ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika ORGLARSKI MOJSTER FRANC GORŠIČ (1836—1898) (Spomini na očeta) FRANCE GORŠIČ I. KRATEK ŽIVLJENJEPIS FRANCA GORŠIČA Orglarski mojster Franc Goršič se je rodil dne 21. oktobra 1836 v Krakovskem predme- stju V Ljubljani, pri Medičarju, Krakovska ulica št. 18 (še prej št. 40), danes št. 23. Oče Martin Goršič (r. 11. novembra 1811, u. 6. ju- lija 1881), stari Medičar, je bil posestnik da- našnjih hiš št. 21 in 23 v Krakovski uMci, veliki čolnar in zeljar. Mati Urša Goršič roj. Lukek (r. 9. oktobra 1812, u. 30. junija 1870) je bila po rodu iz Trnovskega predmestja, po domače Hrenova, iz sedanje Cerkvene ulice št. 5. Ko je opravil ljudsko šolo, je Franc nekaj časa pomagal očetu doma; ko pa je bil 14 let star, ga je dal oče učit org'larske obrti k orglarskemu mojstru Petru Rumplu v Kam- nik. Peter Rumpel (r. 1787, u. 30. novemibra 1861) je bil Nemec in je imel orglarsko de- lavnica v predmestju Šutna v sedanji Sve- tičevi hiši. Po štirih vajenskih letih je bil postal Franc orglarski pomočnik ter je ostal pri mojstru Rumplu še eno leto. Franca je vleklo v rodno Ljubljano, razen tega pa orglarski mojster Peter Rumpel ni bil dovolj napreden strokovnjak, kakršnega je terjal čas. Zato je Franc 1855 stopil v službo pri orglarskem mojstru Ferdinandu Malahovskem (r. leta 1813 na Češkem, u. 3. maroa 1887 v Ljubljani), ki je imel orglarsko delavnico pod ljubljanskim gradom v Streli- ški ulici št. 75, danes št. 2 (stare številke 41, 17), v hiši p.d. pri Saferju (kasneje je bil v tej hiši Zavod svete Marte). Pri Malahovskem je stanoval v isti sobi s Francem Goršičem tudi gimnazijec Alfonz Miillner, kasnejši ar- heolog in kustos deželnega muzeja (r. 23. sepfembra 1840, u. 27. marca 1918 na Duna- ju). Goršič in Miillner sta takrat sklenila prist- no prijateljstvo, ki je trajalo do Goršičeve smrti. Izkazalo se je, da tudi Ferdinand Ma- lahovski ni bil mojster, ki si ga je Goršič želel. Po starem orglarskem običaju je zato leta 1856 Goršič krenil v tujino (v fremd). Potoval je peš čez Celje in Maribor v Gradec, in ko tu ni bilo ustrezne zaposlitve, dalje na Dunaj, kjer je ostal celih sedem let. Skrbela ga je nemščina, ki se je v šoli ni bil popolnoma naučil. Pravil je, da se je vzlic pomanjkljivemu znanju jezika hitro vživel v dunajsko okolje, ker se je opogumil, ko je pri svojem prvem dunajskem orglarju Deut- schmannu takoj prvo jutro slišal besede to- variša Ceha ob pogledu skozi okno: »Hajt is aber ene šene tag!«. 2e po treh mesecih bi- vanja na Dunaju je dobil zelo ugodno pomoč- niško mesto pri takrat slavni orglarski firmi Kari Hesse Wittwe und Sohn v tretjem okra- ju Landstrass, BQatrixgasse. S solidnim de- lom, prav posebno pa z veščim intoniranjem in uglaševanjem, se je ob splošnem priznanju tako uveljavil, da mu je firma čedalje bolj zaupala. Od leta 1861 dalje je bil Goršič že prvi delovodja podjetja ter je samostojno montiral in uglaševal nove izdelke firme. Po- slovno je večkrat potoval na Češko, Ogrsko in Erdeljsko, a tudi v Romunijo. Glasove regi- strov, ki jih je on uglasil, so povsod zelo hvalili. Ko je leta 1862 v Erlauiu na Ogrskem dovršil nove Hessove orgle, je bil tamkajšnji nadškof Haynald tako zadovoljen, da je po^ daril Goršiču razen znatne denarne nagrade še zlat prstan, ki se hrani v družini še danes kot drag spomin. Na željo očeta Martina Gor- šiča, ki je bil organist v trnovski župni cerkvi in je za sina Franca izposloval naročilo novih orgel za župno cerkev, ki je bila takrat na novo zgrajena, se je Franc leta 1863 vrnil z Dunaja v Ljubljano. V Ljubljani je odprl orglarsko delavnico (obrtni list z dne 11. aprila 1863, obrtni re- gister št. 32) na vogalu Emonske ceste v Gradaški uHci št. 22, p.d. pri Brdaku, toda hiše se je prijelo ime pri Plandnšku po last- nikih Janezu in Mariji Planinšek, ki sta po- stala njena Icistnika leta 1840. Ivana Vrhov- nika knjiga Trnovska župnija, ki je bila sestavi j avcu teh spominov vir v več ozirih, poroča, da se je v tej hiši leta 1862 rodil pesnik in pisatelj Anton Funtek. Danes pa ta hiša ne obstoji več, ker je bila po potresu leta 1895 porušena. Ko je dobil naročilo za trnovsko župno cerkev, se je Goršič v tej delavnici lotil dela in do junija leta 1864 iz- gotovil prve orgle z dvema manualoma in 20 spremeni (registri) po takrat običajnem na- činu na smuke (Schleifladensystem). Trnovske