GORIŠKA BRDA Gospodarska geografija I g o r V r i š er Uvod Z osvoboditvijo naše Primorske so postala tudi Goriška Brda do- stopna nam ostalim Slovencem, ki smo prej le poredko kaj več slišali o njih. Pomaknjena v značilni kot med Sočo in Idrijco ter med Sabo- tinom in Furlansko ravnino so bila navzven ostro omejen in svojstven predel z lastnim načinom življenja in s skrajno komercializiranim kmetijstvom. Njih procvit je prišel z gospodarskim razvojem Avstro- ogrske monarhije, ko so dobila z novo zgrajenimi prometnimi zvezami odlično povezavo s svojim naravnim zaledjem v alpskih in podonav- skih pokrajinah. Italijanska okupacija je prinesla poleg nacionalnega zatiranja tudi gospodarsko nazadovanje, ki se ostro odraža v depopu- laciji in v počasnem propadanju slovenskih kmetij. Izguba naravnega zaledja je povzročila velike gospodarske izpremembe, ki so si bile vse edine v tem, da so neprijetno prizadele slovenskega kmeta. Osvobo- ditev je sicer rešila Brice vseh omenjenih težav, toda sedanja raz- mejitev je Brda znova težko zadela. Nesmiselno potegnjena meja, ki reže pokrajino kar povprek, je odrezala deželo od Gorice, od mesta in trga, pustila četrtino prebivalcev pod Italijo v starem nacionalno zatiranem položaju ter povzročila in povzroča domačinom tisoče težav. Naj nam služi za zgled le en primer: namesto petnajstminutne vožnje z avtomobilom iz Kojskega v Gorico potrebuje sedaj avtobus najmanj eno uro in se pri tem dvigne preko 400 metrov visoko. Danes so Brda v nekaki vreči, iz katere pelje ena sama pot preko Vrhovelj, od vseh obstoječih najslabša, prava gorska cesta. Po svojih pokrajinskih obrisih, kot tipična flišna pokrajina s temu primernim gospodarstvom, se Brda skoraj ne ločijo od ostalih medi- teranskih flišnih področij: od Vipavskih brd in Šavrinskega gričevja. Prav tako ni velikih razlik v klimi in prirodnem rastju. Povsod na- letimo na iste osnovne pridelke, na vino in sadje, in na tipično^ medi- teransko obdelavo. Toda svojstven komercializem, ki se je razvil v Brdih, kjer domačin prodaja vino in sadje, si za izkupiček kupuje hrano in druge potrebščine ter krmo za živino, ostro loči Brda od drugih področij v Sloveniji. Podobne razmere najdemo le še v tržaški okolici in v izpremenjenih oblikah na periferiji drugih večjih mest. Vino in sadje sta torej edini vir briškega gospodarstva in na tej pod- lagi lahko razumemo, kolikega pomena j e za Brda ugodno tržišče in naravno zaledje. Pri svojem delu sem se poslužil obstoječe l i t e r a t u r e , ki jo j e na žalost z domače strani bolj malo, statističnih pregledov in po- pisov ter seveda podatkov s samega terena. Še največ gradiva naj- demo v pokrajinskih opisih tako Rutarja, 1 kot Bednarika,2 Massija3 in Czodrniga,4 čeprav so nekatera dela v prvi vrsti historičnega značaja. S turističnega gledišča omenja Brda Michele Gortani v svo- jem »Vodniku«.5 Kra jš i oris nahajamo v Comelovem kažipotu za udeležence italijanskega geografskega kongresa, ki se je všil v Gorici.6 S turističnega vidika so obdelana Brda v publikacij i »Slovensko Pri- morje v luči turizma«.6 a Statistično gradivo sem črpal za avstrijsko dobo iz krajevnih repertorijev,7 za itali jansko dobo iz »Ca tast o agrario«.8 Za povojni čas sem dobil podatke na prejšnjih KLO-jih, na O L O Gorica in iz »Ekonomske analize Brd«.9 Popise prebivalstva sem povzel po to- zadevnih avstrijskih, italijanskih in po poslednjem jugoslovanskem štetju.10 Pri obdelavi materiala sem imel marsikje nepremostljive težave zaradi izprememb v upravni razdelitvi in zaradi nove meje. 1 Simon Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljub- ljana 1893, I. in II. del. 2 Bednarik Rado, Goriška in tržaška pokrajina v besedi in podobi. Gorica 1932. 3 Massi Ernesto, Lambiente geografico e lo sviluppo economico nel Goriziano. Gorizia 1933. 1 Czoernig Karol, Das Land Gorz und Gradišča. Wien 1873. 5 Gortani Michele, Gorizia coin le vallate deIl'Isonzo e del Vipaco. V delu: Guida del Friuli. Udine 1930. 6 Comel Alvise, Reigione del Collio e Gorizia. (Guida per l'escur- sinne B.) Udine 1937. ea D r . Valter Bohinec-France Planina-Joško Sotler, Slovensko Primorje v luči turizma. Ljubljana 1952, str. 39—41. 7 Orts-Repertorium. Gorz und Gradišča. Wien 1874. — Vollstandiges Ortschaften-Verzeichniss. Gorz und Gradišča. Wien 1882. — Speci al Orts- Repertorium des Osterreichisch-Ilyrischen Kustenlandes. Wien 1894. — Leksikon Občin za Avstrijsko-Ilirsko Primorje. Na Dunaju 1906. — Spezial- ortsrepertorium fiir das Osterreichisch-Illyrische Kustenland. Wien 1918. — Censimento della popolazione del Regno dltalia al 1. dicembre 1921. "V enezia Giulia IV. Roma 1926. — Censimento della popolazione del Regno dltalia al 1. dicembre 1931. Venezia Giulia. IV. Roma 1936. — Savezni zavod za statistiku i evidenciju FNRJ. Konačni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine. Knjiga I. Beograd 1951. 8 Catasto Agrario. 1929. Compartimento della Venezia Giulia, Provin- cia di Gorizia. Istituto centrale di statistica del Regno d'Italia. Roma 1933—1935. 9 Ekonomska analiza Goriških Brd. Planska komisija na OLO Gorica, 10 Glej o. c. pod 7. Omejitev in notranja razmejitev S treh strani so Brda izrazito prirodno omejena. S severa imamo veliko sleme Sabotin-Korada, preko katerega vodi danes čez Vrhovlje edina briška cesta. Kmeti je in zaselki onstran razvodja niso več v Brdih. N a zahodu poteka naravna meja ob Idrijci, podobno kot na Goriška Brda — situacijska skica vzhodu ob Soči. Senik, Golo Brdo in Šentmaver so poslednje briške vasi ob obeh rekah. Manj izrazita j e razmejitev na južni strani, kjer se briška slemena polagoma potapl ja jo v Furlansko nižino. Kl jub temu so gričevnati obronki med Kalvari jo in Krminsko goro, ki obrobljajo Prevalsko ravnino, dovolj jasna meja napram Furlaniji . Narodnostna meja se ne sklada povsem s to razmejitvijo. Tako so na zahodni strani vasice Lože, Jenkovo, Potrušnje, Rutarj i in Dolenje že močno pofurlanjene. Opazna j e »furlanizacija« tudi v vasi Mirnik. Trditve domačinov, da do koder je gričevje, je slovensko narodnostno ozemlje, danes ne drže več povsem, saj so naselja Spodnji in Zgornji Ruse ter Blankiž že do dobra furlanska, Muž ali Moša in Ločnik pa povsem. V obeh poslednjih nahajamo že prve Italijane, s katerimi prihajajo Brici v stik edino še v Gorici in Krminu. Poudariti pa moram, kako zelo živa je narodnostna zavest med Brici na našem slo- venskem ozemlju. Brda so po svoji naravi enotno področje. Ljudje ločijo le Zahodna in Vzhodna Brda (področje ob Idrijci in Soči) ali še bolj pogosto Zgornja in Spodnja. Razmejitev sloni v poslednjem primeru deloma na morfološki podlagi, deloma na kvaliteti prsti in na kulturah. Zgornja Brda so v vsakem primeru na slabšem. Comel11 in Bednarik12 delita Brda po hidrografskih potezah v 1. Zgornja Brda med Idrijco in Reko, 2. Spodnja Brda med Reko in Biršo (ital. Versa) in 3. Goriška Brda v ožjem smislu med Biršo in Pev- mico. Domačini te delitve ne poznajo, čeprav je v naravi dobro opazna. Izločajo pa kot enoto zase Kožbanski predel z vasmi: Sevnik, Vrhovlje, Brdce, Kožbana, Brezovk, Podpoznik, Slapnik in Nožno, ki nosi skupno ime »Kamun«. Ime in razločevanje verjetno izvira iz koloni- zacij skega razvoja. Poslednji briški kmet je kmetija »Pri Urisku« (499 m), ne »Urška«, kot je napačno označeno na naših špecijalkah. Zaselek Zapotok in kmetija »Pri Kobalarju« nista nič več briški naselji, četudi segajo senožeti poslednjega daleč nizdol, po pobočjih Korade. Današnja upravna razdelitev je bistveno drugačna od predvojne, ki je imela svoje korenine še v politični delitvi iz srednjega veka sem, ko je del Brd spadal pod Krmin in s tem pod Oglej oziroma pod nje- govega naslednika Benetke, drugi del pa pod Gorico in se je nahajal v okviru avstrijskih dednih dežel. Reforme od Marije Terezije dalje so razdelile Brda na tri občine v Krminski kresiji (Biljana, Medana in Dolenje) in na dve v Goriški kresiji (Kojsko, Števerjan).13 Razdelitev je ohranila tudi Italija, ki je le Medansko občino priključila Biljani in prenesla sedež slednje na Dobrovo. V narodnostnem pogledu je bila razdelitev na Krmin in Gorico gotovo škodljiva in tudi v gospodarskem pogledu ni povsem ustrezala, ker so na Krmin težili le kraji ob Birši in Reki. Geološko-morfološke poteze Morfologija Brd je v stvari enostavna. Živahna erozija v mehkih sedimentnih kameninah jih je razrezala v razgiban relief goric. Prav ima Bednarik, ko pravi, da leže Brda v nekaki skledi.14 Z obeh strani, 11 Comel, o. c., str. 7. 12 Bednarik, o. c., str. 29. 13 Czoernig, o. c., str. 63. 14 Bednarik, o. c., str. 29. z vzhoda in zahoda, jih obdajata dva relativno višja grebena, ki se polagoma od Korade spuščata na J JZ in na jug. N a zahodno sleme, ki poteka v smeri: Ko rada—Vrhovlje—Škrljevo—Hlevnik—Komnina —Neblo, se priključujejo le manjši obronki. Vzhodno sleme se pri Vrhovljah odloči od mejnega grebena, ki se nadal ju je v Sabotin in se vleče preko Kojskega, Huma in Števerjana do Kalvarije. Ni čudno, če Oslavje in Pevmo že poredko štejejo k Brdom. Od tega grebena se odcepi tretje, in osrednje sleme, ki je od obeh omenjenih nižje. Poteka od Gonjačev na Šmartno, Dobrovo in Medano. Pri Dobrovem v d o l ž i n o V 5 0 0 0 0 v v i š ino 1 : 1 0 0 0 0 SI. 1. Petrografski in kulturni prerez skozi Goriška Brda 1 = apniške plasti pomešane s plastmi laporja, breče in konglomerata; 2 = apniški laporji z vmesnimi plastmi peščenjakov in laporjev; 3 =a laporji in peščenjaki z vmesnimi plastmi gline in ilovice; i = peščenjaki z vmesnimi glinastimi plastmi; 5 = t konglomeratna in prodna nasipina; 6 = eluvij in močvirne plasti Prevala. — I = i njive; II = vinogradi; III — sadov- njaki; IV = travniki; V = senožeti in košenice; VI = gozd gre en njegov krak na Fojano in Rutar je in od tod na Krminsko goro. Drugi krak se že preje odcepi na Kozano in Vipolže. V sistemu teh treh slemen so še manjša, na katerih leže Višnjevik, Vedrijan, Cerovo, Pevma in Oslavje. Višine slemen so močno izenačene. Morfolog bo lahko kmalu podal določene rezultate o razvoju pokrajine ob upoštevanju toka obeh vo- dilnih rek: Reke z Kožbanjščkom in Birše z Oblunčem. Sama ravnina Prevala nudi zanimive probleme, ki se sučejo okoli njegovega na- stanka in zamočvirjenja. Pogled na karto nakaže še en zanimiv pro- blem: vsi pritoki Reke, z njo samo, imajo v povirju zahodno smer, iz katere zavijajo v ostrem kolenu na jug, dokler ne dosežejo glavne doline Reke, ki jih znova usmeri na zahod. Geološko osnovo Brd16 tvorijo debeli skladi fliša (po domače ime- novanega »opoka«), ki je le lahko sprijet s kredno apniško podlago. Odložen je bil v veliki sinklinali, ki ima že povsem dinarsko smer. Kredna podlaga prihaja na dan v obeh krilnih antiklinalah: 1. v prvi s smerjo Sabotin—Korada so apniške plasti (apniški laporji, pešče- njaki in konglomerati) močno razgaljene in dobro izražene; 2. v drugi je prav tako apnenčasto jedro, iz katerega je zgrajeno gričevje pri Medei v Furlaniji in, ki s tem tvori drugo krilo, potopljeno pod dilu- vialno naplavino Soče, Idrijce in Nadiže. Sinklinala ima v Zgornjih Brdih manjše tektonske motnje, ki so še najbolje izražene v sekun- darni antiklinali pri Kožbani (Kožbana—Monte Subiz). Tudi obrobje Sabotina je že pod vtisom tega krednega bloka, tako da so mehkejše flišne plasti premaknjene iz prvotne lege, kar še bolj poudarja ostrost meje med obema kameninama.16 Razporeditev kamenin v globino ustreza tudi njihovi horizontalni razporeditvi, ker so sloji zaradi erozije razgaljeni. Slede si od severa naprej peščeni apnenci, nato breče, lapornati apnenci z vmesnimi progami laporja in peščenjaka, kompleks peščenjakov in laporjev flišnega facijesa z vmesnimi progami numulitnega apnenca, potem slede neprekinjeno peščenjaki in laporji in končno debela plast kremenjakov, peščenjakov ter ponekod že konglomeratov. Delitev Brd, ki je bila omenjena v prejšnjem poglavju, pride pri petrografski razporeditvi kamenin do svojega pravega izraza. Fliš, ki je pri Medani, Vipolžah in Dobrovem še zelo drobne strukture in brez primešanega grobega materiala, se proti severu naglo slabša in med laporje se vrinjajo apniške plasti, ki končno kulminirajo v kožbanski sekundarni antiklinali. Rodovitna prst je tod skoraj povsem izprana in marsikje je že razgaljena kameninska podlaga. Pedogeografske razmere Pedološke razmere so v Brdih razmeroma dobro proučene. Comel, ki jih je podrobno raziskal, je pri tem prišel do konkretnih razultatov glede razprostranjenosti kultur, obdelanosti in naseljenosti.17 Zaradi strmin in slabe sprijetosti slojev so skoraj vse prsti pod vplivom sub- strata. Običajno dajejo apniška tla grobo skeletno prst. Trave so na njih nizke in slabše kakovosti. Le kjer imamo naplavljeno1 rjavico, ki velikokrat po tonu prehaja v »terro rosso«, se kvaliteta zemlje naglo dvigne. Taka zemljišča prenašajo suše bolje kot opočna, četudi jih ne dosezajo v rodovitnosti, in jih kmetje zato vseeno radi obdelujejo. Comel omenja, da se je na teh eluvialnih prsteh, ki so rjave in ru- menordeče barve, najraje razvil kostanjev gozd.18 15 Gor ta ni, o. c., str. 249 in Comel, o. c., str. 9. 18 Comel, o. c., str. 9. 17 Comel, o. c., str. 8—9. — Alvise Comel, I terreni del Collio. Studi Goriziani. V. 1927. Gorizia. 18 Comel, I terreni del Collio, 1. c. Povsem drugačne so razmere na flišnem subtratu. Namesto ba- zičnega apnenca prevladajo kisli peski, laporj i in gline.19 Zaradi tega vse na f l išu stvorjene prsti veliko prej zapadejo podzolaciji in potre- bujejo za ohranitev rodovitnosti obilo umetnih gnojil. Vendar obstoje razlike že na manjše razdalje. Večja primes apnenca med plastmi laporja ustvarja skeletna zemljišča. Zato so področja s tanko odejo prsti na živoskalni podlagi, kl jub vegetacijski odeji, zelo podvržena eroziji, ki včasih razgal ja cela pobočja. (Kožbana, Brdce, Nožno, Slap- nik, Šmartno in drugod.) Po drugi strani imamo v Spodnjih Brdih obširna področja prekrita z zelo drobnimi peski in debelimi plastmi ilovice in gline, ki daje jo težka in neprodušna tla, in, ki se ob moč- nejšem nalivu, k a j rada preplavi jo z deževnico, ob bolj vlažnih hidro- grafskih razmerah p a zamočvirijo. (Dolina Reke, Birše, Oblunča in Preval.) Če so apneno-flišne prsti zelo grobe in za nežnejše rastline često neprimerne, grozi obdelani zemlji na p eš ceno- glinast eni sub- stratu zaradi prevelike gostote in premajhne poroznosti enostransko izčrpavanje površinske plasti po vegetaciji. Tudi deževnica težko pronica v globino in tla naglo zapadejo sušnosti. Ne smemo se čuditi, če Bric rad potoži o suši, čeravno je pred petimi, šestimi dnevi deže- valo. Neprodirnost tal ima še eno hujšo posledico — erozijo prsti. Morfološke in geološke prilike so ugodne za razvoj tega procesa, ki ugonablja vse naše gorice. Strma pobočja, dež, ki pada v močnih nalivih, sušnost prsti, ki sega še v globlje horizonte, in intenzivna obdelava zemlje, vse to je porušilo nekdanje prirodno ravnotežje, ki ga je varovala naravna rastlinska odeja. Upravičeno pripominja Ilešič,20 da je treba pri razlagi procesa erozije in osiromašenja tal v Brdih upoštevati poleg geološke podlage tudi človekov prispevek. Ravno poseka gozda, kajt i Brda so bila razen južnega obrobja daleč v srednji vek gozdnata, j e uničujoče uplivala na novo nastalo kulturno pokra- jino. Stanje nam ponazore razmere v samih Brdih. Južni obronki slemen, od Dobrovega in Cerovega na jug, globinske erozije ne poznajo razen na strmejših legah. Bolj ko gremo na sever, mlajša j e pokrajina po svoji kolonizacijski zgodovini, bolj močna je erozija. Na južnem ob- robju je proces dosegel neke vrste ravnotežje. Tu so vsa pobočja ob- delana, pa če so še tako strma, medtem ko j e kultivacija v Zgornjih Brdih omejena zgolj na zgornji del slemen im njihovih pobočij. V gra- pah zasledimo le gozd. Veliko je doprinesla k eroziji pretirana obdelava v preteklem stoletju. Ugodna gospodarska konjunktura za vino pod Avstroogrsko je pripravila številne kmete, da so zorali ledino ali skrčili gozd in zasadili vinograde. Pod Italijo so morali številne vino- grade opustiti zaradi male donosnosti. Erozija prsti je iz teh nasadov odnesla v razmeroma kratkem času najrodovitnejšo prst. Danes so 19 Comel Alvise, La pedogenesi nella Venezia Giulia. Bolletino della societa adriatica di scienze naturali in Trieste, XXXIV. Trieste 1935, str. 75 do 78. 