Dean Groff 85 Strokovni Ëlanek ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI PREDSEDOVANJU SVETU EU ORGANISATIONAL APPROACH TOWARDS THE PREPARATIONS AND IMPLEMENTATION OF SAF TASKS IN THE SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY P O V Z E T E K Slovenska vojska aktivno sodeluje pri nastajanju in oblikovanju Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) na vojaškem podroËju. Nacionalni predstavniki so vkljuËeni v delo odborov in delovnih teles, ta vloga pa se je med predsedovanjem še poveËala s predsedovanjem dvema odboroma in eni delovni skupini. Dejavnosti so potekale na Svetu Evropske unije, veliko pa tudi v Sloveniji, kjer so se udeleženci zasedanj poleg vsebin seznanjali tudi z državo ter z njeno obrambo in vojsko. Poleg tega, da je bila Slovenska vojska eden kljuËnih nosilcev logistiËne podpore na ravni države, pa je izvajala tudi operativne naloge zaradi potreb varovanja dogodkov s povišano stopnjo ogroženosti. Velik pomen pri dogodkih predsedovanja sta imeli organizacija in logistiËna podpora, saj se obiskovalci zasedanj veËkrat spomnijo gostoljubja in organizacije kot pa vsebinskih vprašanj z zasedanj. Kljub nevojaški naravi nalog je Slovenska vojska te opravila profesionalno in v zadovoljstvo tako gostiteljev kot gostov. Skupni rezultati, ki so doseženi med predsedovanjem Evropski uniji, so ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 86 dokaz, da lahko z usklajenimi napori opravimo še tako zahtevne naloge. K L J U » N E B E S E D E Predsedovanje EU, Evropska varnostna in obrambna pol i t ika, naloge SV v sklopu predsedovanja EU, log i s t i Ëna podpora predsedovanju Svetu EU. A B S T R A C T While the Slovenian Armed Forces are actively involved in the development and creation of the European Security and Defence Policy (ESDP) in the militar y field, national representatives are also included in the work of committees and working groups. During the presidency, the leadership of two committees and a working group expanded this role. Apart from the activities at the seat of the European Union Council, a lot of events took place in Slovenia, which helped the participants of the sessions to get familiar with the state, its area of defence and its Armed Forces. One of the main logistic actors on the state level were the Slovenian Armed Forces, which also performed operational tasks for security assistance at events involving a heightened threat level. All this is important for the image of Slovenia as a host, since participants of the meetings often remember the hospitality and the organisation, rather than the thematic matter of the sessions. Despite the non- militar y nature of the tasks, the Slovenian Armed Forces performed them professionally, and were greatly praised by the hosts as well as the guests. Common results, attained during the EU Presidency prove that the most demanding tasks can be implemented through concerted effort. K E Y W O R D S Slovenian EU Council Presidency, European Security and Defence Policy, tasks of the SAF during the Slovenian Presidency, logistic support to the Presidency. Dean Groff 87 UVOD Slovenija je v prvem polletju 2008 predsedovala Evropski uniji kot prva izmed držav, ki so vanjo vstopile po letu 2004. Za dvomilijonsko državo, ki je vodila skupnost 27 držav Ëlanic in skoraj 500 milijonov ljudi, je bil to, po mnenju nekaterih opazovalcev, najpomembnejši zunanjepolitiËni projekt po osamosvojitvi. Predsedovanje skupnosti evropskih držav, nekatere od njih v skupnosti živijo že veË kot 50 let, je bilo za dvomilijonsko novo Ëlanico veliko priznanje in poseben izziv. Predsedovanje Evropski uniji (EU) je bilo med drugim tudi nacionalni izziv v organizacijsko-logistiËnem smislu. Slovenska vojska (SV) je med predsedovanjem opravljala veliko nalog, kar je zahtevalo natanËne in uËinkovite priprave, usklajevanje ter vodenje. Vloga, ki jo je imela SV pri predsedovanju EU, je bila veËstranska in je vkljuËevala veË nalog, tako vsebinskih kot tudi logistiËnih, organizacijskih, operativnih in protokolarnih, kar dokazuje vsestranskost projekta. Dejavnosti so se izvajale na državni ravni in v okviru Ministrstva za obrambo (MO). SV je izvajala logistiËno podporo pri dogodkih v sodelovanju z vladnimi službami in Sekretariatom za predsedovanje EU (SPEU), hkrati pa je izvajala program predsedovanja v okviru MO, kjer je bila pristojna za vojaške vsebine EVOP, izvajala dogodke SV in sodelovala pri dogodkih MO. »lanek opisuje dejavnosti med pripravami na predsedovanje in predsedovanjem ter organizacijske dosežke SV, ki so omogoËili uresniËitev zastavljenih ciljev v projektu predsedovanja. Vsebina izhaja iz praktiËnih izkušenj avtorja Ëlanka, ki je usklajeval dejavnosti v SV, vodil koordinacijski center Generalštaba Slovenske vojske (GŠSV) za predsedovanje EU ter bil povezovalni Ëlen med SV in drugimi sodelujoËimi na državni ravni. ORGANIZACIJA NA»RTOVANJA IN PRIPRAV KOT KLJU» ZA USPEH PREDSEDOVANJA Naloga, ki jo je dobila SV, je bila pravoËasna priprava sistema, po katerem je mogoËe voditi predsedovanje znotraj SV ter pol leta uresniËevati cilje po doloËenem Ëasovnem naËrtu. Na zaËetku predsedovanja je bilo za SV bistvenega pomena opraviti in pravoËasno zakljuËiti celovite priprave in pripraviti seznam ustreznega kadra, kar je bil pogoj, da bo sistem na dan prevzema predsedovanja pripravljen za delovanje. V tem smislu so bile priprave ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 88 zelo pomembne, skoraj tako kot predsedovanje samo. Pri tem je bilo zelo pomembno, da so vsi razumeli zahtevnost nalog, ki niso bile tipiËno vojaške. Jasnejše naloge SV so se zaËele kazati med splošnimi državnimi pripravami leta 2007. Na zaËetku je bilo znotraj MO in SV treba doloËiti podroËja, temeljna za izvajanje predsedovanja, in se podrobneje seznaniti z vsakim od njih. To je bil temelj za postavitev ciljev, rokov in opredelitev konceptov ter rešitev za doseganje ciljev. Vzporedno z opredelitvijo podroËij in ciljev priprav je bilo treba pripravljati zamisel o naËinu izvedbe predsedovanja, da bi lahko priprave potekale v pravi smeri, predsedovanje pa temeljilo na ustreznih podroËjih. SV je opredelila štiri podroËja predsedovanja: za vsebinski del iz programa predsedovanja sta bila pristojna GŠSV in VOPRE1, dogodke SV so organizirali GŠSV in PDRIU2 ter enote SV, logistiËno podporo je omogoËalo Poveljstvo za podporo, operativno delovanje enot pa je vodilo Poveljstvo sil. KljuËni