GLASNIK SLOVENSKI.
Leüoznansko-üoducen lid
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežic.
St. 7.
V Celovcu 1. oktobra 1858.
2. zv.
Obrazi.
(Zložil S. Jenko.) 7.
Mlađe hčeri truplo Cerna zemlja krije, Poleg groba mati Bridke solze lije.
Kakor daleč vidiš, Smeja se narava, Spomlad po grobovih Cvetje razsipava.
Y joku svojo zgubo Človek Bogu toži; Slavec, drobni slavec Pa vesele kroži.
6.
Zida drobna mravlja Varno si mravljišč,   '** t Celi dan ukvarja >;
Se za blagor hiše.
Dolgo pot nastopi,    . '\ Sto pedi od doma,   " Z blagom 'z ptujih krajev Spet domu priroraa.
Svet s perotmi meri Čez verhe, globine, Gnjezdo svoje stavi        -{ Orel na stermine.
8.
Kedar mlado leto Pride s svojim cvetjem. Zopet priđeš, slavec. Praznovat ga s petjem !
Kakšne nove pesmi Nam prineseš v gaje? Drobni tič odgovor Dal mi je smehljaje:
Z novim letom pride Cvetje kakor vlani. Jaz pa vam prinesem Petje kakor vlani.
Perve tri zgodbe, ki jih pametim.
(Konec.)
Ko prinese kerčmar „šentjanževico", napijó fantje vsi soseščini, vsem znancom in prijateljem, potem se pa vpotijo in gredo neprenehoma vriskajo in popevaje proti Dragi. Veliko sveta jih je spremljalo. Tudi jaz sem se pridružil. Mlajši bratje in sestrice so jim nosili cule, prav možki stopajo za njimi. Okno sosedove hiše se iznenadi odpre, lepa R eza pogleda sramovaje se, vsa zajokana, le na pol iz za okna, — pa spet v jok. Natanko sem slišal besede: — „nikdar nikdar ga ne bom več vidila." Poslej sem pazil posebno na Matička, ki je pel oziraje se na odperto okno in majaje proti njemu z desnico, kakor da bi htel močnejši glas svojega serca prevpili, na ves glas:
Tič'ce pojó, Kož'ce cveto, Moj'ga veselja nazaj več ne bo.
Solze so mu ulivale zdaj curkoma, pa je vendar vedno popeval in ukal. Nisem se mu mogel načuditi.
Glasnik 1858 —H.zv.

HCl
Na Dragi jih je čakal voz. Objamejo in poljubijo bralce in sestrice, drugim podajajo roke: „z Bogom, z Bogom! zdravo, zdravo! zdravi ostanite!" — „srečen pot!" — Sedejo na voz in se odder-drajo proti Novemu mestu. Nekoliko časa smo še slišali, kako so na vozu ukali in popevali, potem je pa potihnilo vse. — „To so serčni fantje" „naj jih bo cesar vesel!" — „škoda za Jožeta!" — „tudi za Matička, ki je bil prav priden sin, oca pa že star, a mlajši sin mu ni še za rabo ; bolje bi bili storili, da so vzeli namesto njega nepo-sajenca Kavr a novega, ki ni za drugo na svetu, kot da postava pa ljudi opravlja, siromaku očetu pa življenje krati." Tako so se pogo-. varjali vračajo se ljudje.
To je druga zgodba, ki jo pametim, odkler sem na svetu. Živo se mi je vtisnila v pamet, moč narodnih pesmi pa v serce. Pozneje veliko pozneje (še le pred desetimi leti) sem pa skusil, koliko moč ima lepa narodna pesem v godbi t. j. ako se prestavi na godbo in se napravi iž nje n. pr. popotnica, poskočnica itd. Dobro pomnim, kako smo bili v Ljubljani on daj vsi v ognju, ko je prišla banda narodne straže Kranjske (iz Kranja) v Ljubljano in nam zaigrala pervie prelepo popotnico, narejeno iz imenovane narodne vojaške:
Prišli so k meni Štirje rumeni, *)
Vse živce ti oživi, vse žile ti prešine taka godba, serce ti poskakuje od veselja, ker čuti domače — znane glasove. Kteremu Slo-venu ni igralo v persih, ko je slišal igrati prekrasno godbo za č e t-v er o p les, ki jo je zložil sloveči Str aus s iz samih narodnih pesmi slovenskih (slovanskih)? Celo Nemci so ploskah iz per-vine na Dunaju na očitnih krajih vselej, kolikorkrat so jo slišali, po štirikrat zaporedoma. Ta čast ni doletela tolikrat nobene druge igre. To se je ponavljalo leta 1851, kolikorkrat sem bil poleg; — bil sem pa jako dostikrat, — lahko rečem tedaj vso pomlad in vse leto dan za dnevom.
Koliko moč imajo narodne popevke do serca v godbi, to so spoznali umni možje še le zdaj — ni davno tega. Zlasti naše vojaške bande igrajo zdaj vehko popotnic iz narodnih pesmi različnih narodov avstrijanskih. Po tem takem ima vsak vojščak — zdaj ta, zdaj oni — kaj narodne paše za serce, ktera ga spodbuja, posebno o vojski bolj, kot Bog ve kaj. (S tem pa ne hvalim kervave vojske — poteri jo Bog! — ampak le moč narodne pesmi). Narodna pesem sama na sebi ima do serca vehko moč; še večo pa z godbo vred, če se ne popeva tudi na glas; saj si popeva vsak o taki godbi narodno
*) Ta pesem je iz tiste dobe, ko so nabirali (kupovali) Španci pri nas novince zsk vojsko. Njihova oprava je bila namxec rumena (žolta),  Pis.
Ili
pesem sam s seboj natihoma, — o posebnih priložnostih ti pa vžge taka godba ko bi trenil vse, ki imajo v sercu strune zato, da tako za-pojo nehotoma na vso moč, kakor da bi prederla silna voda svoj jez. Tako se je zgodilo tudi ondaj v beli Ljubljani, ko so zapiskali Krajnci imenovano popotnico. Vse okoli je počelo peti najprej bolj natihoma, potem pa na ves glas, da je odmevalo :
Prišli so k meni ^ |
Štirje rumeni itd.