20 Ilešič Svetozar, Kmečka naselja na Primorskem. Geografski Vestnik. Ljubljana 1949/1950, str. 231. opuščene brajde prekrite s tanko plastjo ruše, ki ne more nuditi erozijskemu procesu dovolj odpora. Erozija prsti zavzema ponekod tak razmah, da postaja kmeto- valčev boj zoper njo ne le obupen, ampak tudi do skrajnosti neekono- mičen. V »Kamunu« niso redki primeri, da so domačini na spodnjem robu njiv izkopali jame, v katere je deževnica naplavljala zemljo, ki so jo potem v koših odnašali nazaj na njive ali pa k posameznim trtam. Ponekod se »plaze« cela pobočja (Slapnik), drugod se, kot že omenjeno, opuščajo vinogradi in zlasti njive (Kožbana, Šmartno, Višnjevik). Domača terminologija loči apniško in flišno zemljo. Flišna tla deli na štiri vrste: 1. siva opoka, 2. navadna opoka, ki se drobi v mel in je za vinograde in sadno drevje najprimernejša prst, 3. bela opoka z veliko primesjo apnenca in 4. ilovnata opoka. Največkrat ločijo domačini le težko in lahko prst. K prvi prištevajo vse glinaste in ilovnate, k drugi pa peščene in kamenite prsti. Lahka zemlja je sicer nekoliko manj rodovitna in na njej raste največkrat trta, ker običajne kulture le stežka zdrže grobo strukturo prsti. Težki zemlji priznava domačin vse polno prednosti, vendar ima slabost, da se po dežju razmočena površina sprime v skorjo, ki pozneje v svoji pre- sušenosti še razpoka. Vrtnine na njej skorajda ne morejo ugodno uspevati. Borba domačinov zoper erozijo je v Brdih istega značaja, kot v vsem ostalem Mediteranu — terase. Domače ime zanjo je brajda, termin, ki je prvotno pomenil nekaj drugega. Brajda je obrobljena z grivo — ježo terase, ki so jo nekoč obzidavali. Danes je griva na- vadno travnata in polna sadnega drevja. Pestra menjava teras in jež, brajd in griv, je bistvena poteza ne le obdelave tal, ampak tudi zemljiške razdelitve. Klimatske razmere Pomanjkanje meteoroloških postaj otežkoča podrobno obdelavo klime v Brdih, kar je velika škoda zaradi svojstvene lege regije in pa tudi iz gospodarskih ozirov. Občutljivejše kulture, kot vinograd in sadno drevje, zahtevajo poleg običajne kmetijsko varstvene pažnje se posebno pozornost z meteorološke strani. Sicer pa so tudi vse ostale naše vinorodne gorice zanemarjene s te strani. Uporaba so- sednjih postaj pri interpolaciji ne prihaja v poštev zaradi svojstvene lege Brd in nerednega opazovanja. Zaradi pogostih presledkov v opa- zovanju nimamo niti ene dobe s potrebnimi petimi leti, kot osnove za primerjavo. Pomanjkljivost je še toliko hujša, ker Brda nimajo nobene lastne popolne postaje. Prve meritve je izvedla postaja v M i r n i k u v razdobju od 1900—04. Najbolj pomembni podnevni faktor — temperatura, je opa- zovana le tri leta. Poleg tega je še en razlog, ki zmanjšuje vrednost podatkov. Postaja leži v dokaj ozki dolini Idrijce ob skrajnem robu Brd in j e odprta dotoku mrzlega zraka, ki priteka ob reki navzdol Sentlovrenc, ki je beležil podatke od leta 1929 do vojne in po nje j znova, je le padavinska postaja. Novo ustanovljena postaja IV. reda (nepopolna) v V i p o l ž a h je pričela delati z letom 1949. Toda ne- urejenost in netočnost podatkov zaenkrat onemogoča podrobno delo. Novo urejena padavinska postaja v K o j s k e m ima omenjene po- manjkljivosti v enaki meri. Zaradi tega sem uporabil za primerjavo Gorico, ki je najpopolnejša postaja v bližini. Vendar je klimatska lega Gorice toliko izjemna, da se podatki v mnogočem razlikujejo od stanja v Brdih. Pomanjkljivosti sem skušal nadomestiti z navedbami domačinov. Klimo Primorja je podrobno proučil Ervin Biel v svojem delu »Klimatographie des ehemaligen osterreichischen Kiistenlandes«.21 Po- datke za postajo Sentlovrenc sem povzel po »Padavinski karti« Oskar ja Reye.22 Za Vipolže in Kojsko pa iz arhiva Hidrometeoro- loške službe. Zaradi eksponiranosti Goriških Brd proti jugu in zahodu ter zaprtosti na severu in vzhodu prevladuje topla in sončna klima, ki sicer ne doseže goriške, je pa v primerjavi z Vipavsko dolino od te neprimerno ugodnejša. Jugozahodni vetrovi, ki so najbolj pogosti, donašajo topel morski zrak, ki se nad Furlansko ravnino še nadalje ogreje. Vremenski preobrati v zaledju prinesejo burjo, ki je v primeri z vipavsko neprimerno milejša. Bolj nevarni so trenutni temperaturni skoki, ki jih povprečki ne zabeležijo. (Pozeba marca 1951 in marca 1952.) Temperatura je za Brda najbolj bistveni del klimatskega doga- janja toda ravno pri nje j so podatki žal najbolj pomanjkljivi. Po Bielu povzemam sledeče navedbe.23 J F M A M J J Mirnik 1900—1904 98 m 2,5 3,9 7,0 11,7 15,9 19,7 21,7 Gorica 1870—1914 86 m 2,9 4,4 7,6 12,4 16,6 20,5 22.9 Vipolže 1950—1952 98 m A S O N D Letno Amplituda Mirnik 20,8 17,3 12,6 7,5 4,3 12,1 19,2 Gorica 22,2 18,2 13,3 7,8 4,5 12,8 20,0 Vipolže 14,9 Najhladnejši mesec j e januar, medtem ko je december le za ma- lenkost toplejši od februar ja (Mediteranska klimatska poteza). Zelo 21 Biel Erwin, Klimatographie des ehemaligen Osterreichischen Kiisten- landes. Denkschrift der mat.- naturvv. Klasse. Wien 1927. 22 Reya Oskar, Padavinska karta Slovenija Ljubljana 1946. 23 Biel, o. c., str. 141. markanten je temperaturni skok spomladi, ko se v kratkem razdobju dvigne temperatura čez 10 stopinj. Vendar skriva povprečna tempe- ratura za vse tri pomladne mesece v sebi številne skoke navzdol, ki so redno katastrofalni za cvetoče drevje in trte. Tako beleži Biel,24 da doseže temperatura v Gorici meseca marca, aprila in maja še prav hude zmrzali: Gorica 1896—1915 M: —0,5 A: 5,2 M: 9,4. Isti avtor omenja pozne nastope mraza in pozebe25 za dobo 1901—1914 v Gorici, ki je segel v povprečku do 25. II., v ekstremu pa kar do 30. III. V poslednji številki so skrite vse pogoste pozebe cvetja, kajti češnje prično* cveteti že v pričetku marca, breskve, ma- relice in hruške pa v drugi polovici marca. Primer take pozebe zaznamujemo pomladi 1951, ko je slana naredila obilo škode na breskvah. Enako pomembni so podatki, ki navajajo dolžino v dnevih, ko je bila temperatura čez 5 stopinj 10 stopinj 20 stopinj začetek konec začetek konec začetek konec Mirnik 25. II 9. XII. 4. IV. 31. X. 20. VI. 22. VIII. Gorica 20.11. 11. XII. 31. III. 3. XI. 11. VI. 1. IX. Vse dosedanje podatke moramo nekoliko reducirati, ker ležita i Gorica i Mirnik v nižji legi kot Brda in razen tega v zavetju. Zato je verjetno, da so zime v Brdih mrzlejše, poletja pa toplejša. Prvo gre predvsem na račun burje, ki je zgoraj navedena kraja skoraj ne poznata. Toplotni obrat nastopa v Brdih edino pozimi v tesnih do- linah in ga zaznamujemo po megli. Tudi se vinogradi teh področij izogibajo. Vipolže36 srednja mesečna absolutna dinevna Januar 3,1 minimum: —4,2 maxim.: 12,8 Februar 6,8 minimum: —0,9 maxim.: 21,3 Marec 14,7 minimum: 2,4 maxim.: 22,1 Za rast je pomembno, koliko dni je temperatura čez 0 stopinj 5 stopinj 10 stopinj 20 stopinj "»Gorica 365 294 217 82 "»Mirnik 365 287 210 63 54 Biel, o. c„ str. 146. 56 Biel, o. c„ str. 151. 26 Arhiv Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani. 27a Biel, o. c., strt 147. Zlasti število dni, ko je temperatura čez 5 stopinj, je odločilno za marsikatero rastlino. Začetna temperatura za kaljenje koruze je 10 stopinj in turščica je najpomembnejši prehranbeni artikel v Brdih. Zlasti je zanimiva meja med mediteranskim in srednjeevropskim rast- linskim območjem, ki ima 280 dni s temperaturo čez 5 stopinj (Mirnik 285 dni). V tem primeru bi bila Brda le deloma v mediteranskem območju.27b Sorazmerno velike nadmorske višine Zgornjih Brd kažejo, da se nahajamo če že ne na sami meji, pa vsaj v njeni bhžini. Kmetija Kobalar ima že povsem srednjeevropsko podnebje, podobno kli- matskim razmeram na Banjščici ali na Kolovratu.28* Slano sem že preje omenil, kot enega od najbolj nevarnih kli- matskih elementov, saj povzroči poleg suše in toče največ škode na kmetijstvu. Pozeba sadnega in trtnega cvetja je praktično* nepoprav- ljiva. Iz podatkov za Kojsko, Vipolže in Šentlovrenc je razvidno, da se pojavlja najčešče pozimi. Razen v teh mesecih je še najbolj pogosta v aprilu, kajti poleg maja je april v spomladanskem deževnem višku najbolj moker mesec. Reakcije na dež so gotovo pogoste slane. Kot so mi domačini zatrjevali, je do ledenih mož prav pogosta, po njih je ni več. Prva jesenska slana se pojavi šele po vseh svetih. Slana je omejena na predele, kjer ni vetra. Pravi zimski mraz prinese šele burja. Drugače so zime sončne in majhna oblačnost še bolj poveča njihovo prijetnost. Od časa do časa nastopa deževje, kate- remu sledi burja, ki včasih prinese tudi sneg v Zgornja Brda. P a d a v i n e . Ta del klimatskega opazovanja je veliko bolj po- poln, četudi do nastopa Italije nimamo v Brdih nobene meteorološke postaje. Šele 1920 prične delovati v Šentlovrencu padavinska postaja, ki po drugi svetovni vojni od leta 1948 nadaljuje svoje delo. Ker leži v osrčju Brd, so nam njeni podatki toliko bolj dragoceni. Šentlovrenc Mirnik . Gorica . Krmin . Kojsko . Vipolže . 1920—1940 1901—1903 1919—1940 1920 1948—1950 1948—1950 1948—1951 1787 mm 1714 mm21 1759 mm31 1420 mm31 1458 mm32 1640 mm33 1430 mm34 Povprečno 1594 mm za cela Brda. 2?b Biel, o. c., str. 142. 28a Tako zapade pozimi tudi do 3 metre snega, ki se obdrži še v mesec marec. (Po terenskih podatkih.) 29 Reya, o. c. 30 Biel, o. o. 31 Reya, o. c. 32 Reya, o. c. 33 Arhiv Hidrometeorološkega zavoda. 34 Arhiv Hidrometeorološkega zavoda. Razporeditev po mesecih nam da sledeče stanje: J F M A M J J A S O N D Sentlovrene 101 72 147 159 175 177 105 142 200 192 200 117 mm2" Krmin . . 80 61 122 133 147 150 97 110 158 149 151 100 mm29 Gorica . . 84 51 120 124 131 147 90 114 157 141 164 97 mm29 Kojsko . . 130 60 69 131 123 201 110 132 113 117 258 127 mm29 V oči pada močan porast padavin v poznih pomladnih mesecih in v zgodnjem poletju. Maj in juni j sta poleg oktobra med najbolj dežev- nimi meseci, kar j e za kmetijstvo velikega pomena. Februarska suša je več kot izrazita, nekoliko manj je viden sekundarni minimum v juli ju in avgustu. Bricu poleti tako rekoč nikoli ni dovolj dežja. Rad bi videl, da bi padal pogosteje in v manjših nalivih. Dež prinašajo Brdom dvojne vremenske prilike. Najbol j pogosto ga prižene jugoza- hodnik. K o potegne, se začno ob Koradi nabirati goste adiabatične megle. Vlažen topel veter tira z morja zrak, ki v pogostih nalivih odlaga svojo vlago. Če se pojavi jugozahodnik v topli polovici leta, ustvari včasih v zraku toliko obilico sopare, da postane naravnost zadušno. Brici imenujejo tak veter »čafajoč«. Dež, ki ga ne prinese mornik, ampak vzhodnik ali hrvaški veter imenovan, je le kratko- trajen. »Dež z gora ni dolgo.« V poletnih mesecih se zrak zaradi segrevanja naglo dvigne v vi- šino. Poletne nevihte, ki se ob tem stvorijo, prinesejo le malo dežja, toda toliko raje točo. Zanjo nima Bric nobenega pravila, kot pravijo, pride še največkrat z zahodne strani. (Običajni dež pride z juga ali jugozahoda.) Po Bielu povzemam navedbe za Gorico in Mimik : Število dni z nevihto J F M A M J J A S O N D Mirnik 40,8 0 0,3 1,0 2,7 6,0 7,3 7,7 6,7 3,7 3,7 0,7 1,035 Gorica 33,8 0,1 0,3 0,7 1,6 3,9 6,8 7,5 5,6 4,1 2,0 0,9 0,33S Zanimivo je, da obišče toča na jra je osrednji del Brd, zlasti okolico Višnjevika in Krasnega. Od vetrov j e najmočnejša burja, ki se tudi z največjo rednostjo pojavl ja . Zimski mraz je običajno zvezan z njo. Moč ima še daleč v pomlad in kmetje se radi še posebej spomnijo marčne burje, ki na- pravi obilo škode na cvetočih češnjah. Najhujša je na zahodni strani, kjer morajo, kot na primer v Kamunu, obtežiti žlebnike na strehah s kamenjem. Zelo močna j e tudi v Vrhovljah in pri Šmartnem, ki izziva s svojo eksponirano lego-. Pri Dobrovem, zlasti pri Vipolžah in Neblem, izgubi na moči. Od burje je veliko odvisno, kda j dozori sadje. Ekološke razmere, ki se jih bom še dotaknil, nam bodo to dobro ilustrirale.36 35 Biel, o. c. 36 Poseben primer je bil marca 1952. V dneh, ko so v osrednji Sloveniji divjali snežni meteži, je v Brdih padal leden dež in povzročil hudo žled. Skoda na polomljenem drevju gre v milijone dinarjev. Zlasti so trpeli kostanjevi gozdovi v Zgornjih Brdih. Zaključimo lahko, da imajo Brda ugodno klimo, v kateri se uve- ljavljajo preko zime že srednjeevropske podnebne razmere. Poleti imamo omiljeno sredozemsko podnebje. Zato se tudi oljka le še dotika Brd.36a Odlika briške klime je zlasti sončnost in relativno zavetje pred burjo, ki na našem Primorju marsikje potisne klimatsko mejo daleč nazaj k morju. Hidrografija Hidrografsko omrežje v Brdih je malo pomembno. Večina vod so navadni potoki, edino Reka, Kožbanjšček, Birša in Pevmica so neko- liko večje. Zato domačini navadno imenujejo večino vod kar na kratko »potok«. Glavna odtočnica Reka ima dva kraka. Prvi priteka izpod Vrho- velj in teče mimo Dobrovega na zahod, drugi, z imenom Kožbanjšček, izvira v istoimenski kotlinici. Dolina Reke je sorazmerno široka in edino pod Neblim se nekoliko zoži. Povsod drugod teče po debeli plasti naplavine, pod katero se nahaja plast proda. V naplavini naj- demo ostanke debel in podobnega materiala, kar zavaja k misli na nekdanjo zamočvirjenost doline. Običajno teko vse briške vode v spodnjem toku po naplavini, ki je zaradi prevlade glinastih snovi navadno za obdelavo preveč mo- krotna. Gradivo dobavlja erozija prsti in globinska erozija, ki je zelo močna v povirjih. Poleti vsi manjši potoki usahnejo. Napolni jih šele kak večji naliv. Le glavna hidrografska mreža ohrani nekaj vode in sem morajo hoditi domačini ponjo. Ob tem naj še na kratko omenim preskrbo briških naselij z vodo. Običajno ima vsaka vas v svoji okolici stalen studenec. Težje je z vodo za živino in škropljenje. Mlake in kali ob vhodih v vasi se kmalu osuše, četudi so sem ter tja cementirani. V takem primeru hodijo po vodo v bližnji potok, ko jo pa zmanjka, v bližnjo reko. Seveda so razdalje pogosto velike. Fojana in Barbana imata svoje stalne studence blizu meje. Ob suši, kot je bila leta 1950, so ti studenci edini vir za pitno vodo. Po vodo za živino hodijo v Reko. Z Dobrovega in Višnjevika so ob zelo hudih sušah hodili po njo daleč proti Neblemu v Reko. Podobno tudi Šentlovrenc. Vedrijan ima v grapi, v »potoku«, stalno vodo. Nekoliko više so v bližini studenci za pitno vodo. Veliko na slabšem je Šmartno, ki zaradi požiga med vojno še danes nima urejene preskrbe. Ob suši morajo po vodo za živino do Dobrovega in še dlje. Kojsko in Hum imata obilo vode na severni strani griča Sv. Križ. Vsa dolina pod vasmi Brestje, Figovci in Breg je polna studencev in tudi Pevmica, ki tukaj izvira, nikoli ne usahne. Iz Kožbane morajo dostikrat po vodo v dolino do Kožbanjščka, vendar imajo vaški studenci zaradi bližine Korade bolj stalen značaj. Bolj urejeno preskrbo z vodo imajo Vipolže. 36a Massi, o. c., str. 35. Tudi Cerovo trpi žejo v enaki meri kot ostali briški kraji. Do Vipolž hodijo ob suši po vodo prebivalci Kozane, ko jim prične zmanjkovati vode za živino. Vse omenjene težave povzroči že pomanjkanje dežja na krajše razdobje in ni nikakor potrebna tolika suša, kot n. pr. leta 1950. Pred nekaj leti so pričeli graditi v Brdih vodovod iz Plav. Te- žavne terenske prilike so delo zavlekle tako>, da je šele spomladi 1953 dosegel Dobrovo. Še vedno pa niso pričeta dela za drugi krak, ki bo potekal od Kojskega na Cerovo, kot tudi pri manjših podaljških na Kozano in na Neblo. Prav gotovo pa pomeni vodovod v Brdih veliko pridobitev, ki bo veliko pripomogla k boljšim življenjskim pogojem v Brdih. Poplave se pojavijo ob dolgotrajnem jesenskem oziroma redkeje ob pomladnem deževju. Najbolj prizadete so glavne doline, kjer teko reke počasi in imajo že povsem ravninski značaj. Niso redki primeri, da, ko se utrga oblak, poplavijo tudi manjši potoki, medtem ko se na poljih nabere voda v velike mlake, povzročene zaradi neprodušnosti tal. Tod ostane zemlja za daljšo* dobo vlažna, če že ne premokra. Fitogeografija in razporedba kulturne pokrajine O prirodni vegetaciji v Brdih je še največ pisal Comel.37 Massi- jeve in Tomažičeve navedbe so bolj spolšnega značaja.38 Obe deli se Brd le mimogrede dotakneta. Prav tako tudi Beck von Mannagetta.383 Že pri klimatološkem orisu sem naznačil, da se na briškem ozemlju stikata dve podnebni regiji. Isto delitev najdemo tudi pri vegetacijskih formacijah. Višji deli Brd, zlasti Korada, tvorijo polotok srednjeevropske flore, ki sega daleč proti Furlanski nižini. Ostali del pripada pontsko-ilirski flori, pomešani z elementi mediterana,38- 38a Dviganje Brd proti notranjosti povzroči slabo opazne vegetacijske etaže. Prvotna rastlinska odeja je bila po vsej verjetnosti kraški gozd.s8b Rimski viri omenjajo, da je bil tedaj kultiviran spodnji rob.38° Kulti- vacija je potisnila ta svetel gozd38b na severna in v manjši meri na 37 Alvise Comel, I terreni del Collio. Studi Goriziani. V. Gorizia 1927. Str. 9. — Alvise Comel, Su alcune correlazioni fra terreno e culture nei dintorni di Gorizia. Studi Goriziani. VIII. Gorizia 1930, str. 6—9. 38 Massi, o. o., str. 33—36. — Tomažič Gabrijel, Donos k spoznavanju razprostranjenosti rastlin na Slovenskem, I. Geografski Vestnik. Ljub- ljana 1928, str. 98—106. 38a Beck v. Managetta, Vegetationsstudien in den Ostalpen. Die Verbrei- tung der mediterranen, illyrischen und mitteleuropaisch- alpinen Flora im Isonzo-Tale. Separat-Abdruck aus den Verhandlungen der k. k. zoologisch- botanischen Gesellschaft in Wien. Wien 1908. S8b Beck, o Mannagetta, str. 9—10, 34—35. 38° Rutar, o. c., str. 42. zahodna slemena in pobočja. V Zgornjih Brdih je ostal gozd povsod tam, kjer je bila zemlja preslaba za obdelavo. Z leti kriz, ki so se v novejši dobi znova in znova oglašale, je s sečnjo boljšega lesa do- življal stalno degeneracijo, zaradi česar imajo današnji »boški«, kot pravijo Brici gozdu, izredno slabo kvaliteto in prevladuje v njih manjvredna hosta in grmičevje. Eden poglavitnih elementov »ilirskega gozda« je bil kostanj.38b V spodnjih Brdih je verjetno bolj slabo uspeval, kajti megla, vlaga in rja mu veliko škodujejo. Nasprotno je imel v Zgornjih Brdih vedno dobre pogoje za rast. Tod je ohranjen še danes v večjih površinah v okolici Kožbane, »Gluhega« Vrhovlja, Nožnega, Krasnega in Slapnika. Najbolje se počuti na terenih, ki niso presuhi in ne prevlažni. Sončne lege so mu najljubše. Večina kostanja so' maroni zelo< dobre kvalitete. Zanimivo je, da je navezan predvsem na višine nad 250 metrov. Nov floristični element, ki se je pojavil šele v XIX. stoletju in se danes vedno bolj uveljavlja v boških, je akacija ali točneje robinija. Njena izredno hitra rast jo odlikuje pred drugimi vrstami drevja in ji pomaga, da se naglo širi. Domačini jo pospešujejo, ker jim daje dober les za kolje pri trtah v vinogradih. Skoraj vsak kmet ima na različnih krajih poleg boška tudi kos akacijeve hoste. Slaba stran robinije je v tem, da s svojo neugnano rastjo zaduši vso ostalo- vege- tacijo v bližini, četudi je vsako leto na novo- otrebljena. Ostali floristični elementi gozda so še hrast, gaber in zlasti leska. Stalna in nepravilna sečnja povzroča, da ostane večina drevja le nizko grmičevje. Na južnih pobočjih se nekako nad 600 m začne po- javljati bukev kot primer srednjeevropske flore. Borovih gozdov v Brdih ni. Kjer jih imamo, so v večini primerov umetno zasajeni. V vzhodnih bolj zaščitenih Brdih se pojavlja medi- teranski element cipresa. V srednjem rodovitnem delu Brd je gozd večidel le v grapah in na severnih slemenih. V večjih strnjenih površinah se je ohranil gozd edino, če je bil v lasti grofovske veleposesti, ki ga je obvarovala pred poseko. (Na primer: severno pobočje slemena, ki se vleče od Dobro- vega na Rutarje in ki je bilo last grofa Bagverja.) Zanimivo je pod- ročje, ki leži severno od Krminske gore. Slaba peščena zemlja, ki ni primerna za kmetijstvo, je zavrla poselitev. Tudi veleposest, ki je imela tod velike parcele v svoji lasti, je ovirala kolonizacijo in tako se je ohranil gozd na izredno širokem in strnjenem kompleksu. Drugi tip rastja, ki ga najdemo v Brdih, so pašniki in močvirno rastje. Prvi so brez dvoma umetna tvorba, četudi pozna ilirska flora možnost prirodnih jas.38 Drugi tip rastja je bil še do nedavna ohranjen v Prevalu. Pred pričetkom melioracije je bil ves Preval ena sama mokrina z močvirno vegetacijo, ki jo domačini imenujejo »palud«. Od tod ime »palud« za ves zahodni del Prevala in tudi naziv paludasta zemlja, to je travnik, na katerem je kmet kosil travo za steljo. Izvedba melioracije je skoraj povsem izkrčila to obliko rastja. 