je že imela v roki vo-lilhice, vendar za občino, rajonski svet ali deželni svet.
V vsej naši deželi je 34.363 mladih, ki bodo prvič glasovali, 70.152 pa takih, ki bodo prvič glasovali za rimski parlament.
Skupščina CAFO
Skupščina vodovodnega in plinskega konzorcija CAFO bo v torek, 16. t. m., ob 18.30. Na dnevnem redu zasedanja bo . razprava o finančnem načrtu ter odločitve v zvezi z nekaterimi novimi posegi za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja.
Ob tem velja omeniti, da so pri konzorciju prav pred kratkim začeli uvajati nov način izterjevanja oziroma plačevanja računov. Občani bodo račune za vodo in plin plačali inkasantu, ki bo ob določenih dneh na razpolago na posameznih županstvih. Poravnali jih bodo lahko tudi neposredno v uradih v Gradišču ali pa s poštno položnico.
Kulturni dom Gorica in Založništvo tržaškega tiska
vabita na predstavitev nove knjige poezij Ljubke Šorli
POD OBOKOM ČAROBNIM
v torek, 16. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Ustvarjalko in knjigo bo predstavil prof. France Bernik, pesmi bodo brali člani Gledališke skupine Gorica.
Upravni svet Cosmeca kritično o obnovi proizvodnje v podjetju
Gradbena dovoljenja v Tržiču 32 oseb na zatožni klopi
Upravni svet proizvodne zadruge COSMECO, ki so jo ustanovili delavci nekdanjega podjetja INTECO in ki združuje štirideset članov, v posebnem poročilu za tisk opozarja na nepremostljive težave, ki onemogočajo obnovitev proizvodnje. V tovarni bi, poleg članov, lahko zaposlili še približno prav toliko delavcev. Glavna ovira je po mnenju članov upravnega sveta v dejstvu, da kreditni zavodi ne omogočajo potrebno finančno kritje. Po drugi strani pa je na Deželi občutiti pomanjkanje prave politične volje po razrešitvi tega vprašanja. Upravni svet zadruge COSMECO ugotavlja, da so možnosti za obnovitev proizvodnje precej stvarne, sa bi že sama družba Loyd Triestino lahko zagotovila precejšnjo količino dela.
Nekaj se je zaustavilo v poskusih za ugodno rešitev krize v podjetju, ki je sicer v nekaj letih doživelo vrsto_ pretresov in končno zašlo v stečaj. Člani zadruge Cosmeco, tako piše v poročilu za tisk, že deset mesecev čakajo na razjasnitev položaja, ki pa je ni.
V	poročilu za tisk obenem navajajo razloge, zakaj so prav v tem trenutku opozorili na njihov primer, zato, da bi politike spomnili na kopico danih obljub v preteklosti in od katerih so se, žal, zelo redke uresničile.
Upravni svet zadruge prosi za čim širšo solidarnost.
Novačenje podčastnikov za karabinjerje
V	Uradnem listu republike je bil objavljen dekret vlade z dne 7. maja
1987 s katerim je razpisan natečaj za sprejem v službo 1.260 karabinjerskih podčastnikov. Lahko se vpišejo italijanski državljani, ki imajo diplomo nižje srednje šole, ter niso še dopolnili 26 let. Gori omenjeni rok se podaljša na 28 let za tiste, ki so že služili vojaščino. Podrobnejša pojasnila dajejo na vsaki karabinjerski postaji.
Koristne
telefonske številke
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Maksiproces zaradi nepravilnosti pri izdajanju gradbenih dovoljenj v Tržiču, zaradi izkoriščanja javnega položaja v zasebne namene in zaradi drugih kaznivih dejanj, je bil odgoden za mesec dni. Kazenska obravnava proti 32 obtožencem, med katerimi so trije funkcionarji tehničnega urada v Tržiču in nekdanji demokristjanski župan v tem mestu, bo 13. julija letos. Sodišče je namreč sprejelo predlog o združitvi dveh kazenskih postopkov, ki so doslej sicer potekali ločeno in sprejelo tudi nekatere druge ugovore zagovornikov ter določilo, da se bo razprava pričela čez mesec dni.
Dogodki zaradi katerih je na zatožni klopi poleg funkcionarjev tržiške občine tudi vrsta uglednih gradbenikov in profesionalcev, so se pripetili že pred več kakor trinajstimi leti. Najbrž bo zato po tolikšem času precej težko ugotoviti resnico. Mimogrede naj na-
vedemo, da sta dva od obtožencev medtem že umrla, sicer bi skupno število obtožencev naraslo na 34. Upravičeno pa je po drugi strani govoriti o maksiprocesu tudi zaradi obsežne obtožnice, ki obsega nekaj tisoč tipkanih strani.
Predvidoma naj bi obravnava trajala dober teden.
Delavci na Castoro 8 so včeraj še stavkali
Osebje posebne ladje Castoro 8, ki opravlja montažo posebnih naprav na ploščadi Micoperi v tržiški ladjedelnici, je tudi včeraj stavkalo, kljub temu da je vodstvo družbe Saipem izrazilo pripravljenost za začetek pogovorov. Protest delavcev traja že več kakor teden dni. Delavci protestirajo zaradi napovedanega krčenja števila zaposlenih in zaradi neustrezne politike zaposlovanja.
Tržiškega upokojenca se iščejo
Poizvedovalna akcija, ki so jo sprožili svojci 63-letnega upokojenca iz Tržiča, Luigija Alessija, še ni obrodila uspeha. Upokojenec, ki je invalid, je izginil v nedeljo popoldne. O izginitvi so obvestili tudi jugoslovanske oblasti, vendar poizvedovalna akcija doslej ni obrodila uspeha.
Zaključni nastop glasbenih šol
Štirideset gojencev glasbenih šol iz Doberdoba, Jamelj, Gorice, Štandreža in Števerjana, ki delujejo v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete, je nastopilo v četrtek zvečer na zaključni prireditvi v Katoliškem domu v Gorici. Nekaj uvodnih misli o glasbeni vzgoji je povedala Franka Žgavec.
Uvodoma je nastopil zbor teoretskega oddelka, ki ga vodi Anamarija Jug.
Učenci so pokazali v tem in v prejšnjih letih pridobljeno znanje. Gojence so v tem letu pripravili: v Doberdobu Vlasta Vižintin in Lucija Lavrenčič, v Jamljah Marta Ferletič in Lucija Lavrenčič, v Gorici Marija Šaver, Lojzka Peršič, Anica Furlan, Anamarija Jug, Helena Plesničar, Marco_ Fantini, Silvan Kerševan, v Štandrežu Darija Žižmond, Kamilo Komel in Rudi Šuligoj, v Števerjanu pa Anita Hlede, Anica Zorn in Silvan Šuligoj.
Zdravniška potrdila za volivce
Ob političnih volitvah bo tudi letos v okviru goriške KZE delovala posebna zdravniška služba za izdajanje potrdil bolnim oz. prizadetim osebam, ki potrebujejo spremljevalca pri glasovanju. Zainteresiranim svetujejo, naj si zdravniško potrdilo priskrbijo čimprej in se tako izognejo nepotrebnemu čakanju ali igubam časa. Vsekakor bo zdravniška služba zagotovljena tudi med samim glasovanjem v nedeljo in ponedeljek, ko bodo na razpolago sledeči zdravniki.
V	GORICI (v uradih KZE v Ul. Mazzini 7, tel 81944): v nedeljo od 9. do 13. ure dr. Tristano Pausi, od 16. do 20. ure dr. Giovanni Careddu; v ponedeljek od 9. do 13. ure dr. Marina Ses-santa Santi.
V	KRMINU (v bolnišnici v Drevoredu Venezia Giulia 74, tel. 62111) dr. Michele Milazzo, v nedeljo od 8. do 12. ure (ter od 12. do 20. ure po predhodnem telefonskem pozivu na navedeno številko) in v ponedeljek od 8.30 do 14. ure.
V	TRŽIČU (v Zdravstvenem okraju S. Polo, Ul. Galvani 1) dr. Livio Fontana v nedeljo od 9. do 13. ure (v pritličju, tel. 44693), od 13. do 20. ure na domu (Ul. Marziale 11, tel. 74124), v ponedeljek od 8.30 do 13.30 (v 2. nadstropju, tel. 790592).
V	RONKAH (v zdravstvenem uradu v Ul. Duca d'Aosta 4, tel. 777721) dr. Emilio Devetta v nedeljo od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 9. do 13. ure.
V Ajdovščini razstava del Staneta Kregarja
Likovna dela Staneta Kregarja so v teh dneh razstavljena v Galeriji Vena Pilona v Ajdovščini. Zanimivo razstavo del tega pomembnega in znanega slovenskega likovnika si je moč ogledati do 21. junija.
razna obvestila
Jadralni klub Čupa obvešča obiskovalce tečaja za upravljanje kajutnih jadrnic, da bo naslednje teoretično predavanje danes, 13. t. m., ob 17. uri na društvenem sedežu.
Zaključna večerja rekreacije SPDG
bo v petek, 19. junija. Prijave pri Aldu Bavconu.
Dvojezična občinska knjižnica v Ro-mijanu (Ronke) bo v poletnem času od 15. junija do 31. julija odprta samo ob sredah popoldne, in sicer od 15. do 18. ure.
Jadralni klub Čupa iz Sesljana prireja v poletni sezoni tečaje jadranja, za otroke od 6. do 12. leta, dvotedenske tečaje na jadrnicah razreda optimist; za mlade od 14. leta dalje pa tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. 6„ 6. 7„ 20. 7. in 3. 8. Tečaji na deskah pa 29. 6., 6. 7.,13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. junija in sicer ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
Kmečka zveza pomaga pri izpolnjevanju obrazcev RED TF PENS 86/87. To so obrazci, ki jih bodo prejeli upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi družinske doklade (assegni familiari). Urad Kmečke zveze v Ulici Malta 2, je odprt v jutranjih urah.
Uredništvo Planike razpisuje natečaj za naslovno stran glasila goriških skavtov. Risbe naj bodo črno-bele na formatu 22x33 cm. Najboljše bodo nagrajene na taboru izvidnikov—vodnic. Pri natečaju lahko sodelujejo tudi nečlani skavtske organizacije.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet na Veliko planino v četrtek, 18. t. m., odšel ob 5. uri s Travnika. Postanki: pred gostilno Paulin v Gorici, V Pevmi, na Oslavju, v Števerjanu, Podgori, Štandrežu in Sovod-njah.