orgle so bile leta 1920 prenovljene in služijO' svojemu namenu še danes, 'kar je vsekakor dokaz, da so bile zelo solidno izdelane. Goršič se je nadejal, da mu bodo trnovske orgle utrdile glas in da bo potem dosti naro- čil. Toda naročila so kapala počasi in Goršič je moral mnogo delati >>nB zalogo«. Druge svoje orgle je Goršič dobavil leta 1865 župni 103 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cerkvi v Stari Loki. Sledile so leta 1866 tretje nove orgle za cerkev na Goricici (Domžale), leta 1867 pa četrte za župno cerkev v Planini pri Rakeku. Ko je stanoval ob postavljanju teh orgel v hiši planinskega župana Antona Kovšce, se je zaročil in še istega leta poročil z županovo hčerjo Marijo Kovšca (r. 6. janu- arja 1844, u. 30. marca 1926). Zdaj je Goršič preložil svojo delavnico v Trnovsko predmestje v vogalno hišo na Tr- novskem pristanu št. 4, oziroma v Konjušni (zdaj Svabičevi) ulici št. 2, po domače pri Legatu ( v tej hiši je imel pozneje tovarno peči Avgust Drelse). Tukaj sta se mu rodili hčeri Marija, kasneje žena zelo imovitega zasebnika Antona Moscheka, ki je bil po ro- du iz Planine (roj. 8. oktobra 1868, umrla v Gradcu 4. oktobra 1938), in Julija (roj. 21. decembra 1870, u. 29. septembra 1923 kot žena pokojnega slovamika Antona Barila). Goršič je z denarno pomočjo svojega očeta Martina kupil leta 1874 na sodni dražbi Pre- glovo hišo v Razpotni uUci št. 10, pozneje št. 6, zdaj št. 8, po domače pri Klinčku (pozneje pri orgelpavarju). V tej hiši se mu je rodil dne 3. julija 1877 sin France, sestavljavec priču- jočih spominov. V Razpotni ulici št. 6 si je Franc Goršič kot graditelj orgel pridobil največji sloves med vsemi dotedanjimi slovenskimi orglar- skimi mojstri. Število novih orgel, ki jih je izdelal, znaša v celoti 76. Okoli 50 let staremu se je začelo Goršiču pojavljati gnojenje na raznih delih telesa. Trikrat ga je v naslednjih desetih letih operiral takratni sloviti kirurg in primarij ljubljanske deželne bolnišnice dr. Fran Fuchs (1822—1892), toda medicinska znanost tedaj še ni toliko napredovala, da bi se lahko raziskalo, kje tiči vzrok pogostnim gnojitvam. Leta 1898, ko je bil Goršič y svo- jem 62. letu, je nenadoma prišla kriza, ki se je tragično končala. Goršič je postavljal pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko nove orgle, plačane iz volila notarja dr. Jerneja Zupanca, ki je v visoki starosti umrl v Ljubljani in v oporoki volil orgle svojemu rojstnemu kraju. Med delom se je Goršiču napravil na prstu desne noge tvor, ki je v nekaj dneh dobil obliko gnojne gangrene. Da je mogel v cer- kev na delo, je moral Goršič obuti copato. Po opravljenem delu so ga morali prenesti v voz in na škofjeloški postaji v železniški vagon. Doma je Goršičev sošolec in dober prijatelj Tomic, železniški zdravnik (ranocel- nik), takoj zasumil, da gre za pojave in po- sledice sladkorne bolezni (diabetes). Konzilij s takratnim slavnim kirurgom dr. Edom Slajmerjem je to diagnozo potrdil kot pravil- no. Goršič je nasvetovano mu amputacijo noge nad kolenom odločno odklonil in dne 29. avgusta 1898 hrabro umrl. Pokojni pesnik Anton Medved, zvest Gor- šičev prijatelj, je zložil nagrobni napis, ki ga je dala vdova vklesat na podstebrju ve- likega marmornatega križa, previtega z iz- klesano palmovo vejo na pokojnikovem gro- bu pri Sv. Krištofu. Medvedovi stihi so se glasih: Glas orgel. Tvojih del, povsodi proseče dvigaj se v nebo, da milosten Ti On naj bodi, za. čigar čast si delal tu. Ko je bilo pokopališče pri Sv. Krištofu opu- ščeno, so bili zemeljski ostanki orglarskega mojstra Franca Goršiča preneseni v grob njegove žene Marije Goršič, rojene Kovšca, k Sv. Križu. Na tem mestu je zdaj skromen kamnit spomenik, na katerem so vklesani podatki rojstva in smrti obeh tu pokopanih polčojnikov. Pisec teh spominov je leta 1933 slučajno našel ostanke prejšnjega nagrobnega spomenika pri ljubljanskem kamnoseku Ku- novarju. Nekdanji nagrobnik s palmo in pes- nikovim stihom je ležal vandalsko zlomljen in uničen med množico nekdanjih spomenikov na kamnosekovem skladišču. II. KARAKTERNA PODOBA OCETA MARTINA GORSICA, STAREGA MEDICARJA Družinsko izročilo pravi, da se je rod Gor- šičev skupaj s sorodnim rodom Doberletov* priselil v ljubljansko Krakovo iz vasi Savlje, kamor so bili Goršiči v davnini prišli z Do- lenjskega. Leta 1626 je živel v Savljah Tomaž Goršič.