5 Geografski zbornik 65 Izredno zanimivi so podatki iz f e n o l o š k i h o p a z o v a n j . Nudijo nam vpogled v klimatske razmere v podrobnem. Žal je pod- ročje še malo obdelano in mu bo potreba posvetiti več pozornosti. Hude zime v sedanjem in v preteklem stoletju so v mnogočem doprinesle, da sta oljka in mandelj izginila iz Brd. Starejši zapisi po- ročajo, da so še v prvi polovici XIX. stoletja večji posestniki pridelali in iztisnili do poldrugi hektoliter olja.39 Cerkev v Kojskem je pridelala celo do tri hI olja.40 Huda zima leta 1928 je uničila peslednje man- deljne. Najprej cvetijo češnje, če je mila zima, že celo konec februarja, drugače v drugi polovici marca. Za njimi slede breskve ali marelice, ki se prav tako ravnajo po dolžini zime: ali konec marca ali v začetku aprila. Nato slede hruške, trta in jablane. Bolj točne so navedbe o dozoritvi. Zlasti češnja, ki je razprostra- njena v vseh Brdih, nam dobro ilustrira fenološke prilike. Najprej dozore češnje pri Pevmi. Skoraj ob istem času jih najdemo okoli Spodnjega Cerovega, zlasti v okolici naselja Jazbine. Češnje dozore ob izredno mili zimi že v pričetku aprila, ob normalnih razmerah v drugi polovici aprila. Bolj kot gremo v notranjost Brd, bolj se veča zaka- snitev, tako da imamo kraje, ki so za več kot dvajset dni v zaostanku Pevma in Jazbine najbolj zgodnje Štever jan, Sp. Cerovo normalno Zg. Cerovo, Snežeče . — 3 dni Vipolže —3 do —5 dni Medana —5 dni Dobrovo — 5 do — 10 dni Neblo — 5 do — 10 dni Gradno — 7 do — 9 dni Hum . . . . —7 do —11 dni Višnjevik . . —10 do —11 dni Kožbana . . . — 12 do — 13 dni Kojsko . . . — 14 dni Šmartno . . . — 15 do — 16 dni Gonjače . . . —17 dni Gluho Vrhovi je — 17 dni Senik . . . . — 17 do — 18 dni Kmetija pri Vrisku — 20 dni zaostanka.41 Pri zorenju imajo velik pomen tudi drobne mofrološke prilike. "V Gradnem pri Višnjeviku zaradi ugodne lege in zavetja dozore češnje za 4—5 dni prej. Malo oddaljene Gonjače zaostanejo tudi do pet dni za Šmartnim. Prednost imajo kraji, ki se nahajajo na prisojnih pobočjih v zatišju pred burjo in slano. Vsi ti podatki veljajo končno tudi za ostalo sadje in pridelke. Razumljivo je, da so zgornje navedbe generalizirane, saj se prilike povsem izpremene že na razdaljo 10 do 20 minut. Vse dosedanje navedbe lahko strnemo v pregledu r a z p o r e - d i t v e k u l t u r n e z e m l j e . S severa na jug zasledimo, če upo- 39 Po ustnem pripovedovanju številnih domačinov. 40 Navedbe tov. Ferjančiča, župnika v Kojskem, ki je našel podatke v župnem arhivu. 41 Nabrano na terenu. števamo poglavitne klimatske in pedološke elemente, nekako štiri področja. 1. Prvo področje obsega celotni Kamun, dolino Kožbanjščka do Peternela, naselja Nožno, Breg, Britof in Gluho ter Slepo Vrhovlje. Edafske prilike so neugodne zaradi prevlade apnenca in apnene breče. Izredno močna erozija prsti velikokrat sproti odnaša vso rodovitno prst, zato se povsod kažejo gola pobočja. Zaradi ostrejših klimatskih prilik imamo relativen zaostanek vseh pridelkov. Velik negativen vpliv na rast ima burja. Kulturna zemlja je omejena zgolj na temena slemen in na morebitne terase na pobočjih. Večino ozemlja pokriva slab degeneriran gozd, grmičevje in nizka, za pašo pogosto neupo- rabna trava. 2. V skoraj neopaznem prehodu se prične proti jugu drugo pod- ročje. Obsega višje dele slemen, ki se spuščajo v dolino Reke in Pevmice: Hlevnik, Slavče, Gradno, Višnjevik, Vedrijan, Šmartno, Kojsko, Hum in Števerjan. V plasteh prično prevladovati laporji. Apnenca je proti jugu vedno manj. Erozija prsti je še razmeroma huda. Razen zgornjih delov slemen so že kultivirana tudi pobočja. Burja je še zelo huda na eksponiranih mestih, drugod v zatišjih imamo že občutljivejše rastlinske zvrsti. Grape in doline so navadno gozd- nate, kjer se pa razširijo, imamo nekaj njiv (katastrske občine: Viš- njevik, Šmartno, Vedrijan, Kojsko, Zgornje Cerovo). 3. Tretje področje je pas onih toplih in sončnih Brd, ki burje skorajda več ne poznajo. Večina pobočij je v celoti kultivirana, edino severne strani slemen so pogosto gozdnate. Erozija prsti je majhna in jo najdemo edino na strmejših legah. Doline so široke, saj so vrezane v laporne, glinaste in peščene plasti in navadno prekrite z naplavino. Na bolj mokrih področjih nahajamo že pričetke prehoda v 4. pas. Področje obsega katastrske občine: Biljana, Medana, Vipolže in Spodnje Cerovo na našem ozemlju ter Pevmo, Oslavje in Podgoro na italijanski strani. 4. Četrto področje obsega ono ravninsko zemljo, ki ima značaj naplavljene in nasute ravnine, kot je to Preval, Palud in spodnji deli dolin Birče in Oblunča. Še do nedavna so se razprostirala preko njih močvirja. Melioracija iz leta 1936 je omogočila obdelavo. To so obenem najtoplejši briški predeli, kjer burje sploh ne poznajo več. Namesto erozije prsti imamo pogoste poplave. Številna polja, ki se tukaj širijo, imajo značaj briške žitnice. Področje zapirajo z dveh strani gozdnata pobočja Kalvarije in Krminske gore. Večina pasov se vleče v podolžni smeri od severozahoda na jugo- vzhod, izvzemši poslednjega, ki je za Brda pravzaprav tuje telo. Meje med posameznimi področji so neizrazite in je zato vsako ostro raz- mejevanje nenaravno in neosnovano. Naj bodo le pripomoček za rajo- nizacijo pri poznejšem obravnavanju gospodarske geografije. 5* 67 Zgodovinski pregled Prve omembe Brd izvirajo iz rimske dobe, ko je bil rob proti Furlaniji že kultiviran. Rimske najdbe so še danes dokaj pogoste, zlasti okoli Števerjana.42 Se večjo starost da slutiti ime naselja »Gro- dišče«, zaselka, ki leži v bližini Plešivega. Slovenci so se naselili v Brdih strnjeno in se obdržali na meji, ki je ostala, razen majhnih izprememb v našo škodo*, skoraj neizpre- menjena.43 Kolonizacijo Furlanske ravnine je zavrl langobardski limes, ki je imel v bližini Brd dve močni postojanki: v Čedadu in v Krminu. Ločnik in Moša sta bila šele pozneje pofurlanjeni.44 Po eerkveno-upravni razdelitvi so Brda spadala pod samostan v Rožacu (Rosazzo) in bila razdeljena na dva vikariata, na vzhodnega v Biljani in na zahodnega v Prapotnem. Priključitev ozemlja oglejskega patriarhata k nemškemu cesar- stvu je prineslo tudi v Brda kolonizacijo nemških plemiških družin. V tem času slišimo za kraje: Pevma, Števerjan, Cerovo, Kojsko, Sne- žeče, Vipolže, Dobrovo, Fojana, Moša in Ločnik, kot za središča ple- miških rodov. Iz tega časa so v listinah tudi prve omembe naselij v Brdih. Prve letnice zaznamujemo za Kojsko 1135, Vipolže 1170, Fojana 1188, Števerjan in Pevma 1181, Cerovo in Biljana 1205, Mirnik 1252, Neblo in Višnjevik 1238, Snežeče 1266, Martinjak 1270, Kozana 1272, Barbana 1282, Gradno 1212, Šentlovrenc 1300, Nožno 1304, Šmartno 1317, Vedrijan in Hruševlje 1319, Lažne 1321, Dobrovo 1323 in Kožbana 1353.45 Deloma so prišla Brda v posest goriških grofov in nato Habsburžanov, ko so prevzeli goriško dediščino. Pojav habs- burške velike sile na beneških mejah in politična trenja v tedanji Evropi so se na našem ozemlju odražala v obeh beneških vojnah (prva beneška vojna od 1507 do 1519 in druga od 1615 do 1617). Brda so v teh spopadih zelo trpela, sa j so bila zaradi svoje strateške lege stalen cilj napadov ene in druge vojske. Vojna vihra je šla kar trikrat čez Brda. Benečanom je uspelo požgati Dobrovo in uničiti avstrijski trdnjavi Šmartno in Kojsko*, vendar so vojno izgubili zaradi porazov na evropskih bojiščih. Napoleonske vojske so šle z nekoliko manjšo škodo čez Brda. Stari domačini pripovedujejo še danes (po ustnem izročilu ohranjen spomin) o obleganju Šmartnega po Francozih. Ljudska tradicija je le malo dogodkov ohranila v ustnem izročilu. Ker omenja Kos46 grad Rittersberg, ki naj bi ležal med Višnjevkom, Gradnim in Snežečami, naj omenim, da so mi v Višnjevku pripove- dovali o ostankih ruševin v bližini Gradnega, imenovanih »gradič«. 42 Rutar, o. G., stri. 128. 43 Kos Milko, Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1933, str. 38—39. 44 Poročilo o pregledu jezikovne meje od Ločnika do Mirnika oziroma do Slovenske Benečije, sestavljeno po pooblaščencih za popis jezikovne meje, od dr. Avgusta Sfiligoja in Ludvika Zorzuta. 45 Kos Franc, Goriška Brda v srednjem veku. Jadranski almanah, Trst 1923, str. 10—50. 46 Kos Franc, o. c., str. 32. Ali gre mogoče za omenjeno plemiško postojanko? Dobro je ohranjen spomin na nekdanjo mejo med Beneško republiko in Avstrijo, ki je puščala Benečanom v last Šentlovrenc, Škrljevo in Mirnik. Še danes se sliši za Šentlovrenc pristavek »beneški«. Šmartno in Šentlovrenc sta bili obmejni trdnjavi obeh konkurentk. V omenjenih bojih so priha- jal i do izraza tudi manjši gradovi, kot Dobrovo*, Vipolže, Cerovo in Kojsko. Ostanke utrdb zasledimo v Šmartnem (pet stolpov z obzidjem okoli vasi), v Biljani in v Šentlovrencu. Velikokrat zunanjost vseh teh starih vasi spominja zaradi zgnetenosti in zaokroženosti zunanje fronte hiš na utrjena naselja kot jih najdemo v Mediteranu. Iz turških bojev so se ohranili ostanki primitivnih taborov. Primer je Sv. Križ nad Kojskim, ki ni le stara utrdba, ampak tudi prvotna farna cerkev. Prav tako ima cerkev v Vedrijanu sledove nekdanjega obzidja. Mlajšo zgodovino lahko nadaljujemo s pregledom gibanja prebi- valstva, o katerem imamo prve podatke šele iz druge polovice XIX. sto- letja, ko prično uradna štetja. V nasprotju z ostalo Slovenijo je v Brdih rast prebivalstva v XIX. stoletju veliko počasnejša. Po prvi svetovni vojni sledi splošno nazadovanje, ki ga je poslednja vojna še pospešila. Bližina mesta Gorice in komercializirano gospodarstvo je že zgodaj usmerjalo stalen odtok ljudi v mesta nekdanjih avstroogrskih pokrajin. Zlasti so se izseljevali prebivalci iz prvega, najviše ležečega pasu, iz katastrskih občin: Vrh ovije, Krasno, Kožbana, Mirnik. Njih neugodna prometna lega, malo rodovitna prst, ki jo stalno* izpira ero- zija, in ostri klimatski pogoji so povzročali, da imamo v celotnem področju nazadovanje od leta 1870 do 1931 za 16,4 %i, a če odštejemo celotno, po novih mejah razdeljeno katarstrsko občino* Mirnik in upoštevamo odnos preostalih k. o. do leta 1948, znaša padec celo 50,6 %'. V nasprotju z ostalima pasovoma j e tukaj nazadovanje stalno in le izjemoma je med dvema štetjema opazen rahel porast. Tudi nas ne sme prevarati razmeroma nizka aritmetična gostota prebivalstva (Vrhovije 38,0, Krasno 56,9, Kožbana 33,5, Mirnik 37,8 prebivalcev na kvadratni kilometer) in tudi navidezno nizka fiziološka, poljedelska in agrarna gostota (KLO Kožbana: fiziološka gostota 467, poljedelska 405, agrarna 77,2 prebivalcev na kv. km). Področje je izrazito agrarno prenaseljeno.46* 46a Gostota prebivalstva je v prvem področju naslednja: K. o. Aritmet. Fiziološka KLO Agrarna Poljedelska Vrhovlje 38,0 98,6 Kožbana 77,2 405 Prebivalstvo Krasno 56,9 106,8 Kožbana 33,5 101,2 Mirnik 37,8 219.2 Slovenija ima: aritmetično gostoto 70 fiziološko gostoto 312 agrarno gostoto 84,3 poljedelsko gostoto 191,0 I področje 38,2 121,0 1 2 3 4 5 6 SI. 2 SI. 3 SI. 2. Skica upravne razdelitve po katastrskih občinah v Goriških Brdih 1 Vrhovlje, 2 Krasno, 3 Kožbana, 4 Mimik, 5 Podsabotin, 6 Kojsko, 7 Šmartno, 8 Vedrijan, 9 Višnjevik, 10 Gor. Cerovo, 11 Dol. Cerovo, 12 Kozana, 13 Vipolže, 14 Medana, 15 Biljana, 16 Dolenje SI. 3. Aritmetična gostota v Goriških Brdih po katastrskih občinah Na kvadratni kilometer pride prebivalcev: 1 = manj kot 50; 2 = 50—80; 3 = 80—120; 4 = 120—160; 5 = 160—190 ; 6 = nad 190 I. K. o. 1870 1880 i 1890 1900 1910 1921 1931 1948 Vrhovlje 290 270 261 266 299 281 252 201 Krasno 152 145 155 161 171 142 153 139 Kožbana 500 462 471 462 391 411 403 313 Mirnik 873 872 805 819 749 845 580 274 1815 1704 1692 1708 1610 1679 1188 927 Vrhovlje 100 93,1 II. 90,0 91,8 103,1 96,9 86,9 69,4 Krasno 100 95,4 101,9 1 105,8 112,4 93,5 100,6 90,8 Kožbana 100 92,4 94,2 92,4 78,2 82,2 80,6 62,6 Mirnik 100 94,8 92,3 93,9 75,8 96,8 66,5 — 100 93,9 93,3 94,2 88,8 92,6 83,6 — III. 1870/80 1880/90 1890/00 1900/10 1910/21 1921/31 1931/48 Vrhovlje 93,1 96,7 101,9 112,3 93,9 89,7 79,8 Krasno 95,4 106,8 103,8 106,2 83,1 107,7 92,9 Kožbana 92,4 101,9 98,1 84,7 105,1 98,1 77,7 Mirnik 94,8 97,4 101,7 91,5 112,8 68,7 — 93,9 99,3 100,9 94,3 104,2 76,8 — Prva tabela podaja številčno stanje prebivalstva ob posameznih štetjih. Na drugi strani je prikazano gibanje prebivalstva ob posa- meznih popisih v odnosu do štetja iz leta 1900. Rast in padec prebi- valstva med posameznimi zaporednimi štetji prikazuje poslednja tabela. E 3 5 0 - 8 0 p r e b . n a k m E 3 p o d 2 8 0 p r e b n a k m SI. 4 SI. 5 SI. 4. Agrarna gostota v Goriških Brdih po krajevnih ljudskih odborih, po stanju iz leta 1950 SI. 5. Poljedelska gostota v Goriških Brdih po krajevnih ljudskih odborih Drugačnega značaja so razmere v drugem, osrednjem pasu Brd. Sicer se področje ne odlikuje po obilici dobrih in rodovitnih tal, vendar njih visoki odstotek omogoča, d a se je prebivalstvo nakopičilo in do- seglo ono mejo skrite prenaseljenosti, ki nam jo fiziološka in polje- delska gostota veliko boljše prikazujeta kot običajna aritmetična. Katastrska Arit Fiziol. Poljed. Agrar. občina gost. gost gost. gost Podsabotin . . . . 37,8 202,7 — — Kojsko 169,8 269,2 — — Šmartno 168,1 248,8 — — Vedrijan 128,9 203,0 — — Višnjevilk . . . . 86,0 223,5 — — KLO Kojsko — — 332 69,2 Šmartno — — 534 205,0 Višnjevik . . . . — 259 132,6 114,6 241,9 375 93,6 Zaradi tega je razumljivo, da se nazadovanje prebivalstva pojavi šele po prvi svetovni vojni, ko j e vinogradništvo doživelo hud udarec z zasedbo Brd po Italiji in so l judje morali iskati zaslužek izven svojega domačega kraja . Stalen porast do leta 1910, ko doseže prebi- valstvo višek, je zaključen s svetovno vojno. Od leta 1910 napre j nazaduje prebivalstvo za 23,5 % (brez občine Sentmaver) do 1.1948. E 3 1 SI. 6 SI. 7 ' SI. 6. Fiziološka gostota v Goriških Brdih po katastrskih občinah Na kvadratni kilometer obdelanih tal pride: 1 => 80—110; 2 = 110—140; 3 = 140—170; 4 =3 170—200; 5 = 200—230; 6 = 230—260; 7 = 260—290; 8 = nad .290 SI. 7. Odstotek njivskih površin in vrtov v briških katastrskih občinah 1 = 0—2; 2 = 2—4; 3 = 4—6; 4 = 6—8; 5 = 8—10; 6 => 10—12; 7 = 12—20; 8 = nad 20 % I. Katastrska občina 1870 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 Sentmaver (Podsabotin) 579 595 606 622 704 508 565 202 47 Kojsko 961 942 1039 1043 1148 1014 864 805 Šmartno 876 832 867 904 922 819 744 629 Vedri jan 296 310 296 339 333 330 293 227 Višnjevik 354 364 369 324 378 344 317 266 3066 3043 3177 3232 3485 3015 2783 2129 II. Katastrska občina 1870 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 Sentmaver (Podsabotin) 100 102,7 104,6 107,7 121,5 87,8 97,6 — Koijsko 100 98,2 108,1 108,5 119,4 105,5 99,0 83,8 Šmartno 100 95,0 99,0 103,1 105,2 93,5 85,0 71,8 Vedrijan 100 104,7 100,0 114,5 112,5 111,4 99,0 76,7 Višnjevik 100 102,5 103,9 91,6 106,7 97,2 89,6 75,2 100 99,3 103,6 105,4 113,3 98,4 90,8 — 47 Katastrska občina j e bila po novi jugoslovansko-italijanski meji razdeljena. i i i . Katastrska občina 1870/80 1880/90 1890/00 1900/10 1910/21 1921/31 1931/48 Šentmaver (Podsabotin) 102,7 101,9 102,6 113,1 78,2 111,2 — Kojsko 98,2 110,2 100,3 110,0 88,4 85,3 93,2 Šmartno 95,0 104,2 104,2 101,9 89,0 90,9 84,6 Vedri jan 104,7 95,5 114,5 98,2 99,1 88,8 77,5 Višnjevik 102,5 101,3 87,8 H6,7 91,1 92,2 84,0 99,3 104,4 101,7 107,8 86,6 92,4 — Po italijanskem konkurenčnem pritisku je bil sorazmerno naj- manj prizadet tretji pas Brd. Vendar imamo nazadovanje prebival- stva tudi v tem področju. Izjema sta edino Podgora in Pevma. Zlasti prva, ki je že predmestje Gorice, stalno narašča, če izvzamemo čas prve svetovne vojne. Podoben je primer Pevme, ki je s svojimi števil- nimi trgovinami in gostilnami že tipično- polurbansko naselje z mešano poklicno strukturo, razvito na prehodu iz agrarne pokrajine v urban- ski center. Če torej izvzamemo obe naselji, ki sta od leta 1870 do 1931 napredovali za 47,7 %, opazimo istočasno nazadovanje prebivalstva za 6,1 % na ostalem področju. Padec bi bil še hujši, če bi imeli še novejše podatke, zlasti za povojno razdobje. I. Katastrska občina 1870 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 Pevma 794 969 1165 1169 1316 768 883 — Podgora 1009 1414 1735 2011 2229 1591 1781 — Števarjan 1260 1259 1318 1395 1345 1195 1116 — Dol. Cerovo 427 395 362 378 392 325 288 16647 Gor. Cerovo 592 621 620 608 625 566 478 33747 Kozana 759 735 791 818 802 679 652 542 Vipolže 482 477 479 510 556 563 554 45247 Medana 769 787 922 979 966 979 938 681 47 Biljana 1296 1279 1262 1281 1317 1299 1161 1013 Dolenje 1337 1293 1423 1435 1498 1435 1310 32947 8725 9229 10077 10584 11046 9390 9161 352047 II. Katastrska občina 1870 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 Pevma 100 120,7 146,7 147,2 165,8 96,8 111,2 — Podgora 100 140,1 171,9 199,3 220,9 157,6 176,5 — Stevarjan 100 100,0 104,6 110,7 106,7 94,9 88,6 — Dol. Cerovo 100 92,6 84,8 88,6 91,9 76,2 67,5 — Gor. Cerovo 100 104,8 104,7 102,6 105,5 95,7 80,8 — Kozama 100 96,9 104,2 107,7 105,6 89,5 86,0 71,5 Vipolže 100 99,0 99,7 105,7 115,3 116,8 114,9 — Medana 100 102,3 119,8 127,3 125,6 127,3 121,9 — Biljana 100 98,7 97,3 98,9 101,7 100,2 89,6 78,2 Dolenje 100 96,7 106,4 107,3 112,0 107,1 98,0 — 100 105,7 115,4 121,2 126,5 107,6 104,9 — i i i . Katastrska občina 1870/80 1880/90 1890/00 1900/10 1910/21 1921/31 1931/48 Pevma 120,7 120,2 100,3 112,5 58,4 114,9 — Podgora 140,1 122,2 115,8 110,8 71,5 111,9 — Števarjan 100,0 104,7 105,7 96,5 88,9 93,4 — Dol. Cerovo 92,6 91,7 104,4 103,7 98,2 88,7 — Gor. Cerovo 104,8 99,9 98,1 102,8 90,6 84,5 — Kozana 96,9 107,6 103,4 98,1 84,7 96,1 83,2 Vipolže 99,0 100,4 106,5 109,0 101,2 98,4 — Medana 102,3 117,1 106,1 98,8 101,3 95,9 — Biljana 98,7 98,7 101,5 102,8 98,7 90,0 87,3 Dolenje 96,7 102,4 100,8 104,3 96,5 91,3 — 105,7 108,1 105,0 104,3 84,1 97,6 — Gostota prebivalstva je po številkah podobna viš je ležečemu dru- gemu pasu, vendar moramo upoštevati, da ima področje več rodo- vitnih tal in zlasti obilo ravninske zemlje ter s tem ugodnejše možnosti za večjo izrabo tal. Tudi tu skrivata fiziološka in poljedelska gostota agrarno prenaseljenost, vendar nista več tako visoki kot v drugem pasu, zlasti ker nimamo več čisto vinogradniškega gospodarstva, a m p a k že mešano poljedelstvo. Katastrska Arit. Fiziol. Poljed. Agrar. občina gost. gost gosi gost. Dol. Cerovo 100,6 158,0 — — Gor. Cerovo . . . . 