Živel 1. maj borbeni praznik delovnega ljudstva & ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTe"KOPBSKEBA.OKHAJ& LETO I. - Štev. 9 KOPER, 28. aprila 1950 Ji. e. ma piaznik borbe in dela Manilo je že pet let, odkar se je istrski delovni človek osvobodil težkega jarma, k.j ga je mukoma prenašal skozi stoletja! Izkoriščevalci so se vrstili drug za drugim, toda ko je bila mera polna, je vrgel raz sebe vso ogromno težo ter obračunal s svojimi .sovražniki! Ob priliki našega velikega praznika nam prihaja še posebno živo v spomin težka in trnjeva pot delavskega razreda in delovnega ljudstva na splošno. Delavski razred se je sorajal polagoma. Delavec je ibil začetka nebogljen in reven, toda kapitalistov pohtep po profitu ga je vedno bolj krepil ter vzpodbujal k borbi! Kapitalisti se niso omejevali le na izkoriščanje delavskega razreda, uničevali so od leta do teta nove in nove milijone drobnih proizvajalcev. Kolektivno življenje in borba v tvarnicj ter rudniku sta bila dobra šola. Marks in Engels sta med tem že polaga'a temelje znanstvenemu sociaizmu. Rapredna zavest delavstva se je vedno bolj krepila in prav tako tudi prepričanje, da ie kapitalizem odslužil svoje in pristal ovira za napredek človeštva. Z Oktobrsko revo’ucijo je r.uiski proletariat prvi dokončno obračunal Z izkoriščevalci ter prikazal vsemu ostalemu svetu, da bo tudi tamkej tak obračun neizogiben, za časa druge svetovne vojne in po njej je val revolucije zajel še nova področja in utrl široko pot izgradnji socialistične družbe! Ko je Lenin leta 1904. govoril o pomenu Prvega maja, je med ostalim dejal tudi na iednje: »Na Praznik Prvega maja pridobivamo na tisoče novih borcev in močno po-množujemo svoje moči v veliki borbj za osvoboditev vsega delovnega ljudstva, za osvoboditev vseh de'avcev izpod kapitalističnega jarma. »Delavskemu razredu so se v borbi proti izkoriščevalcem pridružili milijoni delavnih ljudi, malih in srednjih kmetov, obrtnikov ter poštenih intelektualcev. Frotikapi-talistična fronta je vedno bolj pridobival na obsegu. Tako je postal Prvi maj praznik delovnega ljudstva na splošno! Prvi maj nas spominja na kapitalistično prelivanje krvi delavskega razreda in na o-gorčene demonstracije proti kapitalistom ob tej obletnici! Prvi maj pa ni ostat. pri tem. Ko je delavski razred od leta do leta na ta dan meril svojo moč, je postal Prvi maj tudi njegov največji praznik! Za čalsa fašizma nam je Prvi maj vselej pokazal, da delovno ljudstvo ni klonilo pred svojimi zatiralci. Marsikje ¡so zvečer pred Prvim majem goreli ¡kresovi, marsikje so se Prvega maja v jutranjih urah iznenada pojavile rdeče zastave! Sledila je zverinska gonja proti delovnemu ljudstvu, toda naslednje leto so že zopet goreli kresovi in že zopet plapolale rdeče zastave. Za ča:a narodno osvobodilne borbe, ko ¡so se našj ljudje borili z orožjem v rokah proti okupatorju ter domačim izdajalcem, se je zla-, sti na osvobojenem ozemlju Prvi maj pokaizal v v-sej svoji veličini. Kdo se danes ne spominja skromnih a pestro okrašenih prostorov povsod širom naše dežele, kjer so naši partizani skupno z ostalim delovnim prebivalstvom praznovali Prvi maj? Bili so to trenutki, ki so dajajj narodno osvobodilni borb i novega ¡poleta! Po osvoboditvi pa je Prvi maj še pridobil na svoji vsebini! Delovno ljudstvo je zdaj svobodno in zaradi tega praznuje Prvi maj prav tako, kakor si ga je zamišljalo in želelo ves čas težke in krvave borbe! S svojimi prvomajskimi manifestacijami izraža delovno ljudstvo v IO odločno voljo, da. še nadalje krepi svojo oblast, v-oMo, da nadaljuje borbo za graditev socializma. Izraža nadalje svojo solidarnost z vsem zatiranim delovnim ljudstvom na svetu! Naši sovražniki, ki dobro vedo, da se naše delavno ljudstvo ne bo puisti-lo kar tako oropati svojega velikega praizmika, se prikazujejo kot njegovi čuvarji, obenem pa preprečujejo, da bi ga delovno ljudstvo enotno proslavljalo! Delovni ljudje v IO obsojajo z največjim gnevom vsako likvidatoratvo revolucionarne borbe. V IO je Prvi maj praznik delovnega ljudstva, ki svobodno odloča o svojih zadevah in ne bo nikdar dopustilo, da bi ga kdor koli izkoriščal v umazane in likvidatorske namene! Prvo zasedanja novoizvoljenega Ljudskega odbora, za ©kraj: Koper Naloga izvoljenih delegatov je ščititi pravice delovnega ljudstva Tudi v nedeljo 23. aprila ja bil V Kopru živahno vrvenje. Od vseh strani Koprskega okraja so prihajali izvoljeni delegati na prvo zasedanje novoizvoljenega odbora. Ko so bila ob 10. uri vsa mesta zasedena, je zasedanje otvoril delegat Borisi Giusepe z besedami: »Kot najstarejšemu lz.ned novoizvoljenih poslancev mi. je bila poverjena čast, da otvarjam to prvo zasedanje novoizvoljenega odbora. Pozdravljam v naši sredini predstavnike slavne JA, zastopane po tov. po'kovniku Potočarju Stanetu — komandantu Odreda in komisarju .tov. Iliču. Prepričan sem, da bo ta pwa ¡skupščinski sela začetek trdega, a pozitivnega dela v korist delovni ga ljudstva. Po izv Utvi verifika ♦*-] k e komisije je ista začela z delo n in pr OB DEVETI OBLETNICI OSTANOVITVE DE Pomladi leta 1941 je bila 27. a-pnila ustanovljena, OF slovenskega naroda. Ustanovile so jo na pobudo Komunistične partije Slovenije in pod njenim vodstv ,m napredne politične in kulturne .skupine na Slovenskem, ki se nišo ustrašile do zob oboroženea okupatorja. Pozvale so Vse slovensko ljudstvo pod oborožen upor ¡prioti Hitlerju, Mussoliniju in madžarskim fašistom, ki so pregazili slovensko zemljo. Slovensko ljudstvo se je odzvalo temu pozivu in prvič v svoji zgodovini, neposredno vzelo svojo usode V lastne roke. 2e takoj ob svojem prihodu 'je ¡okupator spoznal, da ima pred iseboj mali, toda jeklen narod, ki ij.uibi svojo svobodo. Osvobodilna fronta si je že ob svojem rojstvu ¡zastavila veliko zgodovinsko nalogo; z oboroženo borbo ljudskih množic streti sovražnika, izbojevati slovenskemu narodu svobodo in mu zagotoviti pravo, resnično ljudsko oblast. Slovenski narod v svojem najkritič-nejšem trenutku ni iskal rešitve in pomoči pri velikih in močnih narodih, temveč je ¡sam ,s .svojimi močmi na revolucionaren način posegel v tok zgodovine. V svoji zgodovini, ki je bila vedno (trnjeva za ive;s slovenski narod, se je slovensko ljudstvo večkrat poskušalo otresti suženjstva, toda nikdar ni moglo dokončati svoje začete borbe in nikdar ni ¡moglo izbojevati niti svojih ¡osnovnih življenjskih pravic. Voditelji našega naroda so ¡se vedno izkazali kot »veliki borci« — za svoje žepe in delbe-ie ¡trebuhe, kako pa živi ljudstvo, to pa je bila za njih deveta briga. Ko pa ie prišla na narod težka uisoda, pa so ti gospodje (zapustili ljudstva ih jo popihali na varno. To se je pokazalo tudi v naši najncveijši zgodovini leta 1941. »Dobri vaditelji« ljudstva so jo popihali na varno, mnogi pa so prešli v službo okupatorja. Isto je bilo tudi ¡s številnimi »narodnimi ¡strankami«. Edino Komunistična partija je ostala zvesta ¡ljudstvu. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto je rastla moč Osvobodilne fronte, z njo pa se je krepil ¡odpor vsega ljudstva. Z velikimi žrtvami je OF izpolnjevala svoj program, ki ga je po- per oč'u te-komisij s se je zasedanje nadaljevalo. Najprej je bilo izvoljeno delovno predsedstvo. Neneh ne ovacije, ki so ¡premlj-ale predloge, so bile najin,mejil izraz najtrdnejšega zaupanja vsega delovne-ga ljudstva svojim najboljšim, najbolj požrtvovalnim predstavnik im. katerih življen.iiski cilj ie bil vedno: služiti koristim ljudstva, iz kateie-ga so izšli in kateremu bodo osla'i zvesti do konca borbe kljub vsem težavam in nasprotovanjem. Za tem je napočil najslovesnejši trenutek tega zasedanja, prisegi nov,ih poslancev. Žarometi in luči so Osvetide dvorano, v kateri so po- slanci stoje bili pripravljeni, da sl$« vemo izrečejo naslednjo prisego: «Prisegam pri časti svojega ljudstva in pri svoji časti, da bom kot odbornik Okrajnega ljudskega odbora Koper vedno zvesto zastopal in granil demokratične pravice ter, svGbodo, bratstvo in enotnost treh narodnosti na ozemlju Istrskega! okrožja, da bom vedno branil im krepil pridobitve osvobodilne borbe, da bom posvetil vse svoje sile in vse svoje znanje napredku, blaginji in sreči delovnega ljudstva, in da bom svojo dolžnost kot odbornik Okrajnega ljudskega odbora Koper izpolnjeval neumorno in vestno». stavila že letta 1941. V tesni povezavi z vsemi jugoslovanskimi narodi ;je elovenlaki narod doprinesel svoj veliki delež k utrditvi bratstva in enotnristi med vsemi jugoslovanskimi narodi. Osvobodilna fronta je ¡povezala v skupni borbi vse Slovence od Soče do Sotle, od Drave do Kolpe. Tudi naše istrsko ljudstvo je videlo v OF svojo rešiteljico. Zato se jo je trdno oklenilo. Naši fantje in možje so .se na poziv OF pridružili jugoslovanskim partizanom ¡in skupno z njimi o-svobodili našo lepo Istro in ¡tudi Tnsiti. Naše ljudstvo je na čelu ,s KP in OF zmagalo v težki štiriletni borbi. Brez take Osvobodilne fronte, ki se je borila kot en mož tako pred osvoboditvijo, kakor po njej za našo Koroško in primorsko, za našo Istro, ne bi bili doseženi taki uspehi, kakršni so bili, čeprav je jasno, da se ¡s krivicami, ki nam jih je pri tem zadal imperialistični svet, pa tudi Sovjetska zveza, nikdar ne bomo sprijaznili. Brez OF ne bi mogel slovenski narod v tako kratkem času obnoviti svojo porušeno domovino in zbrisati sledove krute vojne. OF je popeljala slovensko ljudstvo v boj za ¡izgradnjo socializma, v boj za boljše življenje in je kot tako mno. žična vseljudska organizacija tudi največji porok, da bodo jugoslovan-ni več daleč — zgradili bodo v svoji deželi ‘socializem, to pa ne gre v račun, nekaterim »tovarišem« iz »bratskih« kompartij, ki na Vse načine blatijo in pljujejo našo O-svobodilno fronto in njene voditelje. Tem klevetnikom povemo samo to, kar je povedal v enem izmed svojih govorov maršal, TITO: »Naše ljudstvo je edino in prvo priklicano, da izreče sodbo o svojem vodstvu-« Ih to je jugoslovansko ljudstvo že neštetokrat storilo. Na zadnjih volitvah pa je ponovno izreklo zaupanje vodstvu, ki