^ Ker so bile matične knjige ljubljan- ske stolne (šentklavške) župne cerkve, kamor je bilo Krakovo nekdaj pristojno v faro, po požaru uničene, vemo le za dva Martinova prednika na krakovski Medičarjevini, namreč za Jerneja Goršiča (leta 1787) in za Jožefa Goršiča (leta 1799).^ Podatkov za starejše ča- se nd. Stari Medičar, poslednji krakovski veliki oolnai-, je folklorna posebnost v več ozirih. Martin je bil prvi med Krakovčani, iki se je s svojo iznajdljivostjo imenitno rešil iz go- spodarske krize, ki je Krakovo zadela, ko je bila južna železnica podaljšana do Jadranske- ga morja in je bil Ti-st zvezan čez Ljubljano z Dunajem (leta 1857). Colnarstvo, zlasti ve- liko, a tudi malo, je na mah propadlo, ker je Vrhnika prenehala biti prekladališče za robo v Trst in iz Trsta. Za Knakovčane so prišli črni časi, ker je jelo hirati tudi ribištvo, ki 104 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika samo sploh ni moglo preživiti toliko družin. Konec stoletja sta bili v Krakovem samo še dve hiši, ki sta se obrtno ukvarjali z ribolo- vom v Ljubljanici. Stari Medičar in za njim posestnik na Mirju, po domače Matevže (rod Franca Jakopiča, ki je bil oče slikarja Rihar- da Jakopiča), sta začela proizvajati kislo ze- lje na veliko za prodajo v Trst, Levanto in Egipt. Martin Goršič je začel tako, da je vsa- ko leto zaaral zelje pri kmetih v Polju in Zalogu, ki so mu jeseni na vozovih dobav- Ijah zelnate glave. Te jim je Martin takoj v gotovini obračunaval po dnevni ceni. Doma je organiziral proizvodnjo kislega zelja tako, da so najete ženske iz Krakovega ribale zel- nate glave, moški pa so to zelje tlačiU v ka- deh z nogami. Na zelje.v kadeh so polagali deščice, ki so jih obtoževali s kamni. Ker so bile potrebne za kisanje zelja v kadeh obširne kleti, je kupil Martin hišo št. 21 (prej št. 41 in št. 17), po domače pri Erženu (še prej po starem pri Jemavšu), ter znatno razširil svojo zeljarsko obrt. Kadi za kisanje in sode za pošiljanje kislega zdja so dobavljali Martinu Medvedovi iz Tacna pod Šmarno goro, kjer se je bil Martin tudi sam izučil sodarstva, tako da je kadi in sode kar sam pK>pravljal. Zelje je prodajal na vehko slovenskim trgov- skim firmam v Trstu, vrhu tega pa je prodajo kislega zelja na drobno tako organiziral, da je hči Jera Goršič (r. 17. marca 1839, u. v Ljubljani 7. •marca 1905) stalno pirodajala domače kislo zelje na tržaškem trgu. Marti- nova žena Urša je z drugimi otroki obdelovala precej obširen zelenjadni vrt in prodajala na ljubljanskem trgu kislo zelje in zelenjavo. Hči Jera si je v Trstu pridobila znatno pre- moženje, se po Martinovi smrti vrnila v Ljubljano ter se leta 1890 poročila z železni- škim uslužbencem Verbičem iz Trnovega. Pri starem Medičarju je vladala precejšnja bla^ ginja. Martin Goršič je bil glasbeno zelo nadar- jen. Izučil se je orglanja pri stolnem organi- stu in skladatelju Gregorju Riharju in bil organist v trnovski župni cerkvi od leta 1834 do svoje smrti leta 1881. Imel je stalen pevski zbor, ki je sestajal iz štirih žensk in treh moških.* Ukvarjal se je tudi s skladanjem slovenskih cerkvenih, zlasti božičnih pesmi. Martin si je pridobil posebne zasluge za slo- venstvo s tem, da je bil pevovodja krakov- skega pevskega zbora. Po mnenju Ivana Vrhovnika so navno Martinovi krakovski pevci dali pobudo, da se je ustanovil ljubljan- ski Citalniški pevski zbor.^ Za slovensko predstavo v stanovskem gledališču ljubljan- skem z dne 10. septembra 1849 je zložil Mar- tin dve novi slovenski pesmi, ki jima je dal naslov »Mati lepa, mati mlada« in »Kje so časi, kje so dnevi«." Zbirka Martinovih bo- žičnih in posvetnih pesmi se je izgubila.' Martin Goršič je bil samouk orglar. Izdelal je dvoje orgel, ene leta 1856 za kapucinsko cerkev v Trstu (te mu je pomagal montirati sin Franc v času, ko je bil pomočnik pri Fer- dinandu Malohovskem), druge pa kot sobne orgle za doma. Te sobne orgle je sin Franc leta 1895 prenovil in jim pročelje okrasil z reliefno podobo očeta Martina, ki jo je izkle- sal Ivan Vurnik starejši, podobar v Predtrgu pri Radovljici. Zdaj so te orgle kot slovenska etnografska posebnost v Narodnem muzeju v Ljubljani. Martin Goršič je bil v orglarstvo naravnost zaverovan. Tu tiči vzrok, da je dal glasbeno najbolj nadarjenega sina Franca učit orglarstva in da je sinu zbudil ljubezen za orglarsko obrt do take mere, da je bila