137,5 220,3 Kozana 147,6 237,7 Vipolže 323,3 430,5 Medana 175,0 235,0 Biljana 107,7 166,8 Dolenje 88,8 161,2 KLO Cerovo — — 279 115,6 Kozana — — 386 191,0 Vipolže — — 445 343,8 Medana — — 537 248,5 Neblo — — 346 109,5 Dobrovo — — 353 165,3 134,6 207,5 391 158,8 Depopulaci ja briškega prebivalstva j e za časa Avstri je povzro- čena po počasnem spreminjanju strukture kmetij , ko odvečna delovna sila zapušča vas in odhaja na delo v mesta. Brici se v tem razdobju izseljujejo v Gorico (tekstilne tovarne), Čedad (cementarna), Tržič (ladjedelnice) in v Trst (industrija in promet). Drugačnega značaja je naseljevanje v mestih Notranje Avstrije, kamor so zahajal i domačini potom kupči je s sadjem. Obstoji prenaseljenost, ki j e najbol j opazna v prvem področju, iz katerega ljudje naravnost beže. V drugem pod- ročju je pod Avstrijo še potencialnega značaja in jo sprosti šele spre- memba gospodarskih razmer z italijansko okupacijo. Medtem, ko so imela Brda pod Avstrijo prirodno zaledje z ogromnim, naravnost nenasitljivim trgom, je pomenila zasedba po Italiji hud udarec, ki se je takoj odrazil v ojačenem izseljevanju. Domačini ne emigrirajo več v okoliška mesta, ampak iščejo zaslužek preko morja v obeh Ame- rikah in v Franciji. Kriza je tako globoka, da zapuščajo domačije poleg moškega prebivalstva tudi ženske. Briška dekleta iščejo delo v velikih italijanskih mestih in v Egiptu. Šele abesinska vojna je z mobilizacijo mladine deloma ustavila emigracijo, ker se je vsled vojnih razmer povečala potrošnja in je bilo potrebno več delovne sile za obdelavo kmetij. Povsem imperialistični paradoks! Nove razmere so nastale po letu 1947, ko je s priključitvijo Pri- morske k Jugoslaviji pričela socialistična preobrazba briške vasi. Uvajanje zadrug in moderne mehanizacije je sprostilo- obilo delovne sile, ki si je poiskala delo v cementarni v Anhovem in v ostalih indu- strijskih podjetjih goriškega okraja. Razumljivo je, da se bo torej proces depopulacije, ki se je pričel že v XIX. stoletju, še vedno nada- ljeval, samo da domačini ne bodo več morali v tujino za zaslužkom, ampak ga bodo našli v svoji domovini. V celotnih Brdih je bilo sledeče gibanje prebivalstva: Področja 1870 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1 1815 1704 1692 1706 1610 1679 1188 927 II 3066 3043 3177 3232 3485 3015 2783 2129 III 8725 9229 10077 10584 11046 9390 9161 3520 13606 13976 14946 15524 16141 14094 13132 6576 Področja 1870 1 100 IL 100 III 100 100 Področja 1870/80 1 93,9 II 99,3 III 105,7 1880 1890 1900 1910 93,9 90,0 91,8 103,1 99,3 103,6 105,4 113,3 105,7 115,4 121,2 126,5 102,7 109,8 114,0 118,6 1880/90 1890/00 1900/10 99,3 100,9 94,3 104,4 101,7 107,8 108,1 105,0 104,3 1921 1931 1948 96,9 86,9 — 98,4 90,8 — 107,6 104,9 — 103,5 96,6 — 1910/21 1921/31 1931/48 104,2 76,8 86,6 92,4 84,1 97,6 — 102,7 106,9 103,8 103,9 87,4 93,2 Področja Aritmet. Fiziološka Agrarna gostota gostota gostota 1 38,2 121,0 77,2 II 114,6 241,9 93,7 III 134,6 207,5 158,8 94,8 196,7 120,8 Na kratko naj se še dotaknem p o k l i c n e s t r u k t u r e pre- bivalstva. Pretežna večina prebivalcev je zaposlena v kmetijstvu. Izjema so le redki nameščenci in uradniki. Omeniti pa moram še drugo stran te enostranske poklicne sestave, ki je z novo razmejitvijo postala neprijetna za celotno gospodarstvo. Navezanost Brd na mesto in na Furlansko ravnino je povzročila, da imajo sama Brda skrajno malo obrtnikov. Razvoj pod Italijo je obrtniku-domačinu onemogočal uspešen boj zoper konkurence mesta in ravnine, ker je vsem primanj- Sl. 8. Pogled na Šmartno v Brdih s severa kovala moderna oprema, marsikje pa sploh ni bila izvedena elektri- fikacija. Bric, ki si je v mestu kupoval prehrano, je tam kupil tudi obrtniške izdelke. Danes so vsa Brda skoraj povsem brez obrtnikov in je potrebno iti skoraj po vsako malenkost v Solkan. Oblike naseljenosti in socialne razmere a) V a s i Današnja razporeditev naselij v Brdih nas postavlja pred zanimiv problem na kakšen način se je vršila kolonizacija. Gotovo je, da so vsa večja naselja, že prej omenjena po Kosu,45 prvotne naselbine. Saj gre za velike gručaste vasi, običajno stlačene na kup v pravem medi- teranskem neredu. Strnjenost je posebno velika tam, kjer je bila vas nekoč utrjena (Šmartno, Biljana). Naselja imajo včasih že povsem tržno zazidanost s strnjenimi hišnimi frontami. Med vasmi se nahajajo zaselki (Martin jak, Imen je, Bala, Slavce itd.), ki so na severu v Zgor- njih Brdih običajno manjše velikosti. Verjetno je zaselška kolonizacija ravno tako starejšega značaja (omemba Martinjaka in Lažen v virih —45), samo da je omejena na neugodnejši teren (na Zgornja in Za- hodna Brda). Tudi zaselki so enako strnjeno zidani. Neugodne morfo- loške prilike pa povzroče, da je naselje včasih še bolj razmetano. Poselitev je bila torej izvršena v velikih strnjenih vaseh in v velikih zaselkih, iz katerih se je pozneje prebivalstvo razpršilo po ostalem -^rp"- , r ~ T H , - . , v . . . . V SI. 9. Pogled proti Vedrijanu. Tipična poselitev v Srednjih Brdih ugodnem zemljišču. Ilešič, ki je podrobno proučil naselja v Brdih, omenja da je še danes 65 % hiš v starih strnjenih vaseh.48 Na zahod- nem in severnem obrobju prevlada razloženo naselje, kar razlaga Comel s poslabšanjem pedoloških prilik.49 Ilešič pristavlja k temu, da je potreba upoštevati še izrabo zemlje in kolonizacijske momente.50 Kolonizacija je sorazmerno počasi napredovala in je končala šele v poznem srednjem veku, ko zaide gospodarstvo na Primorskem in Kranjskem, kot sploh v Avstriji, v krizo. Nasproti obem starejšim kolonizacijskim oblikam je potreba pod- črtati mlado poselitev, ki se po eni strani vrši še danes. Gre za značilne samotne kmetije, ki leže vmes med starimi vasmi in zaselki. Da gre 48 Ilešič, o. c., str. 231—232. 49 Comel A., Su alcune correlazioni fra terreno e cultura nei ditorni di Gorizia, str. 9. 60 Ilešič, o. c„ str. 231. za mlad pojav nam pričajo tudi ljudje sami, ki se nastanka posamez- nih kmetij velikokrat še prav dobro spominjajo. Navadno je mlajša kolonizacija zvezana s pojmom »svojaka«, kmeta, ki se je odkupil in si sezidal na svojem odkupljenem zemljišču kmetijo. Enakega na- stanka so tudi nekateri manjši zaselki, ki navadno nimajo več kot 3 do 7 hiš (na Fabriki). Zgostitev kmetij v razloženo naselje nas v mnogočem spomni na tipično obliko naseljenosti v Slovenskih goricah. Novejša doba je razvoj še pospešila. Danes sicer ni več odkupovanja od gospoda, temveč želi kmet imeti dom ali v bližini vinograda ali, kot v velikem številu primerov, pokraj ceste. Vse to povzroča, da stare vasi izgubljajo svojo nekdanjo strnjenost. Točnost dosedanjih navedb nam potrjuje tudi razporeditev kolonskih kmetij. Stare vasi (Medana, Vipolže, Dobrovo, Fojana itd.) in stari zaselki (Drnovk, Krasno itd.) so imeli največ kolonov. Svojaške kmetije so le izjemoma znova zašle v socialno podrejeno razmerje. Vendar so na obeh straneh izjeme, ker je včasih gospod sezidal kmetu dom na zemljišču, ki mu ga je pre- pustil v obdelavo. b) K m e č k i d o m Na kratko naj se dotaknem še briškega doma. Njegova medi- teranska gradnja je povsem očitna: iz kamna zidana enonadstropna hiša, ki jo pokriva na dve ali na štiri strani nagnjena streha iz krov- cev. Običajno se pod enim krovom nahaja v spodnjem delu klet, ku- hinja, hiša (veža) in shrambe ter neredko hlev s skednjem. V zgornjem delu so sobe, nad katerimi so na podstrešju kašče. Le okoli Kojskega so domovi včasih grajeni v kotu.51 Močnejši kmetje imajo hlev in senik v posebnem poslopju, med katerim je prostorninsko zelo omejeno dvo- rišče. V večjih vaseh (Kozana, Medana, Dolnje Cerovo, okoli Koj- skega) niso redka obzidana dvorišča z dvojnim portalnim vhodom. V teh primerih je en del zidu iz gospodarskih poslopij, ki leže vsled stlačenosti vasi povsem brez pravilnih tlorisnih linij. Niče ima briški dom za primer reformirane furlanske hiše,52 s čemer se ne morem strinjati, sa j imamo podobne domove vsepovsod v našem Mediteran- skem območju. Gradivo za hiše dobi domačin v bližini vasi, kjer sega lapornata in apnenčasta epoka na površino. Težave so s peskom. Spodnja Brda so si ga vozila iz Soče. V Zgornjih so neredko namesto s peskom zidali kar z zemljo. Kot les uporabljajo predvsem kostanj ali bolj redki hrast. Niso redke med lesom zidane hiše, zlasti starejši ostanki iz preteklih stoletij. Fronta v prvi svetovni vojni je porušila številne domačije, saj je potekala skozi Brda. Zato je marsikatera briška vas na novo po- zidana in je pri tem izgubila svoje karakteristične poteze. 51 Niče Bruno, La časa rurale della Venezia Giulia. Ricerche sulle dimore rurali in Italia, VIII, Bologna 1940. 52 Niče, o. c., str. 41—42. c) Z e m l j i š k a r a z d e l i t e v Zgodnja in strnjena naselitev je pustila svoje sledove tudi v zem- ljiški razdelitvi. Malokje na Slovenskem je kmečka posest tako pre- pletena med seboj. Terasne grude in delci po prisojnih pobočjih so zdrobljeni do najmanjše možne mere in med njimi ni nobenega reda.53 Ilešič uporablja zanje ime vinogradniške in sadovnjaške grude.54 Premešanost je nastala po socialnih izpremembah v preteklosti in po SI. 10. Kmečke hiše v Kojskem starem tehnološkem načinu obdelave v brajdah. Isto stanje imamo v Zgornjih Brdih, čeprav so> bila verjetno nekoliko pozneje kolonizirana. Č a s kolonizacije zaradi prepletanja socialnih odnosov: kolonstva, na- jemni št va in svojstva, ter načina obdelave, katerega spremembo prinese šele VXIII in XIX. stoletje, nikakor ni prišel do izraza pri zemljiški razdelitvi.55 Izsušitev Prevala je prinesla Spodnjim Brdom tudi del ravninske zemlje, na kateri se j e odrazila pravilna po načrtu izvedena parcela- cija.56 Sorazmerno pravilno zemljiško razdelitev imajo tudi nekatera 53 Ilešič, o. o., str. 232. 54 Ilešič Svetozar, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Ljub- ljana 1950, str. 20. 55 Massi, o. c., str. 73. 56 Ilešič, o. c., str. 231. polja, ki so prvotno pripadala veleposestnikom, a so bila pozneje pro- dana kmetom (Slatina pri Medani). Izjemoma velike parcele od pet- deset arov do 1 ha so bile še navadno v lasti fevdalnih veleposestnikov ali nekdanjih samostanov in njihovih dedičev (Jordani). č) K o l o n a t Massi omenja, da se je razvilo kolonstvo od XV. do XVII. stoletja zaradi gospodarske krize,57 vendar se mi zdi, da ima starejše korenine, saj je tipična oblika mediteranskega gospodarskega in socialnega območja. V Brdih imamo edini primer, razen Istre, da se je ta stara oblika proizvajalnih odnosov ohranila v današnjo dobo. Šele druga svetovna vojna oziroma zmaga naprednih socialističnih odnosov je kolonat od- pravila, vendar njegovih posledic ni mogla povsem zabrisati. Kolonske poteze so se v socialno in agrarno življenje Brd sila močno vtisnile in jih še danes znova in znova srečujemo pri kolonizaciji, pri obdelavi, zemljiški razdelitvi, posestni strukturi in pri sodobni zadrugi. Patent o kmečki odvezi iz leta 1848 kolonskega razmerja ni pri- znal za tlačanskega in je s tem ohranil kolonat v današnji čas.58 Edine večje izpremembe je povzročil zakon iz leta 1927, ki je izboljšal ko- lonsko razmerje, a ni prinesel, razen gospodarskih olajšav, nobenega primera odveze. V Brda je po drugi strani vnesel tip »mezzadrije«, ki sta ga v naši bližini poznali Furlanija in Beneška Slovenija in s tem marsikje poslabšala dotedanje razmerje med gospodom in kolonom v škodo poslednjega. Mezzadri so bili po italijanski davčni lestvici višje obdavčeni od mešanih najemnikov (affitto misto), kot so se ime- novali briški koloni. Prvi korak pred dokončno odvezo je bil storjen takoj po zadnji vojni, ko je bila oddaja znižana na 25 % pridelka, nakar je sledila s priključitvijo k Jugoslaviji dokončna odprava in agrarna reforma. Kolonsko razmerje temelji na pogodbi sklenjeni med gospodom, lastnikom zemlje, in kolonom, lastnikom delovne sile. Bolj ko gremo nazaj, bolj je to razmerje pod vtisom srednjeveških tlačanskih od- nosov. Moč kolona je pričela naraščati šele z odprtjem tržišča in z vzpostavitvijo modernih prometnih zvez, ko je postala delovna sila redka in je moral veleposestnik odprodajati svoje zemljišče, da je zmogel plačevanje davkov in obdelovanje posestva. Večina svojakov je prav iz tega časa. Silna pestrost v odnosih, ki se menjajo od pri- mera do primera, je po drugi strani zavirala vsak uspešnejši boj kolonskega sloja zoper poltlačansko stanje, v katerem se je nahajal. Zato so kmečki punti XVI. in XVII. stoletja šli mimo Brd. Gibanje, v kolikor je obstajalo, je imelo le tendenco za izboljšanjem pogodb 57 Massi, o. c., str. 58l 58 V italijanskem delu Brd obstoji kolonat še vedno. (za časa tolminskega upora)59 in za povrnitev kmečkih zastopnikov v deželne stanove.60 Pod Avstrijo je dobil kolon po dogovoru zemljo, hišo, klet in pri- pomočke za obdelavo. Za povračilo je moral dati svojo delovno moč, delovno silo živine, gnoj in vse polno majhnih dajatev v denarju in blagu, ki navadno niso bila določena. Posebno težko je zmagoval de- narne dajatve, ker se je zaslužek s sadjem pričel šele z izgradnjo moderne železniške mreže, ki je povezovala Gorico z zaledjem. Sadje je namreč bilo povsem prepuščeno kolonom v uporabo. V denarju je navadno plačeval najemnino za hišo in pašnike.61 Nekaj dohodka je donašala prodaja drv v kolikor je sploh imel dovoljenje za sečnjo. Najpomembnejši pogodbeni del je bil v obvezi za delovno silo. Rabota je zajela vso* družino, tudi otroke. Poleg obi- čajne obdelave je moral vršiti še posebna dela, kot n. pr.: sečnjo drv za gospoda. Tlako na gospodovem posestvu je opravljal vsaj desetkrat na leto po nekaj dni.62 Drugi del pogodbe je vseboval blagovne dajatve. Ce izvzamemo glavno vinsko dajatev, so bile ostale manj pomembne, vendar so ne- katere neprijetno vplivale na gospodarjenje kolona.63 Dajatev v žitu prvotno ni bila velika, a je od leta 1848 na sem narasla najprej za y„ in pozneje celo za 1 in 2/3 prejšnje vrednosti.64 Njeno forsiranje je vplivalo na kolobarjenje, ki je postalo enostransko in s tem še bolj poslabšalo nepravilno izrabo prsti. Briški kolon je polagoma propadal in postajal tipičen agrarni proletarec.64 Najpomembnejša dajatev se je nanašala na grozdje — odnosno na mošt. Ob trgatvi je pripeljal najemnik vse grozdje lastniku, ki je običajno iztisnil iz njega le cvet, vse ostalo: tropine z ostankom mošta (prešnino) je prepustil kolonu.63 Kmetje so temu načinu oddaje zelo nasprotovali. Saj je zadoščalo, da je bil lastnik navzoč pri prešanju in je kolon prejel suhe tropine, uporabne samo za žganje. Seveda so včasih prišli tudi koloni na račun. Če ni bilo nadzorstva je ostala na- jemniku večina pridelka. Toda, kot rečeno, je negotovost kolone stalno spodbujala, da so oddaji nasprotovali, kajti življenje v vsem letu je bilo odvisno' od golega slučaja. Veliko je bilo drobnih dajatev, ki večinoma niso bile omenjene v pogodbi, a jih je kolon moral izročiti posestniku. Na leto je moral oddati 50—60 jajc, po 2—3 pare piščancev, par kokoši, ki naj bi sim- bolično krili prehrano kolona za one dni, ko je delal na lastnikovem zemljišču. Ko je pričela prodaja sadja v oddaljeno mesto, je najemnik 59 Rutar, o. c., str. 81. 60 Grafenauer Bogo, Boj za staro pravdo. Ljubljana 1944, str. 118. 61 Maissi, o. c., str. 74. 62 Ferjančič, Briški koloni. Časopis »Soča«, 1947, št. 6. 63 Massi, o. c., str. 78. 61 Ferjančič, 1. c. 6 Geografski zbornik 81 oddajal lastniku polovico sadja, ki ga je moral na lastne stroške zvoziti na trg v Gorico ali Krmin.65 Osebna last kolona je bila živina, ki jo je nujno potreboval za delovno silo in za gnoj.63 Toda že za njeno preživljanje je plačeval razne dajatve. Stalno pomanjkanje denarja je kolonu povsem one- mogočalo, da bi si nabavil moderno tehnično opremo. Njegovo obdelo- vanje je bilo zastarelo in nerentabilno. Medtem ko je veleposestnik po drugi strani uvajal v lastni režiji moderno obdelavo in kletarstvo, slednjega kolon sploh še ni poznal, saj mu je primanjkovalo dobrih kleti, posod in seveda lastne posesti. Hiše in hlevov kolon ni popravljal, ker so bila popravila pre- puščena lastniku. Ni čuda, če je bilo že od daleč vidno znamenje kolonata — slaba in na pol razpadla domačija.65 Prvi fašistični zakon iz leta 1927 je v dotedanje razmere vnesel nekaj izprememb. Namesto stare negotovosti (pri oddaji vina) je vpeljal pismeno pogodbo, ki se je običajno podpisovala na dobo* 14 ali 9 let (doba obnove vinogradov).66' 67 Sicer sta dajatve oba pogod- benika določala vsako leto znova, vendar je sedaj osnova dogovora postala relacija 50 : 50. Razmerje je bilo gibljivo in se je lahko po skupnem dogovoru spreminjalo: ali v večje blagovne dajatve in manjši denarni prispevek ali narobe, oziroma se je odpovedalo.68 Denarni prispevek je plačeval kolon julija in novembra, ko je prejel zaslužek za vino in sadje.69 Navidezno olajšanje je bila preložitev plačevanja zemljiškega davka na lastnika, kar pa je lahko gospod vedno izigral s težjo pogodbo. Občinske dajatve in zavarovanje je bilo razdeljeno na vsakega pol.69 Orodje je dal gospod, škropivo vsak pol, od poseka- nega lesa je dobil gospod polovico debla, ostalo kolon. Hiša je bila gratis, a je manjša popravila plačeval najemnik.70 Po popravku iz leta 1931 je moral zanjo plačevati 1 %, isti popravek je vseboval še lestvico dajatev za njive in travnike.71 Oba zakona (iz leta 1927 in 1931) sta poudarila tri poglavitne tipe odnosa: mezzadri-polovičarji, mešani najemnik in navadni najemnik. Začasno izboljšanje, ki ga zasledimo v letih 1927—1930, ko so bile uveljavljene nove pogodbe in kolon še ni bil neposredno obdavčen, je z oboroževanjem fašizma pričelo izginjati. Številni novi davki in dajatve oblastem, ki jih je moral plačevati vsak posamezen prebivalec, so v prvi vrsti prizadejale kolona, ki je že itak težko zmogel denarne dajatve zaradi razmer na tržišču, kjer je nastopila svetovna kriza.71 65 Ferjančič, o. c., »Soča«, 1947, št. 7. 