Slovensko planinsko društvo priredi 28. junija avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. K udeležbi vabijo predvsem mladino, ki je obiskovala smučarski tečaj. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Camera con vista«. CORSO 16.00-22.00 »Peter Pan«. Walt Disney.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le foto di Gioia«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
rr* sz • »z
Irzic
OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Perversioni pornografiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Božji oklep«. Ob 22.30 »Preko sedem postelj«. Nočni film. DESKLE 19.30 »Policijska akademija III.«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
Pred osemdesetimi leti, 13. junija 1907, je bila v Gorici ustanovljena SKS
Nekajletno uspešno delo Kmečke stranke na Goriškem
MARKO VVALTRITSCH
Danes mineva točno osemdeset let, odkar so se tistega 13. junija 1907 (bila je nedelja) v Hotelu Pri zlatem jelenu v Gorici zbrali številni goriški kmetje ter učitelji in ustanovili Slovensko kmečko stranko. Bilo jih je približno 250. Tako poroča takratno slovensko časopisje, ki je izhajalo v Gorici. Hotel Pri zlatem jelenu je takrat bil središče precej razvejane slovenske družbene in družabne dejavnosti. Tu so razna slovenska društva prirejala sestanke, zborovanja, plese, družabne dejavnosti.
Tudi na Goriškem so se takrat širile ideje ljudi, predvsem kmečkih posestnikov, ki so bili siti hudega spopada med liberalci in klerikalci, ki je na Slovenskem zadobival vedno večje razsežnosti. Strankarski boj na Goriškem med liberalcem Gabrščkom ter klerikalci Gregorčičem ter bratoma Pavlica, pa je bil prehud.
Slovensko učiteljstvo, ki je bilo zelo nagnjeno liberalizmu, je težko prenašalo Gabrščkovo oblast v Narodno—napredni stranki. Gabrščku seveda ne moremo odvzeti vseh zaslug, ki jih je imel v razvijanju slovenske ideje, v širjenju slovenske gospodarske moči. In vendar, sodobniki so znali povedati, da je marsikdaj delal iz preveč osebnostnih razlogov. Še zlasti ko je šlo za upravljanje denarnih zavodov kot sta bila Trgovsko - obrtna zadruga (lastnica Trgovskega doma) in Goriška ljudska posojilnica. Prva je prav v letu 1907 zašla v hude težave zaradi nedopustnih posojil nekaterim Gabrščko-vim prijateljem in je zaradi tega še pred prvo vojno tudi bankrotirala.
Slovenski učitelji, ki so imeli precej moči in vpliva, so se najprej obrnili na Henrika Tumo, ki je takrat bil že zapustil liberalce in prestopil k socialistom. Hoteli so skupno s Tumo ustanoviti kmečko delavsko stranko. Do tega pa ni prišlo.
Na drugi strani pa so tako z liberalci kot s klerikalci bili nezadovoljni številni slovenski kmetje. Ni jim bilo do pretiranega klerikalizma, ki sta ga zagovarjala brata Pavlica, še manj pa oportunizma dr. Antona Gregorčiča, ki je bil v deželnem svetu povezan z italijanskim iredentistom Pajerjem.
Med kmeti je najbolj agitiral Ivan Mermolja iz Vrtojbe. Za svoje ideje je pridobil veleposestnika Locatellija v Vrtojbi ter potujočega kmečkega učitelja Antona štreklja, ki je imel velik vpliv med kmeti na Krasu.
Ker s Tumo niso dosegli sporazuma, so se učitelji in kmetje obrnili do odvetnika dr. Alojzija Franka. Po rodu iz Tolmina, se je šolal v Gorici. Tu je leta 1897 odprl odvetniško pisarno. Bil je aktiven v enotnem slovenskem političnem taboru pred obratom stoletja. Bil je odbornik v dveh slovenskih bankah, Trgovsko—obrtni zadrugi in Goriški ljudski posojilnici. Po političnem razkolu leta 1899 je šel h klerikalcem in postal član upravnega odbora novoustanovljene Centralne posojilnice. Nekaj let pozneje je zapustil klerikalno stranko, pa.čeprav ni z njo pretrgal vseh vezi.
Kmetje in učitelji so ga izbrali za voditelja. To je Franko tudi sprejel. 13. junija 1907 je bil ustanovni zbor Slovenske kmečke stranke za Goriško. Izdajali so tudi svoje glasilo Naš glas, ki je takrat izhajal delno kot tednik, delno kot petnajstdnevnik. Gabršček je v
V Gorici, dne 15. aprila 1909.
Hat Unija viakl tetrtek.
Liat a t a a e ta celo
niitvn in nprarnifitvu je na Kornju v Attema-ovi palači tik ..Gor. kmet. druitva". Koko pmi »e »pri jemajo tudi
jema upnviiiUto !e po
dogin.irje.ni ceni.
[V
i
prodaja
.Kmečki Gina" dečih tobakarnah: e Selaki ulici it. 2. Moniki ulici »t. 1, Korenjaki ulici it. 22. v toba-karm na Kornju in pri
karui vdove l.ebao po
Glasilo slovenske kmečke stranke na Goriškem,
l.a»tnik in iidajalelj kooioreij liala .Kmečki G
Urejuje Ivan Mrmolja
urednik : Henrik Kodrln — Tiaka Pallich * Obiiai, Gorica.
Kmečlia banha a Gorici.
Slovent
venska kmečka stranka je usta-v Gorici svoj denarni iav.ul
i svoj iečka
banka". Zavod aprilom
začne poslovi
„/,akaj jia je stranka ustanovila denarni tavod",
, tako bodo najbrže popraievah naši nasprotniki, češ, saj imamo takih zavodov Je dovolj.
Slov. kmečka stranka novila kot samostojna stranka Kakor nam dokazuje članek v »Kmečkem G lasti »Slovenska ljudska stranka in mi“, je poskusila ob t
se je usti a v detel

etelnozlsirskih dosego ekup-
repričanja pa : a sploh pripru' Ugoi
ni bilo mogoče kmeta
Ali nam bnste denar, ko ga bomo rabili, ker
niti enega denarnega zavoda Tildi od zaupnikov, ki so za našo stranko agitirali, smo dobivali od povsod enake pritotlic; in vsled takih zahtev po vstauoviti lastnega denarnega zavoda, smo se za ta odločil). Kmetu mora torej kmečka stranka nuditi to, kar mu nudijo druge stranke
]*a, ko je namreč prepričan, da je kmečka stranka za kmeta vstauovljena, da im torej kot kmet k tej stranki pripada, da sc more lahko takoj osvoboditi od one stranke, pri katere za-

Soči takoj napadel novo stranko in jo zaničljivo nazival kot »agrarno«. S klerikalci pa so Franko in njegovi v prvem trenutku skušali najti stik, vendar so jih klerikalci zavrnili in v okviru svoje 'stranke ustanovili kmečke odseke.
Na prvih deželnih volitvah so pristaši Kmečke stranke, delno tudi s pomočjo liberalnih glasov, dosegli kar lep uspeh. Franko in Štrekelj sta bila izvoljena. Izvoljen je bil tudi liberalni župan v Biljan Ivan Saunig. Ta je kasneje postal vsestranski sodelavec odvetnika Franka.
V kasnejših mesecih in letih se je Slovenska kmečka stranka utrdila. Naslov glasilu so zamenjali v Kmečki glas. Takrat je redno izhajal tedensko.

)H>oatia iz ..Gorice" io tako vidci*, za kaj vse ima Sl. ljudska ali klerikalna stranka kmečko stranko.
Prava mešanica da amo, kaj nr, iz.
n da kot taki hi ne smeli svoje stranke za kmečko
stranko.
Poprašujejo tam. kako je mogoče ustanoviti stranko iz najrazličnejših stanov in jo potem imenovati samo po enem sta nu, ker da se koristi stanov, stranki križajo. Kakšni stanovi kmečki stranki, ki bi po mne-
S. I,. S. trpeli, Če se organizuje kmečki stan. Pišejo, da so v stranki liberalni učitelji, liberalni krčmarji in trgovci in liberalni veleposestniki. O
njo S
Smo zato, da državna vlada več skrbi za izobrazbo širjih ljudskih slojev, in lo mora potom ljudske šole, io be le v glavnem za armado. Potom izobrazbe pride ljudstvo do blagostanja, kar je velike koristi za državo na sploh. Torej mi zagovarjamo ljudsko šolstvo in učitelje, ker nam to narekuje potreba za izobrazbo kmeta. Če se pa gospoda klerikalci boje kmečke probnje |totom izobrazbe, potem je na dlani, zakaj morajo pisati proti učitelju in zakaj akrheti, da ga kmet obeovraži.
No. hoje ae gotovo in opravičeno, radi tega jim tudi ne moremo zameriti, da tako pišejo.
laksi. mimislinin neknlikn- a
V letih 1908 in 1909 je imel veliko reklamnih oglasov, skoro enako kot v tem oziru veliko bolj uspešna Gabrščkova Soča. Imeli so tako v Gorici kot na podeželju več shodov.
Na shodu Pri zlatem jelenu v Gorici 17. junija 1909 so delegati sprejeli obširen program. Poglejmo samo nekaj točk, ki smo jih povzeli iz poročila v Kmečkem glasu: »Zadolžena kmečka posestva naj se razbremene iz državnih sredstev, potom posojil po jako nizkih obrestih in z amortizacijo dolga... Odpravi naj se neopravičeni zemljiški davek in naj se uvede davek na osebne dohodke... Država in dežela naj sprejemajo bolniške stroške... Država naj ustanovi zavarovalnico proti ujmam... Stranka bo skrbela za ugodno
rešitev kolonskega vprašanja; odpravijo naj se enoletne pogodbe, nadomestijo se naj z najmanj desetletnimi... Zavarovati je treba kmete, delavce in kolone za slučaj starosti in onemoglosti... Ustanovijo naj se samopomočne produktivne zadruge...« Še bi lahko naštevali iz tega programa.
Svojo organizacijo na goriškem podeželju so pristaši Slovenske kmečke stranke takrat zelo okrepili. Kot protiutež ustanavljanju številnih gospodarskih zadrug, za katere so se potegovali tako klerikalci kot liberalci (samo v letu 1908 je bilo-na Goriškem ustanovljenih kar 33 slovenskih posojilnic) so pristaši SKS ustanavljali tudi zadruge. V več krajih so ustanovili zavarovalnice za govejo živino. Ponekod so ustanovili kmečko—delavske gospodarske zadruge. Ustanovili so tudi posojilnice in sicer v Doberdobu, Opatjem selu in Šempasu. Leto dni kasneje, na pomlad 1909, so v Gorici ustanovili Kmečko banko. V njenem upravnem odboru, ki mu je bil za predsednika odv. Alojzij Franko, so bili vidni prvaki Slovenske kmečke stranke, med temi tudi že omenjeni biljenski župan Saunig, ki je kasneje postal tudi predsednik Kmečke banke.