ga je popeljalo v borbo, zmago in ga vodi danes v bo’D'še življenje. OF ¡slovenskega naroda je tudi velik porok; našemu ljudstvu, da naše ozemlje ne bo nikdar več teptal italijanski škorenj, da bo v naših kraiih ostala in se utrdila ljudska oblast. Za to naj živi Osvobodilna fronta vsega slovenskega naroda! RESOLUCIJA Slovenski in italijanski odposlanci koperskega okrajnega ljudskega odbora, ki se je 23. aprila teg, iefa zbral na svoje prvo zasedanje, ostro obsojamo nazasličano gonjo, ki jo je sprožila in organizirala tržaška in italijanska reakcija proti jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, s ciljem zmanjšati pomen demokratičnih volitev iz katerih je izšel nov okrajni ljudski odbor. Hoteli so oblatiti pred javnim mnenjem v svetu ljudsko oblast in jugoslovansko vojaško upravo, prikriti pred svetom tukajšnje bratsko sožitje Slovencev in Italijanov ter končno in predvsem izkoristili nepoznanje naših razmer izven naših meja za zaostritev odnoSOv med italijanskim in jugoslovanskimi narodi ter za dušitev demokratičnih čustev italijanskih množic. Monopol, ki ga ima italijanska reakcija nad časopisjem in drugimi viri vesti v Trstu in Italiju zlasti odkar se jim vneto udinjajo kominformisti, se vneto izkorišla za najpodlejša podtikanja in izmišljotine. Pričeli so s potvarjanjem naših volivnih predpisov, a z izmišljanjem takih, ki jih nikoli ni bilo in s skrbnim zatajevanjem njihove prave vsebine, da bi vnajprej, opravičili poraz, ki so ga predvidevali. Enodušnost naših množic ra zadnjih volitvah pa je bila taka, kakršne niso nikoli pričakovali. Plebiscitarni izraz ljudske volje jih je zadel v živo, zato so po še stopnjevali svoj hrušč. V svet vpijejo o množičnem preganjanju na dan volitev in v dneh po njih, o katere mu naše ljudstvo ne ve ničesar, in si izmišljujejo celo mrtve «žrtve» — tudi take, ki so pred začetkom volivne kampanje umrle naravne smrti- Zavedamo se, da bo glas vesti in resnice močnejši od vsakega njihovega kričanja. Obsodba nedostojnih sredstev, ki se jih poslužujejo zaradi umazanih ciljev, ki jih zasledujejo, je obsodba ki jo v lastnem in v imenu ljudstva izrekamo kot svobodni ljudje dežele, ki koraka v socializem. Italijanski odposlanci, ki se zavedamo da je pri nas razvijanje zdravega in nacionalnega ponosa npgoj in ne zapreka za bratsko sožitje s slovenskim prebivalstvom, v interesu demokratičnih sil v matični deželi, še posebo šibamo umazane postopke združene reakcije v Trstu in Italiji Revolucionarni zanos italijanskih množic in odmev naše stvarnosti bosta nazadnje tudi tam obračunala z njenimi nakanami. Slovesna resnost, ki je nastopila’ v dvorani v tem pomenljivem tre* nuittou, nam govori o zavesti našiti delegatov, da jih bo nadalje poleg njihove ¡predanosti ib požrtvoval-noijti vezala -tudi prisega na vestno in tlačno izpolnjevanje nalog, ki jim jih je poverilo ljudstvo in katerih ¡izvedbo od njih tudi brezpogojno pričakuje. Nalto je tov. Corsi VLtiorio pre-čital poročilo o delu, ki ga je izvršil Prvi Okrajni ljudski odbor. Iz tega poročil a j e jasno razvidno, pod kakšnimi težkimi pogoji je ta odbor takoj po osvoboditvi pričel svo. je delo. Na eni strani porušeni domovi, zaostala industrija ih kmetijstvo, na drugi sirarni pa pomanjkanje materijala, surovin in delovne so e. Z neutrudnim delom, s prispevanjem visega delovnega ljudstva in s pomočjo’ Jugoslavije se je pečožai; iz leta v leto izboljše- val. Iz.bo’jšačo se je kmetijstvo z odpravo krilonata in z Ustanavljanjem kmečkih delovnih zadrug. Izboljšala se je industrija z uspeip Nadaljevanje na 2. strani 300 ton premoga nam zagotavlja r V kratkem bo začel obratovati zopet rudnik v Sečovljah. Kakor je znamo, so opustili delo v tem premogovniku pred nekaj leti zaradi pronicanja podzemeljske vode, ki ?.» preplavile nove. Na tem kraju so že poetavili 11 transformatorjev, v najkrajšem čalsu pa bodo prispele ¡ttove naprave iin razni stroji. 1 Marsikdo se še spominja časov, ko je plrj nias' vüada’a fašistična Italija. Takrat je bilo vse drugače kakor je danes. Nekateri so živeli razkošno, drugi so morali garati na žive in mrtve in si s krvavimi žu-SU služiti vsakdanji kruh. Tudi sečoveljski rudarji so v onih časih marsikaj doživeli. Garali so, da bi s svojo minimalno mezdo vzdržali fevajo družino. Nadzorovali so jih i»caipi« in če se iim je kdo zameril, jje bil odpuščen z dela. Poistal je berač. Ce se je hotel preživljati, je moral romati iz kraja v kraj, da mu je kdo kaj podaril »Za Boga ime«. Razpadla je Italija in z njo je propadel tad| sečoveljski premogovnik. Voda je poplavila vse, kar ;je bilo v njem. Ostali so delavci sami čisito golih rok. N j '.n iv a življenje je bilo od tedaj predano u-sodii, toda ne dolgo. Prišla je pomlad 1945. im z nio nova družbena ureditev, v kateri živimo danes. Delavci so dobil; delo, nacionalne in socialne pravice, s : an pa se je Izboljšalo tudi njihovo življenje. Seveda, višem ni bilo spočetka jas-!no, kaj je to ljudska oblast, kar Dramski tečaj v Kopra V prlvi polovici maja t. 1. bo v Kopru pričel dvomesečni dramski tečaj. Podaveza SHPZ, organizator tečaja, ima namen, da pomore .s tem tečajem našim režiserjem in igralcem pri njihovem delu, da tol se z njim in pa .s prizadevnostjo tečajnikov samih dvignila raven naših dramskih družin. Naše dramske družine so mlade. Nimajo tradicije kot jo imajo 'dramske družine v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji. Delo naših dramskih družin pa je bilo poleg drugih pomanjkljivosti precej nestalno. Mladina je odhajala in še odhaja iz vaoi v me/.ta, tudi v Jugoslavijo, doma V društvenem življenju pa nastajajo vrzeli. Odbori pro-isveitnih društev in tudi dr.uge organizacije, niso poiskali takoj nadomestila za tovariše, ki so odšli in delo v društvenih sekcijah j.e 'Zaradi tega zastalo. Tako smo še danes v našem prosvetnem An u-metniškem delu marsikje ob začetku. Stremeti pa moramo za tem, da bo vise naše delo v vseh'sek-ieijah stalno, ker le tak način dela ¡nam bo omogočil rast in le takrat, ko bodo naše prireditve kvalitetne, ¡bomo šele lahko govorili o vzgojnosti našega dela. Dramski tečaj ,pa naj vsaj v neki meri te pomanjkljivosti odpravi tako V strokovnem, kakor tudi v blrganizaciiri/kem poglediu. Nalaga prosvetnih društev je, da izberejo la ta dramski tečaj vsaj po enega ¡tečajnika ali tečajnico, ki pa mola imeti veselje do dramskega dela in razume se, tudi nekaj talenta. Za primer naj nam služi ¡zelo Uspel pevovcidski tečaj, ki ga je tudi organizirala Podzveza SHFZ, ki se je zaključil koncem marca. Glavlni vzrok, da je tečaj tako u-ispej je iskati v tem, ker je vodstvo tečaja iskrbnO izbralo tečajnike. Ta pripomba pa naj nikogar ne plaši, da se ne bi prijavil, omenili ismo to le zato, da na tečaj ne bi pošiljali tistih, kj za to delo nima-jjo smisla. Vodistva prosvetnih društev pro-limo, da nam imena prijavi,jencev fea dramski tečaj pošljejo takoj na Podzvezo SHPZ. Točen datum začetka tečaja bomo še naknadno ia-IdLi. ■I" . ■ . .... lahko ugotovimo tudi danes pri raznih ljudeh, bi so nam bili vseskozi sovražni. Toda naši delovni ljudje vedo, da so to tisti, ki so nekdaj živeli na njihov račun. In prav ti danes tako kričijo in btetiio našo istvanneist. Poglejte, kaj pravijo na primer o rudniku v Sečovljah, ki ga naša ljudska oblast pravkar obnavlja, da bomo lahko sami proizvajali dovolj premoga za naše potrebe. Pravijo, da je to samo izguba čai-a. Zakaj govorijo tako? Ker vedo, da ne teo koristil njihovim žepom kakor nekdaj, marveč da bo to ofočeljudske koristi. Naše Ijudbtvo daje vsak dan nove in vedno krepkejše odgovore takim škodljivcem. To so pokazale naše valitve kot tudi stvarnost naših delovnih ljudi. Take zlonamerne .govorice ne najdejo in ne bodo našle pri nas nikakega odmeva. Pustili jih bomo, naj le govoričijo iin se na vse grlo derejo. Naše napere za obnovitev rudnika pa bomo podvojili, da bomo lahko že v avgustu prvič po osvoboditvi pro- izvajali na naših tleh — premog. To bo nov korak k našemu nadaljnjemu napredku, kajti nudili bomo našim tovarnam velike .količine e-nergije, ki jim primanjkuje. Naše delo bo uspešnejše in učinkovitejše, olajšali si ga bomo, a pri tem doseglji večjo storilnost. Delavci, ki so zaposleni pri obnovitvi premogovnika v Sečovljah, ne štedijo svojih sil. Vedo, da je to korist vseh nas. Doseči proizvodnjo 300 ton premaga dnevno, to se pravd še več kat predvojno količino, »to je geslo delavcev, ki so tu zaposleni. Čeprav naletijo na marsikatero težavo, kot na primer pri pomanjkanju delovne sile, raznega materiala in naprav, bodo svojo obljubo izpolnili. Po osmih dneh dela so uspehi že vidni. Ta velik korak v našem gospodarstvu, ne le da zagotavlja našim delovnim ljudem boljšo bodočnolr.it marveč tudi utrjuje v njih zavest novega socialističnega človeka. Proti’judEka fašistična oblast v Istri je z niajisurovejšimi sredstvi duši’a razvoj sliovenlskega ljudstva in to nacionalni, gorpedarski in kulturni. Odvzela mu je osnovne prirodne pravice da živi, raste ter razvija svojo kulturo v lastnem nacionalnem okviru. Zato je bila potrebna borba za politično, nacionalno in socialno svobodo. 2e Ivan Cankar je zapisal »Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne padle zadnja barikada, dokler n,| do i žen poslednji cilij. Boj zia popolno socialno in politično osvobejenje. zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda.« V tem duhu je Cankar imenoval slovenske kmečke upore 17. jn 18. stoletja veliko kulturno gibanje. »Vsaka ped isvobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kulturi.