66 Capitolato generale per la coduzione in affitto misto dei fondi rustici nella Provincia di Gorizia. — Concordato nel 1927. A. VI. — Ri- veduto nel 1930. A. IX. Gorizia 1934, XIII. 67 Terensko delo. 68 Ferjančič, o. c., »Soča«, 1947, št 8. 69 Capitolato generale, o. c., str. 15. 70 Ferjančič, o. c., »Soča«, 1947, št. 9. 71 Capitolato Generale, o. c., stri. 17. Lastniško plast lahko razdelimo po svojem izvoru na tri dele. Pre- ostanek nekdanjih fevdalnih rodov so potomci plemiških družin, ki so se naselile že v srednjem veku in so po rodu iz Nemčije in Italije. ("Bagver, Teuffenbach- Tacce itd.) Sem bi spadala tudi cerkev, četudi je bolj podobna drugemu tipu: domačemu lastniku — trdnemu kmetu, ki oddaja zemljo v najem. Običajno je imela vsaka župnija po 2 do 5 kolonov. Vmesen tip so srednji meščanski sloji, ki jim je procvit kapitalizma prinesel obogatitev. Briška posestva so nakupovali pred- vsem razni advokati, trgovci in gostilničarji, saj so jim donašala lep dohodek. Ostanki starih fevdalnih družin so imeli v svojih rokah naj- večja briška posestva in ponekod so bile njihove cele vasi. Meščanski posestniki so posedovali posestva s 5—20 hektarji in s petimi do tri- desetimi koloni. Nekaka izjema so domačini, ki so se znali na brez- obziren način uveljaviti in so polagoma združib v svojih rokah ogromno posestvo in številne najemnike. Že italijanski zakon iz leta 1927 je ločil kolone na omenjene tri tipe. Briški kolon ustreza tipu mešanega najemnika — affitto misto — saj so le redki primeri, da najemnik ni imel drugega kot delovno silo. Največkrat je posedoval še kak košček polja, ki ga je bilo odločno premalo za samostojno preživljanje, in je zato moral vstopiti v kolonat. Izločiti iz vseh teh gradacij neodvisnosti od agrarnega proletarca do najemnika čiste kolone je težko. Zato sem naletel pri terenskem popisu kolonskih družin znova in znova na težave. Zanesti sem se moral na podatke, ki sem jih prejel na KLO, vendar sem prepričan, da je ostal danes, ko kolonat tone v pozabo, marsikateri primer že pozabljen. Manjkajo pa podatki z italijanske strani, kjer je kolonat ohranjen v predvojnih razmerah. Značilna je razporeditev družin po pasovih. V prvem področju, kjer je primanjkovanje dobre zemlje odvračalo tuje veleposestnike in ostale gospode72 od nakupovanja domačij, je odstotek najnižji. Giblje- se od 5,7 %< v kožbanskem KLO do 8,8 % v kojskem KLO. Agrarna kriza se je najbolj odražala v drugem področju, kjer je pre- naseljenost in padanje cen vinu prisililo marsikaterega gospodarja, da je vstopil v kolonsko razmerje. Značilen je primer KLO Višnjcvika, kjer je kolonat pred zadnjo vojno stalno napredoval in dosegel 50 % družin. V KLO Šmartnem so bile razmere podobne (22%). Naj omenim še družbo »ENTE«, ki je načrtno nakupovala posestva naših kmetov in tirala domačine v najemništvo'. Kolonstvo je bilo najbolj ustaljeno v tretjem področju, kjer imamo ohranjena veleposestva še iz dobe fevdalizma. V resnici je šel proces v tem področju že v obratno smer. Napredek kmetijstva je številnim kolonom pripomogel, da so se od- kupili in obenem kupili od gospoda del njegovega posestva (Fojana). Bogata in rodovitna zemlja je privabljala številne meščane, ki so tod 72 Vsak posestnik, ki ni stanoval v Brdih, ampak v mestu ali v Fur- laniji je imel domači naziv »gospod«. 6* 83 nakupili največ svojih posestev. Kar je v tretjem področju lastnikov, so v prvi vrsti gospodje in ne svojaki. KLO Število Število kolonskih % kolons družin družin družin Kožbana . . . . . 104 6 5,7 Kojsko . . . . . . 373 33 8,8 Šmartno . . . . . 165 37 22,3 Višnjevik . . . . . 88 44 50,0 Neblo . . . . . . 169 59 34,8 Medana . . . . . . 140 66 47,0 Dobrovo . . . . . 132 42 31.8 Vipolže . . . . . . 113 28 24,7 Cerovo . . . . . . 135 44 32,6 Kozana . . . . . . 149 5 5,3 1568 344 21,9 Zanimiv je primer Kozane, ki ima od vseh KLO najmanj kolonov, čeprav ni zato nobenega pravega pojasnila. Ferjančič ocenjuje število kolonskih družin v celotnih Brdih na okoli 67 %, vseh briških družin, kar se mi zdi previsoko število.73 Ce upoštevamo cenitve po italijanskem »Catasto agrario«8 za vse tri briške občine (Dobrovo, Dolenje in Kojsko) navedbe za kolone (mez- zadri) in mešane najemnike (briški koloni) znaša 29,9 % vseh družin, kar je za polovico manj kot pri prvi cenitvi. d) T u j a p o s e s t 7 4 Kot v ostalih naših vinorodnih goricah, v Halozah, Slovenskih Goricah in v Šavrinskem gričevju, smo imeli tudi v Brdih številna posestva tujcev. Lastniki so bili po izvoru ali iz ostankov nekdanjih plemiških družin ali iz bogatih meščanskih slojev. Z osvoboditvijo so njihova posestva zapadla pod agrarno reformo in so bila vrnjena briškemu kmetu. Tuja posest je bila ozko povezana s kolonatom, zato jo zasledimo predvsem v rodovitnih Spodnjih Brdih, kjer je bilo v obeh KLO Cerovo in Vipolže skupaj okoli 24,6 % ali ena četrtina vse zemlje v njenih rokah. V KLO Medana, Dobrovo in Neblo skupaj je bilo 15 % v tuji lasti. V Gornjih Brdih, kjer je kakovost zemlje slabša, je bilo tuje posesti manj. KLO Višnjevik je imel 16,2 %, Kojsko 4,7 %, Kož- "bana 5,6 % in Kozana 1,3 %\ svoje zemlje v tujih rokah. Izjema je 73 Ferjančič, o. c., »Soča«, 1947, št. 5. 74 Podatke o tuji posesti sem povzel iz arhiva za agrarno reformo na OLO Gorica. Iz vrste razlaščenih posestnikov sem izločil cerkev. Podatki veljajo zgolj za jugoslovanski del Brd, medtem ko so ostale razmere v Italiji pri starem. Šmartno, kjer je bil največji del tuje posesti v rokah družbe »ENTE« in je zato procent narasel na 28 %. Tuji posestnik je posegel predvsem po najdonosnejši briški kul- turi, po vinogradu. S tem je bil domačin še posebej prizadet. Če je imel od 7099,92 ha skupne površine 1162,95 ha ali 16,3 %, je držal kar 27,4 % vinogradov ali 190,30 ha od skupne površine vinogradov 692,58 ha.75 Na enega tujca je potemtakem odpadlo 17,88 ha skupne površine in 2,92 ha vinogradov, medtem ko je na posamezno briško družino odpadlo komaj 3,48 ha skupne površine in 0,32 ha vinogradov. Seveda so te številke povprečki, vendar nam nazorno izpričajo- s kakim minimumom se je moral briški kmet zadovoljiti. Zgeč navaja za Haloze minimalno površino vinograda 70 arov.76 Bricu je moralo zadostovati 32 arov. Istočasno je imel tuji posestnik v združenih KLO Cerovo in Vipolže 34 % vinogradov, v združenih KLO Medana, Dobrovo in Neblo 20 %, v KLO Šmartno 40 % in v KLO Višnjevik celo 48 %. V ostalih manj rodovitnih področjih procent tuje zemlje pade na 7,6 % v kojskem KLO, 4,4 % v kožbanskem KLO in na 1,4 % i v e i n Travnate površine 6 vrtovi površine Vrhovlje 262,5 28,4 4,4 85,0 Krasno 175,7 28,8 3,6 72,8 Kožbana 298,6 35,5 5,7 59,4 Mirnik 265,0 21̂ 5 13̂ 8 104,3 262,4 28̂ 9 7,7 91,3 Podsabotin 264,0 22,3 12,8 109,4 Kojsko 58,7 23,2 1,6 22,2 Šmartno 59,4 32,6 1,2 21,4 Vedrijan 77,0 29,9 4,4 27,3 Višnjevik 116.6 31̂ 2 4!5 274 873 27J 3!3 29J Dolnje Cerovo 99,3 21,0 23,9 31,3 Gornje Cerovo 72,7 32,7 3,5 21,0 Kozana 67,5 32,1 6,8 14,9 Vipolže 30,9 16,1 5,7 3,7 Medana 56,8 33,8 6,0 5,5 Biljana 94,3 32,8 15,3 22,2 Dolenje 112,0 25fi 1^2 354 74̂ 7 29^ 10J 1M 105,8 29,0 7,9 31,4 Osvoboditev je poleg agrarne reforme izvršila še ogromno soci- alno preosnovo, ko je ukinila kolonat. Ker je bilo s tem osvobojeno veliko število kmetov, je briškemu gospodarstvu grozilo, da bo že itak prevladujoča mala posest še nadalje pridobila na pomenu. Povečalo bi se število kmetij, ki bi posedovale pribbžno hektar sveta z nekaj desetinami arov vinograda. S porastom drobne posesti bi obenem po- rasla skrita nezaposlenost, zvečalo bi se število kmetij z neracionalnim gospodarstvom in seveda tudi potencialna prenaseljenost. Edina možna rešitev je bilo zadružništvo, ki se je v naslednjih letih na široko razmahnilo. Poleg kolonov so v zadruge vstopili tudi nekateri mali kmetje, V odročnih legah, kjer zadružnega življenja ni bilo mogoče organizirati, je postal marsikateri kolon in najemnik privatnik. Le tako si moremo razlagati porast privatnih samostojnih kmetov od italijanske dobe sem. Nekoliko je k temu še doprinesla nova meja, ki pušča Italiji del Spodnjih Brd, kjer je bilo svojakov sorazmerno manj kot v Zgornjih Brdih. Za tri briške občine navaja Catasto agrario 59,3 %i samostojnih lastnikov. Po podatkih statističnega urada na OLO Gorica jih je danes 60,6 % (870 od 1435 vseh gospodarstev). Pred vojno je bilo potemtakem 40,7 % gospodarstev v socialno odvisnem položaju ali kot koloni (21,6 %•), ali kot najemniki (12,5 %), ali kot dninarji (6,6 %). Občina Vseh skupaj Lastniki Najemniki Koloni Dninarji Ostali Dobrovo 321 137 138 134 11 1 Dolenje 327 186 103 16 20 2 Kojsko 981 643 61 194 77 6 1629 966 202 344 108 9 100% 59,3 % 12,5 % 21,6 % 6,6% 0,5 % SI. 11. Skica upravne razdelitve po krajevnih ljudskih odborih v Goriških Brdih (po stanju iz leta 1950) 1 = Kožbana; 2 = Kojsko; 3 = Šmartno; 4 = Viš- njevik; 5 = Cerovo; 6 = Kozana; 7 = Vipolže; 8 = Dobrovo; 9 = Medana; 10 = Neblo S I . 12 S I . 13 SI. 12. Odstotek kolonskih družin po krajevnih ljudskih odborih v Goriških Brdih SI. 13- Odstotek zadružne zemlje v Goriških Brdih po stanju iz leta 1949 Rast zadrug je bila predvsem v Zgornjih Brdih povezana z veli- kimi težavami. V Šmartnem na primer, kjer je bilo veHko kolonov (25 %) in je obenem bila zelo razširjena drobna posest (34 %), ovira uspešno delovanje zadruge pomanjkanje do-voljnih množin rodovit- nega sveta, zlasti vinograda. (Od 41,2 %i zadružnih tal v KLO je imela KDZ 39,0 % njiv in le 27,7 %1 vinogradov od celotne površine KLO.) Se slabše je stanje v nekaterih drugih manjših zadrugah, kot v Ve- da 0-20 % HUD 2 0 - 3 0 0-10 % vm 10-20 drijanu, Višnjeviku in Kožbani, kjer so člani zgolj iz vrst nekdanjih kolonov in dninarjev. Nasprotno se zadruge v Spodnjih Brdih uspešno razvijajo. Po nekdanjih veleposestvih so podedovale obsežen zemljiški fond, dobro urejene kleti in mehanizacijo. Dobrovska zadruga je na primer se- stavljena predvsem iz bivših Bagverjevih kolonov. Pridružilo se ji je tudi nekaj malih kmetov, toda le dva člana, ki sta vstopila, nista imela lastnega posestva. Od bivšega veleposestnika je podedovala velike kleti v gradu, obširen strojni park in seveda izvrsten in rodo- viten svet. Od 229 ha je 12,2 % njiv in 17,8 % vinogradov, medtem ko jih ima zadruga v Smartnem komaj 4,3 % oziroma 10,1 %. Dobrovska zadruga je resda na najboljšem od vseh v Brdih, vendar poznana medanska KDZ le malo zaostaja za njo. V njej je včlanjeno- 68,5 % vseh gospodarjev in ima 76,3 % vsega sveta v KLO. Zemljiški fond je zelo ugodne sestave, sa j ima 16,8 % vinogradov in 16,0 % njiv. Podobne razmere zasledimo še v zadrugah Hum, Neblo, Vipolže, Fo- jana in Cerovo. Istočasno z razlastitvijo veleposesti sta se osnovali tudi dve državni ekonomiji v Vipolžah in Neblem. Zanje velja isto kot za zadruge v Spodnjih Brdih. Z izročitvijo uprave v roke delavskega sveta se je njihova upravna organizacija v marsičem približala statusu zadrug. KLO % privatnega sveta % zadružnega sveta % državnega sveta Kožbana . . . . . 82,5 11,2 6,4 Kojsko . . . . . 75,8 9,2 14,8 Šmartno . . . . . 52,0 41,3 6,5 Višnjevik . . . . 97,4 1,4 0,2 Cerovo . . . . . 58,3 41,5 — Dobrovo . . . . . 21,0 74,2 4,3 Kozana . . . . . 71,9 22,5 5,1 Medana . . . . . 19,2 76,5 4,3 Neblo . . . . . . 29,6 35,4 25,1 Vipolže . . . . . 39,1 5,4 57,8 Skupaj po letu 1951 63,2 25,1 11,7 Zemljiški fond zadrug je v nasprotju s privatnim sektorjem v večini primerov zelo ugodne sestave. Privatniki imajo v svojih rokah 80 % nerodovitnih tal, toda le 62% vinogradov in 72 % njiv oziroma 71 % obdelane zemlje. Težišče zadružne posesti je na vinogradu 31 % in na sadjarstvu 29,8 %, kar jim daje vse polno ugodnih perspektiv za prihodnost. Celotni pregled nam kaže naslednjo sliko: Zemljiška kategorija Orna zemlja Vinogradi Sadovnjaki Travniki Obdel. zemlje Košenice Pašniki Gozdovi Nerodovitno Skupaj Privatni sektor 353 ha 73,0 % 395 ha 62,0 % 53 ha 65,5 % 435 ha 80,5 % 1287 ha 71,7 % 1172 ha 67,3 % 602 ha 84,0 % 1278 ha 65,3 % 1125 ha 82,6 % Zadružni sektor 99 ha 20,5 % 199 ha 31,2 % 24 ha 29,6 % 100 ha 18,5 % 422 ha 23,5 % 552 ha 31,6 % 103 ha 14,3 % 319 ha 16,3 % 42 ha 3,0% Gospodarstvo Državni sektor 29 ha 6,2 % 42 ha 6,6 % 4 ha 4,9 % 6 ha 1,0 % 82 ha 4,5 % 23 ha 1,2% 13 ha 1,7 % 361 ha 18,4 % 194 ha 14,3 % Skupaj79 482 ha 100 % 636 ha 100 % 81 ha 100% 541 ha 100 % 1791 ha 100 % 1747 ha 100 % 718 ha 100%, 1958 ha 100 1361 ha 100 % 5665 ha 73,8%, 1341 ha 17,7 % 674 ha 8,6% 7680 ha 100% 1. T e h n o l o g i j a o b d e l a v e Že prvi viri, ki omenjajo Brda, poročajo obenem o vinograd- ništvu.80 V srednjem veku so različne omejitve trgovine zavirale izvoz vina in šele leta 1552, ko je Ferdinand prepovedal njegov uvoz iz Istre in Benečije na Goriško, so se razmere naglo izboljšale v prid mediteranskim kulturam.81 Vinogradi so napredovali predvsem na račun izkrčenih gozdov in preoranih pašnikov. Maksimilijan zato 1553 prepove prenaglo krčenje gozdov brez lastnika.81 Okrepitev trgovine je omogočila številnim tlačanom odkup. Istočasno se prične širiti kolonat. Nov zagon je dobilo briško gospodarstvo leta 1676, ko so bile odpravljene poslednje omejitve v vinski trgovini, kar je omo- gočilo ugoden izvoz na Kranjsko in na Koroško.82 Krčenja v XV. in XVI. stoletju pomenijo višek razširjenosti kulturne pokrajine. Odslej obdelovalna površina ves čas nazaduje. V XVIII. stoletju prične do tedaj dominantno pšenico izpodrivati koruza, ki do XIX. stoletja po- lagoma nadomesti vse žitarice. Podobno je nadomestil fižol bob, ki so ga kmetje opuščali, ker je prehudo izčrpaval zemljo. Velikega pomena je razširjenje krompirja, ki je marsikje v Zgornjih Brdih nadomestil pšenico in tudi koruzo. Moderna doba je povsem izrinila lan, ki je bil nekoč zelo razširjen, saj so ga skoraj pri vsaki hiši tkali. Izginila je leča, medtem ko so oljko uničile hude zime v prvi polovici XVIII. sto- letja.83 Istočasno z opuščanjem nekaterih rastlin je pričela izprememba obdelovalnega načina. V prejšnjih dobah je bilo v Brdih razširjeno mediteransko obdelovanje v brajdah. Na terasi ali na ozkem pasu 79 Ekonomska analiza za Brda, obrazec A. (Za stanje leta 1949.) 80 Massi, o. c., str. 56. 81 Massi, o. c„ str. 58. 82 Massi, o. c., str. 61. 83 Massi, o. c., str. 66. zemljišča v ravnini je bilo v zaporedju posajenih med vrstami trt nekaj » vrsti n« pšenice, ječmena ali pozneje običajno koruze. Po žetvi je bila posejana med trte navadno repa, včasih pa ajda. Ko sta se razširila krompir in koruza, so bile brajde sestavljene le še iz trt, turščice, krompirja in seveda sadnega drevja. Moderno vinogradništvo je zavrglo ta obdelovalni sistem. Veliko je k opuščanju prispevala peronospora, ki je škodovala trtam v vlažnih in meglenih dolinah. Kmetje so odslej zasajali nove vinograde na sončnih pobočjih in obenem opuščali dosedanje mešanje kultur. Že prej pa je izginil svoj- stveni, a stari mediteranski način »kabola«, ki je obstajal v tem, da je bilo na osrednje drevo »klin« (neke vrste jesen) navezanih več trt, ki so bile razporejene v krogu okoli njega. »Kaboli« so se vrstili v brajdah in prispevali k njihovi nadaljnji pestrosti. Trtna uš, ki je na Štajerskem zamajala vinogradništvo, v Brdih ni napravila veliko škode. Zaradi gostih in neprodušnih ilovnatih tal se uš ni mogla širiti. Kmetje so imeli mestoma nekaj škode, vendar še zdaleč ni mogoča primerjava s panonskimi predeli. Uvajanje nove amerikanske podlage pa je po drugi strani polagoma izpodrinilo stare trte: »piko«, »rohatko«, »glero« in druge. V XVII. in XVIII. stoletju je bila v Brda uvedena sviloprejka (domače ime je kavalir), vendar se ni obdržala, ker je primanjkovalo murvinih dreves. Danes jo goje edino še redki posamezniki.83a Njena domena je ostala Furlanija, odkoder je tudi prišla v Brda. K o l o b a r j e n j e . Starega obdelovalnega sistema, ki je dal njive v prelog, Brda niso nikoli poznala v onih izmerah kot srednjeevropsko območje. Kolobarjenje, ki je zamenjalo »prah o-« v modernem obdelo- vanju, se prav tako ni moglo uveljaviti zaradi vrste vzrokov. Največja ovira je bilo in je še danes pomanjkanje dovo-ljnih množin orne zemlje. V Brdih prevladujejo mali in srednji posestniki, ki morajo na svojih nekaj desetinah arov njiv saditi kulture brez vmesnih po- čitkov. Na njih pridelajo po- več let zapovrstjo spomladi koruzo, jeseni činkvantin in repo. Namesto sirka posade včasih krompir, in to največ v Zgornjih Brdih. Šele čez 5 ali 6 let, ko je zemlja že povsem izčrpana, posejejo spomladi deteljo, vendar jeseni slede znova stare kulture. Skrbnejši gospodarji jo posejejo tudi vmes v jesenskem tur- nusu, če imajo dovolj sveta. Še slabše so razmere na njivah revnih kajžarjev ali nekoč na kolonskih posestvih. Pri njih je njiva v stalnem obratu brez počitka. Posledica je počasno nižanje hektarskega donosa in poglabljanje kroga, v katerem se vrti gospodarstvo malega kmeta, v revščino. Druga ovira pri pravilnem kolobarjenju je pomanjkanje gnoja, ki ga za njive ne preostane veliko. Večino- porabijo kmetje za gnojenje vinogradov. Brda so zato- pred vojno porabila velike količine umetnih gnojil. Danes bi potrebovala okoli 80 vagonov superfosfata, kalcijevega karbida in kalijevih soli za vinograde. Bistvena ovira pri kolobarjenju so ostanki nekdanjega brajdnega obdelovanja. Mešanje s3a Terenski podatki. kultur v brajdah danes še ni izginil o. Ker so Brda po novi meji odre- zana od Furlanije, kjer so domačini zamenjavali vino za koruzo, je potreba prisilila domačine, da spreminjajo v brajde številne trasi- rane senožeti in košenice, na katerih se navadno nahaja po nekaj vrstin trt. Povojne težave so znova oživile opuščene brajde, ki so služile le še za seno. Obdelovanje se vrši predvsem s človeško in živalsko^ d e l o v n o s i l o . Sele po prvi svetovni vojni in po osvoboditvi je pričela napre- dovati mehanizacija. Bistvena poteza mediteranskega obdelovanja je v veliki uporabi človeške delovne sile. Glavni vzrok leži v brajdnem sistemu, ki sicer dopušča obdelovanje s plugom, toda le na položnejših parcelah. Se do nedavna je briški kmet sam okopal večinoi svojih njiv in vinogradov. Prevelika zaposlenost kmeta ima za posledico, da se briga predvsem za vinograd. Posebno' maja in junija ob zoritvi češenj, ko je obenem vse polno dela v vinogradu in je čas glavne košnje, je višek pomanjkanja delovne sile. Drug primanjkljaj je ob trgatvi in novembra, ko kopljejo nove vinograde in rigolajo stare. Presežek delovne sile imamo pozimi, januarja in februarja pa tudi avgusta, ko so že končana glavna dela na polju, a košnja otave še ni pričela. Danes občutijo pomanjkanje delovne sile v prvi vrsti pri- vatniki. Agrarni proletariat je ves zaposlen v zadrugah in na državnih posestvih. Veliko mladih moči se je izselilo in odšlo v industrijo. Vse to povzroča, da imamo v topli polovici leta v Brdih občutno pomanj- kanje delovne sile. Zadruge so zaradi mehanizacije in strojnega ob- delovanja veliko na boljšem. Pomanjkanje delovnih moči je prisililo kmeta, da izrablja svojo delovno živino do skrajne mere, kar gotovo ni v prid gospodarstvu. Edini izhod iz težav je mehanizacija. Vendar njena izvedba zahteva poleg komasacije zemljišč tudi spremembo obdelovanja, opustitev brajd in racionalno vodeno kmetijstvo. 