Očitno pa niso prvaki Slovenske kmečke stranke imeli velikih organizacijskih sposobnosti. Učitelji so jih po kratkem času zapustili. Kljub velikemu volivnemu uspehu na volitvah v deželni zbor se niso organizacijsko utrdili. To so izkoristili tako liberalci kot klerikalci, v večjih krajih pa tudi socialisti. Slovenske kmečka stranka na Goriškem je trajala le nekaj let. V letu 1910 je prenehal izhajati Kmečki glas. Vidni prvaki se niso več zanimali za politiko. Marsikdo med njimi je stopil v drug tabor.
Nekdaj samostojni, danes le del Nove Gorice
V Solkanu si močno prizadevajo da bi uradno spet postali Solkanci
Predsedstvo Občinske konference Socialistične zveze v Novi Gorici je imenovalo delovno skupino, ki bo preučila predloge in zahteve, da Solkan spet dobi svoje staro in znano ime. Solkan je sicer ime, ki se še uporablja v raznih stikih in pogovorih med ljudmi, toda uradno tega naselja ni več, ker je Solkan leta 1955 postal del Nove Gorice. Obeta se torej nov krog dogodkov o Solkanu in njegovem poimenovanju, pri čemer Solkanci želijo, da bi uradno poimenovanje opravili 9. septembra letos v okviru njihovega krajevnega praznika.
Poleg Gorice je Solkan najstarejše naselje na Goriškem, ki se v zgodovinskih virih omenja z imenom, ki je prišlo v današnji čas. V cesarski listini Otona III. se na primer Solkan omenja 28. aprila leta 1001, kot Silliganum. Dolgo časa je bil kraj pomembno gospodarsko in cerkveno središče v dolnjem Posočju, dokler ni te funkcije v 15. stoletju prevzela Gorica. Kraj je tudi kasneje veljal za enega pomembnejših na Goriškem, k čemur so prispevale svoj delež prometne zveze (povezava s Posočjem, Brdi in Trnovsko—Banjško planoto), krajevna industrija (Zagarstvo, papirnica, mizar-
ska obrt) in bližina Sv. gore. Solkan je imel vse do leta 1928 svojo upravno občino, h kateri sta bili priključeni še katastrski občini Kromberk in Loke. Občinsko upravo, ki jo je ukinil fašizem je nato oživel narodnoosvobodilni boj in po priključitvi k Jugoslaviji je Solkan dobil svoj legitimni krajevni ljudski odbor. Postal je celo središče tedanjega goriškega okraja, ker so v njegovi bližini začeli graditi Novo Gorico.
Vendar pa je nastajanje mesta vodilo k postopnemu stapljanju starega Solkana z novim mestom v izgradnji. Do leta 1952 je bil Solkan še mestna občina, nato pa naselje v sestavi mesta Nova Gorica. Tri leta kasneje pa je izgubil še označevanje, da je naselje. Tako stapljanje je pravzaprav sledilo neki logiki in težnjam, da bi pač ob ukinitvi Solkana Nova Gorica dobila večjo demografsko veljavo in politično moč. V letih, ko je zakonodaja postopoma odpravljala ime in naselje Solkan ni nihče pomislil, da pomeni uradna ukinitev nekega krajevnega imena pravzaprav njegovo izginutje iz vsakodnevne rabe. Očitno je bilo na-vdušje, da je Nova Gorica s priključitvijo Solkana že tako velika, premočno,
da bi sprejeli še kakšen drugačen pomislek.
Akcije za poimenovanje naselja, ki naj bi tudi uradno spet postal Solkan, vodijo družbenopolitične organizacije, kot sta organizaciji Socialistične zveze in Zveze združenj borcev, pa tudi Krajevna skupnost kot organ oblasti.Kaže, da Občinska skupščina v Novi Gorici pobudam in zahtevam ne nasprotuje, čeprav o tem še ni razpravljala. Pač pa je uradniška doslednost vodila tako daleč (izhajala je pač iz zakona), da Novo Gorico navajajo kot rojstni kraj tudi tistim, ki so bili v Solkanu rojeni pred letom 1952, čeprav tedaj novega mesta praktično še ni bilo.
Solkanci in njihove družbenopolitične organizacije so nezadovoljni, ker na svoje zahteve in vloge ne dobe odgovorov. Če bo letos to staro naselje zares spet dobilo svoje ime, se bo to zgodilo prav ob štirideset letnici zasnove oziroma začetka gradnje Nove Gorice. Mesto je sicer z marsičem povezano s Solkanom, toda ob morebitnem uradnem poimenovanju Solkana, se bo število prebivalcev Nove Gorice zmanjšalo za okoli 3.200. Toliko prebivalcev namreč zdaj ima Solkan.
MARJAN DROBEŽ
Več kulturnih prireditev je bilo na prazniku špargljev
V Štandrežu se je.zaključil praznik špargljev, ki ga je tudi letos priredilo domače prosvetno društvo Standrež. Vreme je bilo prirediteljem naklonjeno, tako da se je ob vseh nastopih in tudi okrog stojnic zbralo precej ljudi.
Dekleta štandreške baletne in ritmične šole so v nedeljo Sl.maja odprle praznični program s svojim nastopom. Program je obsegal več točk. Najmlajša dekleta so nastopila z baletom Fantastična trgovina na Rossinijevo glasbo, večja dekleta pa s točko Pon pon, zaključni balet pa je bil iz Bizetove Carmen. Skupino vodi prof. Nataša Sirk.
Istega dne je bil tudi slikarski ex tempore. Na tem je sodelovalo kar precej otrok, ki so bili nagrajeni nedeljo kasneje, 7. junija. Mlade slikarje so razdelili v štiri skupine. Prva dva iz vsake skupine sta dobila lepe pokale, ki so jih darovali ZSKP, Goriška pokrajinska uprava, Goriška občina, Le-toviščarsko -turistična ustanova, podjetje bratov Tabaj iz Štandreža, mesnici Faganel in Leban, market S.Andrea iz Štandreža ter Centrogros iz Gorice.
Med najmlajšimi je najlepše risala Irena Špacapan, za njo sta bili Denis Frandolič in Martina Marvin. Za prvi in drugi razred osnovnih šol so bili nagrajeni David Mučič, Giuliana Pavio in Dimitri Ferletič. V skupini tretjih, četrtih in petih razredov je prvo nagrado prejela Serena Mučič, drugo
Izidi na nižji srednji šoli Ivan Trinko
Danes objavljamo končne izide letošnjega šolskega leta na Nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. V prvem delu gre za razrede v Gorici, v drugem pa za razrede v Doberdobu.
I.	A razred. Izdelali so: Martina Be-vilacgua, Erika Brisco, Tanja Devetak, Martina Kovic, Monica Marson, Ivana Paulin, Kristina Petejan, Monica Ta-bai, Cristian Bjsnedetti, Patrick Bene-detti, Andrej Černič, Aljoša Devetak, Marko Devetak, Milko Di Battista, Gvido Kovic, Mattia Marassi, Mauro Maraž, Marino Peteani, Saša Primosig, Robert Prinčič, Sandro Skarabot, Steno Skarabot in Dario Tomšič. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
J.	B razred. Izdelali so: Sara Brescia-ni, Jana Gravner, Mailyn Jakin, Daria Marassi, Katja Sfiligoj, Alenka Sobani, Martina Vetrih, Silvana Vogrič, Kristina Vogrič, Mitja Bresciani, Igor Ces-cutti, Alan Devetak, Marko Faganel, Erik Feri, Igor Florenin, Jurij Hlede, Dario Humar, Aleksander Juretic, Andrej Juretic, Walter Lo Grasso, Gianni Mania, Sebastiano Meniš, Denis Mik-lus in Nikolaj Pahor.
1.	C razred. Izdelali so: Federica Bello, Nataša Bizaj, Mirjam Černič, Emanuela Juretic, Raffaella Maraž, Michela Maraž, Elena Perla, Tanja Vižintin, Marlenka Zerial, Mitja Cevdek, Mauro Cingerli, Marjan Drufovka,
Martin Drufovka, Cristian Graunar, Saša Hlede, Matej Klanjšček, Igor Povše, Maurizio Oualig, Patrick Seni, Igor Tonsig, David Visintin in Paolo Zaccaron. Dva dijaka sta bila zavrnje-
na.
J. D razred. Izdelali so: Erika Brajnik, Nataša Brisco, Katja Gaeta, Carol Hlede, Nadja Jazbar, Nataša Miklus, Katiuša Stekar, Franco Baradel, Andrej Brajnik, Cristian Brescia, Simon Černič, Aleksander Devetak, Denis Devetak, Mario Korecic, Tomaž Muc-ci, Roberto Paoletti in Ivan Pisk.
2.	A razred. Izdelali so: Mara Černič, Ana Cuk, Tanja Curto, Erika Černič, Saša Černič, Tamara Kosič, Kristina Kravos, Alenka Sore, Erika Valentinčič, Jan Bednarich, Dimitri Bralni, Miloš Čotar, Simon Kosič, Marco Lutman, Christian Pahor, Erik Pelicon, Dino Persolja, David Pintar in Emilio Ouinzi. Trije dijaki so bili zavrnjeni.
2.	B razred. Izdelali so: Mila Bratina, Monica Carrara, Alessandra De Biasi, Luana Drigo, Amanda Humar, Nataša Klemse, Magda Komjanc, Florinda Mastroianni, Claudia Princi, Silvana Princi, Tania Prinčič, Katy Sfiligoi, Aleksander Boskin, Dimitri Brisco, Claudio Colussi, Mitja Kobal, Claudio Kovic, Denis Lutman in Martin Ma-russi.
2.	c razred. Izdelali so: Damijana Cevdek, Neva Devetak, Cristina Florenin, Katja Florenin, Vesna Lavrenčič, Valentina Milocco, Deborah Pahor, Mirjam Pahor, Andrea Bergnach, Fernando Cragnaz, Andrea lussa, Theo Micottis, Robert Miklus in Diego Silič. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
2.	D razred. Izdelali so: Michela Devetak, Denise Hoban, Katja Klanjšček, Erika Nardin, Magdalena Pahor, Daria Pavio, Luana Visintin, Vanda Vižintin, Marko Bordon, Peter Bralni, Martin Devetak, Matija Klanjšček, Alex Pavšič, Alex Pintar, Silvan Skok, Marko Sussi, Marko Tomšič in Erik Zavadlav. Štirje dijaki so bili zavrnjeni.