« Naroidnoonvobodilnp; '• gibanje slovenskega Ijudbtva v litri, ki je bilo povezano z NOB jugoslovanskih narodov, Je samo ob sebi kulturno disljanje prvega reda. Ono je oeuva-lo slovansko ljudi tvo pred uničenjem cd strani barbarskih fašistič-. rjlh osvajalcev ter ga osvobodilo. Tako; c vobff en istrski človek je v pogojih ljudske Oblasti, pod vodstvom Komunistične partije krepko zagrabil. življenje v svoje roke ter ga vodi in usmerja. Ustvarja si napredno gospodarstvo, ki je temelj naši kufturni zgradbi in pogoj za prcovit ljudske prosvete in kulture. Od osvoboditve do danes je mini’o pet let. To razdobje je y kiul- turi, ki nepnimerno počasneje rešuje svoje naloge kot politika ali goapodlapsitvo, kaj kratka doba. Vendar je napredek v našem družbenem, gospodarskem življenju ap> igojjip tud; ■•azvoj, napredek v kulturnem, IjudskeprosvcLnem stran-' 1'jiemlju. Delovno ljudstvo ima v rokah vs.i materialna sredstva kulturnega ži/icnik: dvorane, šole, ttek,-radio, športna igrača. Tako je P”i nas, a kako je verni. A, kjer vlada angtoair.emka okupacijska uprava nam je vst-rn dobro znano. Anglo-ameriški imperializem ter italiian-efco meščanistvo preprečujejo kulturni razvoj našega ljudstva s- tem, da mu odtegujejo materialna - sredstva, šele, dvorane za prireditve itd.. Slovensko narodno gledališče v Trstu še danes nima dvorane, čeprav je to edina stalna gledal iška skupina v Trstu, ki goji dramsko umetnost ter s svojim delom potrjuje svoje kulturno poslanstvo. Z čzbcjjšamjem gmotnega položaja našega ljudstva se jača jn dviga tudi njegova kulturna raven. Prav značilno je, da Ustvarjajo naše vasi z graditvijo zadružnih domov središča gospodarske dejavnosti, a ,s tem tudi materialne temelje kulturnega razvoja. Kulturno prosvetno' življenje je ibiisitvem,i deil celotnega družbenega dogajanja, življenja. Vsak poizkus odvejitve kulture od sodobnega družbenega dogajanja od naše napredne družbene stvarnosti, ki se izraža v borbi za resnična napredna stremljenja, v borbi za boljše življenje, vcak tak poskus pomen iizpodrejzati kulturi„koreniine, iz katerih raj te, pomeni vrniti jo nazaij v staro reakcionaro »kultura«. V kapitalističnem svetu govore o tei »kulturi«, ki je po njihovem mneju svobodna, nedSviisna od 'družbe in. njenega razvaja ter da ni povezana-., z življenjem in borbo človeka za gospodarski napredek in socialni. Tudi pri nals se še zadržuje mišljenje, naj kultumoprosvetno delo, ki dobiva svoj izraz v igri, prireditvah,peismi, glasbi ali predavanju, a vaji visoko iznad vsega življenja itn dogajanja, nai bo sebi svrha in namen. Zaradi teh zmotnih, reakcionarnih gledanj in pojmovanj se doga\a, da so prenekateri programi naših prireditev brez notranje moči in trte usmeritve, ki naj bi dajala našemu delovnemu človeku nadaljnjih sil in poguma, da še z z večjim zanoteom gradi svojo ljud- sko oblast ter da se zavestno bari za boljše življenje našega ljudstva, naše skupnosti. Kultura ne more biti kultura na sploh njpre biti odvojena od sodobriiH^drifeberiih tokov, ne more biti apolitična, takoirmenje' je zgrešeno, zmotno, v tem primeru bi se vračali v staro fouržujsko »kulturo«, ki ima nalogo krepiti in obdržati stani izkoriščevalski aparat, zaislep^ati delovne množice ter jih vzgajati v mračnjaštvu, misticizmu in pokorščini. Mi ne gradimo kulture, ljudske prosvete na sploh, marveč prav določeno kulturo in to novo, demokratično, revolucionarno kuPurno delovnega, ljudstva, ki rasle v stalni borbi s staro buržoazno »kulturo« in njeno ideologijo. Iz refe-atr na oičnun zboi u N1TPZ Naloge ljudske prosvete Delavci v naših tovarnah tekmujejo za 1. maj Dtne 18. aprila je bila v tovarni ARRIGONI v Izoli nagrajena 18. brigada, ki je vsak dan v prvomajskem .tekmovamiju presegala normo od 31 do 35 odst. Najboljše so se v tej brigadi izkazale sledeče tovarišice: Melchiori Roza, Edvina Kle-va, Skerlič Roza, Nerina Bernardi in Olivija Bernardi. Delavki Falčič Dominika in Sluga Marija ista bili nagrajen z 1000 din. Brigada j.e tekmovala z vsemi brigadami v tovarni. Kljiuib temu, da je njej prednjačil 22. je vendar 18. brigada zmagala, kaljiti ta se je pokazala na * 1 * * * * 6 * * * 10 vseh področjih proizvodnje in tudi na vseh poljih delovanja, da je vredna pohvale in je zato tudi zmagala. TEHNIKA LJUDSTVU Ob priliki dneva Ljudske tehnike, ki bo v eklopu ' prvomajskih proslav, bomo priredili sledeče: 1. V Semedeli bo pričel tečaj za šoferje amaterje. 2. Po okraju bomo predavali o Ljuidbki tehniki in to v naslednjih krajih: Koper, Dekani, Korte, Cetore, Izola, Fiiran in Portorož. Naj živi 1. maj — največji delavski praznik! Okrožni odbor Ljudske tehnike r - *p*a*3pmb**»<&**#y*r ....^ •*/ s »h w H ■ fin.....................................m Prvo zasedanje ZA SREČO NAŠIH OTROK Nadaljevanje s 1. strani nabavo potrebnih surovin in zaposlitvijo delovne sile, kar je vse pripomcgte k po topnemu izboljšanju življenjtskega standarda istrskega ljudstva. Ne samo to. Vsestransko, na vseh področjih dela je Ljudska oblart nudila vso pomoč za izboljšanje življenja in blagostanja. Potem, ko je bil podan in odobren predlog za razrešnico staremu Izvršnemu odboru, ki je izvrševal pasje Okrajnega Ljudskega odbora cd razni a volitev do danes, je bil predlagan nov Izvršni odbor, v katerega so bili izvoljeni sledeči ljudski pos'anci: 1. Kralj Franc - Petek, delavec. .Slovenec —. predsednik; 2. Corsi VAittoriio, delavec, Italijan — podpredsednik; 3. Knez Ivan, kmet, Slovenec — tajnik; 4. Tomasin Fli- nio, delavec, Italijan — član; 5. Do-mio Jurij, kmet, Slovenec — č’an; 6. Pirnat Jože, uradnik, Slovenec — etan; 7. Fusiliji Leone, učitelj, Italijan — član; 8. Santrn Mario, delavec, Italijan — č’an — 9. Ben- čič Franc, kmet, Slovenec — član; 10. Valentič Evgen, del., Slov. — član; 11. Fonda Angete, kmet, It. — član; 12. Zlobec Emil, uradnik, ■Slov.. — elan; 13. Mahnič Valentin, del. Slov.; 14. Ulčnik Stanko, kmet, .¡Slov.; 15. Parenzan Antonio, pomorščak, It.; 16. Norbedo Nazario, uradnik, It.; 17. Gr celimi Eliia, urad. It.; 18. Knez Viktorija, del., Slov,; 19. Vatovac Ernest, delavec, S’ov.; 20. Larisa Franceteco, trgovec, It. ■Novoizvoljeni Izvršni odbor je tov. Beltram pozdravil in pojasnil, da so m.noigi od njih že delovali na raznih področjih Ljudske oblasti, raizen nekaterih novih. Ta odbor bo imel nalogo voditi upravo in gospodarstvo Koprskega okraja. Pred nje so postavljene težlke naloge, ki niso brez odgovorno/ti. Za svoje delovanje pa bodo odgovarjali pred skupščino in predvsem pred svojimi volivci'. Morali bodo upoštevati pri svojem delu predvsem interese delovnega ljudLtva, izriniti vse, kar bi se še nedemokratičnega pojavilo in {zbori: titi vsako možnost izboljšanja. Vsakdo se mora zavedati, da ne g.re tu samo za čast, biti član Izvršnega odbora, ampak predvsem za izpolnjevanje nalog, združenih s težavami, kii se bodo pojavile v bodoče. Preičifana je bila in soglasno odobrena resatucija, ki naj bo odgovor na resolucije, katere pošilja Mesini Svet v Trstu OZN in v Beograd. Z njo izročajo poslanci tali svoje stališče do vseh klevet in laži. ki so se ob priliki volitev v naši Coni skrile proti nam. Ob zaključku se je zahvalil tov. Kralj Franc - Petek v imenu novo-Azvcuenctga Izvršnega odbora za izkazano zaupanje in obljubil, da bo s pomočjo vseh čtenov odbora in skupščine vložil vse sile za izvedbo vseh nateg. Prva natega pa bo dvig gospodarstva in mobilizacija delovne rile za izvedbo enoletnega plana in sploh vseh natee ki se v tem okraju postavljajo pred Ljud' &io okrast. ustvarja s svojim delom novi svet Živela dosledna borba pro I i ne oía Maša mladina se pripravlja na L maj V nekaterih krajih mladina V naših časopisih citate večkrat o dek«van'ju naše mladine, njenih uspehih in aktivnosti. Redkokdaj pia berete o ¡slabih lastnostih naše mladine. Do kakih posledic lahko pride, če zakrivamo napake, ki jih še imamo pri našem delu, mislim, da ni ravno potrebno vsakomur posebej objasnijevdti, kaijtli primerov je mnoigio. C e \n|awedemo za pr imer vodstvo mladine v Portorožu in pogledamo njegovo delo v zvezi s pripravami za 1. maj, vam bo stvar jasna. Ka.i je to vodstvo napravilo, da bo mladina do prvega maja znala ,telovadne vaje, nam pokaizuje to, da še slediu ni, da bi portoroška mladina pričela vaditi prvomajske vaje. Prav tako tudi z u-darniiškim delom. »Jaz pridem, vsakokrat na udarniško delo,« pravi mladinski funkcionar tov. Mirko Jerman. To zanj zadostuje, da se u-deleži .udarniškega dela, vse ostalo pa mu je postransko. Namesto, da b.j kot mladinski funkcionar prepričljivo dokazal mladini pomen na_, šega dela in jo tako pritegnil k Dcdetavanlj.u, sli predstavlja to za nemogoče ter pravi: »Tu je drugače, kot po vaseh. Tukajšnja mladina nosi cobamke starega režima, m je ni mogoče prepričati.« Ras je, da je tokaj delo z mladino težje, kot po naših vaseh, nepravilno pa je, če stojimo na stališču, da je tukajšnja rhladina neprepričljiva, kot trdi tov. Mirko. Predvsem se moramo vprašati, če ima tukajšnja mladina možnolsitii za svojem izpolnjevanjem. Vs.e to ima, samo da te možnosti ne zna izkoristiti. Na kakšen način bo mogoče te možnosti izkoriščati, je odvisno cd njene organizacije, vodstva in mladine same. Naši mladini manjka razvedrila: športnih, kulturnih, dramskih, ideoloških, vagajmiih, veselih in zabavnih klubov. Ali bomo brez tega prepričali mladino? Zapeljani mladini je potrebno pokazat; dejanja naše stvarnosti. Današnja naša stvarnost zahteva, da mora imeti vsak delovni človek in prav tako tudi mladina, življenja, dela in razvedrila. Pri višem tem pa ne smemo pozabiti na dela. ki jih je opravila portoroška mladina, čeprav so skromna, vendar poučna in kot taka bodo izkušnje za njen nadaljni razvoj. Medtem, ko so v Portorožu, Sv. Luciji, Piranu, Izoli, Kopru in Sečovljah priprave nekoliko v zaostanku imamo na drugi strani požrtvovalno in' delovno vaško mladino, ki vdsitno izpolnjuje naloge za ureditev boljšega življenja, V nedeljo so mladinci iz Sv. Petra že v zgodnjih jutranjih urah začeli vaditi .prvomajske vaje. Navzlic temu, da jim ZDTV (UCEF) ni praivtočalsno p čislalo inštruktorja, že dobro obvladajo vaje. Tudi v Novi vasi nočejo zaonta-jata. Dvajset mladincev in deset mladink skrbno izkoristi Vsako prosto minuto za telovadne vaje. Ze v Zgodnjem nedeljskem jutru so se zbrali in marljivo vadili. Med drugimi so 'se najbolje izkazali sledeči tovariši: Grižon Karel, Egidi Gorela, Emilij Gorela in Marija Pufer. Ne smemo mimo, ne da bi omenili, lahko rečemo našo najboljšo vas v okraju, Puče, oziroma njene' mladince ‘in mladinke ki so se najbolje izkazali v tekmovanju in pripravah za prvi maj. Ce rečemo, da -je to naša najboljša vas v okraju, ne pretiravamo', saj so se izkazali pri visaki akcijli in bili med prvimi. Toda to ni nič novega. Vajžno pa je to, da ta mladina, ki je do danes bila podvržena «a/.adnljaštvu in mračnjaštvu, daje . vzgled1 pri vsakem delu vsej ostali, v našem okrožju. 