'i. :
-«>}: 'a
3. Bukve pa leskova mast. ^
Tre tj a zgodba mojega živlenja, ki jo pomnim, ti je ta, da sem metal tisti dan, ko so me zapisali v šolo, od prevelikega veselja neke stare bukve pred našo hišo k višku, in jih prestrezal kakor žogo, potem pa da sem pokusil v šoli, zato ker sem bil neposajen, že perve dni n a j-pervi izmed vseh.... leskovo mast. Med metanjem bukev k višku pa med leskovo mastjo je bilo še nekoliko zgodbic, ki jih pomnim, pa nič posebnega, nič takega, česar ne čuti vsako dete perve dni v šoli. Da sem bil najpervi izmed vseh tovaršev, ki sem pokusil les k ovo mast, to je pa nekaj posebnega. Le oni vgane moje počutke, ki ga je doletela tudi taka sreča. Ta zgodba se mi je vtisnila tako živo, da je ne zabim vse žive dni. Ali ozdravila me je leskova mast. Bal sem se je potler kakor živega ognja. Od zad v glavo! — kdo bi si to vmishl, da ni to že tako stara reč na svetu! Pa mi naj kdo reče, da niso bili naši starejši modri ljudje ! Pisano sem gledal ondaj gospoda učitelja, pa sem mu hvaležen; zakaj — kakor sem rekel — ozdravil me je: rad sem se učil in pohleven bil poslej kakor ovca. 4
Z menoj vred naj mu bo pa hvaležen še nekdo drugi, ki je bil dvanajst let potem moj učenec. Le-ta deček se je polenil v tretji mali šoli tako, da se ni naučil nikoli ničesar, čeravno je bil poprej vsako leto eden izmed pervih. Ker sem dobro pomnil, kako je pekla leskova mast mene, zato je nisem htel nikdar rabiti. Opominjal, svaril, prosil sem malega nemarneža dolgo časa, naj bo spet priden, kakor je bil poprej. Vse je bilo bob v steno. Zato sem se mu zagrozil nerad, da bom rabil — leskovo mast. Pa tudi to žuganje ni pomoglo nič. Pravijo: šiba mašo poje; kako je ozdravila mene leskova mast, to sem pametil, obečal sem mu jo tudi, — drugega zdravila nisem znal — naj bo, poskusimo še to ! — Tako se je tudi zgodilo. Glejte čuda! tudi tega je ozdravila ta čudna mast. Poslej se je spet rad učil, in je bil konec leta in potler zmirom med pervimi. — Vendar naj se nikdo ne prenagli , da bi mazal ž njo mahom iz perva ; pokaziti bi mu vlegnila vse; to nevarno zdravilo naj ostane le za nazadnje, kedar ne pomore več nobena druga reč. 1 o/lßj

112
\^ Narodne pripovedke iz Podbrezja.f   " ^
(Zapisal J. Novak.) j
1. Od bele kače. \
Šel je človek po gozdu in padel je v jamo, v kteri je bilo polno kač. Zlo se jih je bal. Bela kača pa spregovori ter, reče: Če nas ne izdaš, te ne bomo vpikale; če nas pa izdaš, tudi ne boš srečno umeri. Obljubil ji je, da jih ne bo izdal. Bela kača mu reče, da naj ji na rep stopi. Stopil je in kača ga je z repom iz jame vergla. Ta človek je pa služil pri nekem vraču (padarju). Rekel je padar, da bi neizrečeno rad imel bele kače kosti za neko skrivno bolezen in veliko bi rad dal, ako bi mu kdo pokazal belo kačo. Dolgo se je premagoval, pa se mu le darila zljubi in pove mu. Šla sta po tem s padarjem ter zakurila pred jamo, in vse kače so prišle in pokladale glave na oginj in poginile. Pobirala sta kosti. Djal mu je padar , da ne sme nobene kosti za se vhraniti, ker morajo vse skupaj biti. Hlapec pa je skrivaj eno koščico djal v žep. Nazaj grede sta šla čez travnik, padar naprej, hlapec za njim. Hlapec se začne smejati. Kaj ti je, ga vpraša padar. Hlapec reče: Ta le roža je spregovorila in djala. „jaz sem perdelica." Vrač se razserdi in de : zdaj pa ti naprej hodi. Ko sta šla skoz gozd, ga vrač ubije in tako hlapec nesrečno smert stori, ker jo belo kačo izdal. —
n.
~ Jt Bila je kmetica in imela je majhne otroke. Hodila je v polje delat in puščala otroke doma ter jim dajala v skledo mleka, da med tem niso bili lačni. Vsak pot so vse pojedli, zalo jih je mati hvalila, da so pridni. Otroci pa pravijo: Saj ne jemo sami, k nam hodi tudi lep liček jest. Mali si misli, da hodi kaka mačka in je z otroci. Vendar se ji čudno zdi, ker otroci pripovedujejo od lepega, belega lička. Prepričali se hoče, kaj da je. Skrije se tedaj mati v hišo in postavi otrokom mleko v vežo kakor po navadi. Kmalu se privije bela kača z lepo krono izpod mize ter se naj mlajemu zvije na ročje. Bila je mati vsa terda. Otroci pa so božah in gladih lepega ticka. Ko se kača naje , strese lepo kronico z glave ter se zopet v luknjo zgubi. Berž ko je kača odšla, je mati skočila in otroke in krono v kraj spravila. Krono je dela v skrinjo , kjer so imeU prejo. Ded je po zimi prejo vil. Vso zimo je vil, pa je ni mogel poviti. Misli si žena , kaj mora biti, morda ima krona tako moč. Dene krono proč in kmalu je bila preja povita. Denejo krono v žito, merili in merili so žito, pa ni nikdar pošlo, in tako so devali kronico tudi k drugim rečem, in ob kratkem si je hiša tako opomogla, da je bila naj premožniša. Imeli so kronico tako dolgo, dokler je bil tisti rod pri hiši, ki je z belo kačo tako prijazno in lepo ravnal. —
113
Pripovedujejo si ljudje še drugače, enako povesti, ki jo je gosp. Fr. Cegnar v Glasniku priobčil. Razlikuje se samo v tem, da tisti neznani človek ni šel za peč, ampak zlezel je na visoko in nemoč debelo smreko , okrog smreke pa je na piščalko piskal in cerne bukve bral. Prišle so vse kače in slednjič tudi bela. Dve uri daleč se je slišala, in ko se je po gozdu vila, so stare drevesa pokale. Ko jo zasliši tisti preganjavec kačji, začne moliti in vse druge prositi, naj zanj molijo. Zagledavši ga kača v smreki, mahne z repom ter odbije smreko pri štoru, kakor bi jo bili odžagali, in s preganjavcom vred v ognju pogine.
Opomniti moram, da ljudje pri nas na Gorenskem mislijo, da je bela kača mati vseh druzih kač ; da ima demantno krono na glavi, da je ljudem dobra, ako je ne žalijo; da ne je druzega, kakor samo krono liže. Spominjam se, da sem slišal, da sta hodila dva lovca belo kačo streljat, ker bi bila rada demantno krono dobila. Bela kača dene namreč krono zraven se, kedar se na solncu greje. Kaj se je zgodilo z lovcema in kako sta opravila, tega se ne spominja. Ali je morda komu znana tista pripovedka od „kačjega kamna"? Tudi sem jo pozabil, samo to vem, da je precej dolga. Padel je eden med kače v jamo, kjer je bila tudi bela. Nobena mu ni nič hotla. Vidil je, da hodijo kače kamen v sredi jame lizat z jezički. Ker ga je lakot premagala, se tudi on približa kamnu, ga polizne in koj je bil sit. Zdaj je spet bela kača spregovorila; kako in kaj se je poilej godilo, ne vem. Ako dobim moža, ki jih še zna, jih bom po Glasniku priobčil.