2.	E razred. Izdelali so: Alenka Černič, Vesna Cescutti, Hadrijana Corsi, Emanuela Del Negro, Kristina Devetak, Barbara Peršič, Arianna Šuligoj, Marta Tuniz, Denis Bensa, Mauro Covi, Christian Ferfolja, Marko Juretic, Manuel Kovic, Šivan Kravos, Simon Leopuscech, Boris Lutman, Christian Pellegrin, Fabjan Sfiligoj in Ivan Zotti. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
3.	A razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 21 dijakov.
3.	B razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 15 dijakov.
3.	C razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 20 dijakov.
3.	D razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 23 dijakov.
3.	D razred. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih 18 dijakov. En dijak ni bil pripuščen.
1.	razred Doberdob. Izdelali so: Eriča Ambrosig, Elena Cadez, Paola Flo-rean, Katja Ferletič, Barbara Frando-lic, Barbara Gergolet, .Mirta Jarc, An-tonella Narduzzi, Nataša Radetti, Nataša Soban, Alessandro Di Bert, Aleš Ferfoglia, Matej Ferfoglia, David Gergolet, Marco Leghissa, Stefano Loren-zut in Zampar Federico. Trije dijaki so bili zavrnjeni.
2.	A razred Doberdob. Izdelali so: Letizia Atzori, Zdenka Jarc, Erika La-covig, Cristian Donda, Silvan Ferfolja, Mitja Ferfoglia, Diego Ferletič, Andrej Gergolet, Marko Gergolet, Borut Jarc, Andrea Pahor, VValter Peric in William Peric.
2.	B razred Doberdob. Izdelali so: Luciana Černič, Eva Ferrari, Katiusa Kosič, Donatella Scrazzolo, Tamara Suc, Miriam Tonsig, Massimiliano Bosch, Bruno Devetak, Andrea Ferfoglia, Luca Ferletič, Diego Gergolet in Michele Narduzzi. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
3.	razred Doberdob. K zrelostnemu izpitu je bilo pripuščenih 12 dijakov, dva dijaka nista bila pripuščena.
Robert Mučič, tretjo pa Sara Budal. Med nižješolci sta zmagala Katja Ferletič in In Katja Klanjšček. Posebno nagrado so prejeli učenci 4. razreda štandreške osnovne šole Fran Erjavec.
V	kulturnem programu je pel štan-dreški mladinski zbor, ki ga vodi Elvira Chiabai. Pevski del programa je obogatil mešani zbor Rupa - Peč, ki je pod vodstvom Dimitrija Rejca zapel štiri pesmi.
Zatem so člani domače dramske skupine prikazali sodobno in aktualno igro Človeška pamet, ki jo je režirala Mira Štrukelj.
Jutri v Števerjanu samostojni koncert zbora F. B. Sedej
Mešani pevski zbor Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana se je dalj časa pripravljal na samostojni koncert, ki bo jutri, v nedeljo, 14.junija, ob 19. uri v domači cerkvi. Novost je v tem, da bodo na sporedu imeli samo cerkvene pesmi. V zboru so v glavnem mladi pevci in pevke.
V	zadnjih dveh letih je zbor naredil kakovostni skok, odkar je dolgoletnemu pevovodji Hermanu Sreberniču priskočil na pomoč Tomaž Tozon, član Slovenskega okteta.
Jutrišnji koncert bo zaključil vrsto letošnjih zunanjih nastopov. Na programu imajo še snemanje na Radiu Trst A.
Pevce bo na tem koncertu dirigiral Tomaž Tozon, na orgle bo spremljal Herman Srebernič.
Posvet CGIL o bodočnosti šole
Pokrajinski sindikat šolnikov CGIL prireja danes, v soboto, s pričetkom ob 17. uri v dvorani večnamenskega socialnega središča v Gorici (Ul. Baiamon-ti 22) javni posvet na temo »Šola: kakšna bodočnost?«. Nanj so povabili predstavnike strank ustavnega loka, predsednike šolskih okrajev v Gorici in Tržiču, Pokrajinskega šolskega sveta, predstavnike šolskih sindikatov, občinske in pokrajinskega odbornika za šolstvo, predstavnike staršev, učnega in neučnega osebja, dijake.
Na razpolago vodnik
za davkoplačevalce
Ravnateljstvo finančne uprave obvešča, da je na sedežu, na Verdijevem korzu 52, na razpolago vodnik za davkoplačevalce za leto 1987,, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance. Vodnik je mogoče dobiti brezplačno.
Na košarkarskem EP v Atenah nepričakovani finale Grčija - Sovjetska zveza
Jugoslavija že danes s Španijo le za bron
ATENE — Grčija je na letošnjem košarkarskem EP poskrbela še za eno senzacijo. V drugi polfinalni tekmi je premagala Jugoslavijo in se bo jutri proti vsakemu pričakovanju borila za zlato kolajno proti Sovjetski zvezi, ki je suvereno odpravila Španijo. Modri pa se bodo po sinočnjem porazu, ki mu je poleg zelo slabe igre v drugem polčasu botrovalo tudi izredno pristransko sojenje, že drevi v srečanju med razočaranima reprezentancama potegovali s Španci »le« za bron.
Jugoslovani so zamudili izredno priložnost, da bi se uvrstili v finale. Že pred samim pričetkom srečanja, ki mu je prisostvovalorekordno število 17 tisoč navdušenih domačih navijačev, je bilo jasno, da bodo ambientalne razmere za modre zelo težke. Sojenje, predvsem izraelskega sodnika Warnic-ka, je bilo skrajno pristransko, a kljub temu so si Čosičevi varovanci po katastrofalnem začetku oziroma po izredni seriji uspešnih metov Grkov (21:10), z delnim izidom 21:0 ustvarili pomembno prednost desetih točk (odlično je igral mladi Divac), s katerimi so sklenili polčas, v 4. minuti nadaljevanja pa so, po košu Kukoča za tri točke, vodili z največjo prednostjo 13 točk (52:39). V tem obdobju je jasno prišlo na dan, da so modri, predvsem pod košem, fizično in tehnično dosti boljši od požrtvovalnih gostiteljev, a potencial moštva, morda zaradi neiz-
kušenosti dobršnega števila igralcev, v nadaljevanju ni prišel dovolj do izraza. Tako so Grki počasi nadoknadili zaostanek (Galis, ki je v prvem delu dosegel le osem točk, je zadel osem od devetih metov), Jugoslavija pa je zgubila glavo. Grčija, ki je prvič in dokončno povedla v 27', je pokazala boljšo obrambo in boljši met, v obeh teh elementih pa so modri odpovedali, sploh pa kaže, da met ni več tako izrazita kvaliteta Jugoslovanov, kot je bila včasih. Centrom, ki so dotlej gospodarili pod košem, sta sodnika onemogočila, da igrajo, saj sta načrto prezrla vse prekrške gostiteljev v raketi, branilcem, predvsem Petrovičema, pa met za tri točke nikakor ni šel.
V drugem srečanju so Sovjeti Špance ugnali na »njihovem polju«: s hitrim ritmom igre in protinapadom, ki sta običajni orožji Diazovih varovancev. Ponovno se je razigral Marčulenis
(11:12 v prostih metih), ki je pravo odkritje EP, izredno uspešno je metal Homičjuš (7:11, od teh 5:6 za tri točke!), pod košema pa sta gospodarila Volkov in Tkačenko. Sovjeti so bili stalno v vodstvu (najmanjše vodstvo 35:30 v 14') in kljub dobri volji Jimeneza, Ro-maya (13 skokov) in Margalla so bili Španci resnično brez moči.
Grčija - Jugoslavija	81:77
(35:45)
GRČIJA: Galis 30, Stavropolus, Yan-nakis 14, Kabouris, Filipou, Andritsos 8, Fasoulas 11, loannou, Čhristodolou 18.
Nadaljnji spored
DANES
16.30 finale za 9. mesto: Francija - Nizozemska: 18.30 finale za 7. mesto: ČSSR - Poljska; 20.30 finale za 3. mesto: Španija - Jugoslavija.
JUTRI
17.00 finale za 5. mesto: ZRN -Italija; 19.00 finale za 1. mesto: SZ - Grčija.
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 22, A. Petrovič 4, Kukoč 3, Paspalj 9, Grbovič 14, Radovič 1, Vrankovič, Radovanovič 2, Divac 13, Cvjetičanin 9.
SODNIKA: Mainini (Fr.) in VVarnick (Izr.); PM: Grčija 19:31, Jugoslavija 10:21; PON: nihče; TRI TOČKE: Galis 1:1, Vannakis 2:8, Čhristodolou 3:5, D. Petrovič 3:7, A. Petrovič 0:3, Kukoč 1:2, Paspalj 1:3, Grbovič 3:7, Radovič 0:1, Cvjetičanin 1:4. SKOKI: Grčija 39, Jugoslavija 48.
SZ - Španija 113:96 (55:47)
SZ: Volkov 15, Enden, Tarakanov 4, Homičjuš 20, Babenko 4, Tihonenko 11, Valters 14, Tkačenko 11, Marčulenis 26, Pankrašin 6, Goborov 2.
ŠPANIJA: Villacampa, Sibilio 6, Margall 15, Jimenez 20, Romal 11, Montero 5, F. Arcega 7, Solozabal 14, Martinez 7, J. Arcega, San Epifanio 11.
SODNIKA: Steeves (Kan.) in Kotle-ba (ČSSR); PM: SZ 24:36, Španija 24:35; PON: Tkačenko (33), Babenko (38). TRI TOČKE: Volkov 1:1, Homičjuš 5:6, Valters 2:5, Marčulenis 1:2, Sibilio 0:2, Margall 1:2, Montero 0:2, Solozabal 2:4, San Epifanio 1:3. SKOKI: SZ 39, Španija 40.
Nogomet: za italijanski poka!
Danes povratna tekma v Bergamu
BERGAMO — Uspehov željni Napol! bo danes v Bergamu bržkone po naslovu prvaka osvojil tudi italijanski pokal, kar je v isti sezoni doslej uspelo le dvema ekipama: slavnemu Torinu Valentina Mazzole in Juven-tusu Omarja Sivorija. Bianchijevi varovanci bodo proti Atalanti, s pričetkom ob 20.30, nastopili s prednostjo treh golov, ki so jih dosegli v prvi finalni tekmi. O tem, da bodo osvojili svoj tretji pokal (po letu 1962, ko je celo igral v B ligi, in leta 1976), torej ne more biti dvoma, tudi zato, ker bodo gostitelji danes nastopili brez svojega edinega napadalca, poškodovanega Incocciatija.
Skratka, po dolgoletnem životarjenju pravo slavje neapeljskega moštva.
Hately k Monacu
MILAN — Angleški napadalec Mark Hately, doslej pri Milanu, je podpisal pogodbo za francoskega prvoligaša Monaco. Milan se medtem še naprej poteguje za nakup Romine-ga veznega igralca Ancelottija.