23 mladincev in 16 mladink, Čeravno nimajo primernih prostorov V primeru slabega vremena, kakor je bilo v nedeljo, marljivo ponavljajo telovadne vaje. Obljubili iso, da hočejo biti prvi, to se pravli najlboljSi in najbolj disciplinirani pri izvajanju telovadnih vaj, kar so že pokazali pred nekaj dnevi, ko so bili v Kopru na generalnem .poizkusnem naistopu. Pučaniska mladina bo stoodstotno telovadila prvega maja. Telovadil bo tudi Anton Ražman iz planjav, kli se v življenju ni mogel bolj kot toliko razviti, • čeravno je dober talent, kajti siromašni starši mu niso mogli pomagati. Danes Anton vadi med najboljšimi. Za njim ne zaostajajo niti Klement Bonača, Manjo Nefnae, Karl Priiibac, Jordan Hlaij, Marija Nemac, Emilija Benčič, Angela Ražman in drugi. Tokrat bodo Pučami, kakor so obljubili, prav gotovo zmagali. Kaj pa Šmarčani, ki so. bil; vedno med najboljšimi, bo najbrž kdo Naši ljudje morajo poznati svoje sovražnike in njihovo rovarjenje proti pridobitvam, za katere je bilo pretite toliko krvi. Vbiitve so bile in ljudska fronta ¡je zmagala Seveda v Sergas ih so nekateri drugače mislili. Da b; svoje misli uresničili, pa so seveda delali, in še kako delali. Delali pa so protj Ljudski oblasti. Niso pa vsi iz svoje glave to delali, ker vsaka stvar ima nekje svoj začetek in ta začetek naš zanima. S tem bo po-•jamjeno, . kdo dela proti Ljudski oblasti. Volitve so se bližale in tržaška reakcija je na vsak način hotela, da bi vo'itve slabo izpadle. Tudi v Sergaših je našla svoje sodelavce, ki so .predvsem bogati kmetje in »šverearke«. V ta namen j e. tudi Tonca Semonka šla po nekaterih hišah in pravila: »Ne volite,-ker nas bodo čerinij rešili.« Ona hodi pogo-stoma v Tr t k bogatim meščanom, •pa tud.i doma niso tako ubogi, da bi se sami ne mogli preživljati. Odkar je živa, črnoborzi.jani. Franc T andar e pa je pravil, da bodo volili samo zadružniki v Sergaših, toda bridko se je prevaral, samo 14 jih ni volilo. Se sam je volil, ko je videl, da so propadli. Prav tako je hodil Sergaš Ivan iz. št. 4 vsak dan k staremu Tonetu mlinarju in njegovemu, sinu ter ju nagovarjal, . naj no vodita. Kaj je on? De’a v Tnst’i, írató evia Čerina, enega pa milijonarja. Sergas Tomes iz r.št. 1 je grozil očetu, da ga bo ubil, ako bo šel na volitve. Njegov oče je dober človek, ki nekaj razume, toda sam se zaostaja vprašal. Za enklrat moramo reči, da bi se Šmarčani lahko bolj potrudili jn pritegnili Vso mladino, da se nauči prvomajskih vaj, kajti javilo se jih je šele 25 in to 13 mladincev in 12 mladink, ko hi jih lahko bilo nad 50. To je predivisem krivda mladinskega vodstva, ki zadnje čase vidno popušča delo v mladinski organizaciji. Vendar imamo kljub temu v Šmarjah nekaj dobrih in marljivih tovarišev, ki so se najbolje izkazali pri telovadnih vajah. To so tovariši Marjan Pribac, Jordan Hrevaitin, Valerij Sabadin, Mira Morgan, Elvira in Emilija Gla-vina. Tudi po- ostalih vaseh v okraju ne zaostaja mladina v tekmovanju, da čim lepše in slavnostno ter z novimi delovnimi zmagami proslavi pirrvi maj, praznik delovnega ljudstva. ne more preživljati, zato je bil primoran ubogati sina. Sedaj pa le rekel, da jih ne bo več poslušal, ampak bo delaj po svoji pameti in za Ljudsko oblast. Visi ti našteti so propademci in zapeljanci. Toda v Sergaših so tudi taki, ki zavestno blatijo Ljudsko oblalst. Malo jih imamo, toda že ti nam povedo, kdo je sovražnik delovnega ljudstva in Ljudske oblasti. Jože Bianko je idejni vodjd »Velikih glav« iz Sergaš ■ in bližnjih valsi. Vedno je rovaril proti Ljud-,'fc.i- oblasti. K njemu so vedno zahajali karabčnerji pokojnega' ounja-stega faši ibičnega imperija ter niso šli od njega nikoli praznih rok! Njegov sin Valerij, vojni zločinec, je zbežal pred ljudsko kaznijo v Trst in kar je pcvnem naravno, je kot ‘tak pcntaj policijski funkcionar. Ze prej našteti imajo z njim veze, zato je jasno, zakaj so rovarili proti našim volitvam in ljudski oblasti. Nekateri zapeljanci čutijo, da so slabiči, ker so se dalj zapeljati od takih ljudi. Ustrašili so se mi ih groženj češ, da bodo odgovarjali potem, ko pridajo »oni iz Trsta«. Toda prav volitve go povedale, da ne bodo nikdar več prišli in nič zato, če bo kdo v Sergaišjih pretakal mačje solze. Tudi po volitvah so se hoteli , izkazati. Ko je šla Marija Troska v Izoo, ‘je tam raztrobila, da’ so potolkli Vse Sergašane. Ljudska fronta je zmagala in za ljudstvo ne pomenijo Jože Bianko in Tomca Samouka prav nič. Tudi V Sergaših rastajo novi ljudje. S. PETER ZAPELJANI RAZKRINKUJEJO ZAPELJIVCE IN SE JAVIJO V FRONTOVSKE BRIGADE T.udi v St. Petru so se naslj sovražniki naše Ljudske oblasti kot Koščica, Jovakin, Baižec in njihovi pajdaši, ki so .vršili svoje podlo delovanje proti našim- volitvam. Teda ti mračni elementi, kakor povsod, iso doživeli tudi tukaj popoln neuspeh. Plakatu s križem in poijaš-mfflom, kalj pomeni voliti za križ in kaj za Ljudsko fronto, šo se zavedni Sempelrčaini, ki že predobro poznajo te star e vabe , prezir no nasmehnili in sij'na volišče. Na dan volitev so ti Dega peri-jevi agenti krožili po valsi od hiše do hiše ter nagovarjali in strahovali lijudi. Nastopili ,so celo z grožnjami, kat: »Ko boste na vo’itvah pogoreli, kam. bolate. šli? V Bosno S S ovar, ki delovni ljudje v Istri so bi,Ji ita!ijariS&einu fašizmu trn v peti. Na Balkan vodi tudi pot preko' Istre. Tjakaj se je italijanski »cuiniasti imperializem« pripravljal že celo vrsto let. Močno se je bal, da ga ne b; na tej poti ovirali tudi slovanski delovni ljudje v Istri. Tako so bilj italijanski fašisti Vedno, bolj prepričani, da je treba slovansko prebivalstvo v Istri popolnoma iztrebiti. Italijanski fašistični »strokovnjak« Co fante Bontoctto je v ¡svoji knjigi »Delle bonifiche« (Milano 1930) zapisal, d ase je treba držati pri melioraciji Raškega področja »zemljiške preobrazbe na temelju določenega poli-tično-druž-beneiga programa«. Kaj pa je za Bortolotitija »določeni politično-družbemi program?« Odgovor najdemo še na isti strani njegove knji- vais bomo spodili« in podobno. S? svojimj podlimi metodami so uspeli zavesti le nekaj slabičev, ki pri izidu volitev ne igrajo nobene vloge, saj je v Sv. Petru volilo če® 98 odstotkov ljudi z,a Ljudlko fronto. Toda vaščani Sv. Petra se niso mogli potolažiti in so takoj drugi dan po volitvah sklicali množični sestanek, n,a katerem ,so to podlo: delovanje razkrinkali. Sestanek pa: je postal posebno zanimiv, ko so; tisti, ki so bilj zapeljani, začeli razkrinkavati zapeljivce in jih jeli! spraševati: »Zakaj stie nas ‘strahovali jn nam grozili?« Bolj zavedni1 tovariši oo poskrbeli, dia ni prišlaj do večjih prepirov. Na koncu sestanka pa so veitalii visi tisti, ki nisd! volili, ki oo bili zapeljani in izrazili’ željo, da bi šili v irontovskeS brigade od 15 do 60 dni, da sd tako oddolžijo za krivico,, ki‘so J<* povzročili našemu narodu. ;?.j| »— na bonificiranem Raškem jezeru — je treba pospeševati naseljevanje furlanskih in beneških družin —, ki naj bi služile kot protiutež tamkajšnjemu prebivalstvu, kil je popolnoma slovansko« (str; 191-Tako so si italijanski fašisti zamišlja:’! melioracije tudi v ostalih detlih Istre, kakor na pr. v dolini Dragonje in drugod. Gospod - Pa-jetita, ki se dane3 poteguje za guvernerja, ki naj bi omogočil priključitev STO k Italiji, morda že! tudi ‘sam pripravlja podobne načrte? Izjavil ,je še nedavno (on jej član CKKPI), da ima KPI glede! tega ozemlja skupne cilje prav zl vsemi političnimi strankami v Italiji! Naj le dela načrte, toda tukajšnje delovno ljudstvo svoje ob-, lasti ne bo izpustilo iz rok! (I Program prvomajskih proslav 1. Budnica v Kopru ob 5 uri (godba Sv. Luicija) 2. Kamioni' bodo .pričeli prevažati ob 6. uri , 3. Fiizkulturne vaje od 7 do 9,30 4. Povorka se formira na bivši postaji ob 9,30 5. Povorka krene iz bivše postaje ob 10. uri 6 PRIČETEK PROSLAVE NA TITOVEM TRGU ob 11, Uri PROGRAM NiA TITOVEM TRGU: , 1. Vse godbe zaigrajo iraternackrna 1 o 2. Pozdravni govor • * 3. Govor v (slovenščini ' 4. Govor v italijanščini 5. Zbori Marezig, CcCezarjev, Sv. Antona zapojejo »Hej brigade« 6. Godba iz Sv. Lucije zaigra »Delavsko himno« PROGRAM NA: TELOVADIŠČU ob 14,30 uri 1. Nastop pevskih zborov 2. Telovadni nastop pionirjev od 8 do 10 let 3. Telovadni nastop pionirjev -od 10 do 14 lot 4. Telovadni nastop mladincev od 14 let dalje 5. Telovadni naotop mladink od 14 let dalje 6. Telovadni nastop Narodne zaščite ■ 7. Telovadni nastop Jugoslovanske armade 8. Telovadni naistcp folklornih skupin 9. Vlačenje vrvi 10. Pionirčke igre 11. Tek čez ovire 12. Proste vaje telovadkinij italianskega aviamenta iz Kopra 13. Nastop v raznih športnih pano-gah, 14. Mimohod nogometnih društev 15. Godbe zaigrajo partizanske pesmi in njihovo rovarjenje proti Ljudski ohlasti ŠERGAŠE RAZNARODOVANJE SLOVENCEV IN HRVATOV V ISTRI ge. Fašistični »strokovnjak« piše? JUGOSLAVIJE VSI DELOVNI KOLEKTIVI TEKMUJEJO M ČAST PRVEGA MAJA Pno zasedli« nove Lludske stiiiiln Cim hitreje ise bljža 1. maj, tem večje uspehe dosegajo v tekmovanju na čast temu velikemu prazniku jug-oslovamki delavci. Po tovarnah so iz tega tekmovanja izšli že .