izziv med pripravami je bilo opredeljevanje rešitev po posameznih podroËjih v SV, hkrati pa vkljuËitev SV v sistem predsedovanja na državni ravni. To je zahtevalo tesno sodelovanje in dobre odnose z drugimi udeleženci v projektu, ki so v najveË primerih poznali vojsko v drugaËni luËi. Iskanje organizacijskih rešitev je potekalo vzporedno na razliËnih ravneh in po razliËnih podroËjih. Vse to je zahtevalo podrobno spremljanje poteka priprav ter usklajevanje in izboljševanje aktivnosti skladno s spremembami na višjih ravneh in pri drugih udeležencih. V zgodnji stopnji priprav je še malokdo razumel pomen naloge, kar je oteževalo uËinkovito odzivanje na novonastale potrebe in spremembe. Naloge SV so bile med seboj vsebinsko loËene in so zahtevale vkljuËevanje razliËnih profilov ljudi in enot. Hkrati so zaradi doseganja skupnih ciljev zahtevale centralno vodenje in povezavo na najvišjih ravneh, kar je bil pogoj za doseganje ciljev po enotnih merilih. Vsebinski del, ki je potekal na MO, se je pripravljal v Bruslju in v domovini ter zahteval sodelovanje z nosilci in ustvarjalci nacionalne politike na podroËju EVOP. V povezavi z vsebinami iz programa predsedovanja so potekale priprave tudi za dogodke v Sloveniji, s katerimi je SV predstavljala cilje in prednosti predsedovanja ter izvajala svojo promocijo v mednarodnem okolju. VkljuËevanje enot SV je predstavljalo obliko operativnega angažiranja v miru in zahtevalo poseben pristop k pripravam, kar 1 Vojaško predstavništvo pri stalnem predstavništvu v Bruslju. 2 Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraæevanje in usposabljanje. Dean Groff 89 ni imelo neposredne zveze z vsebinskimi pripravami. Pri logistiËni podpori dogodkov, ki so v Sloveniji potekali na državni ravni3, nosilec je bil SPEU, je SV izvajala veË nalog. Predvsem prevoz delegatov in udeležencev zasedanj je bila naloga, ki ni tipiËno vojaške narave in za katero se je morala SV posebej pripraviti v varnostnih, protokolarnih in organizacijskih pogledih. Priprave SV so hkrati potekale na vsebinskem, organizacijskem in logistiËnem podroËju. Naloge za priprave na predsedovanje so bile razËlenjene v Direktivi za izvedbo priprav SV na predsedovanje EU, kjer so jasno opredeljeni cilji in izvedbene naloge za vsako posamezno podroËje. Glede na pomen aktivnosti je bilo bistvenega pomena izbrati in pripraviti ustrezne kadre. S kadrovskim naËrtom Vlade ni bilo za MO odobrenih dodatnih zaposlitev, zato je bilo treba nalogo opraviti z obstojeËimi kadri. Najprej smo predvidevali, da potrebujemo v SV 500 ljudi, in sicer 50 za vsebinski del, 25 za dogodke, 425 za logistiËno podporo. Poleg tega je bilo potrebnih od 300 do 500 oseb za operativno angažiranje (število je bilo odvisno od razmer, med pripravami pa težko toËno doloËljivo). Na vsebinskem podroËju so priprave potekale znotraj MO, vodila jih je koordinacijska skupina za priprave na predsedovanje EU. Po eni strani so se pripravljali kadri, po drugi pa vzpostavljali procesi in odnosi ter doloËala vsebinska težišËa iz programa predsedovanja. Ljudje, predvideni za vodenje razliËnih nalog med predsedovanjem, so se usposabljali v veË institucijah in na veË podroËjih: ‡ usposabljanje na Upravni akademiji Ministrstva za javno upravo, kar je omogoËalo spoznavanje splošnih vsebin o EU in lastnostih predsedovanja EU, ter priprave za vodenje delovnih skupin, sestankov in nacionalnih delegatov; ‡ usposabljanje na Evropski varnostno-obrambni akademiji (European Security and Defence College ‡ ESDC), kar je omogoËalo podrobno seznanjanje z EVOP in Skupno zunanjo in varnostno politiko EU (SZVP); ‡ stažiranje na SPBR, da bi postali nosilci kljuËnih vsebin z vojaškega podroËja EVOP v domovini ter tako spoznali naËine delovanja SPBR in Sveta EU, se seznanili z delom predstavništva SV pri SPBR ter s kljuËnimi vsebinami, ki so bile predvidene za predsedovanje. Stažiranje 3 SV je izvajala cestne prevoze, zagotavljala skladišËne kapacitete za protokolarna darila in promocijski material za SPEU ter kurirsko službo za MZZ. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 90 je hkrati omogoËalo osebni stik in spoznavanje med nosilci vsebin v prestolnici in nosilci posameznih nalog v Bruslju; ‡ udeležba na seminarjih prejšnjih predsedujoËih držav (NemËije in Portugalske), že med pripravami pa so se poveËale dejavnosti predstavnikov SV na konferencah in sestankih na Svetu EU; ‡ usposabljanje na nacionalni ravni, ki ga je organiziral GŠSV, ter individualne priprave nosilcev vsebin s posameznih podroËij EVOP. Usposabljanje z vsebinskega podroËja v okviru upravne akademije so opravili vsi predstavniki SV v VOPRE in pet Ëastnikov SV. Na ESDC sta visoki teËaj ESDP konËala dva Ëastnika, osnovni teËaj (angl. Orientation Course ‡ OC) je leta 2007 konËalo šest Ëastnikov SV. Stažiranje v VOPRE so opravili trije Ëastniki, trije pa so se udeležili seminarjev predsedujoËih držav. Posebej je potekalo usposabljanje na ravni SV za predsedujoËe in nosilce vsebin. Vsebine z obrambnega podroËja v okviru MO so bile razdeljene med posamezne organizacijske enote in organe v sestavi ter glede na vlogo, ki jo imajo. Vsebine z vojaškega podroËja so bile združene v dosjejih4, izmed katerih so bili prednostni tisti, ki so predstavljali težišËe dela SV. Za vsak dosje je bil pristojen nosilec v VOPRE, odgovoren za vsebinsko oblikovanje dosjejev, ki so vkljuËevali potrebne dokumente za spremljanje vsebine na posameznem podroËju. V prestolnici je na GŠSV vzporedno imenovanih 37 nosilcev vsebin, ki so bili zadolženi za spremljanje poteka in napredka ter za posredovanje nacionalnih usmeritev nosilcu dosjeja. Dosjeji so se dopolnjevali in posodabljali do zaËetka predsedovanja, potem so se zaËeli uresniËevati akcijski naËrti. Pri izmenjavi informacij je bila kljuËnega pomena vzpostavitev dobrega informacijskega menedžmenta, kar je omogoËalo natanËen pretok informacij. Za izmenjavo informacij je bilo pripravljenih in vzpostavljenih veË povezav, ki so temeljile na intranetu MO. Za dostop do podatkov je bil ustvarjen skupen direktorij VOPRE, do katerega so imeli dostop pooblašËeni nosilci vsebin, za prenos stopnjevanih informacij pa se je uporabljal depešni sistem MZZ. Na organizacijskem podroËju so potekale priprave z naËrtovanjem programov in vsebin dogodkov. Do zaËetka predsedovanja so bili doloËeni datumi izvedbe, 4 V dosjeju je obravnavana vsebina, ki obsega opisano situacijo, pomen vsebine, razvoj situacije in dejavnosti na zasedanjih