Vulkanske moči.
^ (Konec.)
Na morju se čuti potres, kot bi barka na skalo zadela. Na bregovih se valovi zaganjajo, odtergajo časih barke v lukah in jih der-vijo na široko morje. Pred potresom se navadno morje na bregu skerči, in čez nekaj časa se zaženejo valovi nazaj in udarijo čez breg. Ko je 28. oktobra 1746 potres poderi mesto Lima, se je v bližnjem primorskem mestu Kalao morje vzdignilo 80 čevljev in potopilo skoraj vse ljudi. Pri mestu Talkahnano se je 20. februarja 1835 morje nazaj potegnilo, da so vse barke na suhem ostale. Precej po potresu pa se je zagnalo morje s strašno močjo proti mestu in ga je do tal poplavilo,
Tudi pred potresom se sHši časih podzemeljsko bučanje, kot bi hotlo svariti pred nevarnostjo, časih pa tudi še le po potresu. V mestu Lima so 28. oktobra 1746 še le po potresu slišali pod zemljo strašen pok, kot bi bila strela udarila. Pa ni misliti, da to bučanje vselej potres naznanja, včasih je prav nedolžno. V Guanaksuato je terpelo to ger-menje leta 1784 dalj kot en mesec; v Mehiki je prav navadno in ondi ga podzemeljski grom imenujejo.


•ff» Potres terpi časih le nekoHko sekund ali minul, časih se pa ponavlja več dni, še celo več mescov. Kalabrija od leta 1783 do 1788 ni imela miru in samo v letu 1783 se je potresla 949 krat in 98 krat prav močno. Navadno se strese zemlja večkrat zaporedaraa, vsak stres terpi le nekohko sekund ; le od potresa v novi Granadi se ve, da je zemljo skoz 5 minut neprenehoma majal in zibal.
Zveza med vulkani in med potresi se spozna tudi iz lega, da pri hudih potresih puhtijo iz razpokhn goreči in drugi gazi, voden hlap, blato, itd., ravno tako kot pri vulkanskem bljuvanju. Letos so 15. januarja vsi studenci na severnem Ogerskem po potresu spet vodo dobiU in ko se je stresla Kumana, je iz vseh studencev voda z močjo vrela in visoko skakala. Leta 1827 je puhtelo v dolini sv. Magdalene v Ameriki po potresu toliko vogelne kisline iz zemlje, da so poginile vse^živali, ki v podzemeljskih luknjah žive in celo živina na paši je cepala.
-»^ Moč, s ktero se v majhen prostor stisnjeni gazi razširiti žele, je nar veča, kar jih poznamo, in ta moč vzrokuje tudi vulkanske bljuvanja in potrese. Zemeljska skorja se proti sredi še zmiraj narašča in pritiska na tekočo lavo, ki išče in najde pot po raznih spoklinah in vulkanskih žrehh. Pa tudi voda prihaja po spokhnah do zemeljskega ognjenega jedra in se tu spreminja v sopar ali hlap , kteri v majhen prostor zapert se hoče z veliko močjo razširiti. Tekoča lava se začne gibati in plivkati v podobi valov. To ne jenja pred, da je zaperti in stisnjeni zrak prost, da je najdel pot skoz kak vulkan. Vulkani so torej za varnost zemlje in vsega, kar na nji prebiva, zelo potrebni. Ko bi teh potov ne bilo, bi zaperti gazi toliko moč zadobili, da bi zemljo, kjer je skorja nar tanja, prederli in strašne poderlije napravili.
Ravno ta moč, ki pretresa skorjo naše zemlje in bljuje lavo iz vulkanov, nareja tudi počasne spremembe na naši zemlji. Znano je namreč, da deli terdne zemlje svojo obliko vedno spreminjajo ; nar bolj se lega človek prepriča o bregovih morskih. Skocija in Anglija se dvigujete počasi iz morja; v luki Hilhe se pase zdaj živina, na bregu pri Moel Tryfane se vidijo morski polži na stenah, 1000 čevljev visoko nad sedanjim morjem.
Nasproti temu se znižuje zemlja na severnih bregovih nemške in holandeške zemlje ; ljudje si varvajo svoje posestva z jezovi, klere morajo vedno zviševati, če se hočejo morju ubraniti. Kedar je v teh krajih morje tiho in mirno, se vidijo na dnu vasi in mesta, polja in gozdi. Francosko se dviguje. Pri Bourgneufu je zastala leta 1752 angleška barka na pesku in zdaj ležijo ostanki le barke na sredi obdelanega polja 15 čevljev nad morjem; tohko se je vzdignila zemlja v 100 letih.
Taka je tudi v sredozemeljskem morju. Leta 1248 je stopil kralj francoski Ludevik Sveti v takrat imenitni luki Aigues Morles na tarko — ia zdaj leži eno uro od morja.
115
1<;' Blizo terga Puzzuoli stoji osem stebrov starega paganskega Se-rapi posvečenega tempelna, ki so vsi od morskih polžev ogrizeni in zvertani. To nam je znamnje, da se je svet, na kterem je tempel stal, toliko znižal , da so bili stebri vsi v morju in potem se je svet spet toliko vzdignil, da so zdaj stebri na suhem. Zdaj se kraj spet znižuje, in star mnih kapucinar pripoveduje , da je v svoji mladosti na samostanskem vertu grozdje tergal, kjer zdaj ribice igrajo in se ladjice zibljejo.
Dežele okoli adrijanskega morja padajo. V Benetkah so leta 1722 morali povzdigniti mestni tlak za poldrugi čevelj, in pri ti priložnosti so zadeli pet čevljev ' globoko na star tlak, ki je bil zdaj 3 — 3 % čevljev pod vodo.
Severna Rusija in Sibirija se počasi dvigujete.
__ i
Veliko je virov," ki imajo večo gorkolo, ko je srednja temperatura v kraju, kjer izvirajo. To so gorki viri ali toplice. Vzrok gorkih virov je ogenj v sredi zemlje, kakor smo že omenili ; saj se drugod voda ne more ogreti, in sklepati smemo, da gorkeja ko je voda, iz toliko vece globočine je privrela. Torej bomo toplice tamkaj iskali, kjer se je podzemeljski ogenj poveršini bolj približal kot drugod, in to so vulkani. In resnica je, da se večina toplic nahaja blizo vulkanov, naj bodo živi ali mertvi, aH pa vsaj v tacih krajih, kteri imajo podlago iz plutoničnih plasti, ki so se kot lava iz zemlje privalile, postavim : tra-hit, bazalt. S tem pa še ni rečeno, da bi toplic ne bilo v drugih krajih.