Nov sponsor Udineseja
VIDEM — V prihodnji drugoligaš-ki sezoni bo nov sponsor Udineseja znamka Rex.
»Giro«: pred današnjo zadnjo etapo na kronometer
Motociklizem: VN Jugoslavije na Grobniku
Roche zadušil upanja tekmecev
Favoriti upravičili sloves
PILA Pričakovanega dvoboja na kronometer med Ircem Rochejem in Nizozemcem Breukinkom za določitev zmagovalca letošnje kolesarske dirke po Italiji danes ne bo. Roche je v včerajšnji zadnji gorski etapi šest kilometrov pred ciljem napadel mladega nizozemskega kolesarja in mu zadal več kot dve minuti zaostanka ter ima zdaj 1'27" prednosti pred zmagovalcem etape, Britancem Millarjem (ki v ravnini na kronometer nima dosti možnosti) in 2‘59" pred samim Breukinkom, ki danes nima realnih možnosti, saj bo etapa, na kronometer od Aoste do Saint Vincenta dolga le 32 km.
Za Roberta Visentinija pa se je »giro« že končal. Včeraj je 34 km predciljem padel in si zlomil zapestje ter ga danes ne bo na startu, saj ima roko v mavcu. Včerajšnja zahtevna etapa (tri gorske VN) je bila mučna
tudi za svetovnega prvaka Argentina, ki je na cilj prispel z več kot 25' zamude.
Roche, ki je na tem »giru« dobil, poleg ekipne, tudi eno samostojno etapo, je torej dejanski zmagovalec dirke. Kljub velikim polemikam po njegovem »izdajstvu« v Sappadi, kjer je napadel svojega kapetana Visentinija, je njegov uspeh povsem zaslužen, saj je bil aktiven v vseh pomembnih etapah. Drugi niso pokazali nič več, sam Vi-sentini je bil protagonist le v drugi etapi na kronometer.
Vrstni red 21. etape: 1. Millar (VB), ki je 252 km dolgo etapo od Coma do Pile prevozil v 7.22'0r' s poprečno hitrostjo 34, 206 km na uro. _2. Roche (Irska) po 3"; 3. Lejarreta (Šp.) po 7"; 4. Giupponi (It.) po 2'03"; 5. Breukink (Niz.) po 209 '; 6. Schepers (Bel.) po 2'21"; 8. Savini (It.) po 2'59"; 8. Vandelli (It.); 9. Pozzi (It.) po 3'06''; 10. Mujiča (Šp.); 27. Visentini (It.) po 6'23''.
Skupni vrstni red: 1. Roche (Irska) 104.55'39"; 2. Millar (VB) po 1'27"; 3. Breukink (Niz.) po 2'54"; 4. Lejarreta (Šp.) po 2'55"; 5. Giupponi (It.) po 5T3'; 6. Giovanetti (It.) po 8'; 7. Winner (Niz.) po 9'40"; 8. Visentini (It.) 9'59"; 9. Anderson (Avstral.) 10T1"; 10. Van Der Velde (Niz.) po 10'30"; 33. Argentin (It.) po 40'45".
Midi - Pirenej: vodi Francoz Simon
MIRANDE Francosz Simon je po včerajšnjih poletapah prevzel vodstvo na kolesarski dirki Midi - Pirenej. Prvo po-letapo (82 km) je dobil Belgijec Wermo-te, Italijan Moser pa je bil drugi. V drugi poltapi je po uspelem begu sedmerice zmagal Italijan Montani pred Francozoma Madiotom in novim liderjem Simonom. Skupna lestvica je zdaj takšna: Simon (Fr.) 9.04T22. Madiot (Fr.) po 3 "; 3. Tegstrdm (Švi.) po 8"; 6. Montani (It.) po 41"; 8. Moser (It.) po 1'39".
REKA — Za jutrišnjo 37. VN Jugoslavije za motociklistično svetovno prvenstvo vlada res ogromno zanimanja. To je namreč eno ključnih tekmovanj za ŠP, zato pa se kentavri nanj izrecno pripravljajo.
Včeraj so bile na sporedu poskusne vožnje, ki so dale predvidene izide. V najprestižnejši pollitrski kategoriji je avstralski tekmovalec Wayne Gardner postavil nov rekord 4.169 m dolge proge z 1'31 "39, kar je precej bolše od Lawsonovega izpred dveh let. V tej kategoriji tekmuje tudi Zagrebčan Silvo Habat. V četrtlitrski kategoriji so se v razmahu nekaj stotink sekunde znašli kar štirje tekmovalci: Švicar Comu, Venezuelec Lavado ter Zahodna Nemca Mang in VVimmer.
V kategoriji do 80 ccm je bil naj hitrejši Španec Jorge Martinez, udeležbo na jutrišnji dirki so si izborili Jugoslo-
vani Pavlič, Pintar, Matulja, Rokavec, Vasic, Nervo in Tomanovič.
Pri tej motociklistični veliki nagradi so se organizatorji motokluba Kvarner z Reke še posebno potrudili, saj se dobro zavedajo, da bo v prihodnjih letih to tekmovanje celo odpadlo. Trenutno je namreč kar 16 tekmovanj za svetovno prvenstvo, kar je, po mnenju svetovne motociklistične federacije, očitno preveč, zato jih bodo v kratkem nekaj črtali.
Danes bodo od 9. do 11.30 ter gd 12.30 do 15. ure poskusne vožnje za vse klase. Jutri pa bodo od 9. do 10. ure na sporedu proste vožnje, ob 11.30 pa se bo začelo tekmovanje v kategoriji do 80 ccm. Ob 13. uri bo tekmovanje za četrtlitsko kategorijo, ob 15. uri pa bo na sporedu najvažnejša dirka za pollitrsko kategorijo.
Sporna razsodba beograjskega sodišča
Prvoligašem vrnili točke

Kaže, da škandalov v jugoslovanskem nogometu, kar odraža stanje popolne nejasnosi in zmešnjave v notranjosti tega športa, noče biti konec. Beograjsko sodišče združenega dela je namreč odločilo, da se nogometnim prvoligašem vrnejo odvzete točke, kar seveda popolo-ma spreminja skupno lestvico, do konca prvenstva pa manjka le eno samo kolo. S to odločitvijo je Jugoslavija izgubila v Evropi in na splošno v svetu tisto malo ugleda, ki ga je še imela.
Po tej neverjetni odločitvi temeljnega sodišča združenega dela ima Nogometna zveza Jugoslavije možnost, da se v roku 15 dni pritoži na drugostopenjski organ - sodišče združenega dela Srbije. V sedanjem stanju so se Partizan, Crve-na zvezda, Dinamo (Z), Čelik, Buduč-nost, Rijeka, Sarajevo, Sutjeska, Velež in Željezničar zelo povzpeli na lestvici.
Kot je rekel predsednik senata, je sodišče upoštevalo, da so bile odločitve, na podlagi katerih so bile kazni izreče-
ne, sprejete brez ugotavljanja resničnega položaja. Rekel pa je tudi, da je Ustavno sodišče Jugoslavije te določbe ukinilo. V nabito polni dvorani so z aplavzom pozdravili odločitev sodišča. Sodišče pa ni razveljavilo ponovljenega 34. kola zadnjega prvenstva in naslova vrnilo Partizanu, kajti ta beograjski klub je to odločitev dejansko sprejel, ko je zaigral v tekmovanju za pokal UEFA.
Nova lestvica prve jugoslovanske lige je tako sledeča: Velež 42, Partizan in C. Zvezda 41, Vardar 38, Budučnost, Rijeka in Hajduk 36, Dinamo (Z), Sutjeska 34, Željezničar, Osijek in Sarajevo 32, Čelik 31, Radnički in Dinamo (V), Priština 27, Sloboda 26, Spartak 19.
Sedaj pa seveda še ni izrečena zadnja beseda. Vprašamo pa se lahko le, kdaj se bo jugoslovanski nogomet spet povzpel na tisto mesto časti, ki ga je imela pred še nedavnim. Potrebne pa so torej radikalne spremembe na vseh ravneh.
Atletika: nekaj dobrih izidov v Veroni
VERONA — Na mednarodnem atletskem mitingu »Mesta Verone« je bilo doseženih nekaj dobrih izidov. Po predvidevanjih je tek na 100 m osvojil Kanadčan Ben Johnson s časom 10'15, presenečenje pa je bilo pri ženskah na isti razdalji. Kanadčanka Taylor je namreč prehitela favoritinjo, Američanko Ashfordovo, (11 "19 proti 1T'28). Zanimiv je bil tek na miljo, ki ga je osvojil superfavorit Maročan Said Ao-uita s časom 3'53 "73. Tek na 200 m je osvojil Američan Calvin Smith s časom 20"63. Nekvalitetno tekmovanje v skoku v višino je z znamko 222 cm osvojil Jugoslovan Apostolovski, Italijan Evangelisti pa je z 792 cm zmagal v skoku v daljino.
Nogomet: začel turnir Goldcup
LOS ANGELES — Včeraj se je Los Angelesu začel turnir Goldcup, katerega se udeležuje tudi Roma. Ostale ekipe pa so America, Vasco de Gama, Dundee United, Guadalajara in Rosa-
rio Central. Včeraj so Brazilci Vasco de Game gladko premagal Americo s 5:0, Rosario pa je premagal Guadalajaro z 1:0. Roma bo igrala v nedeljo ob
20.25	(tudi po RAK) proti Americi.
Košarka: nekaj važnih premikov
FORLI - Ekipa Kuki iz Mester je nakupila od Jollycolombanija iz Forli-ja play-makerja Fabia Colomba. Slednji je lani igral na posodo v ekipi Bostona iz Livorna.
Jadranje: začetek prvenstva »470«
KOPER — Včeraj se je v Koprskem zalivu pričelo letošnje odprto državno prvenstvo v jadranju z olimpijskimi jadrnicami 470, kjer nastopa 19 posadk iz Italije in Jugoslavije. V prvi regati je ob srednjem vetru presenetljivo zmagala mlada domača posadka Kocjančič - Planinšič pred olimpijskima kandidatoma Kosmino in Sosičem ter italijansko posadko Noe - Lonza. Danes se prvenstvo nadaljuje s startom ob 11. uri. (Kreft)
DANES
SOBOTA, 13. JUNIJA 1987
NOGOMET
1. TURNIR ALPE - ADRIA
9.45 v Dolini: ZSŠDI - NK Kočevje; 11.00 SAK Celovec - Vozila NG; 17.00 finale za 3. mesto; 18.15 finale za 1. mesto
TURNIR NAZARIO CORRENTE
21.00	v Žavljah: Kras - San Giovanni
KOŠARKA
PROPAGANDA
17.00	na Opčinah: Polet - Green/Perla
JUTRI
NEDELJA, 14. JUNIJA 1987
ODBOJKA
UNDER 14 ŽENSKE - POLFINALE
9.30	v Repnu: Bor Friulexport - Kontovel Electronic Shop; 10.30 Sokol - OMA Armes; 11.30 Breg A - Ricreatori
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.30	v Štandrežu: Basket GO - Dom
Veliko zanimanje za konjski šport na Opčinah
Včeraj so na Opčinah ob prisotnosti številnih uglednih gostov slavnostno odprli tretje konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir »Mesta Trst«. Tekmovanje prireja mehanizirana brigada »Vittorio Veneto« pod pokroviteljstvom Dežele in drugih krajevnih uprav.