ter dokumente, ki opredeljujejo to doloËeno vsebino. Dosje je v glavnem delu opredeljeval, kaj se obravnava in kateri so cilji. Pomemben del dosjeja je t. i. ››battle plan« ali akcijski naËrt, v katerem je bilo opredeljeno, kako in kdaj doseËi zastavljene cilje. Dean Groff 91 vsebine, nosilci in naloge ter logistiËna in medijska podpora posameznih dogodkov (vse to je bilo podrobno doloËeno v programu dogodka). Za dogodke SV je bilo organizirano tudi prevajanje in tolmaËenje v angleški jezik. S predsedovanjem prevzema država tudi politiËno odgovornost in se zaveže, da bo pomagala pri ustalitvi razmer na kriznih obmoËjih. Slovenija se je kot predsedujoËa država zavedala, da se bo morala odzvati prva, Ëe bi prišlo do krizne situacije. V ta namen je bil predviden kontingent vojakov, ki bi v primeru potreb zaËel opravljati vojaške naloge pod zastavo predsedujoËe države. Poleg priprav na predsedovanje je Slovenija skupaj z Italijo in Madžarsko med 1. julijem in 31. decembrom 2007 pripravila, usposobila in opremila za posredovanje mednarodno bojno skupino (Multinational Land Force ‡ MLF). Za pripravo logistiËne podpore dogodkov na državni ravni je bil odgovoren SPEU. Za enoten pristop in razumevanje koncepta podpore so bila na SPEU izdelana navodila za logistiËno podporo, po katerih so se dogodki delili na ministrske, podministrske in spremljajoËe. SPEU je pripravljal naËrte in izvajal polno podporo ministrskih sreËanj, za druga sreËanja so bila zadolžena ministrstva ob pomoËi SPEU, ki je usklajeval tudi priprave podpore na državni ravni. Usklajevanje je obsegalo naËrtovanje sistema akreditiranja, konferenËnih in nastanitvenih kapacitet, prehrane, prevajanja, prevozov, medijske podpore ter zagotovitev daril in papirnega gradiva. SV je v SPEU sodelovala z dvema pripadnikoma, ki sta usklajevala prevoze in akreditacije na Brdu. Pri naËrtovanju podpore na SPEU je imela SV dve vlogi: kot koordinator prevozov je doloËala naËrtovanje in izvajanje, po drugi strani pa je bila uporabnik storitev pri dogodkih SV. Pri drugih uporabnikih podpore je bilo treba že zgodaj doseËi razumevanje, da prevoze naËrtuje in odobrava SPEU in ne neposredno SV. V okviru MO so se dejavnosti in podpora naËrtovale delno prek podskupine za logistiËno organizacijo, delno pa so se dogodki organizirali znotraj organizacijskih enot. V priprave logistiËne podpore na državni ravni se je SV vkljuËila že leta 2005. VkljuËila se je v delovne podskupine širše skupine za predsedovanje v okviru Vlade, in sicer v podskupini za letališËa in cestne prevoze ter v skupino za zastave in drogove. Do konca leta 2006 so te skupine opredelile posamezne vloge in naloge predsedovanja. Organizacijske priprave in logistiËno podporo dogodkov v Sloveniji je v zaËetku vodil LogistiËni center za predsedovanje EU, SV pa je zaËela delovati decembra 2006, ko je opredelila okvirne naloge in pripravila naËrt, po katerem so se doloËali sprejem in parkiranje vozil, priprava infrastrukture ter usposabljanje vojakov za voznike. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 92 Za SV je bilo z organizacijskega vidika zapletenejše in zahtevnejše pripraviti in zagotoviti logistiËno podporo za dogodke na državni ravni. Naloge so bile: organizirati in zagotoviti prevoze delegatov in drugih udeležencev zasedanj v Sloveniji, usklajevati in izvajati akreditacije na Brdu, skladišËiti protokolarna darila za udeležence sreËanj, kar se je pripravljalo za SPEU, ter opravljati kurirsko službo za MZZ. To je zahtevalo popolne in predvsem pravoËasne priprave na kadrovskem podroËju, naËrtovane postopke in tehnike delovanja ter sodelovanje in vodenje dejavnosti. Naloga Vlade je zvenela precej preprosto: opraviti prevoze udeležencev zasedanj ter zagotoviti skladišËa za protokolarna darila in promocijski material. »asa za priprave je bilo malo, tudi Ëasa za presojo, ali se lahko dejavnost sploh opravi ali ne, ni bilo. Takoj je bilo treba zaËeti razmišljati, kako nalogo pravoËasno in popolno opraviti. Tveganj pri pripravi projekta je bilo veliko, saj bi v primeru pomanjkljivega naËrtovanja in priprav, kar v tem primeru vkljuËuje vso SV, predsedovanje in podpora potekala neskladno s priËakovanji in potrebami. V tem smislu je GŠSV centralno vodil in usklajeval dejavnosti SV, ki so bile med seboj loËene, vendar smiselno vodene k skupnemu cilju, po enakih merilih in z enako visokimi standardi. Stopnja pripravljenosti sistema se je še dodatno sproti preverjala z obvešËanjem, obiski in poroËanjem podrejenih poveljnikov, kar je bil pokazatelj razumevanja pomena naloge ter uresniËitve poteka priprav. Hkrati z vodenjem priprav se je pripravljal tudi sistem vodenja med predsedovanjem. Zaradi tega se je na GŠSV oblikoval koordinacijski center za predsedovanje EU (KCPEU), ki je bil glavni nosilec usklajevanja dejavnosti in menedžmenta informacij SV za predsedovanje EU. VLOGA IN NALOGE GENERALŠTABA IN POVELJSTEV SLOVENSKE VOJSKE Vodenje projekta predsedovanja je bilo razdeljeno na obdobje priprav in na predsedovanje. Med pripravami se struktura SV ni spreminjala. Vodenje in usklajevanje dejavnosti je izvajal GŠSV, in sicer namestnik naËelnika GŠSV, ki je bil doloËen z Direktivo naËelnika GŠSV za vodenje priprav, za usklajevanje aktivnosti pa izvršni pomoËnik v GŠSV za predsedovanje EU. Prav tako so bile na podrejenih poveljstvih doloËene osebe, ki so se ukvarjale s usklajevanjem aktivnosti EU v posameznem poveljstvu. Zaradi velikega števila nalog in njihove vpetosti v širši okvir je bilo treba priprave voditi središËno, da bi dosegli enake standarde pri izvajanju nalog in zagotovitvi kadrov. Opravljenih Dean Groff 93 je bilo veliko usklajevalnih sestankov in usmerjanj dela posameznih organizacijskih enot. Tako je bilo z manjšim številom ljudi, ki so imeli celovit pregled nad situacijo po enotnih merilih, lažje doseËi cilje, kar pa je hkrati povzroËilo veËjo obremenitev posameznikov. Priprave so bile opravljene skladno z Direktivo naËelnika GŠSV, s katero so bili opredeljeni dejavnosti, naloge in cilji priprav. Direktiva se med pripravami ni vsebinsko dopolnjevala. Vsa podroËja so bila pripravljena na zaËetek predsedovanja, kar kaže na uËinkovitost naËrtovanja in priprav. V pripravah so sodelovali podrejena poveljstva in VOPRE. Vodenje in usklajevanje je izvajal GŠSV, ki je vodil priprave in usposabljanje ljudi, obvešËal javnost o poteku priprav ter nadziral njihov potek. GŠSV je sodeloval tudi v delovnih skupinah Vlade in MO ter