šte-vilni udarniki. Sto, dve sto, tri sto in še več odUtotfcov nad normo — to ni danes v jugoslovanskih tovarnah nič novega — to je socialistično tekmovanje, ki je zajelo yse delovne kolektive in se je široko razplamtelo db volitvah, V rudarskih kolektivih dosegajo z Vsakim dnem večje ¡uspehe pri iz- pohiitvi plana. V velikem rudniku ’Kreka že drugi mesec 56 brigad 'stalno presega normo za 20 do 70 'odst. 176 brigad pa i7no'n;juje svoje "dnevne naloge približno od 100 do 120 odiSit.' Rudarji rudnika Zaječar *so se zasluženo postavili v vrsto najbo!jšiih rudarskih delovnih kolektivov v rudniku antimona, Pred tem rednikom stoji »letos velika naloga. Povečati mora proizvodnjo v primeri z letom 1945 za 217 odst., a v primeru z tankim letom za 117 odst. Najboljši rudarji v tem rudniku se že borijo za izpolnitev svojega povišanega plana, toda obenem so sklenili, da ga bodo jzpo'-nili že do 29. novembra. V Titovih rudnikih v Banovičih .z vsakim dnem presegajo norme nad 100 odstotno. V rudniku v Trbovljah se ponašajo z 10 rudarji, bi so šli za zgledom Antona Zagorska, ki je svoj petletni pllan izpolnil točno Pel velikih stanovanjskih hiš da prvega maja V tekmovanju na čaltt 1. maja so delavci gradbenega podjetja »Jablanica« v Valjevu dosegi; velike u-spehe. Zidarska skupina Marka Simiča, ki sleherni dan presega svoje plancke naloge za 50 do 60 odst. je že do 20 aprila izpolni’a svoje prvomajske obveznosti. Zidarska brigada Stanknira Jeftiča pa presega svoje dnevne p’ane za 40 do 45 odst., svoje prvomajske obveznosti pa je presegla 21. aprila. V tem podjetju dela tludi brigada, mladinca Sfievsma Markoviča, ki povprečno presega normo od 220 do 230 odisit. Skupno so sklenili delavci tega podjetja, da bodo na čast 1. maja zgradili pet velikih ‘Stanovanjskih zgradb s 150 stanovanji za delavce do 1. maja. Hovi izdelki • mmm Zemunska tovarna kmetijskih strojev »Zmaj« je začela že serijsko izdelovati elevatorie za slamo. Prototip so ¡»delati že v predvo-livnem tekmovanju. Sedaj bodo začeli že serijisko izdelovati elevator-je. V prvi seriji jih bodo izdelali 100. Ta tovarna pa bo letos začela izdelovati še dive vrsti novih kmetij, /kih «strojev. Zidaj se pripravljajo na serijsko proizvodnjo trierijev. pred letom dni. V, Zagorju je 28 rudarjev že izpolnilo svoj petletni pfao, v Hcatniku pa trije že delajo za leto 1952. Na vseh gradiliščih v državi se je začela gradbena sezona. Najboljše tekmovanje s>o organizirali v gradbeni industriji podjetja na Hrvaškem. 'S tekmovanjem in boljšim načinom dela je gradbena industrija Hnva,tiske izpolnila svoj trimesečni plan s 103 odfet. Sedaj pa bijejo bitko za izpolnitev aprilskega plana. letos gradilo m olopšavalo BEOORHD V Beograd — preetolnLCo sociali. istične Jugoslavije, ki je danes vsa en,o samo gradbišče, je ta teden prispelo že 46 delovnih brigad z okrog 8000 mladincev. Nadaljevali bedo delo, ki ga je začela herojska jugoslovanska mladina že pred-lan fcim. \flelika -gradbišča so ponovna oživela. Mladina gradi palačo predsedstva v’ade FLRJ, ki je že pod streho. Da s; jo boatelaže predstavljali, vam povemo, da je v tejpalači okrog 3500 procitori z nad 5000 ok- ni. Visa palača bo obložena z belim marmorjem, notranjost pa bo naijmoderneje urejena, v palači bo okrog 60 dvigat za prevoz obiskovalcev. Centralna avenija v Novem Beogradu bo široka nad sto metrov. Stari del mesta bo povezan z Novim Beogradom s 6 mootoVi. Lani je bilo dograjenih na gradbišču Novega Beograda v 10 mesecih 3 milijone kg betonskega železa, 32 milijonov kilogramov cementa, 30 milijonov kosov opeke in 113,000 kubičnih metrov gramoza. Toda na terenu 'Novega Beograda je' treba lotos nasuti še 50 milijonov kubičnih metrov izemlje. Vse delo bo o-pravila mladina. Letos bo pri nadaljuj; graditvi in pri olepševanju Beograda delalo nad 30.000 mladincev. Po vsej državi se mladina prijavlja že v druge brigade. Nove brigade so prišle v večjem številu, kakor je bilo predvideno. Večina graditeljev prve skupine bo na Novem Beogradu delala 2 meseca. Brigadirji, ki delajo v Novem Beogradu, stanujejo v dveh lepo urejenih mladinskih taboriščih v bližini gradbišč. Svoja taborišča so spremenili v prav cvetiAičnd gaj. ovsod vidiš zalstave, parole, napise, cvetje in čistočo. Poleg objektov, ki jih ie mladina začela graditi lani, je predvidena »gradnja nove beograjske koncertne dvorane in umetniškega muzeja na Tašmaijdanu, kakor tudi stavbe tehnične visoke šole. Mladinci bodo pomožna delovna sila strokovnjakom ter se v kupnem delu z njimi pod njihovim vodstvom izpopolnjevali. Ustanovljenih bo več strokovnih tečajev, na katerih se bo več sto mladincev izučilo za strokovne delavce. Mladince so že oskrbeli z obutvijo in delovnimi o-blekami. Za njih bodo odprli v taboriščih tudi posebne restavracije. Sedaj pripravljajo še 2 mladinski taborišči za graditelje, ki bodo prišli v prihodnjih mesecih. Taboriščni domovi kulture, z dvoranami za gledališče, kino in druge predstave bodo tudi letos središča kulltur-no-prosvetnega zvijanja mladine pri graditvi Beograda. V brigadah že zbirajo nepismene brigadirje za tečaje. Lani se je pri gradnji Beograda naučilo čitati in pisati okrog 4000 mladincev. Graditev Beograda in Novega Beograda bo tud; letos velika šola jugoslovanske mladine. t\m vet novih zdravil Fnva naoga medicinske industrije v letošnjem letu je, da začne obratovati velik industrijski paviljon za izdelovanje suf a'lm ida. Najvažnejši ui-peh te industrije pa je proizvodnja penicilina, ki so ga prav tako že začeli izdelovati v Jugoslaviji. KOVH HiDROCENTBHLH Ob vznožju planine Bjelašnice, nedaleč od Kolašina so začeli že ■lani prva dela pri gradnji velike hidrocenitrale. Lani je delalo tukaj •poleg strokovnih deavcev še pet frontnih brigad. Tudi čez zimo dela niso počivala. Zgradili so dovodni kanal, ki je dolg okrog 500 višem težkočam v tekmovanju na m. Graditelji hidrocenitrale so fcTjub čast volitvam in 1. maja dosegli da danes lahko že montirajo prve turbine. Končali so že montažo dveh turbin in dveh generatorjev, prav tako so tadi montirali že tlačne cevi, postavili so že tudi daljnovod od Mušaviča Rijeke čez Kolašina. do Sjeirogošta. Kmalu bodo. začeli ■montažna dela na traiisformatonski postaji. Cez nekaj dni bodo zgradili stolpe in še več pomočnih transformatorskih postaj. V} ponedeljek se je v glavnem mestu socialistične domovine zbrala na svdje prvo zasedanje Ljudiska skupščina FLRJ, ki je bila izvoljena na splošnih volitvah 26. marca 1950. V prvi skupščini je bilo v obeh svetih 537 ljudskih poslancev, ker je bi; v Zvezni svet izvoljen po en poslanec na 50.000 volivcev. V sedanjo skupščino pa je bilo iz-.voljenih 620 poslancev, kajti po en poslanec Zveznega sveta se je volil na 40.000 volivcev, s čimer se je število poslancev zvišalo na 83. V novo skupščino so jugoslovanski narodi izbrali iz svoje sredine ljudi, ki jim najbolj zaupajo. Stare prekaljene borce za ljudske pravice, že iz stare Jugoslavije, prekaljene borce iz narodnoosvobodilne vojne in ljudi, ki so se najbolj izkazal; pri graditvi socializma. 376 ljudskih poslancev in nosilcev spomenice iz leta 1941. V novi Ljudski skupščini niso večzastopani gospo- 166 milijonov 645.000 dinarjev za izboljšanje prebrane Ljudski odbor mesta Zaigreiba je v letih 1948 in 1949 investiral za delo v poljedelskih podjetjih 112 milijonov 645,000 din. Letos pa bo zato rabil še nadaljnjih 54 milijonov din. Te velike investicije so vložene za ustanovitev in razširjenje ekonomij, katerih naloga je, da čim bolje založijo zagrebški trg Ptujskol polje nas je pozdravilo, po njem se vije Drava, ptujski grad. ,pa se razgleduje preko široke doline. Povisod naravne krasote. Toda v Strnišču se kaže lepota tistega, kar eo ustvarile človeške mišice. Ogromne železobeitanske stavbe molijo v nebo. Sredi teh dvoran in stavb brnijo ellektrovarilci. Titovi ljudje gradijo največjo tovarno aluminija na Balkanu in Srednji Evropi. Po deset metrov visoki kotli visijo na ogromnem železnem ogrodju. Po teh kotlih bo šel boksit skoz; razne faze kuhanja in čišče- nja. V drugi dvorani so kotli visoki do dvajset metrov. Montirajo jih še. Delavci vlačijo na vagončkih ukrivljene plošče, ki jih drugi zvar-jajo in tako nastajajo te ogromne pošasti. Tovarna bo pričela obratovati 1951. leta. Prvič bodo v Jugoslaviji sami .pridobival; aluminij iz doma. čega boksita, ki ga ne bodo več izvažali, da bi uvoženi aluminij drago plačevali. Jugoslovanski narodi se hočejo osamosvojiti. Z lastnimi silam; si ustvarjajo lepše živ. ljenje. Občudovanja vredna je 240 metrov dolga dvorana, v kateri bodo na elektroUtičen način pridobivali aluminij. Dobre tri ure smo si jo ogledovali in glavni inženir nam je razlagal, koliko je bilo treba truda in znoja, preden, so jo zgradili. Dan se je nagibal k zatonu, zato ismo šili v Maribor, kjer go nas čakala nova presenečenja, ki jih ustvarjajo delovne množice, katerim je samostojnost lastne domovine nad vise draga. Drugo jutro smo s člani Slovenskega narodnega gledališča, ki so gostovali v Mariboru., odšli v tovarno avtomobilov. Ta se po velikosti ne more primerjati s Strniščem. Vendar so štirje obrati, iz katerih sestoji tovarna, precej veliki. Po teh dvoranah je večji trušč, kakor v Strnišču. Vsa dje z debelimi trebuščki, k; so prišli na oblast nekdaj v stari Jugoslaviji z volivnimi golaži, nasprotno, v skupščini so znan; borci za visoko produktivnost dela A-lija Siratanovič, ki je prvi prižgal bakljo novega socialističnega tekmovanja. V novi skupščini je zastopan tudi Anton Zagorišek, preprost človek, toda najboljši trboveljski rudar, ki je doslej presegal vse rekorde pri kopanju premoga. V skupščini je tud; tekstilna delavka Sonja Erbežnik, ki že dolgo dela za drugo petletko, večkratni udarnik jeseniške železarne Franc Rake, številni zadružniki in mnogi drugi delovni ljudje, ki bodo skupno z najvišjimi državnim; iri partijskimi voditelji, ki so prav tako izšli iz njihovih vrst vodili socaa-Ifcitiiično državo. V novi skupščini je zastopanih 32 žena, pa tudi mladina ima v skupščini; svoje predstavnike. in izbo^šajo življenjske pogoje delovnim ljudem v Zagrebu. Petletni plan V pristanišču v Splitu dela pri izgovarjanju in natovarjanju ladij 20 brigad, k; tekmujdjo na čast 1. maja. Več brigad je dosedaj doseglo že lepe uspehe. VII. brigada, ki jo vod; Boža Mutslič je izpolnila že svoj polletni pisan v začetku aprila, IV. brigada Vinka Reiea pa je izpolnila svoj polletn plan 7. a-pri’a. Te dni pa boizpolnila svoj poletni plan tudi VII. brigada, ki jo uspešno vod; Jakov