to že navdušenost. Martin Goršič je bil sicer liberalen duh, vendar pa do skrajnosti konservativen. Ni hotel nič slišati o gajici, temveč se je do smrti podpisoval z bohoričico (Gorshizh). V družini je bil resen, strog in pravičen, v druž- bi pa veseljak, ki je nadvse rad prepeval. Rajnkemu pisarniškemu oficialu pri držav- nem pravdništvu v Ljubljani I. Roglju se ima zahvaliti pisec pričujočih spominov, da je zvedel, kako je ded Martin hodil stalno v gosposko družbo pri MetUškem vinu na Bre- gu (kasnejša gostilna A. Slobodnika v hiši dr. Ivana Tavčarja) in pa v kavarno Valva- sor v Spitalski (zdaj Stritarjevi) ulid, kjer se je družil z uglednimi meščani in zlasti z jav- nimi nameščenci (med njimi tudi z Rogljem), ki so mu rekali »gospod Martin«. Rad je da- jal za pijačo in družbo zabaval z duhovitimi domislicami. iii. gorSiCeva orglarska delavnica Ko je Franc Goršič začel izdelovati cerkve- ne orgle kot samostojen mojster, je bil v navadi stari sestav na smuke z znano težko igravo in neprijetno slišnim hrumom drsajo- čih se debelih lesenih vlačic. Goršič je izde- loval doma brez strojev, samo z ročnim delom svojih delavcev, orgelske omare, pri katerih je posebno pazil, da so slogovno ustrezale stavbi cerkve, ki so ji bile namenjene, igralne mize, sapnike, mehovje, lesene in cinaste spremene (registre), skratka vse, bar je bilo za orgle potrebno. Sestavljavcu pričujočih spo- minov je bilo kot otroku v veliko veselje, ka- dar so ulivali cin. Iz Anglije dolbljene grude kositra, ki je bilo treba plačati zanje znatno oarino, in preostale cinaste odpadke od prejš- 105 kronika časopis ZA slovensko krajevno zgodovino njih del sta dva kositrarja topila v vehkem kotlu, vzidanem v vogalu kuhinje pri stano- vanju. Zmes sta mešala z veUko leseno ku- halnico. Raztopino sta nosila v ikeblicah v delavnico za cin (cinverkštat), kjer jo je moj- ster uUval v žlebnat, čez mizo za skobljanje povprek poveznjen vzglavnik, ki sta ga ko- sitrarja, vsak držeč za ročag ene strani, 2 veliko naglico porinila do kraja mize, — in cinasta plošča je bila ulita. Se vročo sita vrgla kositrarja s kleščami na tla ter se takoj pri- pravila na ulivanje nove plošče. Pozneje je cinar (der Zinnarbeiter) najprej grobo iz- sikobljal (izšropal) plošče s stružcem kosma- čem (Schrothobel). Sledilo je mojstrovo men- zuriranje in urezovanje, potem cinarjevo oblanje ali fino skobljanje, obljenje (rondira- nje) piščalnih cevk in nog, lotanje in likanje (poHranje), naposled pa mojstrovo intoniranje gotovih piščali s pomočjo iročnega sapnika, ki se je gonil z nogo. Intonirana cinasta piščal je bila pripravljena, da bo uglašena v orglah, ko jih bo mojster montiral. Leta 1881 je Goršič začel izdelovati orgle po načinu na stožce (Kegelladensystem). Do- voljenje za to patentirano izdelovalno metodo si je priskrbel od takrat zelo sloveče tovarne orgel Gebnider Link v Giengenu an der Brenz, Wurttemberg. Dasi je s tem podjetjem vzdrževal stalne stike, je Goršič izdeloval sam doma vse potrebne dele novega sestava, zla- sti table z navodi in železnimi stikaH, kotnike (Winkel), oblepljene z irhovino (Belederung), stožce (Kegel), sapnike (Windladen) in tiste lesene tanke abstrakte, ki so zavzeli mesto starih smuk. Firma je Goršiča naposled pre- pričala, da bi bilo zanj denarno mnogo bolj ugodno, če bi pri njej naročil gotove cinaste spremene, kot pa da se še dalje sam ukvarja z drago in zamudno proizvodnjo dnastih pi- ščali. Od leta 1887 dalje je postal Goršič stal- ni naročnik oinastih spremenov pri firmi Gebriider Link, ki mu je točno po naročilih dobavljala prvovrstno robo po tako ugodni ceni, da se je naročevalec zares dosti bolje pretolkel, kakor če bi bdi ravnal po starem. Dobavljene cinaste piščali niso bile intonira- ne, temveč jih je moral Goršič sam intonirati, se pravi, podeliti jim osnovni glas in jih pm- praviti za končno uglasitev, ko bo orgle mon- tiral. Goršič je sam projektiral pročelja orgel- skih omar in prvotno omare tudi sam izdelo- val. Ko je leta 1889 postavljal nove orgle v župni cerkvi v Radovljici, se je seznanil z mizarjem in podobarjem Janezom Vurnikom iz Predtrga pri Radovljici, očetom univerzi- tetnega profesorja arhitekta Ivana Vumika, in ker mu je Vumdk ponudil zelo ugodne ce- ne za orgelske omare, je odslej pri Vumiku nanočal omare po načrtih, ki jih je sam za- mislil. Trdil je, da bi ga stalo delo