2. V i n o g r a d n i š t v o Brda so naše najizrazitejše vinorodno področje. Malokje na Slo- venskem doseza vinogradništvo še tolik pomen. Briški kmetje žive v prvi vrsti od vinskega pridelka, nato od sadja, medtem ko so jim njive in travnate kulture le pripomoček v gospodarskem obratu. Od procvita pod Avstroogrsko, ko je bilo 1910 v vseh Brdih 26,6 % sveta v vinogradih, nazaduje vinogradništvo neprenehoma. K temu sta pripomogla italijanska zasedba in svetovna kriza. Med vojno, ko je primanjkovalo delovne sile, so kmetje zanemarili obdelavo, kar je še nadalje poslabšalo kvaliteto vinogradov. Danes je v jugoslovanskem delu Brd sicer še vedno 26,4 % tal posajenih s trtami, vendar je ta odstotek pretiran, če upoštevamo, da je ostal pod Jugoslavijo pred- vsem gričevnat svet.84 Podobno se je nižal vinski pridelek, ki je na- 81 Ob novem popisu kulturnih površin na kataster se bo pokazalo, da je številka previsoka. zadoval od leta 1914 od 60.000 hI na 40—50.000 hI pod Italijo in na 36.000 hI v današnjih osvobojenih Brdih.85 Ugodna konjunktura za vino za časa Avstrije je pripravila šte- vilne posestnike, da so zrigolali vinograde na slabših legah, kjer jih je v nadaljnjih desetletjih počasi ©pustošila erozija prsti in naglo izčrpanje teh po kvaliteti manjvrednih zemljišč. Pod Italijo so briški kmetje najprej opustili te nasade, sledili so jim oni v odročnih legah in končno ostareli vinogradi, ki se jih ni splačalo obnavljati zaradi SI. 14. Pogled od Šmartnega proti Kojskemu. Pogled na terasirana pobočja, ki so bila nekoč posajena z vinogradi. V ospredju vas Bala težke prodaje vinskega pridelka. Abesinska vojna in druga svetovna vojna sta odvzeli kmetijam najboljše delovne moči. Sedaj niso več opuščali vinogradov samo posestniki v Zgornjih in Srednjih Brdih, ampak tudi v Spodnjih. Danes so v Zgornjih Brdih vidna številna terasirana pobočja, na katerih raste med travo sem ter tja kaka stara trta. V rodovitnejših Spodnjih Brdih so posadili terase z breskovimi in češnjevimi nasadi ali spremenili nekdanje brajde v njive in trav- nike (lucerna). Glavno področje vinogradništva so Spodnja Brda oziroma oni kraji, ki leže v sredi gričevnatega sveta, kot Števerjan (k. o. 1910: 46,5%), Gornje Cerovo (k. o. 1910: 48,7%;, sedaj: 31,4%), Medana 85 Ekonomska analiza, o. c., str. 1. Verjetno je podatek zgolj groba cenitev. (k. o. 1910: 45,0%, sedaj: 59,4 %),86 Kozana (k. o. 1910: 48,0%, sedaj: 47,5 %), Dolnje Cerovo (1910: 48,7 %, sedaj: 21,1 %), Biljana (1910: 39,7%, sedaj: 34,7%) in Vipolže (1910: 22,8%., sedaj: 52,1 %).86 V osredju Brd pridobi vinogradništvo še nadalje na pomenu. Strma pobočja so primerna edino, za trto in sadno drevje. Površinski areal vinogradov je obenem navedba najrodovitnejših tal: k. o. Šent- maver (Podsabotin): 1910: 10,7%, sedaj: 8,4 %/ 7 k. o. Kojsko: 1910: 40,7%, sedaj: 39,5%, k. o. Šmartno: 1910: 55,9%, sedaj: 54,8 %, k. o. Vedrijan: 1910: 40,2 %, sedaj: 38,8 % in k. o. Višnjevik: 1910: 27,7%, 6edaj: 26,7 %. Na tej površini se preživlja 23,3 % prebivalstva (po stanju leta 1948) oziroma 39,7 % gospodarstev v jugoslovanskem delu Brd.88 V nasprotju z Zgornjimi Brdi, od koder je prebivalstvo že zgodaj emigriralo, so vinogradniške krize v XX. stoletju najbolj pri- zadejale osrčje Brd. Šele tedaj je prišla do izraza visoka gostota (aritmetična gostota: 114,6, fiziološka gostota: 241,9 prebivalcev na kv. km.) in agrarna prenaseljenost, ki sta se obe opirali na veliko razširjenost vinograda (31,5 % vinogradov nasproti 3,7 % njiv in vrtov). Zgornja Brda imajo mešano gospodarsko strukturo, ki jo povzro- čajo ostrejši klimatski pogoji in pomanjkanje rodovitnega sveta. Vinograd še zdaleč nima več onega monokulturnega značaja kot v osrčju Brd. V ospredju je travnat svet, medtem ko so vinogradi po- mešani v brajdah med njive na aluvialnih naplavinah in terasah. Najviše jih zasledimo na kmetiji pri »Urisku« na sončnem pobočju Korade. Kmet »Kobalar« zato ni več Bric, čeprav imamo v okoliških naseljih Zapotok in ostalih okoli hiš še trte. Stanje po katastrskih občinah je naslednje: Z g o r n j a B r d a K. o. 1910 Sedaj Krasno . . . 16,8 % 16,2 %, Vrhovlje . . 10,8% 10,8% Kožbana . . 12,4% 11,7% Mirnik . . . 11,5 % 8,1 % Skupaj . . 12,0% 11,0 % 86 Procent vinorodne površine j e v Medanski in Vipolški katastrski občini porasel zaradi nove meje, ki pušča pod Jugoslavijo predvsem gri- čevnati svet, močvirna nižina j e ostala pod Italijo. 87 Katastrska občina Šentmaver sega visoko v Sabotin, s čemer se zveča njena neproduktivna površina. Brez nje znaša površina vinogradov v Sredin jih Brdih 40,8%. 88 Po podatkih statističnega urada na OLO Gorica. S r e d n j a B r d a K. o. 1910 Sedaj Sentmaver87 . 10,7 %, 8,4 % Kojsko . . . 40,7 % 39,5 % Šmartno . . 55,9 % 54,8 % Vedrijan . . 40,2 % 38,8 % Višnjevik . . 27,7 % 26,7 % Skupaj . . 27,1 % 31,5 % S p o d n j a B r d a K. o. 1910 Sedaj Pevma . . . 29,0 % — Podigora . . 8,4% — Števerjan . . 46,5 % — Dol. Cerovo . 48,7 % 21,1 % Gor. Cerovo . 45,0 %, 31,4 % Vipolže . . 22,8 % 52,1 % Kozana . . 48,0 % 47,5 % Medana . . 45,0 % 59,4 % Biljana . . 39,7 %, 34,7 % Dolenje . . 23,5 % 22,8 %, Skupaj 32,9 % 39,4% Pri tem je odpadel na posamezna področja naslednji odstotek: Leta 1910 področje površina Zgornja Brda 343 ha Srednja Brda 686 ha Spodnja Brda 2010 ha % 11,2 5 22,2 5 66,5 $ Leta 1952 področje površina Zgornja Brda 268 ha Srednja Brda 590 ha Spodnja Brda 1041 ha % 14,1 % 31,1 % 54,8 % Skupaj 3039 ha 100,0 % Skupaj 1899 ha 100,0 % Vinograd pomeni za briške kmetije osnovni gospodarski vir. Niso redki primeri, da ima kmet komaj nekaj desetin arov vinograda, po- mešanega s sadnim drevjem in da nima njiv in travnikov, a kljub temu preživi svojo družino. V ostali Sloveniji bi prišteli podobnega posestnika med kajžarje, v Brdih mu omogoča vinski in sadni pri- delek sorazmerno visok življenjski standard. Moderno vinogradništvo je vplivalo, da so kmetje v XIX. stoletju opustili nekatere stare trte: piko, fflero, rohatko, zelenko in druge. Spremembo je narekovala škoda, ki sta jo povzročali peronospora in trtna uš. Z naraščanjem konjunkture za vino v drugi polovici XIX. sto- letja so kmetje sadili manjvredne trte, kot klarenco in tržarko, ki so dajale obilen pridelek, a slabo vino. Pod Italijo, ko zaradi konkurence vino ni šlo zlahka v promet, se je zamenjavanje trt maščevalo. Kriza je postala občutna še posebno po uvedbi davka 20 centesimov na liter vina. V primeri z Vipavsko dolino, kjer so krizo na Primorskem naj- bolj občutili, je briške vinogradnike reševala visoka kvaliteta »brica«, ki ima običajno od 12 do 14 gradov. Kmetje so sedaj sadili poleg stare briške kvalitetne- trte rebule še malvazijo, tokaj, rizling, muškat in druge. Pridelek se je sicer znižal, toda kvaliteta je občutno porasla. Istočasno so opuščali vinograde na manj ugodnih legah. SI. 15 SI. 16 SI. 15. Odstotek z vinogradi posajenih tal v briških katastrskih občinah 1 = 0—10; 2 = 10—20; 3 — 20—30; 4 = 30—40; 5 = 40—50; 6 = nad 50 % SI. 16. Odstotek travnatih površin v briških katastrskih občinah (travnikov, pašnikov in senožeti) 1 = 0—10; 2 = 10—20; 3 = 20—25; 4 = 25—30; 5 = 30—35; 6 = 35—40; 7 = nad 40 % Najbolj znano briško vino »rebula« je pravzaprav mešanica. Njena osnovna trta »rumena rebula« daje visokokvalitetno in močno vino, ki ima to slabo stran, da se rado pokvari zaradi visoke količine sladkorja. Kmetje zato običajno nikoli ne pridelajo čistega sortnega vina, ampak ga mešajo z omenjenimi vrstami, da bi postalo odpor- nejše. »Zelena rebula« ali na kratko »rebula« je briško univerzalno vino. Sortiranje zahteva poleg pazljivega ravnanja z vinom in dobrih kleti predvsem ločevanje trt v vinogradih. Briški posestnik si tega ni mogel nikoli privoščiti. Edino veleposestniki na Dobrovem, v Vipol- žah in Števerjanu so uvedli sortiranje rebule, tokaja in malvazije. Danes sta zadruga na Dobrovem in državno posestvo v Vipolžah edina, ki pridelujeta sortno vino v večjih količinah. ES3 1 2 3 4 5 6 7 7 Geografski zbornik 97 Briška vina so bela, črnih je malo* in nimajo velikega pomena. Velikokrat jih vinogradniki poberejo pred glavno trgatvijo in jih dajo ob »bandimi« delavcem kot mlado vino za pijačo. Namiznega grozdja so Brda sorazmerno* zelo malo prodajala (po Catastu Agrariu okoli 66.908 q ali 1 % pridelka). Doma porabijo okoli 5—7% pridelka.89 Pod Avstrijo so prodajali grozdje »avguštana«, ki je že avgusta dozorelo. Primanjkovanje primernih trt je onemogočalo vsako ugodnejšo trgovino, kar je za gospodarstvo občutna škoda. Vinograd zahteva delo skozi vse leto. Pozimi ga mora kmetovalec zrigolati in napraviti nove nasade. Ob pričetku pomladi obreže trte, poveže poganjke »šparone« in izmenja kolce. Od maja do* junija mora opraviti trojno* kop in nadaljnje obrezovanje trt. Že meseca marca prične prvič škropiti. Pred melioracijo so* v obrobnih vaseh okoli Prevala morali v nižjih legah škropiti tudi po sedemkrat, kar je občutno zvišalo režijo. Edino avgust in september zahtevata od vino- gradnika manj pozornosti. Konec septembra in v začetku oktobra je trgatev. Kmetovalec pognoji vinograd vsako tretje leto v večjem obsegu po prvi zimski kopi, posebej pa še vsako leto. Slaba stran briškega vinogradništva je kletarstvo. Primanjkuje predvsem dobrih kleti, ki so navadno premalo hladne in zračne. Sodi in ostale posode so pogostokrat premalo očiščene, zaradi česar se vino, ki je bogato na sladkorju, rado kvari. V preteklih desetletijh je manjšim posestnikom stalno* primanjkovalo* sodov, v katerih naj bi vino počakalo tudi preko nove trgatve ugodnejše možnosti za prodajo. Zgodilo se je, da je moral kmet odprodati ves pridelek pod ceno, ker ni imel kam spraviti mo*šta od nove letine. Nasprotno je veleposestnik v svojih dobro urejenih kleteh z vzidanimi steklenimi sodi lahko mirno počakal ugodnejših cen na trgu. Domačini so navadno že okoli božiča sklepali prve pogodbe za prodajo pridelka. 3. S a d j a r s t v o Če je vinograd briškemu kmetovalcu osnovna gospodarska pa- noga, je sadje njegov najboljši postranski dohodek. Z njim si pomaga od spomladi preko poletja v jesen in zimo, ko prejme izkupiček za vinski pridelek. Izredno ugodne klimatske razmere so omogočile razširitev in zgostitev sadnega drevja, ki je, če vzamemo pretirano primerjavo*, skorajda nadomestilo gozd. Do gospodarskega pomena je prišlo* šele v XIX. stoletju z zgraditvijo železniškega omrežja. Prej je bilo* sadno drevje pomešano med brajde in je doprinašalo k njihovi še večji pestrosti. Pod Italijo*, ko je kupčija zastajala, je našlo sadje na trgu stalne odjemalce. Kmetje so zajto pričeli opuščati dotedanjo pomeša- nost drevja med drugimi kulturami in začeli zasajati čiste sadovnjake. Nekoliko je k temu pripomoglo tudi čiščenje vinogradov od drevja, ki 89 Ekonomska analiza, o. c., str. 33. danes obroblja vsako parcelo in se na grivah brajd zgosti v prave sadovnjake. Prvi pridelek nudijo češnje, ki dozore že maja in trajajo do sve- tega Vida. So najbolj razširjeno drevo v Brdih in jih najdemo vse- povsod (42 % vsega sadnega drevja).90 Edino Zahodna Brda jih imajo nekoliko manj. Rode toliko, da kmetje nikoli ne zmorejo obrati vsega pridelka in ga dobršen del zgnije. Ker je ob njihovi zoritvi obenem prva košnja in obilo dela v vinogradu, oberejo kmetje predvsem prve in najboljše češnje. Ostale skuhajo v žganje, kar je bilo pod Italijo prepovedano oziroma visoko obdavčeno. Posamezna češnja da okoli 20—30 q pridelka, ki ga Ekonomska analiza ceni na 20.489 q za vsa jugoslovanska Brda pri približno' 73.508 drevesih.91 Poslednja leta se vedno pogosteje pojavlja črvivost, ki resno ogroža kvaliteto pridelka. Nujno potrebno je učinkovito škropivo, ki bo preprečilo širjenje češnjeve muhe. Medtem ko je češnja star briški sad, je breskev pridobila na raz- širjenosti šele z italijansko okupacijo. Na trgu je imela v primeri s češnjami veliko ugodnejše prodajne možnosti. Njen dober okus in sočnost sta onemogočali vsako konkurenco breskev iz Furlanske rav- nine in iz Benečije. V nasprotju s češnjo so breskve gojene predvsem v sadovnjakih. Na ravninah ob Reki in Pevmici, okoli Medane, Fojane in Vipolž se vrste številni nasadi. Ob Pevmici in okoli Kojskega je tudi največ marelic, ki so drugod v Brdih zaradi škode, ki jo povzro- čajo v vinogradih, skoraj povsem iztrebljene. Problem breskovih na- sadov je njihova starost. Zanemarjenje med zadnjo vojno grozi, da bo v prihodnosti v določenih letih breskev nazadovala. Drevo namreč dobro rodi le 5—7 let, celotna življenjska doba traja okoli 15 let. Tudi po vojni privatni kmetje vse premalo sade in širijo nove nasade. Danes je breskev približno 23 % od vsega sadja s pridelkom 5639 q pri 40.535 drevesih.92 Od ostalega drevja naj omenim še slivo, ki je bila nekoč zaradi znane domače obrti »lupljenja sliv« veliko bolj razširjena. Danes jo je največ okoli Vedrijana, Krasnega in v Spodnjih Brdih okoli Medane. Hruške imajo najboljše pogoje za rast, a jih je malo in še te so za- sadili pod Italijo. Jablana je kot srednjeevropsko drevo v Brdih že tuja. Po zadnji vojni so prišle do veljave fige, ki rode dvakrat na leto, julija in septembra. Vsako- leto jih ogromno izvozijo v osrednjo Slovenijo. Ostalo domačini posuše. Sadni pridelek se vrsti od maja do septembra in, če prištejemo tudi namizno grozdje, še nekoliko dlje. Tipično drevo Zgornjih Brd je kostanj maron. Najraje ima lege nad 200 metri nadmorske višine. Največ ga je v Kamunu. Pod Italijo so marsikateri kostanjev gozd močno razredčili, les je namreč porabila tovarna tanina v Čedadu. Domačini sami pravijo, da ga je danes za 90 Ekonomsko analiza, o. c., str. 4. 91 Ekonomska analiza, o. c., str. 33. 92 Ekonomska analiza, o. c., str. 33. polovico manj (okoli 8000 dreves).93 Podobno so veliko orehov posekah za pohištveni les. V preteklem stoletju se je na široko razmahnilo l u p l j e n j e č e š p e l j , ki je postalo prava domača obrt in je daleč preseglo vsak domač okvir. Danes je lupljenje skoraj povsem izginilo. Ohra- nilo se je le v Šmartnem, v Vedrijanu in v okoliških vaseh (Bala) ter v Medani. V XIX. in tudi še v XX. stoletju, preden je na evropski trg pritisnila kalifornijska konkurenca,94 je lupila češplje »vsaka hiša« v Brdih. Središča sta bila v Šmartnem in Medani. V Kamunu in v Zahodnih Brdih niso toliko lupili. V Višnjevku, Vipolžah, Koj- skem, Cerovem, Fojani in v Neblem je bilo povsod po nekaj družin, ki so se iz leta v leto s tem ukvarjale. Le Kozanci so imeli svoj ko- njiček drugod, kot bomo še slišali. Brda sama so imela zelo malo češpelj, še posebno po škodi, ki so jo utrpele slive zaradi neke muhe, kar nekateri omenjajo kot vzrok za opešanje obrti. Zato so domačini uvažali velike količine češpelj iz Brkinov, ki so jih pripeljali Kraševci vsako leto z vozovi v Brda. Celo iz Istre so prihajale. Ker je primanjkovalo delovne sile, so hodila iz Beneške Slovenije dekleta na lupljenje. (Rekli so jim »čeče«.) Marsi- kateri gospodar, ki se je ukvarjal z lupljenjem v večjem obsegu, je imel vsako leto nekaj stalnih delavk (Šmartno), kolikor mu niso po- magali ostali vaščani. Razmah kupčije pod Avstrijo v zadnjih deset- letjih je pripeljal številne Brice na Štajersko in v Hrvatsko Zagorje. Zlasti na Sotelskem, Bizeljskem, Kozjanskem in okoli Desenic so poznali vsakoletne obiskovalce, ki so- tukaj lupili češplje na enak način kot doma. V posebno ugodnih letih so Brici kupovali celo slavonske slive in jih nato kar na Štajerskem olupili. Tudi v prodaji je lupljenje preraslo briški okvir, saj je šel izdelek preko trgovcev v Gorici in Krminu na Dunaj, v Prago in v vsa večja nemška mesta do Hamburga, ki je bil zanje pomembno tržišče. Postopek lupljenja ni enostaven. Okoli velikega kupa, na katerem so bile olupljene češplje, so se razporedile ženske. Vsaka je imela poseben »nožk«, s katerim je olupila ali postrgala lupino. Moški so ta čas donašali sveže in odnašali olupljene slive. Olupljene so- po- lagali na rešetke, imenovane »piconi«. Po nekaj dnevih sončenja na za to pripravljenih stojalih »roštih« so že nekoliko osušene romale pod veliko kad »kason«, kjer je na mali lopatki ležalo in gorelo žveplo. Po dveh urah so jih znova prenesli na sonce. Zveplanje, ki je imelo namen preprečiti gnitje, se je ponovilo 3—4-krat. Osušene češplje so »penčali«, to je: vzeli so ven koščice in eno- po eno skupaj zlepili. Nato so jih položili v majhne zaboje in sodčke, kjer so počakale do božiča, ko se je okoli njih nabralo vse polno sladkorja, da so bile povsem bele od njega. Poleg obilnega dela je lupljenje zahtevalo veliko denarja, saj je bilo osušenih češpelj komaj za četrtino svežih. 