vodil usklajevanje med SPEU, vladnimi skupinami in skupinami MO za predsedovanje. Na vsebinskem podroËju je sodeloval pri pripravi Programa predsedovanja in spremljal potek predsedovanja NemËije in Portugalske. Sodeloval je pri dejavnostih v organizaciji EU, kadar je bila potrebna udeležba nacionalnih predstavnikov in delegatov, zagotavljal vojaškostrokovne smernice, nacionalna stališËa in pogajalske okvire za prednostne naloge z vojaškega podroËja. Poleg tega je pripravil tudi vojaško uslužbenko za predsedovanje finanËnemu odboru Athena. GŠSV je pripravljal programe obiskov, na podroËju podpore pa se je s podpornimi enotami pripravljal za kurirsko službo in informacijsko podpiral predsedovanje. VOPRE je bil vkljuËen v priprave vsebinskih nalog. Pripravljal je predsedujoËega skupini za doseganje glavnega cilja ter bil nosilec priprave in nadgradnje dosjejev in vsebin, ki so se obravnavale na odborih in delovnih skupinah Sveta EU. Sodeloval je pri pripravi programa predsedovanja in spremljal potek predsedovanja NemËije in Portugalske. Sodeloval je pri pripravi programov dogodkov v Bruslju in z GŠSV pri pripravi programov kljuËnih obiskov vojaških avtoritet EU v Sloveniji. Poveljstvo sil je bilo vkljuËeno v skupino nalog logistiËne podpore in operativnega angažiranja enot za potrebe predsedovanja. Bilo je nosilec usposabljanja voznikov, s Poveljstvom za podporo je pripravilo infrastrukturo za podporo predsedovanja ter doloËilo in pripravilo enoto SV, ki je bila med predsedovanjem EU pripravljena za posredovanje. PDRIU je pripravljal ter organiziral tri dogodke SV, pripravljal predsedujoËega na Usmerjevalnem odboru Evropske obrambno-varnostne akademije ter pomagal SV in MO s prevajalsko službo in tolmaËenjem. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 94 Med pripravami je SV sodelovala tako v okviru MO kakor tudi SPEU. TežišËe dela v MO je bilo doloËanje vsebinskih težišË in ciljev predsedovanja na podroËju EVOP ter vzpostavitev sistema vodenja dejavnosti, izmenjava informacij, poroËanje in ustvarjanje nacionalnih politiËnih stališË (policy making). Dejavnosti so potekale v okviru Projektne skupine za priprave predsedovanja, ki je pripravljala predloge za usmerjevalno skupino državnega sekretarja MO. V okviru SPEU je bilo delo osredotoËeno na usklajevanje koncepta delovanja podroËja prevozov v SPEU, na sistem naËrtovanja prevozov na državni ravni ter na koncept izvajanja podpore, ki ga je pripravljalo Poveljstvo za podporo. Poudarjamo dejstvo, da logistiËna podpora (predvsem prevozi, ki so bili temeljni za uspešno delovanje celovite logistiËne podpore predsedovanja), ki jo opisujemo v nadaljevanju, ni bila prevzeta ali prirejena od predhodnih predsedujoËih držav, temveË je bila oblikovana samostojno in je temeljila na nalogah ter potrebah SV. PRIPRAVE SLOVENSKE VOJSKE ZA LOGISTI»NO PODPORO PREDSEDOVANJA Priprave za logistiËno podporo so na strateški ravni vkljuËevale zamisel in koncept podpore. Na podlagi pripravljenega koncepta logistiËne podpore pri prevozih in skladišËenju so se priprave zaËele januarja 2007. Koncept podpore je temeljil na predpostavki, da SV zagotovi logistiËno podporo za SPEU po naËelih države gostiteljice. Po tem konceptu prihajajo zahtevki za prevoze v SPEU. Ta jih odobrava in pošilja v operativni center enote, ki izvaja podporo. Poleg prevozov z najetimi vozili je bilo predvideno, da potekajo vsi vmesni prevozi med izvajanjem dogodkov z avtobusi, najetimi pri Kompasu. Predstavnik GŠSV se vkljuËi v SPEU, kjer usklajuje vse prevoze v imenu SPEU, hkrati pa je povezan z enoto SV, ki sodeluje v podpori, in s ponudnikom avtobusnih prevozov. Posebna ureditev je bila doloËena za prevoze varovanih oseb, za kar je bil odgovoren Urad za varnost in zašËito pri Generalni policijski upravi MNZ. SV je v teh primerih prevažala delegacije, ki spremljajo varovane osebe. Ob tem je bilo za SV pomembno, da je natanËno spremljala potek situacije pri nosilcu logistiËne podpore, bila pripravljena na morebitne spremembe ter istoËasno nadaljevala pripravljanje sistema v SV. NaËrtovanje podpore je bilo podprto z raËunalniškim programom Mojster, ki se je pripravljal hkrati z oblikovanjem sistema podpore na SPEU. Prek tega Dean Groff 95 programa naj bi potekale vse prijave, rezervacije namestitev in naËrtovanje prevozov. Pri tem so informatiki oblikovali orodja, ki so omogoËala Ëim jasnejše in preprostejše delovanje, predvsem glede vpisov, obrazcev za prijavo, izpisov ter rekapitulacije prevozov in drugega. Program Mojster je bil v zaËetni fazi oblikovanja in še nepreverjen, zaradi Ëesar se je pojavljal dvom, ali bo sploh uporaben do zaËetka predsedovanja. Zato je bila hkrati naËrtovana tudi povezava med SV in SPEU, in sicer prek intraneta MO, kar bi omogoËalo naroËanje prevozov tudi, Ëe Mojster ne bi bil pripravljen do zaËetka predsedovanja. Poleg omenjenih povezav je bila razvita tudi možnost naroËanja prevozov z obrazci, ki bi se pošiljali po faksu, tako da bi SV v vsakem primeru in v vsaki situaciji lahko opravila zahtevane prevoze. Za SV je bilo zelo pomembno tudi doloËanje števila voznikov, kar je bilo odvisno od števila najetih vozil in priËakovane naloge, ki jo je doloËil SPEU na podlagi naËrtovanih dogodkov in predvidenega števila ljudi na dogodkih. Pri doloËanju je bilo upoštevano dejstvo, da letališËe Brnik nima zadostnih prevoznih zmogljivosti in povezav, pri Ëemer so se kot najbolj težavne pokazale povezave z Brdom. Pri doloËitvi števila vozil je veljalo naËelo najveËjega števila udeležencev, zaradi Ëesar je SPEU poveËal število s prvotnih 80 na 160 vozil. Za SV je bil podatek o vozilih in naËrtovanih prevozih temelj za izraËun števila voznikov: po dva voznika na eno vozilo, z upoštevanim osipom na usposabljanju za voznike. Tako se je usposabljalo 400 pripadnikov SV. Glede na kadrovsko situacijo in druge naloge SV je bilo naËrtovanih 400 voznikov. S Policijo so najprej potekali dogovori, da bi se vozniki usposobili na Policijski akademiji. Po opravljenem izraËunu (400 kandidatov) je bilo ugotovljeno, da Policija nima dovolj zmogljivosti za usposabljanje tolikšnega števila ljudi, zato je usposobila 12 inštruktorjev, ki so vodili nadaljnja usposabljanja. To je pomenilo preobrat v naËrtovanih usposabljanjih in povzroËilo zamik za dva meseca, saj je bil cilj usposobiti 400 voznikov do 1. 12. 