Včeraj so podelili že prve nagrade. V kategoriji za konje začetnike je bil najboljši Greco na Dafneju II. pred Chiaudanijem na Miss Adriatici, tretji pa je bil Tamburo de Bella na Gatur-nu. V kategoriji »S« v preciznosti je bil najboljši Maggiore na Fangiu pred Maggionijem na Zirfelu, tretji pa je bil Dalla Torre na Laureenu. V kategoriji »II Piccolo« kategorije »F« je bil najboljši Puricelli (Money Cross) pred Bolognijem (Plaisir d Afgand) in Angi-onijem (Medea delle Fiocche). Na zadnji tekmi dneva je prvi dve mesti osvojil Stefano Carli (na Radiusu oz. na Karaianu).
Tudi današnji spored bo nadvse zanimiv, med popoldanskim premorom pa se bodo na igrišče spustili padalci, jutri pa bo občinstvo lahko sledilo sprevodu starih kočij in modnemu de-fileju krznenih plaščev.
Jutri pokrajinski polfinale under 14
V Repnu štiri naše šesterke
Jutri zjutraj bo v Repnu pokrajinski polfinale ženskega odbojkarskega prvenstva under 14. Po novi formuli, ki jo je določila komisija za mladinsko dejavnost pri zvezi FIPAV, so se v ta del tekmovanje uvrstile kar prve tri uvrščene ekipe iz obeh kvalifikacijskih skupin, da bi tako dopustili čim-večjemu številu šesterk, da se potegujejo za naslov prvaka.
V Repnu bodo nastopile kar štiri slovenske ekipe, kar znova potrjuje premoč naše ženske odbojke v pokrajinskem merilu. Predstavljena so vsa društva, razen Sloge. Sestava polfinalnih parov dopušča možnost, da se v finalnem troboju, ki bo čez teden dni, znajdejo same naše šesterke, kar bi bil seveda še večji uspeh. Spored je naslednji:
9.30 Bor Friulexport - Kontovel Electronic Shop; 10.30 OMA Armes -Sokol; 11.30 Breg A - Ricreatori.
Agorest na turnirju Libertasa
Četveroboja za ženske članske šesterke C-2 lige v priredbi goriškega
društva Libertas se bo danes udeležila tudi združena ekipa Agorest. Tekmovanje bo v telovadnici UGG z naslednjim sporedom: 15.30 Villacher Bier Tržič - Agorest; sledi Libertas GO - Fin-cantieri Tržič. Sledijo finalne tekme.
V Moši finale mladih odbojkarjev
V	Moši bo danes finalni del odbojkarskega prvenstva v minivolleyu in superminivolleyu, na katerem bodo nastopile tudi tri slovenske ekipe. Gre za postavi Sovodenj in Doma Agorest med deklicami ter Soče med fanti. Zmagovalci tega pokrajinskega dela se bodo udeležile državnega finala, ki bo julija v Cuneu oziroma Bariju.
V	ženski konkurenci se bosta poleg dveh slovenskih ekip pomerili še postavi Lucinica, Torriane in Pierisa (2 ekipi). V superminivolleyu pa bodo sočani igrali proti Fincantieriju, Pieri-su in Villacherju. Prva srečanja v župnijski telovadnici v Moši se bodo pričela ob 14. uri.
S četrtkove svečanosti ob 40-letnici Športnega društva Juventina
Pomemben prispevek štandreškega društva za razvoj telesne kulture na Goriškem
Izredno veliko ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore Doma Andreja Budala, so na_ najboljši način potrdili privrženost Štandreža Športnemu društvu Juventina, ki je s svojimi 40 leti nepretrganega delovanja eno najstarejših slovenskih športnih društev v zamejstvu. Te in podobne ugotovitve so izrekli tudi govorniki na petkovi slovesnosti.
Po pozdravu predsednika Lada Mar-chija je deželni predstavnik nogometne zveze Rissdorfer podčrtal prispevek štandreškega društva v razvoju športne stvarnosti na Goriškem. Predsednik TO - ZSŠDI Aldo Rupel je v svo-jem nagovoru izrekel pohvalo Štan-drežcem za opravljeno delo ter jim zaželel še večjih uspehov v naslednjih sezonah. Pomemben prispevek na športnem in kulturnem nivoju, ki ga štandreška skupnost izkazuje Goriški, je treba še posebej poudariti. To misel je naglasil predsednik Krajevne skupščine Valter Reščič (govoril je tudi v imenu goriške Občine). Zato, tako je ugotovil, je tudi prav, da se je skupnost oddolžila Štandrežu in se odločila, da bo v najkrajšem času preuredila nogometno igrišče. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov športnih društev z Goriškegaprisotni tudi pred-
stavniki naših osrednjih organizacij ter športni delavci iz Nove Gorice.
Ob tej priložnosti so svečano razvili društveni prapor, ki ga je pripravila dr. Anamarija Roner. Za to je poskrbel starešina Emil Mučič, ki je prapor dal v varstvo Ivu Berdonu. Za tem pa je urednik priložnostne brošure prof.
Aldo Rupel orisal značilnosti knjižice ter naglasil potrebo, da bi kazalo našo bogato polpreteklo dejavnost kar se da tudi primerno pismeno obeležiti.
Dokaj slavnostno je bilo, ko so predstavniki domačega športnega društva izročili priznanja vsem dosedanjim predsednikom Juventine, oziroma nji-
hovim svojcem. Priznanja so dobili: Eberardo Susič, yence Bastiani, Jožef Brajnik, Viljem Šuligoj, Claudio Ož-bat, Nino Nanut, Milan Pelicon, Aldo Tabaj, Giulio Vidoz, Dino Roner, Miloš Tabaj, Emil Nanut, Danilo Nanut, Franco Bralni in Lado Marchi. V imenu nagrajencev se je zahvalil Dino Ro-nčr in izrekel pohvalo vsem, ki so v teh štiridesetih letih prispevali, da se je društvo razvilo in bogatilo.
Naj ob koncu povemo, da so ob tem jubileju v prostorih Doma A. Budal pripravili zajetno dokumentarno in fotografsko razstavo o društvenem delovanju.
Danes v Podgori začetek nogometnega turnirja
Praznovanje ob obletnici ŠD Juventina se bo nadaljevalo danes, v soboto, z nogometnim turnirjem. V Podgori se bosta ob 15.30 srečali postavi iz Bilj in Mladosti, sledilo bo srečanje med Lu-cinicom in Caprivo. Nogometni turnir se bo nadaljeval tudi jutri z naslednjim sporedom: ob 10.30 Juventina -Bilje (mladinci); ob 15.30 Juventina -Podgora ter ob 17.45 Sovodnje - Pro Farra. (pr)
Takashi gost v Zgoniku
Znani učitelj Takashi, ki že več let živi in dela v Ljubljani, je bil pred dnevi gost Shinkai karate kluba iz Zgonika. Uglednega gosta so sprejeli župan zgoniške občine Miloš Budin, predstavnik italijanske karate zveze Štoka in
preedsednica domačega karate kluba Romana Maiano. Po uvodnih pozdravih je sledil trening, med katerim so gojenci pokazali, kaj so se doslej naučili, prijazni Takashi pa seveda ni štedil z nasveti in je tudi obljubil, da bo prihodnje leto spet obiskal naše društvo. Na sliki: Takashi ob švedski lestvi
kaže prisotnim vajo.
Nogomet: turnir Nazario Corrente
Kras povsem zadovoljil
Kras - Fortitudo	3:1 (1:0)
STRELCA: v 25., 52. in 75. min. Mo-setti, v 85. min. Verona.
KRAS: _ Mezzavilla, Purič, Gnezda, Martini, Škabar, Famigliuolo, Granata, Gandolfo, Kostnapfel, Battaini (v 15. min. Lepore), Mosetti (v 80. min. Legi-ša).
Krasova enajsterica je v torek opravila krstni nastop na 13. izvedbi turnirja Nazario Corrente, ki poteka na žaveljskem igrišču. V skupini B nastopajo poleg Krasa in Fortituda še San Giovanni in San Sergio. Dokaj nepričakovano in povsem zasluženo so »rdeče-beli« gladko premagali solidni Fortitudo. Kraševci so se ob tej priložnosti ojačili s tremi nogometaši, in sicer z Gandolfom (Muggesana), z Lepo-rejem (Portuale) in s Kostnapflom (Vesna).
Bila je to odlična predstava gostov, ki so odigrali eno boljših tekem v letošnji sezoni. Igra je bila vseskozi privlačna in napeta z očitno premočjo Škabarja in tovarišev, ki so v 25. minuti s krasnim zadetkom golgeterja Mosettija prešli v vodstvo. Isti igralec
je v nadaljevanju dosegel še dva zadetka.
Kraševci bodo ponovno stopili na igrišče drevi ob 21.00 proti San Gio-vanniju in po visokem slavju s Forti-tudom se jim ponuja lepa priložnost, da se uvrstijo v polfinale. (Z. S.)
Memorial L. Cum
KRAS - MONTEBELLO	2:0 (2:0)
STRELCA: v 15. min. Antonič, v 30. min. Švab.
KRAS: Kočevar, Grgič, Umek, Černe, Švab, Leone, Kavalič (Stojan Šuc), Antonič, Alan Škabar, Žagar (Sedmak), Legiša.
V prvem nastopu na žaveljskem turnirju za 2. memorial Luigi Cum za igralce pod 18 leti je Krasova enajsterica zabeležila prepričljivo zmago na račun Montebella. Sad zelo dobre igre v prvem delu srečanja sta bila tudi efektna zadetka Antoniča (San Marco), ki je ob tej priložnosti ojačil Krasove barve, in Švaba, kateremu se prvenstveni nastopi s člansko ekipo še kako poznajo. Drevi ob 19.00 se bo Kras v Zavljah pomeril s San Vitom, v petek pa še s San Sergiom, to je četrto ekipo v B skupini.