93 Podatek je s statističnega urada na OLO Gorica. 94 Bednarik, o. c., str. 73. Razmere pod Italijo, ko so cene nihale, so- spravile marsikaterega preveč korajžnega gospodarja na boben. (Te domačije je potem največ pokupila družba »ENTE«). Tudi carinska politika italijanske vlade ni bila naklonjena olupljemim češpljam. Obrt je pričela polagoma pešati in propadati ter so kmetje lupili le še v domačem okviru, ker so briške češplje kljub drobnosti najboljše zaradi velike količine slad- korja, ki ga vsebujejo. V vsaki vasi je nekaj družin držalo tradicijo naprej in imelo v olupljenih češpljah majhen postranski zaslužek. Zanimivo je, da domačini niso izdelka nikoli doma porabili, bile so samo za prodajo. Na podoben način so za domačo porabo lupili breskve (Neblo). 4. P o l j e d e l s t v o t Njive in vrtovi so v Brdih pomaknjeni po svojem pomenu šele na tretje mesto, za vinogradom in sadjem. Zaostanek ni viden samo v površini, kjer jih je v jugoslovanskem delu Brd po vojni po> po- datkih iz predvojnega katastra za 19 %• manj kot vinogradov (7,4 % njiv nasproti 26,4 % vinogradom), ampak tudi v relativnem pomenu, ki ga imajo za briškega kmeta. Pod Avstrijo je bila razlika med njivami in vinogradom nekoliko manjša, in sicer 15,9 %. (10,5 % na- sproti 26,4 % vinogradom). Njivska površina je narasla z melioracijo Prevala 1936. leta. Ko so bila z novo mejo Brda odrezana od Furlanije, kjer so zamenjavali domačini vino za koruzo in pšenico, je pomen njivskih vrtnih kultur znova porasel in dosegel 7,4 % vse površine Brd v Jugoslaviji kljub izgubi Prevala.85 Nesrečna meja pušča Italiji pre- valsko ravnino, ki je za Brda neke vrste žitnica. Zaradi tega se danes množe primeri, da spreminjajo kmetje opuščene brajde v njive, da marsikje zorjejo ledino in da znova uvajajo stari način obdelovanja v brajdah z mešanjem trt in njivskih kultur. Vendar obstoje razlike v samih Brdih. Tako imajo naselja v Spod- njih Brdih, kjer so doline široke in katastrske občine segajo v Preval, največ njiv. Po italijanskem katastru so imele nerazdeljene k. o. Vi- polže 28,6 %<, Cerovo D. 20,4%, Biljana 16,4% in po popisu iz leta 1910 k. o. Podgora 24,3 %, a Dolenje 21,5 % svojega sveta v njivah. Tudi po vojni izkazujejo iste občine kljub »amputaciji« Brd največ njivske površine (Vipolže 17,8 %, Dolnje Cerovo 23 %, Biljana 15,4 %, Dolenje 16,8 %>). Proti notranjosti, ko katastrske občine nimajo več zemlje v ravnini in leže predvsem v gričevnatem svetu, se delež zoranih tal zniža: k. o. G. Cerovo je imela 10,2 %, (sedaj le še 3,7 %), Kozana 10,3 %, Medana 10,8 % (zaradi nove meje), Pevma 12,9 % (po popisu 1910) in Števerjan 22,1 % (po popisu iz leta 1910). 95 Stanje se bo z novim pop-isom kultur prav gotovo spremenilo. Poleg tega ni znano, v kakšnem razmerju so zemljiške kategorije v razdeljenih katastrskih občinah. Tabela II. Površina kmetijskih kategorij v Goriških Brdih Njive Vrtovi Vinogradi Travniki ^ovrl fna Pašniki Gozdovi Neplodno Skupaj Travnati ha a ha a ha a ha a ha a ha a ha a ha a ha a * V < t Vr ho vije 7 66 2 18 57 81 135 24 202 89 36 24 268 21 19 96 527 33 171,48 Krasno 4 93 1 10 40 44 83 65 130 12 17 39 86 04 10 62 244 19 101,04 Kožbana 16 76 2 88 111 12 177 86 308 62 108 47 469 26 45 95 932 33 186,33 Mirnik 33 05 4 24 59 15 28 84 125 28 257 97 307 51 36 69 727 45 286,81 62 40 10 40 268 52 425 59 766 91 420 07 1151 02 113 22 2431 30 845,66 Podsabotin . . . . . 25 84 1 01 45 03 27 98 99 86 193 41 226 89 14 70 534 89 321,39 Kojsko 10 61 3 — 187 79 97 75 299 15 82 12 65 74 26 75 473 79 179,87 Šmartno 3 71 4 11 205 59 36 65 250 06 59 29 42 37 22 37 374 11 135,94 Vedrijan 9 47 1 47 68 20 33 07 112 21 29 77 26 06 7 74 175 81 62,84 Višnjevik 10 39 2 19 83 92 22 40 118 90 49 93 125 24 16 27 310 42 72,33 60 02 11 78 590 53 217 85 880 18 414 52 486 30 87 83 1869 02 632,37 Dolnje Cerovo . . . 38 19 — 93 34 94 31 91 105 97 20 79 30 18 08 58 165 52 52,70 Gornje Cerovo . . . 12 82 — 77 110 32 29 32 153 23 39 71 41 37 11 57 245 88 69,03 Kozana 35 26 2 47 174 73 15 91 228 37 62 91 60 89 14 54 366 74 78,82 Vipolže 25 36 1 65 73 89 4 48 105 38 12 74 15 07 7 74 140 93 17,22 Medana 38 28 3 44 230 64 18 33 290 69 20 58 54 23 22 20 387 73 38,91 Biljana 147 50 8 75 332 37 118 53 607 15 107 04 195 41 46 34 955 97 225,57 Dolenje 62 26 1 77 84 49 55 95 204 47 60 20 86 02 17 37 368 09 116,15 359 67 19 78 1041 38 274 43 1695 26 323 97 483 17 128 34 2630 86 598,40 482 09 41 96 1900 43 917 87 3342 35 1158 56 2100 49 329 39 6931 18 2076,43 Bistveno drugačna je slika v Srednjih Brdih. Medtem ko so imela celotna Spodnja Brda po popisu iz leta 1910 16 % njiv, a sedaj 14,2 %, se njivska površina tu naglo zniža na 3,7 %• od skupne površine, kar je posledica morfoloških prilik in velikega pomena vinogradništva. Silno nizki odstotek njivskega sveta v k. o. Višnjevik (3,8 %), Šmartno (9,7 %), Kojsko (3,5%), Sentmaver (3,5%) (po stanju iz leta 1910) oziroma Podsabotin po sedanjem stanju 6,4 % in Vedrijan (5,6 %) nam nazorno izpričuje, da se nahajamo v vinogradniškem področju.96 V Zgornjih Brdih so razmere še slabše. Njive imajo zaradi ostrej- ših klimatskih pogojev, ki veliko škodujejo trti in sadnemu drevju, relativno večji pomen, vendar absolutno vzeto njihova površina na- zaduje na 1,6% v k. o. Vrhovlje, 2,4% v k. o. Krasno, 1,9% v k. o. Kožbana. Izjema je k. o. Mirnik, ki sega v dolino^ Idrijce in ima zato 5,1 %. Zaradi tega se odstotek njivske površine celotnega pasu zviša na 3 %, medtem ko imajo ostale kat. občine povprečno le 1,6 %. njiv. Tabela III. Odstotek posameznih kmetijskih kategorij po katastralnih občinah 3 T N jiv e o o e > > C3 M H •o E -O & O " W) « CL, T3 N O O o a M — !5 ? o. s M 'Ji s >• CB O n D. H Vrhovlje . . . . 1,3 0,3 10,7 26,1 38,2 6,8 50,9 3,6 100 32,9 Krasno . . . . . 2 ,0 0 ,4 16,8 34,0 53,3 6,9 35,2 4,1 100 40,9 Kožbana . . . . • 1,7 0,2 11,9 19,0 33,1 11,6 50,4 4,8 100 30,6 Mirnik . . . . 4,6 0,5 8,1 3,8 17,2 35,4 42,3 4,9 100 39,2 2,6 0,4 11,0 17,5 31,5 17,3 46,6 4,6 100 34,8 Podsabotin . . . . 4,6 1,8 8,4 5,6 18,5 35,6 42,4 2,6 100 41,2 Kojsko . . . . • 2,1 0,6 39,6 21,0 63,4 17,7 13,7 5,5 100 38,7 Šmartno . . . . 8,0 1,7 54,9 9,6 66,9 15,8 11,5 5,9 100 25,4 Vedrijan . . . 5,1 0,5 38,9 18,8 64,0 16,6 14,8 4,0 100 35,4 Višnjevik . . . • 3,2 0,6 26,8 7,2 38,0 15,8 40,3 5,1 100 23,0 3,2 0,5 31,6 11,6 47,1 22,1 26,0 4,6 100 33,7 Dolnje Cerovo . . 23,0 0,5 21,1 18,8 63,6 12,1 18,2 4,8 100 30,9 Gornje Cerovo . • 3,4 0,3 31,4 11,8 43,7 15,9 16,7 3,4 100 27,7 Kozana . . . . . 9,8 0,5 47 ,5 4,1 62,3 16,9 16,4 3,8 100 21,0 Vipolže . . . . . 17,8 0,7 52,1 2,8 75,0 8,5 10,7 5,0 100 11,3 Medana . . . . . 9,8 0,8 59,4 4,7 77,1 5,3 14,3 5,8 100 10,0 Biljana . . . . . 15,4 0,8 34,8 12,3 63,4 11,2 20,4 3,7 100 23,5 Dolenje . . . . . 16,8 0,2 22,8 14,9 44,4 16,3 23,4 3,7 100 31,2 13,6 0,6 39,4 10,4 64,3 12,3 18,4 4,8 100 22,7 6,9 0,5 26,4 13,2 48,2 16,7 30,4 4,7 100 29,9 96 Glej navedbe vinogradniških površin pri istoimenskem poglavju. Najboljšo strukturo kmetijskih kategorij imamo vsekakor v Spod- njih Brdih. Na ravninah ob rekah in v Prevalu so glavna briška polja koruze ali po domače sirka. Pšenica zaradi prevelike množine glina- stih delcev in premajhne poroznosti prsti ne uspeva dobro. Iz istega razloga ni krompirja in ostalih vrtnin. Kot strniščni kulturi sta zelo razširjeni činkvatnin in repa. Ajde v Spodnjih Brdih ni. V srednjem pasu, kjer se sestava prsti izpremeni, je koruza sicer še poglavitna njivska kultura, poleg nje se uveljavi še krompir, ki ga je proti severu vedno več. Zgornja Brda so tudi po značaju pridelkov že na meji med mediteranskim in srednjeevropskim območjem. Poleg turščice in krom- pirja imamo že povsem osrednje slovenske rastline, kot ječmen, zelje, ajdo in druge, Gospodarski obrat niha med vinogradom in poljem. Pomanjkanje dovoljnih množin rodovitne zemlje zavira kmetijstvo, ki je zaostalo in neracionalno. Namesto komercializiranega gospodar- stva imamo stanje, da živi vsaka kmetija že bolj ali manj kot avtar- kična celica zase. V osemnajstem stoletju se je koruza razširila v Brda82 in izrinila pšenico in ostale žitarice. Gosta in »težka« zemlja, ki jo po navadi dodobra namoči majski in junijski dež, nudi turščici najboljše pogoje za rast. Massi ceni, da je tri četrtine ravninskih tal posajenih s ko- ruzo.97 Po vojni odpade v Brdih nanjo 76 % vse površine, zasejane z žitom (231 ha) in 72 %• celotnega žitnega pridelka (približno 3178 q).9S Sirk daje glavno briško jed polento, ki mora biti iz bele turščice in ne iz ruše. Veliko manj se poje kruha, ker pšenica zaradi zanjo ne- ugodne sestave prsti ne uspeva dobro. Nanjo odpade 18 % vse žitne površine in 23,4 % žitnega pridelka.98 Še manj je ostalih žitaric, in še to največ v Zgornjih Brdih. Od okopanin je najvažnejša kultura krompir (85 ha).98 Najbolje uspeva v peščenih prsteh Srednjih in Zgornjih Brd, mokre prsti ravnin zanj niso primerne. Prvi pridelek dozori že v drugi polovici julija, a ga kljub tej ugodnosti niso nikoli izvažali. Poleg repe in fižola je krompir sestavni del znane briške jedi »kuhnje«. Čistih krompir- jevih njiv je malo, večinoma je pomešan med koruzo ali med trtami. V r t o v i so v Brdih kljub neprilikam, ki jih povzroča razpad flišnega substrata in ki zavirajo rast nežnejših rastlin, pomemben del kmečkega gospodarskega obrata. Nehote se vsiljuje primerjava s kme- tijami na obrobju mest, samo da briški kmetje razen graha in para- dižnika svojega pridelka ne prodajajo na trgu. Vrt jim pripomore k večji pestrosti prehrane. Poletna suša povsem požge vrtičke. Že pod Italijo so domačini pričeli saditi grah, ki je šel dobro v prodajo. Po vojni pa tudi paradižnik. Pridelek obeh rastlin je zelo obilen. Kot njive je tudi vrt v briškem gospodarstvu v prvi vrsti pri- pomoček. Pomena, ki ga imajo njive izven mediteranske Slovenije, ne doseže nikoli. 97 Massi, o. c., str. 136. 98 Ekonomska analiza, o. c., str. 25. 5. T r a v n a t e p o v r š i n e i n ž i v i n o r e j a Živina je v Brdih nujno zlo. Velika potreba po delovni siH in poraba gnojil pri gnojenju vinogradov in ostalih kultur sili kmeto- valce, da drže na domačijah za obstoječe travnate in njivske površine preveliko število živine. Kljub sorazmerno obširnim površinam trav- nikov in senožeti ter košenic, ki jih je po stanju iz 1910. leta 26,2 po italijanskem katastru 29,9 % vsega briškega sveta, je v Brdih stalno primanjkovanje sena. Primanjkljaj v krmi, ki ga drugod v Sloveniji nadomestijo s krmilnimi rastlinami, so briški kmetje krili z nakupo- E Z 3 2 0 - 3 0 E S 3 3 0 - 4 0 g f f l 4 0 - 5 0 n a d 5 0 SI. 17 SI. 18 SI. 17. Odstotek s koruzo posejanih njivskih površin v Goriških Brdih po stanju iz leta 1949. (Po »Ekonomski analizi Goriških Brd«) SI. 18. Število goveje živine na 100 prebivalcev v Goriških Brdih, po krajevnih ljudskih odborih vanjem sena pri velikih hribovskih kmetih okoli Korade ter koruze in otrobov v Furlaniji. Po vojni, ko je nova meja zaprla tržišče v ravnini, hranijo živino predvsem s senom. Začarani krog, ki se vrti okoli prehrane živine, primanjkovanja krme in krmilnih rastlin in potrebe po delovni sili in gnoju, je za časa kolonata tlačil kmeta še huje kot danes. Po pogodbi je moral dati kolon vso delovno sik>, tudi živalsko, ki si jo je moral odslužiti z dninami, v primerih, da ni imel lastne živine." Zaradi težav s prehranitvijo živine pokosijo kmetje poleg travnikov in senožeti vse meje med parcelami ter travo- med brajdami in na grivah. Razen prve košnje, ki se zaradi obiranja češenj nekoliko zakasni, zaradi česar trava izgubi na svoji vrednosti,100 ko- sijo kmetje včasih razen otave še v tretje. Živine navadno nikoli ne pasejo. V Brdih potemtakem ni pašnikov. V Spodnjih in Srednjih 68 Florjančič, o. c., časopis »Soča«, št. 7. 100 Ekonomska analiza, o. c., str. 1. Brdih imamo travnike v spodnjih legah ob vodah, na pobočjih koše- nice, ki jih kosijo kmetje po dvakrat na leto. V Zgornjih Brdih, na Vrhoveljski Planini in na Planini pod Korado so senožeti, kjer kosijo po enkrat. Vmes leže obširne parcele neuporabnega travnatega sveta, na katerih pride do izraza kraška podlaga (psevdokretacijske breče in konglomerati) in erozija prsti. Sorazmerno največjega pomena je travnati svet v Zgornjih Brdih, kjer je bilo leta 1910 32,2 % ali po ital. katastru 34,8 %. površine v senožetih in košenieah. Obširne senožeti na obeh planinah so omo- gočale številnim posestnikom prodajanje sena oziroma košnjo trave »na pol« kmetom Spodnjih Brd.101 Katastrske občine imajo vse nad 30 % svojih tal v senožetih in košenieah (Krasno: 1910: 42,6 %, sedaj: 40,9%; Vrhovlje: 1910: 32,2, sedaj: 32,9%; Kožbana: 1910: 30,3%, sedaj: 30,7 % in Mirnik: 1910: 31,6 %, sedaj: 39,2 %), vendar je vmes veliko neuporabnih površin. Nekoč so na Planini pod Korado potem, ko je vsak lastnik po- kosil svoje parcele, pasli živino kmetje iz bližnjih vasi (Kožbana, Krasno in druge kamunske vasi). Obstajala je nekaka sezonska srenja, ki je verjetno ostanek nekdaj splošno razširjene srenje, saj so- lahko pasli le tisti lastniki, ki so obenem imeli tudi parcele na Planini. V drugi polovici XIX. stoletja so pašo pričeli opuščati. Živina je preveč razkopavala rušo in pri tem pospeševala erozijo prsti, zaradi ostre klime, leži nad 600 m visoko, trava tudi ni mogla dovolj hitro rasti in končno je šlo v izgubo veliko gnoja. Na slabšem so kmetje iz osredja Brd (1910: 32 %, po ital. katastru: 33,8 %), čeprav imajo nekateri posestniki v svoji lasti senožeti na obeh planinah (Kojsko in Šmartno). Senožeti tu ni več, razen na pobočjih Sabotina, zato so v dolinah že prvi travniki. Vsepovsod pa imamo košenice, ki so ponekod pomešane z gozdom. Po prvi svetovni vojni je travnata površina narasla na račun opuščenih vinogradov v k. o. Kojsko od 36,7 na 38,7 %i, k. o. Višnjevik od 23,3 na 24 %, Vedrijan od 34,6 na 35,5 %, v k. o. Šentmaver (Podsabotin) zaradi amputacije od 33,8 na 42,2 %. V k. O'. Šmartno se je pa delež nekoliko znižal, in sioer od 25,5 na 25 %. Spodnja Brda imajo z izjemo nekaj občin, ki segajo' v Preval (D. Cerovo: 1910: 34,5%, it. k.: 30,9%; Vipolže: 1910: 40,4 it. k.: 11,3 %) oziroma leže v široki dolini Idrijce in Reke (Dolenje: 1910: 29,2 %i, it. k.: 31%; Biljana: 1910: 20,1%, it. k.: 23,5 %), najmanj travnatega sveta. Travniki v Prevalu so postali uporabni po melio- raciji. Pred tem so posestniki uporabljali močvirno' travo, imenovano »palud«, samo za steljo. Še danes se imenuje zahodni najbolj močvir- nati kos Prevala »Palud«. Kmetje kupujejo večino sena pri Kobalarju, Na Vrtači in pri drugih posestnikih okoli Korade tja do Liga. Ostalo pokose na travnikih in opuščenih brajdah. Kljub temu, da odpade na 101 Zaradi pomanjkanja delovne sile odstopi lastnik parcele polovico trave onemu, ki jo pokosi. Spodnja Brda še vedno 28,7.%, vsega travnatega sveta v jugosl. delu Brd (Srednja 29,9 %, Zgornja 40,7 %) sta v razporeditvi zemljiških kategorij travnik in košenica slabo zastopana (Podgora: 1910: 7,7%; Pevma: 1910: 12,2%.; Kozana: 1910: 22,8%, sedaj: 21%; Medana: 1910: 16%, po razmejitvi: 10%; Števerjan: 1910: 12,1%; G. Cerovo: 1910: 15,7%-, it. k.: 27,7%). Kvaliteta sena je v splošnem slaba. Kmetje zaradi češenj zamude prvo košnjo. Otavo poletne suše velikokrat povsem požgo. Seno je revno na fosfatih, kar občuti živina, ki zelo trpi na kostolomnici.102 Potrebno je, da se uvede gnojenje trave, kar dosedaj ni bil primer. Od živine je v Brdih največ goveda in sicer 2685 glav, od tega 1181 krav.103 Prevlado imajo voli, ki so briška vprežna živina, ker je vzdrževanje konjev predrago. Marsikateri revni kmet ima za vprego tudi krave. Kvaliteta živine je nizka. Na posamezne domačije odpade ena do dve kravi. Pod Italijo, ko je živina šla dobro v prodajo, so redili kmetje 3—4 glave. Podobno je bilo tudi prašičev več kot jih je danes (1497 proti 1141).104 Ovac in koz je malo. Prve rede za meso. Število kokoši se je od kolonstva sem znižalo. Danes jih je okoli 11.950.105 Jajc podobno kot mleka niso nikoli prodajali v mesto z iz- jemo najbližjih vasi okoli Gorice. Zaradi poletne suše, ki požge vse cvetje, se čebelarstvo ni moglo razmahniti (286 panjev). 6. G o z d n e p o v r š i n e Pravega gozda v srednjeevropskem smislu v Brdih ni. Tudi prvotni redki svetli hrastov in kostanjev gozd je skoraj povsem skrčen in nadomeščen z robinijo, lesko in drugimi vrstami. Marsikje je zaradi intenzivne sečnje povsem degeneriral v hosto z vmesnimi jasami. Za- radi pomanjkanja obdelovalne zemlje se je moral umakniti na naj- slabše lege, v dna grap, na severna pobočja, na peščena za poljedelstvo neuporabna tla okoli Krminske gore in Kalvarije in na skalnata po- bočja severnih Brd. Največ ga je v Zgornjih Brdih (46,6 % povr- šine), kjer imajo v katastrski občini Kožbana 50,4 % in Vrhovlje 50,9 %, torej polovico tal v gozdu. Osrednja Brda ga imajo manj (it. k. 26 %), z izjemo katastrske občine Višnjcvik, ki sega v gozdnato porečje kožbanske Reke in ima zato 40,3 % svojih tal pokritih z malo uporabno hosto. V ostlih katastrskih občinah so za časa krize pod Italijo in pod angloameriško zasedbo intenzivno sekali, ker je šel les v negozdnati Furlaniji in v Gorici zelo dobro v prodajo. Lesa je zato manj kot to kaže odstotek površine gozdnih tal. (Šmartno: 11,5%, Kojsko: 13, 7 %.) Nova meja je ustavila prodajo drv v mesta in rav- 102 Ekonomska analiza, o. c., str. 1. 