Bravič. tovarna je že v obratu. Pri strojih je veliko žensk. Delo je komplicirano, stružnica ¡izdeluje tudi najmanjše dele. Nek‘aj sto strojev in stružnic neprestano brni. Vsakdo izgotavl/ja določen izdelek. Tovarna je obstojala že med vojno. V njej so Nemci .izdelovali dele za letala, sedaj pa dela avtomobile tipa »Praga 13«. Naši inženirji so popravil1.; nekatere dele, da so sedaj mnogo boljši. Po tovarni na-s je spremljal šofer, ki nam je razlaga; kako izdelujejo razne dele. Zanimalo me je tudi, kakšne so podobne tovarne v svetu. Pravil mi je o nemških tovarnah, ki so podobne našim, toda m; se lahko ponašamo, ker je to prva tovarna avtomobilov v Jugoslaviji. Opazili smo, da niso vsi stroji v pogonu. Kmalu smo zvedeli, da primanjkuje speoiali iranih delavcev. Čeprav je malo delavcev, se neprestano borijo za izpolnitev plana in doisezajo lepe Uspehe. Vsi časopisi prinašajo slike in članke o teh junakih petletke. Ogledali smo si tudi internat za učence v gospodarstvu. Je eden najmodernejših v Jugoslaviji. Gradijo tudi stanovanja za delavce, kar je dokaz, da ljudska oblast sfcribi za delovnega človeka. To naše ogledovanje je trajalo do 12. ure, pqpo’dne pa smo šli v moderno urejeno vinlsko klet, kjer imajo vse vrste štajerskih vin. Seveda nam niso pulstili, da bi od tod odšli žejni, ampak so nas lepo pogostili, da simo kar veseli zapustili te prostore. Naslednje jutro smo šli na mariborski otok. V velikanskem jezu, ki zaustavlja Dravo, brnijo neprestano noč in dan turbine in generatorji. Pojo mogočno peisem dela socialističnemu človeku nove Jugoslavije. Nato smo se peljali ob Dravi do Dravograda in Slovemgradca naprej in se vrniti po štirih dneh krasnega izleta v našo Istro. ŠTIRI DNI PO ŠTAJERSKEM Tovarna aluminija v Strnišču -ponos Jugoslovanskih narodov Živela KPJ voditeljica jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma Živela borba svobodoljubnih narodov sveta proti imperializmu i obisku v krajih NOB prelivali kri Kitajska ljudska vojska na Pretek’,i teden so se enote kitajske ljudske vojske izkrcale na c-toku Hajnanu, ki šteje tri milijone prebivalcev. Izkrcalo se je RO,000 vojakov. Zavzeli so mesto Ho i cev in uničili nad 15,000 nacionaliste v. Djudiska vojska, kateri poveljuje general Limpiao je bila z navdušenjem sprejeta v Hojkeju, g'avnem mestu na Hajnanu. 2000 partizanov, ki operirajo na otoku, se je vrinilo v sovražnikove položaje in odpira pot za prodor ljudskih čet. Po še nepotrjenih vesteh je baje Canj hajšček zapovedal svoj.im četam, naj zapuste otok, Vodstvo nacionalistične vojske je po morju zbežalo v Sajgon. Polom nacionalistične vojske ni presenetil nikogar, kajti korumpirana oblast, ki ni uživa’a zaupanja ne pri ljudstvu ne pri vojski, se pač ni mogla več držati. Z osvoboditvijo Haijnana bo osvobojena vsa centralna in južna Kitajska. Obenem pomeni ta akcija •tudi odlično preizkušnjo za bodočo invaizijo na Formozo. — o — Dogodki zadnjih časov na Kitajskem imajo velik odmev po kolonialnih azijskih državah. Vpliv no- IiMiro vnaša razdor v ipansHa protifašistično gibanje Feiix Montielo, bivši poslanec republikanske Španije in č’an CK španske komunistične partije, ki je podal ostavko leta 1948 zaradi nesporazuma s politiko informbiroja je na tiskovni konferenci izjavil, da v krogih španske emigracije nastaja novo politično gibanje, ki že-1 inapraviti kanec težki krizi, k,j je nastala v teh krogih po politiki in. formbiroja. To gibanje bi moralo poživiti delovanje španskih republikancev in vsega španskega naroda proti Frankovemu režimu ter u-.skvariti enotnost raznih skupin, ki predstavljajo špansko demokracijo. Glede tega je Monteelo izjavil: »Nekateri španski intifrankisti ne zahtevajo več rešitve našega glavnega vprašanja, uvedbo demokracije s pomočjo lastnih sil, pač pa s pomočjo in vplivom te ali one tuje vlade.« Govoreč o bodočem obisku amti-frankiistične delegacije v Beogradu in v tako imenovanem »jlugoslo-vanskem vprašanju« je Montielo izjavil, da razdor, kii je nastal ‘Z dnem, ko je informbiro napovedal vojno Jugoslaviji ni samo spor med Partijami in državami temveč razvoj globoke in daljnosežne krize, katere bistvo merajo poznati komunisti in socialisti. Po’e-g tega pa je v Montielovih izjavah velik del elanov zadnjega CK španske komunistične partije izven partije. Voditelji španske komunistične partije niso klicali tega komiteta niti enkrat po španski državljanski .vojni. Fašizem le dobil v Haitis legalno obliko RIM, 27. — V Rimu se je ustanovila fašistična stranka pod imenom »Movimento d’Aizione Nazio-nai’hocialista« — MAUS. Predsednik ,te stranke je fašistični poslanik A. Giovaninni. V vodistvu so še Avgu-sto Tiurati, bivši sekretar PNF za časa Mussolinija, palermski federal Cerena, reški škvadrist Longo P. Nova stranka je bila že uradno priznana od vlade. Dobila je 12-milijonski kredit od raznih kapitalistov. Torej, na žalost se v Italiji spet povračajo časi 1919 leta. Spet raste fašizem, ki ima predvsem osva. jalne namene. Temu je kriva tudi KPI, ki ni znala v lepih trenutkih prijeti za uzdo obl a,st in prevrniti stari red. Hajnanu - Nove zmage v Vietmanu borbi na Koreji 60.000 ljudi v ve Kitajske sega daleč od njenih meja. Nai Indijskem polotoku se upirajo milijonske množice kmetov. Indijska vlada je bila prisiljena te dhi poslati v Hajderabad svoje vojaške izvedence, med njimi glavnega tajnika vojnega ministrstva Sar-dara Patela, da bi napravili obrambna načrt proti temu gibanju, ki ga imenujejo »komunistično gibanje«. Ze tri tisoč vaši ima v pokrajini Madraha svojo upravo in zadružna gospodarstva. Vsi poizkusi vojaštva in .policije, da bi zatrli upor, so propadli. V Vjetmaami pa je ljudska vojska osvobodila obširna področja na sektorju Ljaokaj—Madzing. Na jugu je demokratična vojska izvršila močne napade v pokrajinah Kanto, Travin, Santrong in Biehoro. Vsa velika mesta v južnem Vjeitnamu so obkoljena, zato je propadel načrt francoskih oblasti, da bi šla o-jačanja na sever. Tud; na južni Koreji pripravljajo partizani vrsto n^vih akcij in ofenziv proti vladnim silam o prilik,j volitev, ki bodo 30. maja 1950 Radio Pen-jang poroča, da se je v marcu .udeležilo napadov in akcij proti edinicam vlade južne Koreje nad 60,000 ljudi. Zaplenili so 60,000 ton riža in ga razdelili kmetom. Sedem dni po svetu SARAJEVO. V tem mesecu so u. stanovih prvi zavod' za proučevanje orientalskih ved. SAN SALVADOR. Po valitvah, ki so bile 26., 27. in 28 marca letos, so včeraj imenovali za novega predsednika San Salvadorske republike Oskarja Razenja. GRAZ. Med zasedanjem znane neofašistične organizacije indipen-dentistov v Leobnu na Štajerskem je prišlo do ostrih spopadov. Policija je aretirala deset oseb. NEW YORK: Ruth Johnson, namestnica direktorja protestantske družbe »Churichian je ob povratku iz Jugoslavije izjavila, da ie v Jugoslaviji popolna svoboda veroizpovedi jn da imajo jugoslovanski narodi veliko zaupanje v svojo vlado. MOSKVA. Sovjetska nota v zvezi, s tržaškim vprašanjem poudarja nespremenjeno stališče Sovjetske zveze do tega vprašanja. Sovjetska zveza se zavzema za imenovan:e guvernerja. LONDON. Ta teden je bila v Londonu ustanovna skupščina dru. štva za. jugoslovansk j-britansk' > prijateljstvo, na kateri ,so izvolili izvršniodibor 20 članov. Freisednik društva je sir Henry Bambus/. SIDNEY. Tanjug javlja, da so v avstralski prestolnici ustanovili av. istralsko - jugoslovansko kulturno društvo. Za predsednika so izvolili pisateljico Doro Britlesovo. BRUXELLES. Deset tisoč razkla. dalicev stavka V anveriskem pristanišču v znak protesta proti poši- POSLEDICE UMIRAJOČEGA KAPITALIZMA ljanju ameriškega orožja in za zboljšanje plač. NOVI DELHI. Prvega marca 1.1 je štelo prebivalstvo indijske republike 347 milijonov 340 tisoč. Temu številu je treba dodati še 75 milijonov prebivalcev Pakistana in tako dobimo skupno število prebivalstva na Indijskem polotoku. Prebivalstvo narašča letno za 5 milijonov. KAIRO. Milan Ristič je izročil, kralju Earufeu poverilnice jugoslo- var.lske vlade. OHta,i bo v egiptovski prestolnici kot jugoslovanski minister. CELOVEC 24. aprila so se vršila v Celovcu trgovinska pogajanja med .gospodarsko delegacijo Jugoslavije in Avtsrije za povečavo medsebojnih gospodarskih odnotsov, predvsem za blagovno zamenjavo med Slovenijo in Koroško. BUKAREŠTA. Uradno javljajo, da se pred vojaškim sodiščem v Bukarešti zagovarjajo tri žene in dva moška, ki so obtoženi špijoma-že za zapadne sile. TEHERAN. Proti uporu, ki je nastat v mestu Sciahi, je nastopilo vojaštvo, ki ie streljalo na demo-ctrahte in ubilo pet oseb. PRAGA. Po spremembah, ki šo nastale v Češkoslovaški vladi, je ministra za obrambo Ludvika Svobodo zamenjal Aleksej -C epkka, bivši sodni minister. LONDON. Pred nedavnim je stopilo v stavko' sedem tisoč pristaniških delavcev. V znak solidarnosti s tremi sindikalnimi voditelji, ki so bili lani odpuščeni z dela. Stavka se ie razširila tako, da . sedaij stavka štirinajst tisoč pristaniščni-kov in pomorščakov. Paraliziranih je 115 ladij, vojaštvo pa je primorano raztovarjati pokvarljivo blago. SOFIJA. Sodišče v Gornji Dju-maj.i je objedalo 12 o'seb obtoženih »titoizma«, dva na dosmrtno ječo, enega na petnajst let ječe, dnu-ge pa na manjše kazni. LONDON. Jugoslovanskega pcs'anika v Angliji Obrada Cicmila, ki ie bil odpoklican v domovino, bo nadomestil dr. Brilej, namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra. FARIZ, 27 — V izjavi, ki jo je dal JakEa Bučevič, član jugoslovanske delegacije na kongresu franco kih študentov listu »Cam-bot«, pravi da bodo jugoslovanski študenti poslali svojo delegacijo v Prago le v primeru, če bodo lahko objasnili stališče jugoslovanske mladine. Enako stališče je zavzel tudi kongres francoskih študentov. iz siril kjer so za časa Minuto soboto je bilo v Strunjanu že na vse zgodaj zelo živo. Bivši partizani so se odpravljali na pat v kraje, kjer so se borili z orožjem v rokah proti okupatorju ter domačim izdajalcem. Ko je avtobusni motor zaibrenčal db . točno določeni uri, ie b.i,x vsakdo na svojem mestu. Ubrana partizanska petsem je močno cdmeva’a vzdolž obale proti Kopru in naprej proti Ljubljani. Bilo je v bližini Grčarevca, med odmorom, ko se je vdova Hrvati-čeva skfonila k meni in dejala z nekoliko trepetajočim glasom: »Če bi ,se ustavili tudi v Žužemberku, bi morda naš'a možev grob. Ne bom imela miru s svojimi tremi malimi, dlokiler ga ne najdem. Meni se zdi, da bi lahko tamkaj pozve-d«M, kje je, kako je padel . . .