Naj znamenitniši zavolj svojih prikazen so vroči vrelci na otoku Izland ; posebno Geysir in Strokr slovita po vsem svetu.
Veliki Geysir, ki ima v svoji gorki vodi veliko kremenaste zemlje stopljene, si je napravil iz te zemlje plosnato kopico 25 — 30 čevljev visoko in 200 čevljev široko. Na verhu te kopice je okrogel kotel, v sredi kotla pa 9 čevljev široko žrelo, iz kterega vre voda. Navadno je voda mirna, stopa počasi v kotlu do verha in ima tu 76 — 89 stopinj gorkote, nekoliko globočeje pa 127 stopinj.
Vsacih 24 ali 30 ur se pa Geysir zjezi in hudo razsaja.
Sartorius, ki se je več časa na otoku Izland mudil, to prikazen popisuje.
Iz tal se zasliši močno germenje, voda v kotlu narašča, dela valove in vre. Iz srede se vzdigujejo veliki soparni mehurji in čez nekoliko trenutkov šine kot blisk 80—100 čevljev visok voden trak, ki se v bliščeče bele pene zgublja. Kaplje pervega traka še niso na tla popadale, in že se vzdiguje drugi, tretji vedno više in više.
Veci in manji trakovi švigajo na vse strani, eni po strani, eni pa naravnost kviško; veliki soparni oblaki se vale eden čez druzega in zakrivajo deloma vodene curke. Zdaj se še enkrat kopica strese, v globocini se sliši votel pok in iz cevi šine trak, ki prekosi vse prednje
116
v visokosti in včasih dervi tudi kamnje iz cevi. Vse to terpi en par minut in lepa prikazen zgine, kot prazne sanje o prihodu zore. Še preden so se gosti soparni oblaki skadih in se je vrela voda po kopici odtekla, je kotel, ki je bil ravno kar do verha poln, popolnoma suh. V žrelu kacih 6 čevljev globoko pa stoji voda mirno, kot v navadnem vodnjaku.
Le kacih 100 korakov od Geysira je Strokr. Voda v njegovem žrelu stoji 10—14 čevljev globoko in vedno vre. Na vsake dva ah tri dni Strokr bljuje in popotniki pravijo, da takrat v lepoti celo Geysira prekosi. S strašno silo žene na kviško vodo , ki se v bele meghce razkaja; tudi kamnje dervi iz žrela tako visoko, da jih oko več vi-diti ne zamore in časih tako naravnost, da spet v žrelo padajo in zopet kviško ferčijo. Nazadnje je curk le voden sopar, ki se žvižgajo do oblakov dviguje. To terpi četert ure ali pa še ne, polem spet vse potihne za dva dni. -j. -jim
in..    Razne prikazni — ena moč. ,
h*. v tri i/
o« 01 v (Spisal Dr. J. St.) *
im
Cisto sama stoji tam pri potoku, in kakor bi se ogledovala v jasnej vodi, vse svoje veje ima doli pripognjene. Nikdo ne mara za njo. Menda jo ljudje le za deli tega pustijo tam stati, ker so navajeni, jo tam viditi. Zato je pa tudi žalostna, mnogo je že prestala, mnogo burij, mnogo zim. Pozna se ji na skorji, ki je v toliko koscev razpo-čena. Podobna ostarelej babici stoji tukaj zapuščena , spomin prejšnjih časov in vendar noče umreti. In če jo pogledaš po zimi, vsa ogoljena se po zraku razteguje, težki  sneg jej, vejico za vejico odlamlja, — mislil bi, ta je njena zadnja zima. Deblo njeno je že davno izvotljeno, iž njega rasejo že druge rastline, z mehom je pokrito,  z gobami obraščeno, vse hoče od stare verbe živeti.   Kedar pa mlačen veter pihati začenja,  sneg od zemlje se zgublja in vse iz spanja se zbuja, tedaj se tudi verba spet oživi in prej kakor druge drevesa si je že priskerbela novo zeleno oblačilo, ki ga bode čez leto nosila.  Vernejo se sopet tičice, staro verbo prijazno pozdravljaje ;  zapojejo tudi mar-siktero pesmico od tujih dežel, ki so jih vidile o zimskem popotovanju.  Verba jih pazljivo posluša, pa vse v svojem sercu hrani in ne pove, kaj da so tičice pele. — Tudi veseh fantje priskakljajo k verbi in jo gledajo. Kaj pa hočejo otroci od stare babice?   Piščalke bojo delali, piščalke, ki ne veljajo mnogo, pa vendar še pojejo dosti dobro. Srečna mladost! Igrajo na njih, ne poznajo nobenih not in vendar gre vse brez pogreška  —  ima vsak naj boljšega mojstra: cisto serce ! —
117
Isterska narodna pesem.
(Poslal J. Voleié.)
Imela je majka jedinu hdericu; Tri leta njoj ime zibirala, Zibrala njoj zlato materino. Kad je zlato njoj na dobu došlo, Zlato bi se rado uženilo; Al' je majka neće nikom' dati, Leh ju derži dvoru za lipotu. Prosil ju je Buje Zelenciću, Njemu ni je htela majka dati. Oni su se mucec rukovali, Rukovali i persteuovali.. I ju pride pitat kraljić mladi; Njemu ju je majka obećala, Eukovala i perstenovala. Šece zlato v devetu kamaru, JMi I berzo napiše pismo malo,     j,^ I^ga šalje Buju Zelenciću : „Zeni se ti, kamo j' tebi drago; Mene j' majka za drugega dala, Rukovala i perstenovala." Seče Boje s kamare v kamaru, I napiše berzo pismo malo, I ga šalje zlatu materinu: „„Ženi se ti, kamo j' tebi drago! Zame j' postelj 'z drevena kasela.
A ljubcica ta cerna zemljica.*"* — Mlađi su se berzo izkantali. — Kada gredu, da te se ženiti, Sprogovori zlato materino: „Nepasujmo po ten ravnen polju, Leg pasujrao skroz Bujeve dvori.** Pred Bujevin đvoron lepa murva. Pod njun sedi Bujeva majčica. Pod njun sedi, ter se lipo plače , I zapita zlato materino : „Aj ča van je, Bujeva majčice?" „„Buje mi je na smertnoj postelji." „Boga vami, Bujeva majčice! Bi se moglo Buja pojt' viditi?" „„Hodi zlato, zlato materino!"" Kada priđe pred Bujevu postelj, Mi zaplače zlato materino. I upita Buje Zelenciću : „Ca mij', majko, hišu promočilo ?" „„Nije, Buje, hiša promočila, Leh su suze zlata materina."" I govori:  „„Tužna budi majka. Ka razputi milo od dragoga ! '* " To izusti i dušicu pusti; I ju pusti zlato materino.