več, če bi se z njim ukvarjal sam. Leta 1891 je Goršič kupil od firme Gebrii- der Link licenco za izdelovanje orgel po no- vem delno pnevm/atičnem načinu, kombini- ranem s sestavom na stožce. Goršičeva moj- strovina, zgrajena po tem mešanem tipu, so orgle v nunski cerkvi v Ljubljani s tremi manuali in 32 Eipremeni. Postavljene so bile še istega leta (1891). Sledila so večletna po- gajanja s firmo Link zaradi licence za izde- lovanje orgel po čisto pnevmatičnem načinu, ki ga je bila firma med tem časom patenti- rala. Toda zahteve podjetja so bile zdaj tako velike, da jih Goršič ni mogel sprejeta. Ko pa je firma sivojo ponovno 'ponudbo cenovno pri- memo ublažila, je Goršič leta 1898 kupil licenco ter hkrati naročal pnevmatične cevi za orgle pri Sv. Lenartu nad Skof jo Loko, ki naj bi postale njegovo slavno, a žal poslednje, 76. delo. Sobo desno od vhoda v letu 1874 kupljeni hiši v Razpotni uUci št. 6 je Goršič določil za delavnico za cin, ker so mu ostale tri sobe pritlične hiše zadostovale za družano. S hišo je bila neposredno povezana zelo prostrana pokrita klonioa (šupa) s kletmi in dovolj ši- rokim prostorom za deske, ki so se imele neposredno porabiti. Vzdolž ulice je bila klo- ndca v svojem drugem delu, prehodu v or- glarsko delavnico, tako prostorna, svetla in visoka, da je Goršič tukaj montiral orgle do 18 spremenov. Orgle, ki so imele več »p>ojo- čih« spremenov kot 18, je Goršič mogel mon- tirati le v posameznih delih, postaviti pa jih je mogel šele na samem mestu. Glede izraza v^pojoči spremeni« je treba pojasniti, da so Nemci začeli rabiti termin >>singende Stim- men«, odkar so se zvoki piščalk mogli slabiti in celo spreminjati z mehaničnimi sredstvi in triki, da bi s tem terminom (poudarili, da gre, v nasprotju z nestvarnimi, umetelnimi »registri« brez lastnih piščalk za prave »-pojoče« regi- stre, se pravi za registre, ki imajo zares svoje posebne piščali. Goršič je leta 1895 s potresno podporo sezidal oia svojem vrtu, ležečem na- sproti hiše, osem metrov visok orgelski salon, ki je tam še danes. V tej zgradbi pa je mon- tiral le zadnja tri svoja dela. Klonica je bila zvezana s prostorno, svetlo, zidano orglarsko delavnico, v kateri je bilo nameščeno pet skobeljnikov in ena stružnica, vtem ko je bila ob četrti steni veMka štiri- oglajta železna peč s kaminom, vzidanim v steno, za kuhanje kleja in vhodom v tako 106 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika imenovani magazin, manjšo sobo, kjer je stal šesti rezervni skobeljnik in strojna žaga na ročni pogon (Bandsage). Drugih strojev ni bilo. Delavcev je imel Goršič največ pet, če so bili časi hudi, pa celo le dva. Stalni kader so bili tnije preizkušeni delavci Andrej, Emest in Franc. Tmovoan Andrej Hrastnik je bil izučen orglarski pomočnik, izvrsten mehanik, vešč vsakemu delu, imel pa je nagnjenje do pijače in ga ob ponedeljkih večkrat ni bilo v službo (Blaumontag). Sentpetrčan Emest Pe- trič je bil izučen cinar (Zinnarbeiter), ki se je potem, ko Goršič ni več izdeloval cinastdh piščali, skušal uveljaviti v Ljubljani kot sa- mostojen orglarsiki mojster, toda zaman, ker je samo popravljal stare orgle in se nd po- vzpel do gradnje novih. Bil je diletantgki igralec slovenskega odra v starem ljubljan- skem stanovskem gledališču. Goršič ga je vča- sih zalotil, da se je učil vloge, namesto da bi skobljal cin. Tako ga je nekoč presenetil, ko je hitro stlačil v predpasnik vlogo v veseli igri »Danes bomo tiči«. »Ti bom dal tiča!«, se je hudoval mojster, ostalo pa je le pri pretnji, saj je bil Goršič tudi sam s srcem pri slo- venskem teatru. Šentjakobski Franc Marješič iz Rožne ulice je bil sicer le izučen mizar, toda z leti se je usposobil za izdelovanje vseh orgelskih lesenih delov, zlasti sapnikov, me- hovja in piščali. Med mnogoštevilnimi Goršičevimi vajenci je 'bil samo Ivan Milavec (r. 22. februarja 1874, u. 18. januarja 1918), slavni tvorec orgel s tremi manuiali in 52 spremeni v ljubljanski stolnici, glasbeno toliko nadarjen, da ga je imel mojster Goršič za orglarsko sposobnega, sebi enakega uglaševialca. Deloma je prišel v poštev še Smledničan Ivan Rebolj, ki je bil več let Goršičev pomočnik, kasneje pa se je povzpel za delovodjo v Lenarčičevi tovarni harmonijev na Vrhniki. Nemec Kari Kriegl, sin šišenskega železničarja, se je etabMral v Ljubljani kot orglarski mojster, še ko je bil Goršič