« Pomiril sem jo, rekoč, da se bomo prav gotovo vi taviCi tudi v Žužemberku. Tedaj se ,je oglasi-a tudi vido- droetektričniih naprav, hidravlične črpalke, žage jermeniače itd. Pokazal nam je da’je tudi še stroje, ki niso bili še postavljeni (montirani) ter dejal, da je tovarna v izvedenih hidroelektričniih naprav, hidravlične črpalke, žage jermenja- s.tainem porastu, da je v njej vsak dan kaj novega. Ta tovarna poleg dveh ostalih -jasno kaže, da ima delovno ljudutvo FLRJ trdno voljo, da si izgradi socializem. Og’e-da’.i‘ smo si vire večje oddelke. Nekje smo opazili na železni plošči napis: »V nedeljo delamo!« Delovni č dvek v FLRJ ve, da se socializem ne gradi ‘z besedami, dobro ve, da ga je treba graditi s trdnim dečm. Po končanem ogledu tovarne nam je s.premi(jevai’ec pokazal še t /cr-niško stnokovno šoto, ki je bila zgrajena leta 1949. Iz LITOSTROJA smo odhajali v najboljšem rrv.po-loženiju. Imeli smo le toliko čaca, PARTIZANSKA UNIFORMA Je PONOS BIVŠIH BORCEV va Peitronijeva, ki je pozorno s.Ie-■di'a razgovoru. Rek’a -e: «Moj mož je padei v Gorjancih. Rada bi videla njegov grob!« Odgovorit sem ji, da bomo vsi skupaj storili vse, kar je v naših močeh, da poiščemo •tudi grob njenega moža. Med tovariši, ki so sedel'i v bližini, se je za tem vnel razgovor o borbah, ki so jih vodili z Nemci in belogardisti v okolici Novega meata in v Suhi Krajini. Vožnja je potek’a lcaj hitro. Pri Vrhniki je neki tovariš .pckazai na spomenik padlim borcem, drugii pa je med tem že opozarjal tovariše; da je tvornica usnja t;k ob cestj ena izmed najlepših te vrste v FLRJ. Na novi cementni cesti je avltotab hitreje dr-čat preti Ljubljani. Vzdolž ljubljanskega barja, nekje na ovinku, se je za hip pokaza’a bela pika, Ljubljanski grad. Oblakj tja proti Gorenjski so se lomili. Bele kape kam. niških vrhov so se čudovito bleščale, ko je avtobus zdrvel čez železniško progo ter hitel skozi Vič v Ljubljano. Ko se je avtobus'ustavil pred hotelom »SLON«, smo imeli za .seboj že lep keb poti. Vsem netnikom-gditom se je zdel nebotičnik zelo visok, partizan Križman, ki je bil v Lju:b'fani kot vojak tik pred z’o-mom avstrijskega carstva in tega me ta od tedaj ni več vidal, je pri-pevadovat: »Ljubljana je danes čisto nekaj drugega. Tu okrog se. danes nič več ne znajdem!« Kosilo je bilo že pripravljeno in zaradi tega so razgovori o Ljubljani za trenutek poneha'i. Topla jed ie teknila. Ker je bilo do večera še časa, smo enoglasno .sklenili, da bi bilo najlepše in pametneje, da si Ogledamo LITOSTROJ. Avtobuis je zdrčai na' prostrano dvorišče same tovarne. Začudenje je bilo . veliko. Da irta Ljubljana kaj 'takega, sl naiiibrže nihče ni inisli!. SpremVje- < valeč se je ustavili skoro pri vsakem važnejšem stroju, ter povedal, zakaj se uporablja. Pokazal nam je posamezne dele proizvedenih hi- da smo si pod Rožnikom v naglici ogledali še pionirsko železnico, ki kaže, da posveča ljudrka oblat veliko pažnjo tudi najmiajšim! Bil je že mrak, ko smo ise vrniti v hoteii SLON. Pripravljena je bila obilna večerja. Fo jedi je padla odločitev: zgodaj spat, da bemo drug dan čimprej v Novem mestu. Tako je tudi bilo. Zgodaj zjutraj je avtobus že drvel po dolenjski cestj. Bele kopice hiš dolenjbkih vasi, so se prelivale z belilom cvetočih jablan in hrušk. Fod Radovoho vasjo ano se ulstav.Pt za nekaj časa. Guma je nagajato in potrebno ie bito popravilo, Radovedni smo ar’4 po globeli, ki je bila vsa v cvetju. Nad cesto stoji na tistem mestu malima hišica. Pred njo je sedet prileten možakar ter citat časopis. V želji,' da bi se pogovarjali z domačini, smo se mu približali in ponudili Istrlske črnine. Ni se branit. P-cstal je zgovoren in začel takole: »Citam INVALIDSKI GLAS, nanj sem naročen. Od 4 sinov delajo 3 v Ljubljani, čeltrti je padel leta 1944. Težko mi je po njem. Bil je med prvina’ partizani leta 1941.« Na naše .vprašanje, kako.živi, je odgovoril: »Sama 'sva s staro. Zdaj je ni, ker •je šta k maši! 2e gre, že gre, to’a oba se čutiva preveč rama. Rad bi šej za sinovi v Ljubljano, ali a-rcr.t me drži v kleščah. Je pač tabo. Ce bi bit mlad, mislim, da ne bi bil tu, 'potegnil bi io v industrijo « Povedali smo mu, kam Rrem.o is i kod strto. Pii k avtomobila nas je ža klical in mbraili smo odhiteti. Oč-Va Kanta (tako se piše) nam je n> kaijikrat zamahni’ z desnico v pozdrav. •Pi-išedši v Novo mesto, smo i kar takoj ogledati nekatere me tna • zanimivosti Tov. Zamljen, ki ras je spremljat, nam je povedal, ta je bila tekstilna tovarna zgrni m a po osvoboditvi, da se bo proizvc i-•nja v tvornici igrač še močno'povečala. ZA VSAKOGAR NEKAJ ODLOMEK IZ SPOMINOV LUKOVEM IVANA Sli smo domov. Tr;it je bil za nas pust, da, grozen nam ie bil, s svojimi avtomobili, žvižgajočimi sirenami parnikov in tovarn, ©rožen v svojem hrumen|;iu. V na1’, sta se naselila groza in strah ¡pred bodočnosti] o; bili smo kot potniki sredi oceana v viharju na ladji brez krmila, ki jo veter žene in premetava kat igračko. Sam, brez očeta. Na mater se je zrušilo breme skrbi, ki eta ga preje prenašala skupno z očetom: otrok, polje, živina. Kdo bo vee t.o zmogel? Mama? Mama, ki od svojega dvanajstega leta nosi domov smrdeče in zamazane cunje tržaške gospode? Mama je s skCoiljeno glavo sedela na zibajočem parniku in naju držala pri sebi, da bi se ji ne izmuznila in morda oe’o padla v morje. ‘Potniki so stepati na parnik, iki je kmalu zatulil in se pričel oddaljevati. cd pomola, puščajoč ea seboj cele oblake dima. Voe manjše in manjše postajajo hiše, dokler jih ne zakrije meglica, ki pelini ozračje, dišeče po eiz-o-nu . .. Romladandko sonce zakrivalo težki oblaki, ki obetajo nevihto. Pri-bla'ževa’a ise je huda ura. Mornarji so prekrili palubo z nepremočljivimi plahtami. Prve debele kaiplje so prišle s pišem, ki je vel s kopnega. Kmalu nato se je vsula de-be’a toča, se trkljala po plahtah in palubi ter se kotalila v morje, črno in briezdonje kot oblaki nad njim. Parnik ga je rezal in puščal za seboj belo črto in valove, ki so se pahiljaiča.jio širili na vse strani. Mama se je stresla, ker ji je postalo htadn-o. Sli smo v spodnje prostore, kjer so se gnetli izletniki in se jezili na slabo vreme in nad -svetom, ker bo Sv. Nikolaj mrzel in nevabljiv. S.tasnili smo se v kot, kjer je sedela nekdanja sovaščanka Angela in štela denar, ki ga je zaslužila s pranjem gospel kih cunj. »O, Marija-, kako gre kaj s teboj?« je vprašala Angela in spravljala denar v prazen.vrč za mleko, da je taim zvcinklja'1 ob tresenju parnika. »Krasn-o do konca, prav res!« je odgovorita mama in prisedla, si popravila ruto in naju poklicala' da sva bila vedno poleg nje. «E, kaj hočeš, tako je. Težko se boste prebijali, pa vendar t'i bo šlo kcit meni.« Angelin mož je odšel k vojakom že pred nekaj meseci. »Ti imaš vsaj nekaj gobcev v hlevu, polje ti je že obdelano. Jaz pa si m-onam reva sama služiti kruh. Letos ti bo'šilo lahko, a prihodnje le-Ito pa bo že vojne konec. »FICCO-LO« piše, da dajeta italijanska in nemška armada Rusom po nosu, pa čeprav se ti presneto branijo. Ampak po Krasu se nekaj kuha. je zviša1« glas > ribelov. Se ti so manjka’.'., pa smo vsi na mestu. Brala sem, da jcmljej) zemljo, da morajo ljudje jesti '7- enega kotla, celo žene so ‘kupne. Joj meni, še to se nam mamka! Ampak pridno jih lave naši junaki, tako da bo kmalu izginila ta bolj-šaviška zalega, kmalu bo izginila!« je dodala Angela z naslado. Angela iie bila hči vaškega trgovca, pobožnega in skopega. Bil je hinavski in podkupljiv. S staro avstrijsko oibCalsftjo se je dobro razumel.. Ko je za časa prve svetovne vojne videl, da gre ta oblast k vragu v g-evte in da bo nas najbrže dobila Italija v svoje roke, ,i-e kmalu povlekel z italijanskimi liberalci v Trstu, ter poslal svojega sina, ki ga je vzgojil po'-svoje, kot prostovoljca v italijansko vojsko.- Ljudje bo oderuškega izdajalca gledali pisano, vendar si več niso upali. Svojo Angelo, ki jo je povila druga žena, ker mu je prva umrla iza jetiko v vojnem času, ie poslal v laške šole, da bi postlala učiteljica;. Mladi razvajenki niso ugajale šol- Vse delovne množice sveta se z velikim veseljem pripravljajo na svoj tradicionalni praznik dela. Zali, da v nekaterih državah delavec ni svoboden, svoj praznik slavi plaho v ožjem kroigu svojih prijateljev. Pri nais pa je delavcu dana vsa možnost izživljanja, njemu se pridružujejo vise ostale delovne množice, ter se vesele prvega maja. Z-e sama narava okiti vse s svežostjo, ter si prizadeva, da je prvi maj čim bolj svečam. Toda tudi pridne roke bodo pripomogle k lepšemu praznovanju tega dne. V dvomesečnem prvomajskem tekmovanju srno si tudi pionirji iz Babičev zadali delo, ki bo izpolnjeno na čast prvega maja. Naša šola je bila silno zapuščena, saj fašistični učitelji niso imeli pri nas sreče, da bi kaj izvedli. Tako smo se marljivo lotili dela, prekopali šolsko dvorišče, ga splanirali ter navozili d-obtro zemljo a ureditev zeilenjadnega vrta in dveh svetličnih gred, Pred šolo smo pokaditi štiri sadna drevesa. Vise to daje šoli lep izgled že sedaj, še lepše pa bo ko bo vise ozelenelo. Da očuvam-o nasade pred m.imoidočo ske klopi in je kmalu izstopila. Ko je prišla v -zrela leta, je svoj značaj nekoliko spremenila. Za moža ;e vzela nekega delavca iz mesta. Nekaj šolskih let je napravilo iz nje navdušeno in celo zagrizeno Lahinjo, da je zasovražila svoj rod. Sie.po je verovala, kar je trc-bentai »PICCOLO« in njemu podobni li ti, ki jih je prav rada prebirala. Ker so njenega moža ,vtaknili v vojaško uniformo, si je morala sama služiti svoj kruh kot perica. Obenem i-e bila ponosna, da se ni en rno-ž bori v nodvečji armadi sveta. Domačo govar-i-c-o je bila popolnoma pozabila in -se niti ni trudila, da bi j-o ohranila, nasprotno, .materinskega jezika se je ce’o sramovala, .zato je. tudi ob tej priliki govorila v precej dobro priučeni italijanščini. -Skratka, bila je zaslepljena potuijčenka. »E, žalostno je žalostno,« je v dpačemi italijanščini govorila mama. »Mo-ž tripi s sotrpini, kdo ve, kod po barakah in se boji, da jih vsak trenutek kdo napade in po- živin-o, pripravljamo že kole za o-graditev šbifceiga vrta. Pr.i našem delu nam znatno pripomore naša obdelovalna zadruga, ki nam je dala na -razpolago gnoj, orodje in kole za ograjo. Ce nas vreme ne bo kolje kot govedo. Tukaj se ti mučiš in potiš z živino ali z zemljo, za krilo pa te vlečejo otroci. Kakor bi na njem nosila vse smrtne grehe sveta. Res lepo življenje me čaka,« j-e z vzdihom dodata. Cez čas je nadaljevala: »Ampak povej, mi ti, ki bereš časopis, saj veš, da na kmetih ni čaa za take reči, zakaj vise to? Ali so potrebne vojne? Ko otroke vzgojiš, ko si se zanje potila od trenutka, ko si .Stopi!a od cltartta, ti jih vzaimeio ravno takrat, ko upaš, da ti bodo v pod--p:xro, ravno takrat jih pošljejo v klavn-i-ee. Ce ise iz njih vrnejo, pridejo bolehavi, jetični, -pohabljenci, da; n-i- -o vgč za nobeno -rabo.. Povej, 'zakaj Vse to? Zakaj ne živimo v mir-u in se ljubimo med seboj? Povej!