Glasnik literarni.
* 8lik& iz domaćega života slavonskog naroda i iz prirode, s dodatkom slavonske pučke sigre. Od Mijata Stojanovića. V Zemunu 1858. — Pod tem naslovom je pred nedavnim ua svitlo prišla nova knjiga, ki se po svojem zanimivem in pođucnom obsegu posebno priporoča jugoslavenski mladini. Eazpada v troje razdelov; v pervem nahajamo „slike iz domaćega života našega slavonskoga naroda'* 20 na Številu; V drugem y^slike iz prirode'^ 27 obrazov in v tretjem „pucke sigre^ (igre), kterih se nam tu 16 popisuje. Vsi obrazi so naslikani prav verno in živo, da jih bo gotovo vsakdo z veseljem prebiral. To velja posebno o slikah, zapopadenih v 1. in 3, razdelu, ki so zanimive za vsakega Slovena, Jezik je prav čist in gladek, tudi pravilen, razun nekoliko napčuo rabljenih instrumentalov po predlogih, za kterimi se pravilno stavi mestni sklon ali lokal, p. jo gorami i dolinami itd. Knjiga prav Čedno tiskana, šteje VIII + 173 strani v osmevki. Velja 36 kr. sr. ali 63 kr. novega dnarja. *) .
*) Kdor si želi to zanimivo knjigo nakupiti, naj se oglasi za-njo pri vredništvu Glasnika ali pri spisatelju samem, c. k, nadučitelju v Zemuna (Šemlin).
118
* Lepa zbirka narodskih pripoveđek, ki jih je izdajala Božena Nemcova pod naslovom ^Slovenske pokadky a povesti,^ jo ravno z 10. zvezČikom dokončana. Komur so znane prejsne dela te sloveče pisateljice na polju narodske literature, gotovo bode željno segel tudi po teh prekrasnih cveticah prostonarodne poezije slovenskega ljudstva na Ogerskem. Vsak zvezČek velja 8 kr. sr. Priporočamo jih tudi Slovencem ; vsaj so pisane tako priprosto, da jih bo umel vsak omikan Slovenec. V Celovcu se dobivajo v Leonovi kujigarnicl.
* „Lumir" naznanja, da je prišla v češkem jeziku na svitlo nova knjiga, ki bo gotovo všeč A'sera kmetijskim gospodarjem in obertnikora. Naslov jej je: „Na vesnici aneb Americane v Nemcih— či v Cechach, jak se libi. Ta koristna knjiga, ki sta jo poleg Hermana Jaegra F. S. K. in V. F. za češko ljudstvo izdelala, se priporoča po svojem krat-koČasnem in podučnem zapopadkn vsem, kteriin je mar povzdiga kmetijskega gospodarstva. V lepše razjašnjenje je pridjanih tudi nekoliko obrazov, — Gotovo bi se mu splačal trud , kdor bi htel to koristno knjigo tudi za slovenske gospodarje prav po domaČe izdelati.
* ,,Sedraica'' piŠe: Naš znani pesnik g. Jovan Jovanović je sopet presadil v književni vert (serbski) lep cvet iz tujega sveta. On je prestavil epiško pesem slavnega madjarskega pesnika A. Petefija „ Fi-téz Jänos'-'. Častiti g. E, Čakra jo namerja na svoje stroške izdati.
* G. H. Pavlovic je preložil v serbski jezik „Življenje Aleksandra velikega^ od G. Curtia Rufa. Ta prevod se tiska v jugoslavenski tiskarnici Andrićevi na Dunaju.
* V tiskarnici polskega „Czasa" v Krakovu se natiskuje kaj imenitno delo potopisno, namrcČ: r,Opis podrózy do Avstralji i pohytu tamze od r. i852 — 56". Spisatelj tega dela, g. Sev. Korzelinski, ki je živel štiri leta v teh krajih, si je pridobavil mnogo zanimivega gradiva za svoje delo.
* G. Teof. Klonowski, učitelj na učiteljskem semenišču Poznanj-skem, izdaja — kakor piše „dziennik literacki" — imenitno delo:„Z&zbr piešni z melodyami, v košciele rzymsko -katolickiem od najdawniejszych czasow uziiuanych^. V predgovoru pravi, da je skerbel posebno za to, da jih moro podajati v izvirni, nepokaženi prostoti. Celo delo, ki izhaja v mesečnih zvezkih po 30 kr., bode obsegalo blizo 400 pesem,
* G. Dr. Jan Palacky, docent na vseučilišču Praškem, daje svoj izverstni „vSeobecny vedecky zemepis^ tudi v nemškem jeziku na svitlo. Pervi zvezek, ki je ravno izšel pod naslovom „Allgemeine Geographie" govori o otokih afrikanskih. Posvečen je gg. prof. Höflerju in dru Gumprechtu,
* L. 1857 je na Ruskem prišlo na svitlo 1425 izvirnih del in 201 prevod; 28 časopisov je jelo na novo izhajati; vseh vkup jih je torej 129. V Polski so je izdalo 564 knjig, samo za 20 veČ kakor predlanskim, na Ruskem samo za 2. Po tem takem so se časopisi najbolj pomnožili.