živ, toda Goršič je dobro poznal nje- gove sposobnosti in prerokoval, da ne bo nič opravil. O tem bo še igovor, da je taiko tudi bilo. iv. gorsicevo orglarsko delo Ker se je na nepojasnjen način izgubila be- ležnica, v katero je orglar Franc Goršič vpi- soval podatke o svojih orgelskih gradnjah, njegov orgelski opus še do danes ni do konca dognan. Sestavljavcu pričujočih spominov je bilo le tako omogočeno sestaviti seznam kra- jev oziroma cerkva, kjer je Goršič postavil orgle, da se je cprl na nekatere zapiske, ki so se našli v Goršičevi zapuščini, na svoj spomin in na spomin oziroma izpovedi Goršičeve vdove Marije, roj. Kovščeve, prav posebno pa na dragocene podatke, ki sta jih dala pokojna raziskovalca muzikolog Josip Mantuani (pis- mo z dne 19. marca 1925, ki ga hrani pisec teh vrst) in pisatelj dr. Rudolf Andrejka (pis- mo z dne 29. avgusta 1940, v isti hrambi).* Kot Goršičeva dela so v seznamu upoštevani tudi taki primeri, ko je Goršič obstoječe stare orgle v cerkvi tako temeljito predelal in pre- novil, da se smejo šteti zia njegov izdelek po splošnem mnenju strokovnjakov. Ti primeri so v seznamu označeni z zvezdico. Dela so urejena alfabetično. Letnica dobave je doda- na le, če je popolnoma trdna. Kraji, cerkve in zavodi, v katerih stoje or- gle, ki jih je postavil oziroma korenito pre- novil Goršič, so tile: Begunje (ženska kaznil- nica), Bevke, Brezje na Gorenjsikem (1892), *Bloke (1873), Bloke (1882), Borovnica (1884), »Brezovica (1877), *Brusnice (1878), Bučka, Bu- danje (1875), *Ceiiklje (1877), Črnomelj, Dol pri Hrastniku, Dolenja vas pri Ribnici, Doli- na pri Trstu, DutoVlje, Gorica (kapucinska cerkev), Goričica (Domžale 1866), Gradec (frančiškanska cerlkev), Gradec (zavod Gute Hirtinnen), Gradec (kaznilnica Karlau, 1873), Gradec (zavod Odilien-Blindeninstitut), Gra- dec (zavod Saore Coeur), Grahovo, Hinje (1895), *Horjul (1884), Hotedršica (1871), Kam- nik (frančiškanska cerkev), Kobarid, Kobdil, Koflach (m avstrijskem Štajerskem), Koro- ška Bela (1893), Krško (pokopahška cerkev 1893), Lenart nad Skofjo Loko (1898), Leše, Ljubljana (Alojzijewšče), Ljubljana (franči- škanska cenkev, 1870), *Ljubljana (šentjakob- ska župna cerkev), Ljubljana (zavod Leoni- šče), Ljubljana (zavod Marjanišče, 1887), *Ljubljana (orglarska šola, 1879), Ljubljana, (protestantovsika cerkev), Ljubljana (trnovska župna cerkev, 1864), Ljubljana (učiteljišče, 1885), Ljubljana (uršulinska cerkev, 1891), Log pri Vipavi (romarska cerkev), Maria Trost pri Gradcu (romarska cerkev na av- strijskem Štajerskem), Marjeta ob Rabi (Ma- džarska), Mengeš, Mokronog, Mošnje na Go- renjskem, Mrkopalj (v hrvaškem Zagorju), Novo mesto (frančiškanska cerkev). Planina pri Rakeku (1867), Polica, Prezid (na Hrva^ škem). Rab (v Madžarski), Radovljica (1889), Ribnica, Slavina (1867), Smlednik, Stara, Lo- ka (1865), Stari trg pri Ložu (1881), Studeno pri Postojni (1878), Suhor (1875), Šenčur pri Kranju, Sentjurij pri Grosupljem (1883), Sent Lambert, *Sentvid nad Ljubljano, Velike Zabije, Vipava (1890), Vodice, *Vrhnika (1888), Zagorje ob Savi (1895), Žalna. 107 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Za svoje 77. delo je Goršič sklenil pogodbo s cerkvenim predstojništvom cerkve v Ko- mendi pri Kamniku in imel ob svoji smrti polovico gradiva izgotovljenega. Vdovi Ma- riji Goršič roj. Kovšoa so izvedenci odsveto- vali spuščati se v stvar in dokončati orgle. Pogodba je bila sporazumno razdirta in vdova je komendskemu župnišču vrnila pogodbeno določene predujme. Izgotovljene dele ko- mendskih orgel, vse pokojnikovo orglarsko orodje in del obsežne prvovrstne lesne zaloge je kupil bivši Goršičev vajenec in pomočnik, tedaj orglarski mojster Kari Kriegl, ki je vzel od vdove v zakup Goršičevo orglarsko delav- nico, orgelski salon in vse druge delovne pro- store. Kriegl je prej ko v dveh letih prišel na boben ter se preselil v Dunajsko Novo mesto. Ostala velika zaloga suhega, največ smreko- vega, hrastovega in bukovega, a tudi lipo- vega, češnjevega in hruškovega lesa je žal ostala za orglarstvo neizkoriščena, ker jo je kupila od Goršičeve vdove ljubljanska mizar- ska tovarna Binder iz Slomškove ulice. Vdo- va vseh zgradb, zlasti obširnih krovov, ni mogla dolgo vzdrževati kakor treba ter je zato leta 1905 prodala posestvo trnovskemu zeljarju Karlu Kačarju iz Cerkvene ulice, ki so mu prostori zelo pri j ali za