« Zadnje stavke je izrekla uka-zovil!-no, gllasMo, da so se ljudje začudeni ozirali kdo kriči z bolestnim obrazom. Stiskala in vila je roke, da so škripale v zapestju. S strahom .siva gledala mater, moj brat in jaz. Angela se je nekoliko strada, prav tako pogledala šibko ženisko poleg sebe, ki io je mučila črna prihodnost. preveč oviralo, bodo 1. maja na ograjti zapf.apcila.le zastave v znak našega veselja. Ob misli, da bomo še na stara 'leta lahko ogledovati delo, ki smo ga kot pionirji opravili na čast 1. maja, nam ni žal 462 udarniških ur. Prtiidn-o se pripravljamo za telovadni nalsitop, saj se prav vsi učimo telovadbe. V šolo pridno hodimo, V IZOLI Izotaki osliček z doma gre čez griček, ozka je stezica, ki po njej stopica siv, strpt-j iv in moder; sonce žge in peče veter od nikoder dvigniti se neče. Vštric oslička striček z doma gre čez griček; pi-po ima v ustih, v glavi snuje midLi: Morije no nam vzeli, z m-cmjem smo živeli, vsi bii zanj umr-li! Logične posledice Praga je lepo mesto in tudi vreme je tam skoraj vedno krasno. No, in Pražani kar sredi lepega dne, k-o ni niti oblačka n-a nebu, nos-iijo dežnike! Slučajno pride nekega dne Jugoslovan v Prago in ti ^dežniki pri lepem vremenu mu. ne gredo v glavo in se jim naravno.-t čudi, zato vpraša debelušnega gospoda: »Oprostite, zakaj pa imate dežnike pri tako lepem vremenu?« Debeluh ostrmi in g-a začudeno gleda, nato odgovori: »Ali ne veste, da v Moskvi že dva dni dežuje?« ker se pač zavedamo, da se učimo zase in da nam znanj-a nihče ne more vzeti. Ljudska oblast nam je poskrbela znatne malice, tako da se pra-v dobro počutimo. Želimo, da 'teto kot mi, čutijo vsi istrski pionirji do našega velikega praznika. Sošolcem v coni A pa kličemo: »Bodite pogumni in samozavestni! 1. maj je naš veliki praznik in nihče nam ga ne sme preprečiti!« • ’ Visi in vise za pnvi maj! UGANILA JE Na vprašanje, kdo uigane, katero mesto je naslikano v čaiscpiisu, sem se uvrstila med odgovarjajoče tudi jaz in vam na vprašanje odgovarjam: Slika v čaiscpisu predstavlja dal meE.ta Zagreba. Zagreb je glaivno mesto LR Hr-vat-ske. P-omem-bnio je zato, ker se v tej republiki šibi industrija, zta-f.ti taka, ki je naši državi nujno potrebna, strojna, elektrotehnična in kemijeka industrija. Tudi rudarska pr-o-izvodinlia se naglo dviga. U-praivno kulturno in gosp-odadsko središče te republike pa je mesto Zagreb, k-i šteje približno 300 000 prebivalcev in je drugo največje meisto v Jugoslaviji. Zagreb se je razvil ob vznožju Medv-odiee in se od tod razprostira do Save, V njem se križa glavna prometna os države z najboljšo potjo iz osrednjega dela Panonskega nižatvja do morja. Kaligarič Ana, Ilb razr. Sliov, gimnazija, Koper Z. VATOVEC Nadaljevanje prihodnjič ZA NAŠE PIONIRJE \Jezdimo. stmata iiiiiHniniiHiiiiUHiiinutiiiiuiiuiHiiiiinuiiiiiiiH]iiiiiimitniiiitiHiiiiiuHiiiiiitituHinRiuuHiiiiiiitimiiiiiiiiu;iiiiiiinniiiiiHiMiuiiiiHi!HHuniiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]i!iMii(ij'e mladinski zbor Slovenske filharmonije 20,45 Politični pregled (ital.) 21,00 Veso’a ura (ital.) 22.00 Športni pregled (ital.) 22,15 Iz opernega sveta. PONEDELJEK, 1. maja 1950: 8,00 Prvi maj — delavski praznik (ital.) 8,30 Prvi maj v pesmi in Jpro3i fiatov'.)' 9,00 Partizanski prvi maj (hrv) 9,15 Orkestralna glarba 10,00 Tast 1945 leta (slov.) 10.30 Zborovska glasba 11,00 Prvi maj po svetu (ital.) 11,45 Naša mladina 12,00 Koncertna glasba 13,15 Narodne pesmi raznih narodov — 13.45 Nastanek delavske himne (ital.) 14,00 Flomlad v glasbi 16,00 Pogovor v dialektu 16,15 Športni pregled 16,30 Simfonični plesi 17,00 Mučeniki iz Cikaga (ital.) 17,15 18.00 Vladimir Nazor: Veli Jože (hrv.) 18,30 Komami zbor poje hr. vatoke in srbske narodne pesmi 20: Braniš!av NušLč: Sumljiva oseba, ntošna igra (slov.) 21,00 Pojejo italijanski eperni pevci 21,15 Literar- Jugoslovaniski narodi in ljudstvo našega okrožja bodo praznovali 25. maja rojstni dan velikega učitelja — voditelja ljubljenega maršala Tita, Po vseh republikah Jugoslavije tekmujejo delavci vseh strok in si zadajajo raizne obveznosti, da bodo proslavili ta veliki dan na najveličastnejši način. Delovno ljudstvo Istrskega okrožja ne PRIREDITEV V SEMEDELI Dne 30. aprila ob 17. uri priredi Sloven ko Prosvetno društvo v Semedeli v okviru prvomajskih prireditev. Na programu so deklamacije, enodejanka in pevske točke. Po prireditvi bo ljudsko rajanje. Preskrbljeno je za dobro pijačo in bogat buffet. Priporočamo se za obilno udeležbo. Začetek ob 17. uri na revija (ital.) 22,00 Iz življenja jugiador/aini kih narbdov (ital.) 22,20 Veder glasbeni spored 22,15 Italijanske romance. TOREK, 2. mada 1950: 12 VJeder opoldanski spored 12,30 Dueti iz Donizettijevih oper 13,15 Solistična glasba 13,45 Kulturni pregled (Ital.) 14,00 Operna glasba orkestra Radia Ljubljane p. v. Janeza Žnidarja 18,00 Ljudska uni- VZRASANJE: Naša zadruga je dobila večjo količino »Sulikiola. Pravijo, da ta prah lahko nadomesti žveplo pri žveplan ju trt. Odgovarja resnici, da1 majhna količina tega preparata lahko nadomesti žveplo? ODGOVOR: »Siulifcol« je žvepleni preparat, ki lahko nadomesti žveplo vsaj v primerih, dokler so podnebne razmere takšne, da ni ne. vamebti močnega napada plesni (oidi.ia). Sulikol je topljiv v vodi in s.e pa ta način bolj pravilno razprši po trtnem listju. Uporabljamo ga r.a sledeči način: Normalno pripravljeni raztopini modre galice .in apna dodamo določeno količino »Sulikola«, ki ga poprej raztopimo v nekaj litrih vode. Na 100 litrov raztopine modre galice vzamemo 250 do 300 g »Sulikola'«. S pravilno uporabo Suliko-la lahko prihranimo dobti večje količine žvepla, z druge strani pa ker ga upcra-taVamo skupno z modro galico (pri uničevanju perancBpare) si prihranimo dosti delavnega čara. Lahko rečemo, da z uporabo »Suili-koto« ubijemo z enim udarcem dve muhi. VPRAŠANJE: Letos se je pojavila po lucerni posebna plevelna rastlina, ki je omreži'a skoraj polovico njive in uničito cel pridelek. Letos ponovno opažam razvoj te nalog, ker hoče proslaviti ta praznik kakor jugoslovanski narodi. Dne 16. maja bo krenila iz Debelega rta štafeta »Pozdrav Jadra-., na«, ki bo nesla maršalu Titu pozdrave in čestitke prebivalstva iz o-bale Jadranskega morja od Trsta do Dubrovnika. Štafeto bodo prenašali čolni in si jo bodo zamenjavali v vsakem obalnem mestecu. Denarnica )i le zmanjkala Tov. Dora Gregorič je danes v jultranjih urah pustila v Slovanskem dijaškem domu na hodniškem obeša’ni'ku plašč, v katerem je imela denarnico. Naenkrat je Dora o-pazila, da denarnice z vsemi listinami, osebno .izkaznico in 2000 din, ni več. Najditelja ali norčavega tatu prosi tov. Dora naj listnico prinese na upravo Dijaškega doma, kjer bo zato tudi nagrajen. verza (ital.) 18,15 Igrajo godalni orkestri 20,00 Opera SREDA, 3. maja 1960: 13,15 Pevski koncert basista Korošca Vladka, nato lahka glasba 13,45 Gospodarski pregled (ital.) 14,00 Igra veseli kvintet 17,45 Ita-liiiiameke vesele popevke 18,00 Z našim ljudstvom (ital.) 18,15 Mozart: Simfonija v g-molp 19,45 Lisizt: Fre. ludiji 20,00 Pojejo slovenski kvinteti in kvarteti 20,30 Radijski obzornik 1950 (ital.) 20,45 Debubsvje. ve klavirske skladbe 21,00 Slušna igra (slov.) 22,00 Iz življenja jugoslovanskih narodov (slov.) škodlgivke. Kako se uniči to nadlogo? ODGOVOR: Lucerno je napadla »deteiijna predenica« (cubcuta) rastlina, ki jo prištevamo k tako imenovanim zaljedalkam (parazitom). To je rastlina, ki s svojimi koreninicami izsesava sek naših najboljših krimskih rabtlin, detelje in lucerne, da te oslabijo in se končno pdjušij o. Ce pravočasno ne posežemo vmes, nam lahko uniči ta za-jedalka ves pridelek. Seme prede-nioe pride na njivo večinama z o-kuženim semenom deteC.j ali pa z gnojerh. Na gnoj pride seme prede-niee neposredno iz hleva, v katerem krmijo živino z okuženo deteljo ali lucerno ali pa jo kar žival, krmljena s semenom te zajedalke, prenaša na travnike in njive. Seme predenice. ne izgubi namreč kalji-vosti nitj če ga žival prebavi Pirati predenici je borba res težavna. Najbdljše je, da kupimo zanesljivo očiščeno detelj.no seme. VI slučaju, da se pojavi na njivi, moramo napadena mesta takoj pokositi ter pokošeno deteljo na mestu politi s petrolejem in zažgati. Pre-dendeo uničimo lahko tudi na ta način, da napadena detelj išča po-lta:imo in travo polijemo s 18 do 20odiJtoitno raratopimo zelene galice (zeleni vedriol — solfato di ferro). Dr. J. RAPREZENTANCA CONE B: Raprezentanca cone A 4-1 Radio Jugoslovanska cona Trsta Spored oddaj od 30. h, do 3. 5. Kmetijski svetovalec odgovarja Uredništvo in uprava «Istrskega te Inika» v Kopru. — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna e Jadran» v Kopru.