119
•m     vup    ßiagßij^ J2 (lomacih in tujih krajev.   "«f>
h Taraidina. M. Kračmanov. —¦ Slišal sem dalje še te le pripovedke od Varaždincov o vilah :
a) Jedeu pi-incez imel jo čer, pak je dal glas, da, koj bu njegve svinje pasel tak, da mu nijedna ne bu falila, njemu buju dal za ženu. A jeden človek imel je tri sine, pa taj naj stareŠi je rekel svoji materi: mama izpec'te mi vi kruh, da idem svinje past, pak bum imel onda princezovu čer. Ona mu speČe i on je onda odišel, pak je došel v jednu šumu. Onde je počel kruh jesti. Došla je jedna ženska, bela kak sneg, k njemu, to je bila Vila, pa ga je zaprosila , da ji naj da kruha malo, a on ji je rekel : ti tepica, čekaj ti mene, kaj ti misliš, da sem ja tebi donesel, da bus ti jela? samo ako oČeš, dam ti s palicum po pieci', samo ako ne odideš. Onda je ona odišla i on je odišel dalje, pak je došel k tomu princezu. Onda je išel svinje past i pasel je celi dan. Na veČer je došel dimu svinjami, a princez je išel brojit svinje. Jedna mu je falila. Onda mu je rekel princez: a, tebi ju ne dara, kajti nisi 'se svinje dotiral s paše. Onda je tak išel i drugi brat, i on je akorat tak doŠel v Šumu i jel je, pak je došla k njemu takaj Vila i prosila ga za jesti, nu on ji ni dal, i baš tak je 'se se ž njim dogodilo, kak i s prvim : svinje je pasel, jedna mu je falila i njemu ni dal onda princez svoje čeri. Onda je išel naj mlajši brat, pak je rekel materi si: mama, izpec'te meni kruh, idem ja vezda svinje past, more biti bn meni dal čer. Onda mu je rekla mati; a hodi, tepče nekakovo, ti biju dobil ! ovi ju nisu dobili, ne da bi ju ti. Onda je pak rekel materi : ej, dajte mi dajte izpečte. Mati mu je rekla: ja nemam mele, da bi ti iz-pekla, nego ako očeš iz posej i iz tropin. Onda ji je rekel: slobodno. Ona mu je onda izpekla i odišel je. I on je došel vu šumu, pak je sel i kruh je počel gledati, pak si je mislil : a bože, gdo bi ga jel ? Onda je na to došla Vila, pak mu je rekla: čuješ ti, daj ti meni malo kruha. On ji je rekel : ah, moja draga, kak bi ti ga dal, vidiš, ja ga sam ne morem jesti, ne da bi ga ti mogla. Onda pak mu je ona rekla : daj mi daj. Onda ji je dal. Ona je jela. Gđa seje najela, onda mu je rekla: ja znam kam ti ideš, ti ideš k princezu svinje past, i znaš kaj ? Da tam dojdcš, ti se pogodi ovak: saki dan hleb kruha i tri sire i devet po-ženci rakije. On se je tak pogodi! i išel je svinjami na pašu. Gđa je pasel, došel je k njemn pozoj z đvemi glavami, pak mu je rekel : ja te bura pojel. DeČko mu je onda rekel : a ne buš me ne , ja imam dosta sira, kruha i rakije. Pozoj pak mu je rekel : a to ti je to dobro za me, toga ti ja veČ dugo nisem jel. Onda mu on da jesti i piti. Onda se on tak napil, da je pijan bil i zaspal je. Onda si je ov dečko mislil: ah bog moj, kaj bi ja ve napravil? bum ga zaklal. On si je kosturu nabru-sil, čerevo mu razporil, pak je našel vu njem kufren kluč. Tak je i drugi dan došel k njemu drugi pozoj s tremi glavami, i ž njim je tak napravil kak i s prvim, a vu njem je našel srebrni kluč. I tak je. do^
12p
Sei tretji dan k njemu pozoj šestimi glavami, i on se je napil pak zaspal. Onda je i njemu čerevo razdrapal s kosturicum i vu njem je našel zlati kluč. Onda je išel tretji dan dimu. Princ je išel svinje brojit i bile su 'se. Onda je išel dečko Četvrti dan na pašu, pak je na paši okolo jedne pečine nekaj iskal, pak je našel vrata kufrena. Onda je ona kufrenom kluČom odprl ; pak je videl srebrna, onda je ona odprl ; pak je videl zlata, onda je i ona odprl. Ondi pak je bila jedna hiža, vu hiži stol, na stolu palica. Onda je z onum palicum vudril po stolu i, kak je vudril, taki su došli dva pak su ga pitali: kaj zapovedate go-spone? Onda on ni znal, kaj drugo reČi, neg je rekel: na vrt bi rad išel. Onda je odišel na vrt, pak si je vtrgel dve rožice zlatu i srebrnu. Onda je odišel dimu. Pred njega je došla princezova či, pak mu je rekla : Čuješ, dragi, daj mi ove dve rožice. Onda ji je on dal, ona mu je pak rekla: znaš ti kaj? zutra ti budu došli gosponi sakojaki k nam, onda koj bu skočil prek našega grada s konjem, on bu moj muž. Onda ji je on rekel: a naj skačeju, ja nečem skakati. Drugi danje on pak išel past svinje, pak je išel vu pečinu v onu hižicu pak je po stolu vudril. Onda su došli ova, pak su ga pitali: kaj zapovedate? On je rekel jednoga konja srebrnoga mi zribtajte i dopeljajte. Oni su mu zrihtali, on je zajahal i odišel je gradu, pak je samo skočil prek njega i prsten je zel ji z ruke. Onda je pak odišel nazad k svinjam pak je odpeljal nazad konja. Onda na večer išel je dimu, pak je rekel doma: vidiš, kak me prst boli, kajti sije zvezal s canjkum prsten na prstu. Onda mu ona rekla: čekaj ti, idem ja, naj ti doktora do-peljaju. Onda on pak je išel gosponii pak je rekel : vidište, to su prsteni, koje sem ja nji zel. Onda mu je moral princez čer dati, pak je bil srdit pak je rekel; ite ve v koteč spat. Oni pak su onda došli vu onu pečinu. Onda je vudril s palicum po stolu, pak su došli dva i pitali su ga: kaj zapovedate? Onda je rekel: kočiju i četiri konje. To su mu napravili i dopeljal se je k princezu. Princez je to videi, da se voziju oni dva, pak je dal gosti napraviti i to takove gosti, da ni bilo kam vilic zabosti.
U Yalenja na Štirskem mesca septembra. P. J. Vijanski. — Mili Glasnik ! Dolžen sem ti vže mnogo dopisov, pa vsaj ti jih dosti pošiljajo iz drugih krajev pridne slovenske bČelice. Ne zameri torej, da ti bolj po redkem dopisujem. Kedar ti sreča prinese 600 vernih in marljivih ovčic, da boš mogel se vsak teden glasiti, tedaj ti hočem tudi jaz večkrat kaj povedati. Danes ti naznanjam, da sem hodil po slovenskem Štirskem in sem slišal in nabral marsikaj narodnega blaga. Ako hoČes od kmeta kakšno povedko, kratkočasnico ali izreke pozvedeti, stori ž njim prav po domaČe ; to se kmetu dobro zdi in on se ne sramuje več pred gosposko suknjo. Tega sem se prepričal na potovanju un dan v neki kerčmi, kjer je bilo 12 flosarjev ali veslarjev okoli mize. Pozvedel sem več izrekov in dve narodni povesti: edno o „Ježeku", drugo o ^cesarju in kmetu." Ako jih, dragi Glasnik, želiš imeti, ti jih
121
pošljem o priložnosti. *) Tudi na božjih potih se zve mnogo narodskih reči. Bil sem letaš pri sv. Križu pri Belih vodah, kamor iz vseh krajev vsako leto Slovenci romajo, in sem čul, kako je pripovedoval na večer nek Kranjec iz okolice Litijske povedko, „o tatu, da malo takih," ktero je uže g. Cestnikov po Novicah razglasil. Kranjec jo je pravil nekoliko drugače, kakor smo jo v Novicah brali, in je še povedal od tatovih bratov, namreč „o mašniku, da malo takih in o krojaču, da malo takih." Morebiti nam kdo celo povest povedati zna? — Na, mili Glasnik, še nekoliko izrek in pregovorov: 1. Nisem voda ne krop, pravi Slovenec, ako no ve, pri čem je, ravno toliko, kakor: nisem kuhan ne pečen. 2.) Tvoja glava tvoj svet, se reče, ako kdo za svet popraša, pa mu ga dati nočeš ali ne znaš. 3.) Vsaj imaš glavo na pravem ročniku, se pravi toliko, kakor: vsaj si sam dosto pameten. 4.) Perva ljubezen drugo uj é. 5.) Mlad herbet lupi, star piti kupi. 6.) ßopoCe ko klopotec, pravi dostikrat mož od svoje besedljive žene. Sedaj šče par drugih reči: Ako kdo srečo ima pri kovi reČi, pravijo „ta ima žabo v aržetu," kajti mislijo, da žaba je velika copernica. Otrokom, ki se umivati nočejo, pravi mati: „Ce se ne boš umilo, bode angelj vodo za teboj vergei." Človeku, ki srečajocega ne pozdravi s „Hvaljen bodi Jezus Kristus" ali tistemu, ki na ta pozdrav ne odgovori, pravijo: „Ta je Boga v župi snedel!" In tako je še veliko takih izrekov in misel. Vse bi se naj omenile, kajti tudi take stvari pripomorejo dosto k spoznavi naroda. Z Bogom za danes, dragi Glasnik! Glasi se vedno krepko in veselo!