njegovo obrt. V svojem rodnem mestu Ljubljani je Gor- šič redno uglaševal in po potrebi popravljal orgle vseh cerkva in več zavodov za letni ob- račun. Razglašane spremene uglaševat so Goršiča klicali v mnoga mesta, zlasti tudi v Gradec. Sicer je pa popolnoma nemogoče le približno našteti p>opravila orgel, ki jih je Goršič opravil v času svoje 32-1 etne obrtniške dejavnosti. Goršič je bil deležen splošne pohvale, da zna načrtovati registrske zasnove tako, da imajo njegove orgle ipo eni strani mogočen poln glas tutija (zbiralnika vseh pojočih spremenov), po drugi strani pa neverjetno pestre zvočne kombinacije v posameznih ma- nualih. Zato naj bo pozabi oteta Goršičeva skica za 25-spremenske orgle na Brezjah iz meseca julija leta 1893, iz katere se vidi, kako je Goršič razporejal spremene. Razporeditev se glasi takole: I. MANUAL: 1 Principal 8' E Bordun 8' 3 Gamshorn 8' 4 Gamba 8' 5 Hohlflote 8' 6 Octave 4' 7 Pavlllon 2' 8 Rohrflote 4' 9 Komet 2 — 3-kraten (c» — g» — e) ao Mikstura 2' — lE/3' — 1' — 1/2' U Hoboe 8' II. MANUAL: 1 Geigenprincipal 8' 2 Salicional 8' 3 Rohrflote 8' 4 Aeolina 8' 5 ZartflCte 8' 6 Unda maris 8' od C 4' 7 Prastant 4' 8 Dolce 4' m. PEDAL: 1 Principalbas 16' 2 Subbas 16' 3 Bombarde 16' 4 Viola major 16' 5 Octave 8' 6 Cello 8' V. GORSICEVI USPEHI Ko je orglarski mojster Franc Goršič poln nad odprl svojo oglarsko delavnico pri Pla- ninšku v Gradaški ulid, mu niti na misel ni prišlo, da se mu bo celo desetletje boriti z največjimi težavami zato, ker ne bo dovolj naročil za nove orgle. Vrhunec te gospodarske krize je prišel usodnega leta 1870, ko je Gor- šič več ko dve leti večinoma delal le na za- logo. Da bi v tej stiski prišel do večjega dela in z njim prebil led, je Goršič imenovanega leta sklenil denarno zelo neugodno pogodbo za postavitev novih orgel v frančiškanski cer- kvi v Ljubljani. Zatrjeval je, da je zabredel tako daleč, da bi bil moral opustiti orglarsko obrt, pa je raje »ugriznil v kislo jabolko«, se pravi, se spustil v nepravična pogajanja s frančiškanskim konventom, ki je hotel izko- ristiti njegovo delovno zadrego. Izdelavi teh velikih orgel z dvema manualoma in 32 spre- meni, ki jih je leta 1902 predelal in na 3 ma- nuale s 44 spremeni razširil salzburški or- glarski mojster Mauiacher, je posvetil Gor- šič vso svojo pozornost. Trdil je, da ga je delo stalo toliko truda in novcev, da je pri tem šla v nič vsa dota njegove žene Marije (3.000 goldinarjev). Vendar se je pa Goršič tudi to pot zmotil, pričakujoč, da ga bo to prvovrstno in splošno pohvaljeno delo rešilo gmotnih skrbi. Toda stiska tudi potem ni pre- nehala, mairveč je pritisnila tako hudo, da je moral siromak, edinkrat v svojem življe- nju, skoraj vse leto 1872 romati, globoko za- grenjen, od župnišča do župnišča po deželi, da si je s popravljanjem in uglaševanjem sta- rih orgel zaslužil toliko, da je ženo in hčerki za silo proživil. Res je, da je imel Goršič kasneje dovolj naročil za nove orgle vse do konca osemde- setih let preteklega stoletja. Takrat pa ga je zadela neprilika, da ni imel nobenih del za cerkve na slovenskem ozemlju ter da je de- lal le za tujino, zlasti za nemško Štajersko. V letih 1888-89 se je ukvarjal Goršič z resno 108 ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika mislijo, preseliti se za trajno v Gradec. Naj- bolj ga je pekla nelojalna tekma orglarske firme bratov Zupanov v Kamni gorici, ki jim je bila na voljo mnogo cenejša delovna moč ko Goršiču, ki je delal v glavnem mestu Kranjske. Goršič je Zupanoma očital, da izde- lujeta kovinaste spremene iz manj vrednega cinka, namesto iz dražjega, a bolj trpežnega cina, ter se jezil nad slepci, ki ne vidijo te nelojalnosti v izpodrivanju. Goršič je tudi zameril slovenskim župniščem, da naročajo orgle pri nemških orglarskih firmah, čeprav njih izdelki nimajo le pravih aH tako imeno- vanih pojočih apremenov, ampak tudi lažne, s pnevmatičnimi sredstvi (z dušenjem zvo- kov) modificirane, neobstoječe spremene. Dej- stvo je, da je rešil Goršiča v tej gospodarski krizi nemški Gradec, kjer je njegovo solidno delo naletelo na pravilno in pravično oceno pri odločilnih muzikologih, od katerih naj bodo imenoma navedeni univerzitetni profe- sor dr. Johann Weiss, kanonik Paulasek, ad- vokat dr. Archer in zdravnik dr. Zechner. Ti možje so oskrbeli Goršiču več naročil za nove orgle v samem Gradcu (v mestni župni