Nogomet: memorial S. Čevdek
Odigrali so že polfinalni tekmi
Tretji nogometni memorial Simon Čevdek, ki ga na Peči prireja KŠD Vipava ob sodelovanju prijateljev preminulega mladeniča, se bliža koncu. Te dni so odigrali polfinalni srečanji, v ponedeljek in torek pa bosta na vrsti še tekmi, ki bosta za 3., oziroma 1. mesto.
Izidi polfinalni srečanj: Bilje - Šte-verjan 6:5 (po 11-metrovkah); Rupa/Peč - Štandrež 2:1.
Finale za 3. mesto med Števerjanom in Štandrežem bo v ponedeljek, 15. junija, ob 19. uri. Ob isti uri, v torek, pa se bosta za 1. mestosrečali postavi Rupe/Peči in Bilj. Naj povemo, da si bo zmagovalec tega turnirja v malem nogometu zagotovil mesto v velikem finalu, ki bo konec avgusta v Gorici.
V organizaciji KD Skala
Na sporedu turnir v malem nogometu
V okviru Občinskega praznika, ki ga letos organizira Kulturno društvo Skala iz Gabrij, bodo pripravili tudi turnir v malem nogometu za mladince in člane. Prvo srečanje bo v petek, 19. junija, ko se bodo ob 18.30 srečali mladinski vrsti Gabrij in Rupe/Peči. Sledilo bo srečanje med Sovodnjami in Torriano.
Spored srečanj: 20.6. ob 18.15: Gabrje - Vrh (člani); ob 19.30: Sovodnje -Rupa/Peč (člani). 22.6. ob 18.30: Sovodnje - Rupa/Peč (mladinci); ob 19.30: Gabrje - Torriana (mladinci). 23.6. ob 18.15: Gabrje - Rupa/Peč (člani); ob 19.30: Sovodnje - Vrh (člani). 25. 6. ob 18.30: Gabrje - Sovodnje (mladinci); ob 19.30: Rupaeč - Torriana (mladinci). 26.6. ob 18.15: Rupa/Peč - Vrh (člani); ob 19.30: Sovodnje - Gabrje (člani).
Rolkarji ŠD Grmada na zadnji preizkušnji
Jutri se bodo rolkarji ŠD Grmada udeležili 6. in zadnje preizkušnje za italijanski pokal. Tekmovanje bo v kraju Lanzo dJntelvi (Como). Tekma bo na jjrogi na treh razdaljah. Tekmovalci ŠD Grmada so odpotovali danes v jutranjih urah. (lori Ervin)
Franco Cattonar predsednik Vesne
Franco Cattonar je bil na četrtkovem izrednem občnem zboru kriškega ŠD Vesna izvoljen za novega društvenega predsednika. Izredni občni zbor je bil nujno potreben, potem ko se je dosedanji predsednik Klavdij Sedmak, ki je bil potrjen na to mesto na rednem občnem zboru, iz družinskih razlogov odpovedal tej funkciji. Cattonar je znana in priljubljena' osebnost v vaškem športnem življenju. Pred časom je bil dolgo let društveni predsednik, v zadnjem času pa je opravljal tajniške posle.
Po 3. povratnem kolu zamejskega balinarskega prvenstva
Zarjanom dve prepričljivi zmagi
Komaj po izidu včerajšnjega preostalega srečanja med Kraškim domom in Sokolom ter torkovi odločitvi, ko se bodo v Repnu ob 20.30 sestali predstavniki vseh nastopajočih ekip in bodo poleg družabnega večera in nagrajevanja ob koncu letošnje izvedbe zamejskega balinarskega prvenstva, bodorazpravljali tudi o nenavadnem dogodku, ki se je v sredo pripetil v Bazovici med srečanjem Zarja - Gaja. Odvijalo se je srečanje posameznikov in po nešportnem vedenju gostujočega balinarja in kljub stalnim opominom, je prišlo celo do tega, da je Zar-jin balinar pri vodstvu 8:4 zapustil tekmovališče. To je bil po vsej verjetnosti edini primer v sedmih letih, odkar potekajo zamejska balinarska prvenstva, in želeli bi si, da bi se nikoli več ponovil.
V ostalih dveh srečanjih so zarjani izbojevali dve prepričljivi zmagi in so še po ponedeljkovem spodrsljaju s Krasom spet vključili v boj za eno od kolajn. V tem srečanju je bila pred
najtežjo nalogo gostujoča dvojica, ki se je znašla pred zelo solidnim nasprotnikom v postavi Sancin, Hrovatin. Kraševca sta s svojo odlično predstavo celo vodila z 9:0, domačina pa sta s šestimi zaporednimi točkami spet postavila izid srečanja v dvom, katerega pa sta Kraševca kaj kmalu razčistila in zasluženo slavila.
O srečanju med Gajo in Poletom (1:2) velja omeniti predvsem odličen odpor Ladija Milkoviča, ki je solidnemu Belichu iztržil kar 9 točk in se mu je enakovredno upiral prav do zadnjega lučaja. V tretjem kolu so poletovci z gladko zmago s 3:0 proti Danici najbrž že štiri kola pred koncem razjasnili še zadnje dvome o letošnjem prvaku. O tem srečanju velja omeniti, da je četverka z Vrha na Opčinah doživela svoj prvi poraz v letošnjem prvenstvu (8 zaporednih zmag). Zgoničani so v Nabrežini potrdili svojo dobro formo, čeprav je tam četverka, ki je v prvih šestih srečanjih le enkrat klonila, utrpela že tretji zaporedni poraz.
Izgubljeno točko pa je v dramatičnem srečanju nadoknadil Kobal, ki je z 11:10 (sokolovec je pred tem že vodil z 10:7) premagal Ušaja. Skupek in Simo-neta pa sta se v velikem slogu (11:1) oddolžila za grenak poraz iz prvega srečanja v Zgoniku.
Izidi 2. povratnega kola: Gaja - Polet 1:2 (9:11, 2:11, 11:4); Zarja - Kras 1:2 (4:11, 6:11, 11:8). V tem kolu je bila Danica prosta.
Izidi 3. povratnega kola: Polet -Danica 3:0 (11:3, 11:4, 11:6), Zarja - Gaja 2:0 (prekinjeno pri stanju 8:4, dvojice 11:8 in četverke 11:5); Sokol - Kras 1:2 (10:11; 1:11; 11;3). Prost je bil Kraški dom.
Lestvica: Polet 18, Kras 16, Zarja 13, Danica 12, Gaja 11, Sokol 8. V tej lestvici ni izida zaostalega srečanja med Kraškim domom in Sokolom.
Prihodnje kolo: v Zgoniku ob 19.00 Kras - Polet, v Repnu ob 19.00 Kraški Dom - Zarja, na Vrhu ob 19.30 Danica - Sokol. Prosta Gaja (Z. S.).
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje danes, 13. t. m., REDNI OBČNI ZBOR v mali dvorani Borovega športnega centra s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. predsedniško poročilo, 4. razprava o poročilu, 5. razno. Začetek ob prvem sklicanju ob 17. uri, ob drugem sklicanju pa ob 17.30.
TPK SIRENA
sporoča, da tudi letos prireja vrsto začetniških jadralnih tečajev za otroke, mladince in odrasle: a) v razredu "optimist" za otroke od 8. do 14. leta starosti od 29. 6. do 10. 7. ter od 13. 7. do 24. 7.; b) v razredu "finn", "europa" in "420" za mladince in odrasle od 13. 7. do 18. 7. ter od 20. 7. do 25. 7.; c) v razredu "suri" za mladince in odrasle
od 27. 7. do 1. 8. ter od 24. 8. do 29. 8. Za vpis in druga pojasnila oglasite se na društvenem sedežu na zasutem zemljišču v Barkovljah v popoldanskih urah (tel. 422696).
TPK SIRENA
vabi danes, 13. junija, ob 20.30 na predvajanje športnega video-filma: »Voda, veter in sneg«. Film in glasbo priredil David Poljšak. Predvajanje bo na sire-ninem sedežu.
JK ČUPA IZ SESLJANA prireja v poletni sezoni tečaje jadranja: za otroke od 6. do 12. leta na jadrnicah razreda "optimist", za mlade od 14. leta dalje tedenske tečaje na jadralnih deskah. Tečaji na optimistih se začnejo 22. t. m., 6. 7„ 20. 7. in 3. 8. Tečaji
na deskah pa 29. t. m., 6. 7., 13. 7. in 20. 7. Prijave sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu do 18. 6. ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure.
JK ČUPA
obvešča obiskovalce jadralnega tečaja za upravljanje kajutnih jadrnic, da bo naslednje teorično predavanje danes, 13. junija, ob 17. uri na društvenem sedežu.
ŠD ZARJA
sklicuje svoj redni letni občni zbor na svojem sedežu v Bazovici v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. volitve: 3. razno.
aooaooo
POSOJILA ZA 12 HESECDV ' ZA VSS MODBLfi KADETOV ,
• ALI PA LA 819.000 LIS MESCČHO ZA BOSO 48 HHEC*
ČLAN ZDRUŽENJA
Zf^ CONCESSIONARI AUTO VLrz Dl TRIESTE
CDF^EI—^
B V <; K N' E RAL MOTORS
Pancudo'
URADNI POKROVITELJ PLAVALNEGA KLUBA US TRIESTINA
Trst - Strada della Rosandra 2 - Tel. 820256

Naročnina: mesečna 13.000 lir,- celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT.61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - štrena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
LJ
ZTT
Trst
Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
13. junija 1987
Ob okrepljenih vojaških akcijah islamskih upornikov
V Afganistan je Sovjetska zveza poslala še petnajst tisoč vojakov
KABUL Kljub enostranski prekinitvi ognja, ki jo je prosovjetska vlada v Kabulu razglasila pred šestimi meseci in jo je včeraj obnovila še za naslednjih šest, se vojaške akcije afgan-skih muslimanskih upornikov nadaljujejo z nezmanjšano intenzivnostjo.
Vse pa celo kaže, da so sovjetske vojaške enote v Afganistanu v velikih težavah, saj so uporniki takorekoč iz dneva v dan bolj učinkoviti. V ta okvir gre verjetno uvrstiti novico, ki jo je posredovala informativna služba afganskih upornikov AAP, da je v deželo prispela nova sovjetska oklopna divizija s 15 tisoč vojaki. Sicer je zaenkrat še nejasno, ali je bila oklopna divizija poslana v Afganistan kot nadomestilo ali kot ojačitev sovjetske okupacijske vojske. V poročilu agencije AAP je tudi rečeno, da so sovjetska letala pred kratkim pripeljala v deželo 1500 tankov, večje število oklepnih '
vozil, havbic, težkih mitraljezov, tovornjakov in džipov.