Iz Alaribora, mesca avgusta. J. M. (Konec.) Ko je bila dana Bogu čast in hvala, so se učenci podali nazaj v gimnazij. Na dvoru se zversté v trume, kterih je vsaka imela svojo zastavo. Spredej se postavi banderaš s krasno ovenčano zastavo cesarskih barev. Dalo se je znamnje in mestna banda je zaigrala dijaški marš, kterega je nalašč za ta praznik iz raznih dijaških pesem zložil R. Kvas, sin gospoda K. Kvasa, učitelja slovenščine na Graškem vseučilišču. Sereno so stopali mladi junaki po taktu krepke godbe, za njimi pa marsikteri sivolas starček z leskečo taško (svetinjo) na persi!), ktero je bi! prejel pred 40 ali še več leti kot marljiv učenec mariborskega gimnazija. V lepem redu so se podali vsi učenci in gosti, učitelji in vradni gospodi v krasno okiučano sobano v grad visokorod-nega grofa g. Brandisa. Tu je bil že zbran bogat venec mariborskih krasotic, ki so s svojo pričujočuostjo povikševale prazničnost današnjega dneva. Ko je bilo vse na svojem mestu, je stopil vodja giranazijalni, g. Adolf Lang, pred zbrano množico. V izverstnem govoru je povedal zgodovino gimnazije, je ob kratkem opomnil zasluge njene v minulem stoletju, in pokazal nalogo iičilišča tudi za Čase prihodnje. Zadnjič se oberne k abiturientom, jih goreče opominja njih lepega poklica, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo v prihodnjem živlenju. Zdaj izreče v imenu
*) Prosimo,
I22
gimnazije serčno hvalo vsem dobrotnikom in sklene svoj govor. Glasna pohvala je zadonela iz ust vseh pričujočih slavnemu govorniku.
Zapela se je potem lepa nemška pesem: „das Gebet" iz spevigre „das Nachtlager in Granada* in na to stopi abiturieut J. Pajk na leco in dokazuje v latinskem jeziku potrebo in korist klasičnih jezikov; prav dobro se je obnesel. Zapeli so zdaj učenci slovensko „Zvo-nikarjevo" in besede mične pesmi: i
„ Zvonovi zvonite Nedeljo znamte   .
Gospod ne pozabi Placüo deU.«
so bile kaj pomenljive in se prav prilegale plačilnemu dnevu. Iz mar-sikterih nježnih ust se je ukradel vzklik: Oj prekrasna pesem! Zapela se je potem nemška pesem: „Des Jägers Abschied vom Walde." Krepko in moško se je glasila.
Začel je zdaj deklamirati abiturient Jož. Sue slovenski epilog, ki ga je zložil naš slavni Terstenjak. Moška postava mladega govornika, čisto in natančno izgovarjanje, in pa čutljivi naglas so pridobili govorniku občno pohvalo. Pokazal je živo, kako lepo in dostojno se da govoriti v milem našem jezikii.
Ko je mladi govornik stopil z lece, se je krepko in živahno zapela junaška: „Ustanimo, zarja vstaja!" Kakor strel je vse nazoČe neko čudno navdušenje spreletelo in „Bravo", „Zivio" se je čulo iz geri, moških in ženskih. Neki gospod mi je potem rekel, da je ta pesem izmed vseh naj bolj elektrisirala in dopadla. PaČ živa potreba je, da večkrat pokažemo našim sosedom, da imamo tudi mi mnogo lepih in izverstnib reči. Po ti se je zapela štajerska narodna: „Hoch vom Dachstein her" in potem je abiturient Fr. Zeitler govoril sprelep nemšk epilog, zložen po gospodu voditelju A. Langu. Zapeli ste se še dve nemški pesmi : „Auf der Berge grünem Saum" in „Der kleine Rekrut."
Zdaj so se jele deliti darila pridnim učencem ; in slovenskemu domorodcu se je serce v persih smejalo veselja, da so skoro sami Slovenci bili z darovi obdarovani. Darila za naj marIjiviše v Štajerski zgodovini sta prijela Slovenca SvarSnik in Matevžic, darilo pa za naj boljšega v geršČini si je pridobil osmošolec J. Pajk. Ko so darila bile razdeljene, se je zapela cesarska pesem pred podobo presvitlega cesarja, in slovesnost je bila končana.
Da bi pa spomin tega imenitnega dneva vedno ostal in žlahten sad rodil, je naš visoko spoštovani vodja vstanovil društvo, kterega namen je, uboge pa pridne uČenČike našega gimnazija podpirati, in glej čudnega blagoslova iz nebes ; še nista skoro pretekla dva mesca in že je kapital narasel čez 1000 goldinarjev. Obresti se bodo vsako leto obračale v podporo revnih, pa pridnih učencev. PaČ je to živa potreba za naš gimnazij, ker morajo dostikrat naj bistrejše glavice zavolj revščine zapustiti šole.
123
Še drugi spomenik se ]e postavil temu dnevu; letasnji gimna-zialni program je mnogo obŠirniši in zanimiviši, kakor je bil druge leta. Obsega na skoro 12 polah mnoge lepe spise v nemškem, latinskem pa tudi v slovenskem jeziku, kar bo gotovo vsakega razveselilo.