2007. Usposabljanje je potekalo v vojašnici v Cerkljah ob Krki, kjer je bilo deset vozil, ki jih je SPEU najel pri podjetju Autocommerce. Glede na Ëas, ki je bil na razpolago, so bile v usposabljanje voznikov vložene vse razpoložljive zmogljivosti, kar je pomenilo podrobno izvajanje naËrta usposabljanja. Nove situacije ali spremembe bi pomenile, da naËrtovano število usposobljenih voznikov ne bo doseženo do roka. Namen usposabljanja voznikov je bil seznaniti pripadnike SV z vozili in njihovim upravljanjem, tehnikami in taktikami varne vožnje in vožnjo v varovanih kolonah. V usposabljanje so bile zaradi svojevrstnosti naloge 96 vkljuËene tudi osnove protokola. Pozornost je bila namenjena tudi seznanitvi s kraji in razdaljami, predvidenimi za predsedovanje. Po zakljuËenem usposabljanju je bilo pozitivno ocenjenih 325 voznikov oz. 81 odstotkov udeleženih na usposabljanju. Vsak voznik je med usposabljanjem prevozil v povpreËju 350 kilometrov. Med pripravami na predsedovanje je MZZ podprlo prevoze delegacij za Blejski forum, podprti so bili tudi decembrski prevozi ob sreËanju ministrov MNZ in pravosodja. To je bila dobra vaja za pripravo na prevoze med predsedovanjem. Poseben izziv je bilo popolnjevanje enote za podporo z vozniki med predsedovanjem. Po izraËunih in predpostavkah je bilo na Poveljstvu za podporo (PP) vzpostavljeno stalno jedro 54 voznikov, ki se je dopolnjevalo skladno z naËrtovanimi dogodki. Za voznike, ki so prihajali obËasno na izvajanje nalog, je bilo organizirano osvežitveno usposabljanje o vozilu, razdaljah in krajih. Dodatno je bilo treba pripraviti infrastrukturo Vojašnice Kranj za vodenje logistiËne podpore, zmogljivosti za bivanje voznikov, prostore za prosti Ëas, zmogljivosti za vzdrževanje vozil ter postaviti šotora za parkiranje vozil. Najprej je bilo naËrtovano, da bi se avtopark SV za potrebe predsedovanja postavil v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, poveljstvo enote pa bi delovalo v Kranju, s Ëimer bi podpora potekala z dveh krajev. V ta namen je bilo veË obiskov in ogledov mogoËih krajev. Vozila bi morala biti na pokritem in varovanem prostoru v vojašnici, pokrite parkirne zmogljivosti pa bi se po koncu predsedovanja smiselno uporabile za nadaljnje potrebe SV. Ob pripravi dokumentacije za postavitev nadstrešnice v vojašnici je prišlo do nekaterih zapletov in predlagana rešitev je postala nemogoËa. Zato se je zaËelo razmišljati o šotorih, ki bi jih lahko kupili v razpoložljivem Ëasu in bi bili pripravljeni do sprejema vozil, do decembra 2007. Ob spremembi naËina parkiranja se je spremenila tudi zamisel o podpori iz dveh krajev. Zaradi tega je zaËelo poveljstvo za podporo v Kranju prouËevati možnost za združitev zmogljivosti za podporo v Vojašnici Kranj. Po posvetu se je lokacija za oboje združila v Vojašnici Kranj. Šotori so bili kupljeni in postavljeni do sredine decembra 2007. Posebna pozornost je bila namenjena natanËnemu prevzemu, pravilni uporabi in vzdrževanju vozil, vodenju ustrezne dokumentacije in nenazadnje vraËanju vozil po koncu predsedovanja. O vseh teh aktivnostih so potekala usklajevanja z Autocommercem, ki je bil ves Ëas lastnik vozil. SV je izdelala navodilo za uporabo vozil, v katerem so podrobno opredeljeni postopki in aktivnosti, povezani z najetimi vozili. Navodilo je bilo usklajeno z Autocommercem, ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 97 podpisal ga je vodja SPEU in je temeljni dokument, ki odloËa o prevzemu, uporabi, vzdrževanju in vraËanju vozil. Pri vzdrževanju vozil so bili prisotni vedno tudi predstavniki lastnika vozil, ki je usposobil nekatere pripadnike SV za vzdrževalce, da so lahko opravljali manjša popravila in oskrbovali vozila s tekoËinami in potrošnim materialom. Glede na naravo naloge so morala biti vozila tudi ustrezno Ëista. Med AMZS Kranj in SPEU je bila sklenjena pogodba za ËišËenje in pranje vozil. Poleg tega pa je predstavnik SV sodeloval tudi pri uvajanju in testiranju nove oblike registrskih tablic iz prosojnega materiala. Veliko je bilo tudi sestankov s SPEU, MNZ in Autocommercem, na katerih se je med drugim odloËalo tudi o obliki in vrsti registrskih tablic. SkladišËe za protokolarna darila in promocijski material je moralo biti zaradi posebnosti in vrednosti daril varovano in klimatizirano. V Vojašnici Kranj je bil zato skladno z zahtevami Protokola RS in z Uradom vlade za komuniciranje (UKOM) urejen poseben prostor. Lastnik daril je bil Protokol RS, promocijskega materiala UKOM, SV pa je zagotavljala skladišËne kapacitete, pri Ëemer ni bila odgovorna za izdajo daril. Za to delo je SPEU po pogodbi zaposlil upokojenega pripadnika SV in ga pooblastil za upravljanje skladišËenih sredstev, kar je precej olajšalo skladišËenje, predvsem pa najave prihodov in izdajo sredstev. Zaradi vstopanja številnih civilnih predstavnikov ministrstev v vojašnico je bilo treba podrobno opredeliti naËin najave prevzemov daril, kar je potekalo prek SPEU. Poleg prevozov in skladišËenja je SV opravljala tudi kurirsko službo za prenos tajnih pošiljk od centralnega registra na MZZ do državnih organov v Sloveniji. Usposobilo se je 8 kurirjev, pripravljeni so bili: dve vozili, oprema in sistem za sledenje vozil ter prostori v centralnem registru MZZ. KritiËni trenutek med pripravami na podroËju logistiËne podpore je bila ukinitev logistiËnega centra za predsedovanje EU maja 2007 in oblikovanje SPEU. Pri tem se ni preoblikovala le struktura, temveË so bili zamenjani tudi vodilni kadri, ki so do tedaj vodili priprave logistiËne podpore na ravni države. To je bila poteza (šest mesecev pred zaËetkom predsedovanja), ki bi lahko ogrozila izvajanje nalog SV. V SV je bilo treba nadaljevati priprave tudi po oblikovanju SPEU ter namenjati posebno pozornost usklajenosti SV in SPEU pri razumevanju konceptov logistiËne podpore, še posebej zato, ker sta se oba koncepta že uresniËevala. Od maja naprej je bil predstavnik GŠSV vsak dan na usklajevanjih na SPEU, ki so se zaËela z vzpostavljanjem SPEU ‡ od funkcijskih podroËij in odnosov do izvedbenih nalog po posameznih podroËjih. Dean Groff 98 SV je nadaljevala pri nadgradnji koncepta prevozov ter vzpostavljanju odnosov med SPEU, ministrstvi in SV. Doseženo je bilo, da se prvotno postavljeni koncept ni spremenil in so se lahko nadaljevale priprave v nespremenjeni obliki. Koncept izvedbe prevozov ni bil sporen za ministrstva in SPEU, pomisleki posameznih ministrstev so bili povezani le z opravljanjem nalog pripadnikov SV v uniformah. KljuËnega pomena za zakljuËek priprav logistiËne podpore je bila vaja preverjanja pripravljenosti SV pod