Afganistanka tiskovna agencija Bakhtar pa je predsinočnjim objavila vest, da so uporniki z ameriško raketo stinger sestrelili potniško letalo, ki je letelo na notranji progi med Kandaharjem in Kabulom. V letalu je bilo 53 potnikov in dva člana posadke, rešila pa sta se le dva potnika, ki pa sta težko ranjena.
Zahodni krogi v Islamabadu (Pakistan) ocenjujejo, da je najverjetneje šlo za sovjetsko vojaško transportno letalo vrste Antonov 26, ki ga izkoriščajo tudi za vzdrževanje rednega notranjega letalskega prometa med afganistanskimi mesti. Istočasno je tudi afganistanska radijska postaja oddala vest, da so muslimanski uporniki sestrelili v vzhodnem delu države drugi dve potniški letali, ni pa nudila nobenih podatkov o morebitnih žrtvah.
Letos so uporniki sestrelili že eno potniško letalo na rednih notranjih progah. Januarja so v vzhodni pokrajini Paktia ravno tako sestrelili letalo antonov 26. Takrat je umrlo 44 oseb. Mesec kasneje so fantomi pakistanskega vojaškega letalstva sestrelili afganistansko potniško letalo, ki je, kot so sami dejali, prekršilo pakistanski zračni prostor.
Diplomatski krogi v Pakistanu so tudi sporočili, da so afganski uporniki prejšnji mesec sestrelili 29 sovjetskih in afganistanskih vojaških letal, v zadnjem tednu pa naj bi sestrelili kar pet bojnih letal in sedem helikopterjev.
Radio Kabul je včeraj oddal vest, da so uporniki ubili brigadnega generala afganistanske vojske in načelnika ar-mije za južno pokrajino Kandahar Abdula Kajuma Sidika. Kaže, da so generala ubili med zborovanjem, ko je ob-jasnjeval cilje »nacionalne sprave«.
Napetost v Seulu
Zaskrbljivo naraščanje alkoholizma v Italiji
Benetke se odpovedujejo bodočim mednarodnim vrhom
BENETKE - Beneški župan Nereo Laroni je na včerajšnji tiskovni konferenci odločno zavrnil možnost, da bi Benetke ponovno gostovale kak mednarodni vrh, podoben komaj končanemu vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Nevšečnosti za prebivalstvo in za občutljivo kulturno dediščino so bile prehude, da bi se lahko kaj takega še ponovilo. Po županovih besedah so Benetke zagotovile gostom brezhibno varnost in udobje, iz letošnjih izkušenj in iz ugotovitev po vrhu leta 1980 pa je lahko vsakomur jasno, da so v Italiji druga mesta primernejša za taka srečanja.
Benečani so torej končno spoznali, da njihovo mesto ne potrebuje dodatne reklame, ki jo prinašajo taka mednarodna srečanja. Zastoji v prometu, obsedeno stanje, pravno vprašljive telesne in druge preiskave so v bistvu razburile vse, ki jim je pri srcu mesto v Laguni. Če k temu dodamo še hrup helikopterjev, ki so s tresljaji prizadeli marsikatero pročelje, in dren gliserjev po kanalih, lahko razumemo, zakaj so komunistični deželni svetovalci zahtevali sestavo listine o »pravicah Benetk«. Po vsem tem je seveda jasno, da bo morala vlada, ki je med summitom odstranila v bistvu občinsko upravo, poravnati nastalo škodo.
RIM Vsako leto umre v Italiji 20.000 ljudi zaradi bolezni, ki so povezane z uživanjem alkohola, v prvi vrsti zaradi ciroze. Razvada pa se neprestano širi: medtem ko se je število pivcev v zadnjih dveh letih povečalo v Združenih državah Amerike za 15 odstotkov, je pri nas naraslo za dobrih 50 odstotkov! Značilno je pri tem, da je največ strastnih pivcev v Furlaniji-Julijski krajini — 23,8 odstotka, ki ji sledijo po vrsti Dolina Aosta z 19,8 odstotka, Venelo s 15,5 odst., Triden-tinska-Južna Tirolska s 14,9 odst., Lombardija s 14,4 odst., Ligurija z 11,8 odst., Emilija-Romagna z 10 odstotki in tako naprej. Temu ustrezno iz-gleda tudi preglednica, ki kaže, koliko oseb na vsakih 100.000 prebivalcev podleže alkoholu v posameznih deželah: Furlanija-julijska krajina 92, Dolina Aosta 90, Tridentinska-Južna Tirolska 68, Venelo 65, Piemont 59, Lombardija 57, Ligurija 56, Umbrija 53, Emilija-Romagna 52 itd.
Kakor je pojasnil prof. Flavio Poldrugo s psihiatrične klinike na tržaški univerzi, kjer bo od 17. do 20. junija zasedanje o tej problematiki, se tako v Italiji kot v Ameriki zaskrbljivo spreminjajo tudi tako imenovani modeli uživanja alko-
hola. Če so Američani še do nedavnega pili predvsem pivo in destilate, tako da se je sukal odstotek vina na skupni porabi alkoholnih pijač komaj okrog 10 odstotkov, pa so Italijani srkali zdaleč največ vina 80 odstotkov. No, v zadnjih sedmih letih se je poraba vina med Američani povečala kar za 30 odstotkov, a Italijani so začeli istočasno krepko segati tudi po pivu in žganih pijačah.
V Italiji je 3,5 milijona kroničnih alkoholikov, 1,5 milijona pa jih je od alkohola zasvojenih. Številke kažejo, da je ta pojav mnogo bolj zaskrbljujoč, kot se je do zdaj mislilo, saj je zasvojenih od mamil, denimo, »samo« okrog 300.000. Italijanski strokovnjaki so na srečo odkrili zdravilo Etadoxina — o katerem trdijo, da je uspešno orožje proti alkoholu oziroma njegovim uničevalnim učinkom. Zadevo bodo poglobili, kot rečeno, na tržaškem zasedanju, pri katerega organizaciji bodo sodelovali tudi ameriški specialisti z univerze v Birminghamu (Alabama) in ki bo potekalo pod pokroviteljstvom rimskih ministrstev za zdravstvo in znanstvene raziskave.
SEUL _ Odločitev južnokorejskega voditelja Čuna, da imenuje za svojega uradnega naslednika osovraženega generala Roh Tae Wooja, je povzročila vrsto ogorčenih študentovskih protestov, ki so v prejšnjih dneh že povzročili hude poulične spopade. Tudi včeraj so se varnostni organi morali soočiti s protestom kakih 500 študentov, ki se jim je postavilo po robu 1200 oboroženih policajev. Demonstranti so po seulskih ulicah zgradili barikade, ob katerih so potem skušali preprečiti prodor policajev v nekatere predele mesta. Vlada je še zlasti zaskrbljena, ker so prihodnje leto v Južni Koreje olimpijske igre, od katerih je v mno-gočem odvisen ugled države v tujini. Južna Koreja skuša iztrgati Japonski krono najbolj industrializirane države na Daljnem vzhodu in to ji počasi tudi uspeva, vendar za dosego tega cilja (za kar mora privabiti veliki mednarodni kapital) mora dokazati, da je njen režim trden in da ni notranjih trenj.
Proti režimu je nastopila tudi katoliška Cerkev, saj se je v seulski stolnici zbralo 13 duhovnikov, ki so izrazili popolno podporo študentom in njihovim zahtevam po demokratizaciji političnega življenja v Južni Koreji. Tudi najuglednejši predstavnik opozicije Kirn Jung Sam je posvaril vlado, naj proti študentom ne nastopi s silo.
Na sliki (telefoto AP): pasivni odpor južnokorejskih študentov do policije.
Evropejci hočejo izpeljati do kraja program »airbus«

Takole izgleda manjša inačica evropskega airbusa — A320 — ki si jo je moč ogledati na 37. letalski razstavi v Parizu. Izdelovalci airbusov so, kot znano, na zgubi, toda predsednik istoimenske družbe Jean Pierson je včeraj zatrdil, da bo to trajalo kvečjemu do leta 1995. Doslej je konzorcij prodal za okrog 2.850 milijard lir tovrstnih letal, naročenih pa jih ima za kakšnih 1.570 milijard. V konzorciju pravijo, da ne marajo v spopad z Američani, da pa bodo proizvodni program uresničili do kraja	(AP)
V Srednjeafmki republiki obsodili nekdanjega cesarja Bokaso na smrt
BANGUI Srednjeafriško sodišče je včeraj potrdilo smrtno kazen za nekdanjega tukajšnjega cesarja Jeana Bedela Bokaso, ki so ga obsodili za časa njegove odsotnosti. Bokasa je bil obtožen najrazličnejših zločinov, ki jih je zakrivil, ko je bil najprej predsednik in potem cesar te afriške države. Marsikdo se spominja, da so v njegovem hladilniku, kot se je sicer zgodilo tudi v Ugandi ob padcu tamkajšnjega diktatorja Amina, našli kose človeških teles, saj sta oba, kot so na sodišču tudi dokazali, s svojimi sovražniki obračunavala zelo strogo in v mnogih primerih nista puščala sledov za svojim maščevanjem, saj sta svoje sovražnike enostavno... pojedla. '
Kakorkoli že, Bokasa se je vrnil iz svojega zatočišča v Franciji, kamor se je zatekel po državnem udaru, in zahteval, naj v domovini proti njemu odprejo sodni postopek. Nekdanji cesur ima sedaj tri dni časa za vložitev priziva.
Za državljanske pravice vojakov
BOČEN Republikanec Rolanda Boesso je poslal obrambnemu ministru, načelniku generalštaba oboroženih sil in poveljniku 4. armadnega korpusa brzojavko, v kateri protestira zoper dejstvo, da morajo vojaki iz Tridentinske in Južnega Tirala opravljati stražarsko službo na voliščih, ki so v drugih italijanskih deželah. Svoj protest utemeljuje Boesso z dejstvom, da so v Tridentinski in Južni Tirolski prisotne na volitvah nekatere stranke, ki jih v drugih deželah ni in da torej vojaki za te stranke ne morejo glasovati. Premestitev vojakov v druge italijanske dežele pomeni, po mnenju Rolanda Boessa, okrnitev njihovih državljanskih pravic. Zato zahteva, naj vojaki, ki imajo stalno bivališče v Tridentinski in Južni Tirolski, služijo vojaški rok samo v tej deželi.
OPREMA
GOSTINSKIH OBRATOV
TRST
Miramarski drevored 31/c - Tel.: 422668
MARENO KUHINJSKA OPREMA
VENTILATORJI