11. OKTOBRA 1934
OTON   ŽUPANČIČ
V viharju plava z mrtvim kraljem rakev nekod s kraljico v črnem vlak spe v noč nekje je mlad, mlad kraljevič zaplakal — moj narod moli ves: „Bog, daj mu moč!'
*
Kdor si — življenja gospodar in smrti, ki usodo narodov držiš v rokah — boš plaval, Duh, nad našimi načrti, če duh naš v zmedi omahoval bi plah?
Ki navdihuješ in zapuščaš kralje, misli budiš in jih polagaš spat — daj mojstrom, da zidali bodo dalje po osnutkih pravih naš začeti grad.
Da le za hip na odru v težki omami povesijo se glave brez besed, in drugi hip se iz molka že predrami ritem zidarskih kladiv, žlic in dlet.