vodstvom GŠSV, v katero je bil poleg Poveljstva sil (PS), PP in PDRIU vkljuËen tudi SPEU. Vaja je vkljuËevala vse elemente, naloge, aktivnosti in kritiËne toËke, ki so bile predvidene za predsedovanje, ter preverjanje prevajanja v angleški jezik. Vaja je pokazala na nekatere pomanjkljivosti tako na ravni SV kot tudi SPEU. Pri SV je bilo pomanjkljivo razumevanje nekaterih delov koncepta delovanja podpore, pri SPEU pa raËunalniški program Mojster, ki ni deloval. Do zaËetka predsedovanja so bile pomanjkljivosti odpravljene, nosilci nalog pa pripravljeni na izvajanje. IZVAJANJE NALOG SLOVENSKE VOJSKE V SKLOPU PREDSEDOVANJA Aktivnosti SV je vodil in usklajeval GŠSV, ki je za predsedovanje ustanovil KC PEU, ki je izpolnjeval naloge in usmeritve operativne skupine GŠSV5. Ta je poleg usklajevanja aktivnosti SV predstavljal hkrati informacijsko toËko za aktivnosti EU in zagotavljal informacijski menedžment za SV. Na podroËju dogodkov je KC PEU imel tudi vlogo usklajevalca in izvajalca aktivnosti. V KC PEU so trije Ëastniki in podËastnik pokrivali podroËja: vsebine programa predsedovanja in poroËanje, dogodki SV, usklajevanje operativnega angažiranja in operativno delovanje centra, razpored aktivnosti in administrativna podpora; dva Ëastnika KC PEU pa sta bila vkljuËena v delovanje SPEU. Zelo pomembno za uËinkovito izvedbo nalog je bilo zbiranje informacij in njihovo posredovanje ter usklajevanje aktivnosti SV za predsedovanje. KljuËnega pomena na vsebinskem podroËju je bilo dobro delovanje informacijskega menedžmenta. To je omogoËalo, da so bile informacije popolne in da so prihajale pravoËasno na prave naslove. Veliko informacij je bilo izmenjanih prek intraneta MO in skupnega direktorija VOPRE in GŠSV, ki se 5 Skupino je vodil namestnik naËelnika GŠSV, sodelovali so direktor štaba, predstavnik kabineta naËelnika GŠSV, Združeni sektor za kadre, J2, J3, J4, J5. Po potrebi se je skupina širila glede na predvidene vsebine. Med predsedovanjem je bilo izvedenih 80 sestankov in 23 videokonferenc z VOPRE. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 99 je pokazal kot koristno orodje. Na direktoriju so bili na voljo vojaški dosjeji in kljuËni dokumenti za neko podroËje, kar je nosilcem vojaških vsebin na GŠSV omogoËalo sprotno seznanjanje z aktualno situacijo z njihovega podroËja na ravni EU. Pri uresniËevanju programa predsedovanja sta GŠSV in VOPRE neprestano sodelovala in si izmenjevala informacije, pri Ëemer sta uporabljala razpoložljiva informacijska sredstva ter redne videokonference o vprašanjih predsedovanja. Pri uresniËevanju ciljev predsedovanja je bilo pomembno ugotoviti kritiËne trenutke, ki lahko vplivajo na nadaljnji potek uresniËevanja vsebine, ter spremljati dejavnosti, pri katerih je treba vkljuËiti prestolnico. Te dejavnosti so bile predvsem priprava Ëasovnih naËrtov za izvedbo dejavnosti na pomembnejših podroËjih, ki so bila doloËena kot prednostne naloge predsedovanja in ki bi se morala zakljuËiti med predsedovanjem, ter priprava vsebinskih dogodkov, na katerih bi sodelovali specialisti iz prestolnice. K vsebinam in programu predsedovanja spada tudi predsedovanje odborom EU. Na obrambnem podroËju je Slovenija predsedovala štirim odborom, od teh je SV predsedovala trem: ‡ skupini za dosego glavnega cilja ‡ predsedovanje iz Bruslja. Skupina je 54-krat redno zasedala ter pripravila 42 neformalnih sreËanj; ‡ posebnemu finanËnemu odboru Athena ‡ predsedovanje iz prestolnice; odbor je pripravil šest formalnih zasedanj, dve neformalni delavnici Ëlanov posebnega odbora, veË usklajevalnih zasedanj in dogodek v Sloveniji ter ‡ usmerjevalnemu odboru Evropske obrambno-varnostne akademije ‡ predsedovanje iz prestolnice. Odbor je zasedal trikrat. SV je med predsedovanjem sodelovala pri izvedbi veË dogodkov in aktivnosti v Sloveniji in Bruslju. V Sloveniji je organizirala dogodke, na katerih so se udeleženci seznanjali tako z vsebinami in nacionalnimi cilji iz programa predsedovanja kakor tudi s SV, njenim razvojem, nalogami, vlogo pri predsedovanju in zmogljivostmi. Dogodki so bili odliËna in enkratna priložnost za promocijo SV ter so pomagali predstaviti in doseËi cilje zunaj meja RS. Zato je bila vsem dogodkom SV v Sloveniji in tujini namenjena velika pozornost, vsebina dogodka pa se je prilagajala ravni in vrsti obiska. Ob dogodkih so se predstavile razliËne enote in poveljstva SV6. Ob zaËetku predsedovanja je bilo Dean Groff 6 GŠSV, PS, PDRIU, PP, 1. brigada SV, Orkester SV, Brigada zraËne obrambe in letalstva, 18. bataljon JRKBO, Gorska šola SV, 132. gorski bataljon in Gardna enota SV. 100 naËrtovanih šest dogodkov, do konca predsedovanja se je število poveËalo na dvanajst. Nosilec dveh dogodkov je bil PDRIU, drugih deset pa Generalštab SV. Neformalno sreËanje vojaškega odbora EUMC je bil kljuËni dogodek SV, na katerem je potekal seminar o prispevku manjših držav pri razvoju vojaških zmogljivosti EU. Poleg tega so bili predstavljeni struktura, organiziranost, razvoj zmogljivosti, delovanje in izkušnje SV v operacijah kriznega odzivanja na Balkanu, sodelovanje SV pri predsedovanju Slovenije Svetu EU ter organiziran ogled vojaškega letališËa in zraËne flote SV. Od drugih dogodkov lahko omenimo še zasedanje vojaškega odbora EU (naËelniki generalštabov), ki se v Bruslju organizira enkrat med predsedovanjem, na katerem nastopa naËelnik generalštaba predsedujoËe države, ter vojaška vaja MILEX 08, ki se izvaja enkrat na leto in s ciljem preverjanja priprav obrambnih struktur EU. Na vaji je bilo deset pripadnikov SV. Poleg dogodkov SV in dogodkov MO je naËelnik GŠSV med predsedovanjem gostil visoke vojaške delegacije, ki jim je predstavil nacionalna stališËa, vloge in cilje SV za PEU. Iz vojaških struktur EU sta bila na obisku v SV generalni direktor vojaškega štaba EU, generalpodpolkovnik David Leakey, in predsedujoËi vojaškemu odboru EU, general Henri Bentégeat. Glavne teme obiskov so bile povezane s predsedovanjem EU, s prednostnimi nalogami in nacionalnimi stališËi. Predstavljeni so bili struktura, organiziranost, razvoj zmogljivosti in doseganje ciljev SV ter delovanje in izkušnje SV v operacijah kriznega odzivanja na Balkanu. Poleg tega so bili med predsedovanjem na obisku v Sloveniji tudi naËelniki generalštabov francoskih, hrvaških in avstrijskih oboroženih sil. Pomembni so tudi dogodki s podroËja izobraževanja v EVOP, ki veËinoma potekajo prek ESDC. Pri tem izpostavljamo: ‡ Seminar z vojaškega podroËja, katerega tema je osrednja vsebina programa predsedovanja ‡ Celovit pristop k izvajanju mirovnih operacij na Balkanu; primer Kosovo. Udeleženci so razpravljali o razvoju konceptov in doktrin celovitega pristopa pri naËrtovanju ter izvajanju civilnih in vojaških operacij v EU ter Natu. ‡ Visoki teËaj EVOP, Modul 5, ki je pomagal razumeti EVOP in seznanjal z aktualnimi vsebinami v okviru EVOP, pri njem so sodelovali tudi slovenski predavatelji. Modul 5 je bil zadnji v akademskem letu 2007/08 in je obravnaval prihodnost EVOP. V Sloveniji je bilo v sklopu tega modula prviË organizirano tudi sreËanja dosedanjih slušateljev Visokega teËaja EVOP. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 101 ‡ Osnovni teËaj EVOP je potekal v Bruslju. Namenjen je bil splošnemu spoznavanju EVOP, njegovih struktur in odnosov. Nosilec dogodka je bil Sekretariat Evropske obrambno-varnostne akademije, ki je pripravil in izvedel program v sodelovanju s slovenskim PDRIU. SV je med predsedovanjem dobila dodatna zaprosila za pomoË pri organizaciji obiskov ter za sodelovanje na konferencah. Dodatno je bilo organiziranih šest dogodkov: obisk odbora RELEX, nastop ob obisku Parlamentarnega odbora EU, nastop ob obisku PolitiËne vojaške skupine (PMG), obisk in predstavitev SV za PolitiËni varnostni odbor (PSC), za veleposlanike držav Ëlanic EU (COREPER II) ter za posebni finanËni odbor (Athena). Ti dogodki in obiski, zunaj prvotnega naËrta, so pomenili dodatno obremenitev za predsedovanje. Lahko reËemo, da je bilo delovanje SV na podroËju dogodkov prilagodljivo in iznajdljivo, kar se je pokazalo ravno ob nenaËrtovanih dogodkih v Sloveniji. Predstavniki SV so sodelovali tudi pri drugih dogodkih ministrstva, na neformalnih ministrskih sreËanjih ministrov za obrambo, na sreËanju generalnih direktorjev Direktoratov za obrambno politiko in na konferenci pobude SEEC (angl. Southeast Europe Clearinghouse). Na podroËju logistiËne podpore je bilo med naËrtovanimi dogodki predvidenih 14 ministrskih sreËanj in 140 drugih dogodkov, pri Ëemer se je naËrt sproti dopolnjeval. Število dogodkov na državni ravni se je glede na prvotne naËrte poveËalo za 21 odstotkov. SV je sodelovala pri podpori 176 dogodkov, v šestih mesecih je bilo prepeljanih 29.507 ljudi in prevoženih 1.021.585 km. Evidentirani so bili trije izredni dogodki ‡ prometne nesreËe. Kurirska služba je v tem Ëasu prenesla 3623 dokumentov razliËnih stopenj tajnosti. Sistem prevozov je deloval skladno s postavljenim konceptom prek programa Mojster. Podatke o dogodkih so ministrstva sporoËala na SPEU, ki je doloËal, da bo odobrene prevoze opravljala enota za podporo. Zaradi priËakovanih nenaËrtovanih prevozov je bila v vojašnici pripravljena dežurna ekipa prometne službe, ki se je odzvala na spremembe. Zelo je bila pomembna komunikacija med vozniki, operativnim centrom in koordinatorji prevozov, za kar je bila pripravljena in vzpostavljena dvojna povezava ‡ z mobilnimi telefoni (160) in radijskimi postajami tetra (100) ‡ komunikacija pa je potekala prek komunikacijskega omrežja Policije. Za dobro delovanje prevozov je bilo pomembno natanËno naËrtovanje prevozov, zagotavljanje voznikov, spremljanje poteka izvajanja ter dispeËerska služba na najbolj izpostavljenih toËkah ‡ na Brdu in na letališËu Dean Groff 102 Jožeta PuËnika. Ravno tako je bilo treba vozila ustrezno vzdrževati in voditi evidence o uporabi, kot je bilo opredeljeno z Navodilom o eksploataciji vozil. Pripravljenost predsedujoËe države pri reševanju kriznih situacij je Slovenija potrdila tudi v praksi, in sicer s humanitarnim reševanjem situacije v »adu oziroma Centralnoafriški republiki (CAR), kamor je bilo na humanitarno operacijo EUFOR napotenih 15 pripadnikov SV. Operacija je bila zaradi težkih podnebnih in negotovih politiËnih, družbenih ter ekonomskih razmer ena izmed najtežjih mirovnih nalog SV. Enote SV so se pripravljale za varovanje dogodkov v Sloveniji s povišano stopnjo ogroženosti. Na tem podroËju je najpomembnejša izvedba in podpora dogodka Vlade, ››vrh« EU-ZDA, in sicer na operativnem, logistiËnem in protokolarnem podroËju. Posebnega pomena za SV je izkušnja pri varovanju zraËnega prostora. Pri dogodku so enote sodelovale tako, da so nadzirale in varovale zraËni prostor ter sodelovale pri varovanju in podpiranju policije. Pomembno pri vodenju nalog predsedovanja je bilo poroËanje o izvajanju nalog na MO, ki je potekalo na tedenskih, meseËnih, trimeseËnih in šestmeseËnih sestankih. Tedenska poroËila so vsebovala poroËanje po odborih, druga poroËila pa so vsebovala poroËanje po vsebinah. Koordinacijska in operativna skupina MO sta bili sproti obvešËeni o aktivnostih SV v tednu poroËanja. V naËrtovanju je bilo ocenjeno, da bo v predsedovanje treba vkljuËiti okoli 500 ljudi, brez tistih, ki bi lahko bili dodatno zaposleni z operativnimi nalogami SV. Zato se je ob koncu skupno število zaposlenih iz SV zaradi potreb ob dogodku EU-ZDA poveËalo7. Za izvedbo nalog SV je bilo na razliËnih podroËjih angažiranih 1008 ljudi. Med pripravami je bil izdelan podroben predraËun finanËnih sredstev, potrebnih za aktivnosti, tako za priprave kot za izvedbo predsedovanja, ki so se pridobila iz rednega proraËuna SV. Leta 2007 je bilo porabljenih 57,4 odstotka naËrtovanih sredstev, leta 2008 pa jih bo predvidoma 89,6 odstotka. Glede na uradno stanje to znaša porabljenih 630.269 od naËrtovanih 1.098.585 evrov za priprave. Za angažirano osebje8 je od porabljenih sredstev odpadlo 84 odstotkov (529.942 evrov), od tega 82 odstotkov (434.364 evrov) za plaËe poveËanega števila pripadnikov SV v VOPRE. Za izvedbo predsedovanja je bilo porabljenih 1.574.220 evrov od naËrtovanih 1.756.773. Za angažirano osebje je 7 Na tem dogodku je sodelovalo 530 pripadnikov SV v razliËnih nalogah. 8 Službena potovanja, izobraževanje, dodatek za poveËan delovni obseg, poveËano število pripadnikov SV v VOPRE. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 103 od porabljenih sredstev odpadlo 84,5 odstotka (1.329.686 evrov), od tega 30,7 odstotka (409.128 evrov) za kontingent SV na operaciji v »adu/CAR. IZKUŠNJE IN PRIMERI DOBREGA DELOVANJA Predsedovanje pomeni za SV vir neprecenljivih izkušenj z razliËnih podroËij, ki se lahko uporabijo pri nadaljnjem delovanju in projektih. SV je lahko z izvedbo vojaških in nevojaških nalog predsedovanja bogat vir izkušenj tudi za države, ki bodo predsedovale v prihodnjih letih. Menimo, da je mogoËe slovenski model organizacijsko-logistiËnega delovanja za podporo predsedovanju EU uporabiti pri naËrtovanju aktivnosti oboroženih sil manjših držav in novih držav Ëlanic, ki so v EU vstopile po letu 2004. Projekt je pokazal, da je z ustreznim pristopom mogoËe izvajati skupne naloge najvišje zahtevnosti, zlasti v primerih dobrega medagencijskega in civilno-vojaškega sodelovanja. Dobra odzivnost in prilagodljivost podpore sta posledici dobrih odnosov z drugimi prisotnimi v predsedovanju. Med SV in Policijo sta ves Ëas potekala tudi dobro in intenzivno sodelovanje ter obojestranska podpora. Policija si je sposodila vojaške rentgene, detektorje kovin in vojaške omarice, zagotovljena je bila vojaška podpora ob sreËanju EU-ZDA. Policija je za SV usposobila inštruktorje, ki so usposabljali voznike, omogoËila uporabo policijskega radijskega omrežja in posodila radijske naprave Tetra. Naprave so omogoËale brezhibno povezavo med vozniki in operativnim centrom enote, ki jih je podpiral, ter Operativno-komunikacijskim centrom Policije. Posebna oblika sodelovanja je bila vzpostavljena s SPEU, kjer je SV sodelovala pri pripravah ob izdelavi konceptov delovanja, med predsedovanjem pa sta predstavnika SV delala v sestavi SPEU. V sklopu SPEU je potekalo tesno sodelovanje s Protokolom RS, Kongresnim centrom Brdo, Uradom vlade za komuniciranje, prevajalsko službo in drugimi službami Vlade, ki so sodelovale pri pripravi in podpori dogodkov v Sloveniji. Ugotavljamo, da je sodelovanje na državni ravni temeljilo na zaupanju in dojemanju nalog, odnosov in pristojnosti med vsemi udeleženimi. Posebnega pomena, tako na državni kot na ravni EU, je tudi sklepanje poznanstev med ljudmi, ki delajo na podroËju EU (t. i. ››networking«). Uspešno opravljene naloge so rezultat uspešnega vodenja in usklajevanja dejavnosti. Uspešno vodenje in ciljno delovanje dokazujejo tudi izdelani akti poveljevanja. Ves proces priprav in predsedovanja je SV zajela v treh kljuËnih dokumentih, ki se vsebinsko niso veË dopolnili. To so Ukaz za pripravo Dean Groff 104 logistiËne podpore za potrebe predsedovanja (4. 1. 2007), Direktiva za izvedbo priprav v SV na PEU (5. 6. 2007) in Direktiva naËelnika GŠSV za izvedbo aktivnosti v SV za PEU (3. 12. 2007). GŠSV je spremljal potek izvajanja nalog podrejenih poveljstev na sestankih, informiranjih, poroËanjih in z nadzorovanji, ki jih je opredelil naËelnik GŠSV z ukazi. Tudi posamezni dogodki SV in operativno angažiranje enot so bili opredeljeni z ukazi naËelnika. Vzpostavljen sistem vodenja aktivnosti SV in namensko organiziranje GŠSV sta se pokazala kot uËinkovita. Sistem vodenja je zagotovil odzivnost organizacije na spremembe ter s tem ustrezne odzive na razliËne situacije. Kot zelo uËinkovita se je pokazala namenska in racionalna organizacijska struktura za predsedovanje z ustanovitvijo KC PEU. Prav tako je bil vzpostavljen uËinkovit sistem usklajevanja dejavnosti z zunanjimi sodelavci. Štabni naËin dela, naËrtovanje, vodenje in kontrola so se pokazali kot uspešni, Ëeprav naloge SV, delno izvajane tudi v civilnem okolju, niso bile tipiËno vojaške. Konstruktivno in uËinkovito je bilo tudi civilno-vojaško sodelovanje, kar je bilo za uresniËevanje svojevrstne naloge izrednega pomena. Na tem podroËju je najveËja pridobitev predvsem spoznanje civilne družbe, kako lahko vojska uËinkovito deluje in je vpeta v civilno sfero. Glede na obsežne naloge SV pa je bilo premalo medijske promocije na državni ravni. SKLEP Predsedovanje RS Svetu EU je pomenilo za SV velik izziv, zaradi Ëesar je bila tej nalogi namenjena posebna pozornost. Naloge predsedovanja so bile uspešno opravljene. S strokovnim in ustreznim odnosom so predstavniki SV dostojno zastopali nacionalne interese ter predstavljali državo in njeno vojsko v mednarodnem okolju. Dogodki so bili skrbno pripravljeni, SV se je predstavila po svojih najboljših moËeh, organizatorji so bili zelo pohvaljeni. Delegati si bodo slovensko predsedovanje zapomnili ne le po vsebinskih dosežkih, temveË tudi po dobri organizaciji in logistiËni podpori. LogistiËna podpora je omogoËala izvedbo predsedovanja, vozniki so opravili pomembno delo, pri katerem ni bilo zamud, težav in prometnih nesreË. Enote SV so bile pripravljene na posredovanje ob dogodkih s povišano stopnjo ogroženosti v Sloveniji, kontingent SV je bil napoten na mirovno operacijo v »ad. Za ljudi, ki so bili vkljuËeni v predsedovanje, je bil to poklicni izziv, pri katerem so pridobili veliko novih izkušenj, ki jih bodo lahko uporabljali pri nadaljnjem delu. Izjemnega pomena so tudi osebne povezave na nacionalni in evropski ravni. ORGANIZACIJSKI PRISTOP K PRIPRAVAM IN URESNI»EVANJU NALOG SV PRI . . . 105 VIRI Charlotte BRETHERTON and John VOGLER, 2006: The EU as a Global actor, Milton Park, Abingdon, Oxon: Routledge. Council of the European union, 2007: Presidency Report on ESDP, 10910/07, Brussels, 18 June 2007. European Commission, 2004: A world player, The European Union’s external relations, Brussels: Directorate-General for Press and Communication Publications. European Commission, 2005: How the European Union works, Brussels: Directorate-General for Press and Communication Publications. GŠSV, 2007: Ukaz za pripravo logistiËne podpore za potrebe predsedovanja: 540-2/2006-104, 4. 1. 2007. GŠSV, 2007: Direktiva za izvedbo priprav v Slovenski vojski na predsedovanje RS EU, 540- 2/2006-144, 5. 6. 2007. GŠSV, 2007: Direktiva za izvedbo aktivnosti v Slovenski vojski za predsedovanje RS EU, 540- 41/2007-71, 3. 12. 2007. Ministrstvo za obrambo, 2008: Program predsedovanja Republike Slovenije s podroËja pristojnosti Ministrstva za obrambo, 540-5/2008-26, 10. 1. 2008. Ministrstvo za obrambo, 2007: Sklep o imenovanju in nalogah operativne skupine za izvajanje nalog Ministrstva za obrambo v zvezi s predsedovanjem Republike Slovenije Svetu EU, 540- 1/2007-270, 14. 12. 2007. Ministrstvo za obrambo, 2008: Navodilo o vsebini in naËinu poroËanja o izvajanju predsedovanja Republike Slovenije svetu Evropske unije v Ministrstvu za obrambo, 540- 5/2008-14, 9. 1. 2008. Svet Evropske unije, 2006: 18-meseËni program predsedovanja NemËije, Portugalske in Slovenije, 17079/06, Bruselj, 21. decembra 2006. INTERNETNI VIRI europa.eu.int/comm/publications, 12. 12. 2007. http://europa.eu, 9. 9. 2006. http://consilium.europa.eu, 9. 9. 2006. http://www.iss-eu.org, 12. 12. 2007. http://www.rpfrance-ue.org, 12. 12. 2007. http://ec.europa.eu/comm/external_relations, 12. 12. 2007. Slovenija, doma v Evropi http://evropa.gov.si, 15. 6. 2008. Dean Groff