103 Ekonomska analiza, o. c., str. 41. Pod Italijo je bilo 2718 glav goveje živine. Pri povojnih cenitvah moramo upoštevati zmanjšani teritorij se- danjih Brd. 104 Catasto Agrario, o. c. 105 Ekonomska analiza, o. c., str. 41. nino, drugod pa briških drv ne potrebujejo, tako da so danes prebi- valci Kamuna še posebej prizadeti, ker jim je sečnja drv donašala lep postranski dohodek. V Spodnjih Brdih106 imajo največ gozda obe robni k. o. Podgora in Dolenje (1910: 44 % oziroma po it. k. Dolenje 23,4 %), ki segata na gozdnato Kalvarijo in Krminsko goro, in k, o. Števerjan z 35,1 % leta 1910. Ostale katastrske občine so na gozdu revne in imajo le kakih 10—20 % svojih tal pokritih z njim, razen Vipolž, ki imajo komaj 10,7 % po it. k. Spodnja Brda morajo kupovati drva v Kamunu in pri kmetih okoli Korade. Letni prirastek je zelo nizek (0,50 m3 na hektar gozda) in bi pri intenzivni sečnji zadoščal za dva meseca.107 Intenzivna sečnja v pre- teklem desetletju je grozila, da bodo Brda ostala povsem brez večjih dreves. Domačini morajo danes kuriti skrajno varčno, če nočejo, da jim bo drv zmanjkalo. 7. K o m e r c i a l i z e m i n p r o m e t Brda živijo od vina in sadja; da pa pokrijejo svoj primanjkljaj v prehrani in krmi, sta jim potrebna trg in trgovina. Glavni tržišči zanje sta bili v Gorici in Krminu, postranski v Če- dadu in Vidmu. Gorica je bila v prvi vrsti vinski trg. Pod Avstrijo so vozili na tamošnji kolodvor vse briško vino- ter sadje iz okolice Kojskega, Števerjana, Gornjega Cerovega in ostalih manjših naselij. V Krmin se je stekalo sadje iz vasi z obrobja Prevala: Kozane, Medane, Biljane, Noblega, Vipolž in Šmartnega. Domačini iz Zahodnih Brd so hodili v Čedad, za časa Italije pa tudi v Videm. Preko »Slepega Vrhovlja«108 so po dograditvi bohinjske železnice vozili kmetje iz Zgornjih Brd na postajo v Plave kranjskim kupcem. Ostali Brici so hodili preko Vrhovlja kupovat seno ter češplje na Kambreško. Šele nova meja je prisilila domačine, da morajo uporabljati to cesto. V Gorico so hodili preko Oslavij in Pevme, medtem ko so glavno cesto Krmin—Gorica uporabljali le prebivalci s skrajnega roba Brd. V Gorici in Krminu so bili veletrgovci, ki so prevzemali vino in sadje. Navadno je imel vsak podjetnik svoje stalne kmete, ki so mu leta in leta prodajali pridelek. Edino prebivalci Kozane so- obšli po- sredništvo. S prvimi češnjami so zapustile vas skoraj vse ženske in odšle v avstrijske letoviške kraje in na Koroško (Salzburg, Badgastein, Dunaj, Graz, Celovec in Beljak). V mestih so si postavile stojnice in prodajale briško sadje, ki so jim ga možje pošiljali po železnici. Na zimo so prišle znova domov. Pri tem je marsikatera domačinka ostala na Avstrijskem. Nove meje so pod Italijo »kupčijo« onemogočile, nato pa se ni več opomogla. 106 V Spodnjih Brdih je bilo 1910. leta 24 % gozdnih tal, v novih mejah jih je le še 18,4 %, ker so odpadla področja okoli Podgore in Krmina. 107 Ekonomska analiza, 6. c., str. 4—5. 108 Domačini ločijo »Slepo« in »Gluho« Vrhovlje; zadnje leži v Za- hodnih Brdih. Preden so pričeli voziti sadje iz Brd s kamioni, so ga domačini znosili sami v Gorico in Krmin. Ženske so se napotile z velikimi ko- šarami na glavi že kmalu po polnoči, da bi bile že navsezgodaj na trgu. Nazaj grede so zopet nosile, sedaj prehrambene artikle, polento, koruzo, maščobo in drugo. V Pevmi in Oslavjah je bilo pokraj ceste vse polno trgovin in gostiln, kjer so se Brici ustavljali in kupovali blago. Z novo mejo so vsa ta podjetja obsojena na propad. Za časa svetovne krize, ko je kupčija z vinom in sadjem zastajala, so številni Brici naložili na kolo vsak dan velike košare sadja in vina, tudi do 50 kg teže, in se odpeljali v Furlanijo, kjer so> ga ponujali po hišah in zamenjavali za polento. Vozili so se celo do Tržiča. Največ so pro- dajali breskve. Prebivalci Zgornjih Brd so zamenjavali drva. Domača poraba pridelka je majhna. V Brdih ostane okoli deset tisoč hektolitrov vina in nekaj posušenega sadja.109 Vse ostalo prodajo ali zamenjajo za prehrambene artikle, krmila in za industrijske in obrtniške izdelke. Brici morajo pravzaprav kupiti vse. Denar nepre- nehoma kroži med mestom in vasjo. Nikjer, razen v Kamunu, nimamo zaprtega avtarkičnega gospodarstva, ki ga poznamo drugod v Slo- veniji, če izvzamemo mestne periferije. Po vojni so odvažanje sadja in vina prevzela podjetja, ki redno odkupujejo pridelek, vendar zato Brdom mesto nič manj ne manjka. Ne smemo pozabiti, da so domačini vsako leto prodajali in zamenjavali v trgovini na drobno ogromne količine sadja in vina, kar jim je sicer donašalo majhen, a zaradi višjih cen, sorazmerno dober zaslužek. Komercializem je Brdom omo- gočil, da so imela v primeri z našimi panonskimi goricami, veliko višji življenjski standard. Brda danes potrebujejo v prvi vrsti rešitev prometnega vprašanja. Mejo je potreba izpremeniti vsaj v toliko, da bo mogoče iti naravnost v Gorico in ne čez 400 metrov visoko Vrh ovije. Druga boleča točka je Preval, ki je z izjemo 70 ha110 ves v lasti kmetov tostran meje in, ki je zanje žitnica v malem. Sicer je vse to le olajšanje težkega stanja, v katerem so Brda; še vedno pa ostane odprto vprašanje ostalih Slo- vencev, ki jih sedanja razmejitev pušča pod Italijo. Po drugi strani bo treba v Brdih izboljšati in obnoviti vinograde in sadovnjake, ki so marsikje v zelo zanemarjenem stanju. V dobro urejenim dovozom prehrambenih artiklov in krmil bo mogoče opustiti številne njive in košenice111 in namesto njih zasaditi vinograde in sadno drevje, ki ima neprimerno boljše pogoje. Vendar zahteva vsako intenzivno izboljšanje gospodarskih prilik istočasno spremembe soci- alnih odnosov na vasi. Težave z delovno silo, z agrarno prenaselje- nostjo, tehnično opremo in tržiščem more olajšati samo socializacija kmetijstva in združevanje gospodarstev v zadruge. , 109 Ekonomska analiza, o. c., str. 1. u o Slovenski poročevalec z dne 16. oktobra 1952. Članek: »Ne damo niti koščka naše zemlje«, str. 5. 1U Ekonomska analiza ceni, da je možno spremeniti takoj okoli 200 ha košenic v vinograde (str. 1). GORIŠKA BRDA IN SLOVENIA (The Economic Geography) I g o r V r i š e r Summary The author tried to frame in this article the economic problems of a small, but tvpical region that has been developed on the transition from the Central European climatic and cultural sphere into the Mediterranean one. The Goriška Brda are a hilly region rising on the bordeir between the alluvial Friulic plain and the Karstic plataau of Banjščice, from which it is devided by the river Soča. The favourable climatic conditions, the vicinity of the town's market, the railway lines, and the exchange of pro- ducts with those of the settleiments of the plain, have directed the economy of the region into a typically commeircial courise. In the Middle Ages, and even up to the 19 th century, a diversified economy prevailed, based on subsistence farming. After the railway lines have been built the main emphasis has been given to the production of wine and fruits. Other bran- ches are considared only as co-mplcmen tarv since then. The whole economy has obtained the caracteir of the production for the market, somethmg that in general does not exist iin t h e r e s t of S l o v e n i a . Goriška Brda are situated in the corner formed by the river« Soča and Idrijca. Towards the north they are protected by the limestone ridge of Sabotin and Korada. Towards the south and suthwest they are slowly merging in the Friulic plain. Petrographically they are built of the Eocene Flysch deposits, with the prevailing marl, sandstoine, and clay with the thin intermediate strata of limestone. The distribution of the deposits is such, that we have towards the north the limestone prevailing more and more, and towards the south the predominance on the sandstone and clay. Tectonically the Brda are the constituent part of the Flysch zone developied along southern margin of the Alps. The tributaries of Soča and Idrijca have cut the sediments into a seiries of ridges and hills that are rising towards the north and reaching an altitude of even 900m above sea level In the south a marshy basin, called. Preval, spreads in an altitude of 50—60 m above sea level. The young and not resistant sediment, cut into steep hills, the rainfall mostly in the form of showers, with the summer drought, the intensive tilling of earth with the simultaneous ruin of the coveir of the original vegetation, ali these cause a heavy soil erosion to take plače in the Brda. Because of the fact that the Goriška Brda rise toward.s their interior, there is a mild Mediterranean climate only in the lowest southern Brda Its c ha rac ter is well illustrated by the data given by the meteorologioal station of Gorica (the year average of temperature being 12,8° C, july average 22,9° C, january average 2,9° C). Towards interior, in the Central, and especially in the Upper Brda the influences of the Central European climate are more pronounced espeoially strong and cold wind, the so called "burja". In the rainfall (1594 mm in a year) the Mediterranean influence canbe best seen the maximum being shifted into the months of October and November. Very important are also the quick changes in temperature that often have catastrophic consequences for the orchards and vina Great summer heat with scarce rainfall is the cause of severe droughts in many ti year. Very frequcnt are storms with hail. The vegetation is completely in accordance with the climate. The intensified cultivation has destroyed the former natural cover that com- priised the elements of the Pontic, Illyrdc, and in the north the Baltic flora; nevertheleiss, the present cultivated p la n ts depend Iargely on the climatic conditions too. The temperature has a very great influence eepecially on the ecological conditions, on the blossomirig and on the ripening. The dependance on the site and the retardation in the growth towards the interior and the higher regions is well illustraited by the ripening of the cherries, a tree that is spread ali over the Brida. Thiis retardation between the Lower Brda and the highest farms amounts up to 29 daya. In connection with the former cover of vegetation we have to mention here the present forests, that have been limited by the intensive agriculture to the barren slopes and those situated on the north side of the hills, especially in the Upper Brda. Because of the incessant sale of the firewood into the villages of the plain, these forests are now almost wholly cut down and of little value. In the terms of climate, rock-composition and vegetation the whoIe Brda can be devided into three zoneis. In the south the Lower Brda have the most favourable conditions, with the motst fertile soil and the mildest climate. The second zone comprises the Central Brda, where the climate is less favourable and the soil erosion heavier. In the north are situated the Upper Brda — a poor country with few fertile fields because of the limestone basis, and many poor and neglected forests and meadows placed among them. In the south forms the marshy lowland Prevala, which was reclaimed in 1936, a separate vegetative unit Today it is only an important economic complement of the hilly Brda, that has beein cut by the present boundary between Jugoslavia and Italy from its natural hinterland. Slovenes, who settled the Brda, were stopped in their colonization on the former Langobardic Limes. During ali the history the ethnical structure remained almost wholly unchanged. The Slov ene inhabitantis border here on the Romance ethnic group of the Friulians, and live mixed with them in three villages of this region. The contact between the Slovenes and Italians exists only in Gorica, into which the imigrants have come from ltaly. Ali the Brda are 100 % Slotvene, and the present border is ali the more unjust since it is formed over the compact national territory of the Slovenes. During the history Brda were a part of the Austria-Hungary, with the Treaty of Rapallo they came under Italy in 1922. In the Pariš Peace Treaty 194? they were cut: the large part compirising two-thirds of the area came to Jugoslavia, and the smaller part under Italy. A very important lact for the economic development has been the collapse of the Austro-Hungarian monarchy and the forcible annexation of this region by Italy: this was not only a seveire blow to one nationality, but it implied the economic ruin also. The deliveirance, unfortunateilly not fall, from this status was the liberation in 1947. Parallel \vith the economic and political dependence has been the increase and decrease of the number of the inhabitants. During the Austrian period a continuous increase can be observed, at the same time as the Italian occupation is characterised by the depopulation, of the area that has taken plače in the whole Brda and had its center in the Central and Upper Brda. After the war the industrialization of the PR of Slovenia caused a new emigration of the rural population into the neighbouring industries and towns. The houses in Brda are a Mediterranean variant of Slovene homeis. The compact villages have the same characteristics, too. There are, however, among the older and larger rural villages and hamlets, several younger and dispersed settlements and isolated farms that came into existence during the last two centuries. The distribution of the land with its intricate social problems, the kind of cultivation in "brajda" (a kind of small fields sour- rounded with vine) and the oldnass of settlements make the land dismem- bered into very small strips. The economic development requires urgently that these estates will undergo a commassation so that new healthy eco- nomic celiš could be created. One of the main reasons of the prevailing small-holdings and of the dismemberment is the co I ona te. This system, in itself almost as bad as the serfdom, hats been abolished after the war, its consequences, however, are stili far from being wiped out. The syatem was based on the tenancy. The colonus got the land and the house from the lord, owner of a vast estate. In return he had to pay the rent and to deli ver part of the products, during the Austrian times his whole vine produce, under the fascist Italy a half of his entire produce. Similar were the deliveries in money and the distribution of other incomes from the small-holdis. It has been found by a census that in the Jugoslav part of Brda there were 21,9 % of the families I i vin g and working in the status of coloni. Basides the pure t ype of the colonate there existed various transitional forms, from the peasant who was the real owner of a part of his small-hold, and he took only another part of it on lease-down, to the daily worker, not-owner. (The Italian sta- tistics estimate that there were about 40,7 % of families in such relations.) The colonate has been developed out of the medieval serfdom, and this of large estates up to the time when the agrarian reform has taken plače. During the development of capitalism they were joined by landovners, citizeinis from the neighbouring towns. The former as well as the latter vere mostly of a foredgn, not — Slovene origin. In the Jugoslav part of Brda they had in their hands 16,3 % of the whole surface, or even 27,4 % of the vine- vards. The extremely small estates in Brda are the result of ali this. Witli the exception of the expropriated owners of large estates in the Jugoslav part of the Brda, and those stili existing in the Italian part, there are almost no large farmis here. How small the minimum estate a peasant does live on is, can be well illustrated by the fact that there is an average of 0,32 hectares of vineyard that come oon a private landowner in the Jugoslav part of the Brda. The cooperatives represent a step forward. Some coope- ratives have been successfully developed on the former vast estates, or in other places ou the initiative of the peasants themselves. 25 % of the entire surface of Brda is owned by the cooperatives nov, and 11 % by the state; but in these there are 31 % of ali the vineyard9 Oblike naseljenosti in socialne razmere 76 a) Vasi 7 6 b) Dom 7 8 c) Zemljiška razdelitev 79 č) Kolonat 8 0 d) Tuja posest 8 4 e) Posestna struktura f) Socialna struktura Gospodarstvo 91 a) Tehnologija obdelave 91 b) Vinogradništvo 93 c) Sadjarstvo 98 d) Poljedelstvo 101 e) Travnati svet in živinoreja 105 f) Gozd 107 g) Komercializem in prometna usmerjenost 108 Resume " " a o o o\ vO o o ô v o o o o o po o o c 500 05000^0 [' jooooooooo h o i OOOOOOOOO oV 'OOOOOOOOOOO \ DOOOOOOOOOOO Ol) M 0 0 ° ' ,0000 ô -r-v 0000000 Po b. o o o/f , iD o o o o o o 0X0̂ — H O « 1 . ukOOOOOOOJO^ >000000 0100 O O o O o o 4u C 000 «0 o o|L . Orp o p o O l , a J o I o o o\/ i 1 lo op o o opi' J.'lo #0 o o p-fi P^nOoff /iootN.^ 00} '0000 Oo>• Fr0 0 /60000000 (^7000 00000000 o g o o » o O/ 1 o o 000000 0B0000 Oi booooooootoooool i 00000000 Of o o O o [1 /o 00000000 oloooortl OOOOOOOOOOO/OOO SKU »OOOOOOOOO o6> OOOi,i| loooooooooiooolul S/#\ o o 9 w n f\f> o o o\l 1. p m I k ft^oo O o rTNO O O Ol 1 I 11HOO 000 <1 t 1 O O O M, , • • r l i i . ° 0 00 v^0 0 0 0 / • 'I 000 /111 O O ol , 11 ,0 O o \ 11 000 o\| b o o o ol |h|iiO 01 MEDANA J RDAN! I I . h 000 GRODIŠČE PLESIVO O O 000W^>4 iKoooajoo o SLATINA • • »Fô o1 •• «|d o o o PtJoO o o ol 00.0-0 • — rfjCEGLO t> o o \ - o o o ô - o 3 o o oV o o o 0 oX 3 o Os^ o < jo 00 o o o c/ /000 00006 booooooo jooooooOJ lo O O O O O O W | , 1 o o o o 6.1 . b o o o o In uoooolt 10000 •'1 % o 000•* \ o o o H • voooHii \ 00 OTTt lo o o O ol šoooool f oooor lo O O O I o O o OL— looo 1° 1 0 0 • 3 O O OŠC I o o Jo oor-j 00 60 o a 00 o 00 o b o o o o o i o o o o o 000001 /00000(1 /000000V Po O o O o o o^ b o o o 00 oj O o O o »---O b o o o ar o-1 k o ooro—o I v iiiiiii&T J J 111 M 1 L>C O T I I l/o o 01 o " V 0 ° — o ~7o o o o ol o -®Joooo>r L Vrišer, Gori ška Brda Priloga 1 Kulturne kategor i je v katastrskih občinah Medana, Višnjevik in Krasno 1 = njive 7 = gozd 13 = travnik -(- vinograd 2 = vinograd 8 = nerodovitno 14 = košenice -+- sadovnjak 3 = sadovnjak 9 = njiva + vinograd 15 = košenice + gozd 4 = vrt 10 = njiva + vinograd + sadovnjak 16 = nerodoviten travnat svet 5 = travnik 11 vinograd + sadovnjak 17 = nerodoviten travnat svet 6 = košenice 12 = travnik + vinograd -f sadovnjak