Pri Častni gostiji, ki jo je napravila mestna srenja na svoje stroške, so se napivale mnoge zdravice; in vselej je zadonel germeč „živio" ali „vivat" po prostorni izbani. Še le blizo sedme ure na večer so po-razšli gosti, vsi veseli lepega praznika. PaČ je bil to lep in živ dokaz, da Mariborčani spoznajo ceno in važnost gimnazija za svoje mestice, kte-remu se od dneva do dneva obeta lepŠa in srečniša prihodnost.
Od zgodovine gimnazija, statistike in uka slovenskega prihodnjič; zakaj bati se mi je, da sem davno že preobširen v svojem popisu.. Z Bogom! ,f
k Reke 1. septembra. J. Bile. — Končali smo 31. preteklega mesca tudi na reški gimnaziji šolsko leto. Po slovesni peti maŠi in zahvalni pesmi je bila delitev šolskih daril in govorilo se je v štirih raznih jezikih. Pred delitvijo je bil kratek ali zelo lep latinsk in nemšk govor, po delitvi pa hervašk in lašk. Govoril je hervaški sedmošolec Kenard Badoviuac prav ginljivo in milo prevod ruske ode „Bog". Ta prekrasna pesem je vse poslušavce silno genila. Cesarjeva pesem je končala slovesnost. Veselilo nas je brati in slišati, da so skoraj na vseh slavjanskih gimnazijah tudi domači govori bili. Bog daj, da bi se prihodnje leto tudi tam, kjer se letos v domaČem jeziku govorilo »i, napravili domači govori. — Lotos je bilo na reški gimnaziji 93 uČencov, vsi skoraj so Slavjani. Res škoda, da je na ti dobri gimnaziji le tako malo UČencov. Že zavoljo jezikov jih bi moralo kaj več biti. Naj bo toliko   za danes dosti, drugikrat bom kaj več povedal. —
Iz Ljubljane, 24. septembra. G. ¦—Novo šolsko leto se bo kmalu pričelo. Imeli bomo zavoljo velikega števila uČencov štiri verstnice v spodnji gimnazii; razun vodja bode učilo 9 pravih in 9 namestovavnih učiteljev; med njimi tudi mlada za učenost in domače stvari enako vneta gg. F. Kermavner in T. Radič. — Kakor lani bomo imeli tudi letos prostonarodne predavanja za učeni in neučeni svet ljubljanski. Upamo, da bodo privabile več poslušavcov kakor lansko zimo, ko se je govorilo skoro le za posamezne verste našega učenega sveta. Naj si torej govorniki izberó snovi, ki so umevne blizo vsemu le nekoliko izobraženemu ljudstvu. — Kakor Vam je znano, je slovenskega koledarja za leto 1859, ki ga izdaja knjigar Giontini, priredil za natis naŠ nevtrudljivi pisatelj P. Ricinger. Obsegal bo na štireh polah mnogo v vsakdanjem življenju potrebnih reči, ob enem pa tudi več zgodovinskih in kraj opisnih Čertic in drugih drobtinc, ki se bodo gotovo prikupile našemu ljudstvu. — Velika pratika za 1859, ki jo sestavlja g. vrednik Novic, je že prišla na svetlo. Posebno jo priporoča domači poduk o starem, iu novem denarj;;, ki ga je zdaj treba kmetu iu gospodu.

* „Lumir" piše, da se bo 3. listopada na Dunaju obhajala velika slovanska beseda. Povabili so tudi izverstnega pevca Lukesa, kteri bode sopet prednašal nekoliko narodnih pesem, ki so bile v prejšni besedi s toliko hvalo sprejete.
* „Podunavki" se piše iz Beograda, da se bo tamošnja obert-nijsko - kupČijska šola na novo vredila pod imenom ^^Trgovacka Skola^. Predavalo se bo v nji: verozakon, serbski in laški jezik, kupčijska aritmetika, zgodovina in zemljopis tergovine in domovine, kemija in tehnologija, poznavanje robe, narodno gospodarstvo, zakonodavstvo kup-čijsko, obertnijsko in menično, pravo mednarodno, krasopisje, stenografija, povestnica iznajdb in enciklopedija umetnijska. Učbni pripomočki dijakom bodo : biblioteka, zbirka razne robe, aparati fizikalni in tehno-logiČni, kemični laboratoriji, zbirka dnarna in praktični komtoar. „Ovako bogato zavedenje — pravi Podunavka — biće za naše otečestvo od velike polže i podpuno zaslužuje, da i ono stranski roditelji na isto vnimanje obrate."
* V šolskem letu 185819 bodo na Dunajskem vseučilišču sledeče predavanja, ki se tičejo slovanske filologije in slovanskih jezikov. Prof. Miklošič bode razkladal 1. staroslovensko chrestomatijo, 2. najstarše zgodovinsko spomenike Serbov in 3. bode enkrat v tednu tudi govoril o staroslovenskih fevdnih besedah. Prof. Sembera bode prednašal v pervem polletju češko slovnico, v drugem bo razlagal staročesko literaturo s praktičnimi vadbami v Češkem slogu. Prof. Kawecki bode citai o polski slovnici s praktičnimi vadbami in prof. Zaleski je oznanil skladoslovje ruskega in rusinskega jezika in zgodovino novejše ruske literatui-e.
* „Narodne Novine" dajejo na znanje, da je odbor narodnega kazališča v Zagrebu razpisal tri cene za igrokaze horvaške in to 1. za najlepšo izvirno viso dramo brez obzira na predmet in obliko —• 300 gld. sr.-, 2. za najlepšo narodno žalostno ali veselo igro iz domaČega ali jugoslovenskega življenja — 200 gld. sr. in 3. za najboljšo prestavo enake igre — 100 gld. sr.
Imenik, častitilt g. s* naroenikov.
269. O. S. Merk, guard. v Nacaretu; 270. E. Polak, dek. v Leskovcu; 271. A. Guzaj, kpl. v Konjicah ; 272. A. Gobane, gornijski oskerbnik na Bistrici ; 273—75. D. Dežman, kustos, Dr. J. Zupane, c. k. notar in H. Haufen kupe. v Ljubljani; 276. J. Piuk, kur. pri sv. Magdaleni; 277. Francišk. samostan v Ljubljani; 278—79. J. Kutnar, dek. in M. Vodir, kpl. v Kerkavcah; 280. M. Zimmermann, fajm, v Graciščah; 281. F. Kočevar, račun, uradnik v Zagrebu; 282. J. Hiti, kpl. pri sv. Trojici; 283. F. Kutar, fajm. pri sv. Lucii; 284. J. Krušic, kpl. v Št. Vidu; 285. J. Durjava, kpl. v Deskli; 286. F. Klobasa, kpl. pri sv. Jurju; 287. J. Golob, kpl. v Predosljih; 288. V. Kebemik, kram. v Št. Mihelu; 289, V Plemel, lok. v kor. Beli; 290. F, Cernile, uon, na Jesenicah. (Dalje.)
Natisnil Janez Leon v Celovcu,