cerkvi frančiškanov ter v zavodih Gute Hirtinnen, Odilien-Blindeninstitut in Sacre Coeur), da- lje velike orgle za romarsko cerkev Maria Trost pri Gradcu in orgle za župno cerkev v Koflachu na Gornjem Štajerskem. Poverili so mu tudi uglaševanje devetdesetspremenskih Walkerjevih koncertnih Stephanieorgel v So- phiensaalu v Gradcu. Goršič je opustil misel na selitev v Gradec, ko se mu je spet odprlo delo na Slovenskem. Leta 1889 je dobil naro- čilo za nove orgle v župni cerkvi v Radovljici, leta 1890 pa so sledile naročbe vipavskega dekana Erjavca, ki je postal odkrit osebni prijatelj Goršičev, za župno cerkev v Vipavi in za romarsko cerkev v Logu pri Viipavi. Prav je storil Goršič, da ni šel v Gradec, zakaj v Gradcu so kmalu potem, iz naciona- lističnih nagibov, dajali naročila za nove or- gle salzburškemu orglarju Mauracherju, de- loma pa tudi že orglarju Hopfenvieserju, ki se je etabliral v Gradcu. Zadnjih 20 let je bil prijatelj, zaščitnik in pospeševatelj mojstru Goršiču ljubljanski profesor bogoslovja in častni kanonik Jožef Smrekar, ki je imel v svojem stanovanju na Sentpetrski cesti za svojo osebno rabo majhno mehanično delavnico. Goršič je Smre- barju napravil marsikak model, napravo ali orodje. Mnogo pobud za mehanične novosti, zlasti nove ideje za zbiralnike, zveze, pogon, mešičke in ventile so se rodile ob skupnih posvetih obeh mož. Čedno število izumov je žal ostalo komercialno neizkoriščenih, ker si Goršič ni zavaroval patentnih pravic; sicer je poskusil tudi to, toda ta stvar se je izkazala zaradi naših skromnih razmer za popolnoma nerentabilno. Profesor Smrekar se je vneto ukvarjal z orglarsko hteraturo in opozarjal Goršiča na iznajdbe in novosti na orglarskem področju. Bil je strokovnjak za cerkvene slo- ge in Goršiču mentor zia umetniško usmerje- no arhitektoniko orgelskih omar, da so le-te dobro ustrezale slogom svojih cerkva. Prof. Smrekar se je za Goršiča toplo zavzel zlasti po njegovih uspehih v tujini. On je bil, ki je Goršiča odvrnil od graške ideje. Zaradi svo- jega zelo rahlega zdravja največkrat prof. Smrekar osebno ni prihajal ogledovat novo postavljenih Goršičevih orgel na njegovem domu, temveč se je redno zadovoljeval s po- ročili glasbenih kritikov. Bila so včasih tudi nesoglasja med mojstrom in njega mentor- jem, ker je slednji, prav gotovo tudi po dob- ljenih višjih nalogah, pred sklepanjem na- ročilnih pogodb pritiskal na mojstrove cene. Nadaljnja neprijetnost je bila mojstru v tem, da ga je profesor redno pozival, naj doda pogodbeno nedogovorjene naprave in popol- nitve, npr. dodatne povezke (Koppelungen), crescendo in decrescendo zbiralnike ipd. Gor- šič je včasih z ironičnim nasmehom pravil, da je moral še to in ono izdelati za slavo. Postavljene nove orgle so prihajali presku- šat na Goršičev dom slavni ljubljanski orga- nLsti, med njimi pater Angehk Hribar, ki je bil Goršiču dolgoleten dober prijatelj, pater Hugolin Sattner, znani skladatelj in profe- sor Anton Foerster, skladatelj in regenschori v ljubljanski stolnici. Učitelj Glasbene matice in iklavirski virtuoz profesor Karel Hofmeister je zlasti pohvahl orgle s tremi manuali in 32 spremeni, ki jih je Goršič leta 1891 po- stavil v uršulinsiki cerkvi v Ljubljani." Gor- šič je imel nunske orgle za svoj chef d'oeuvre, češ da imajo najlepši glas od vseh njegovih opusov. Zahajal je redno ob nedeljah k de- seti maši k nunam in opazoval glasbeni raz- voj nune organistinje v registriranju in igranju. Pozornost glasbenega sveta so vzbudile Goršičeve prve čisto pnevmatične orgle pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko, ki so bile hkrati žal njegov poslednji, šestinsedemdeseti opus. »Kdor to delo vidi in nanj igra, vsak se čudi preprosti sestavi in lepoti glasov.«*" Franc Goršič je edini slovenski orglarski mojster, čigar dejavnost je segala čez ozike meje slovenskega ozemlja. Ob drugih, za or- glarstvo ugodnejših razmerah, bi se bil Gor- šič prav gotovo še dosti bolj razmahnil. V majhnih slovenskih razmerah, ki se je v njih 109 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO na vso moč uveljavljal, so mu soglasno in splošno priznavali, da ni bil ikruhoborec, marveč da je jemal svoj orglarski poklic kot vzvišeno, nad vsakdanjim življenjem vzdig- njeno stvar, ter da ni nikoli niti za las stopil s poti poštenosti, dajaje zgolj prvovrstno ka- kovostno gradivo, tako da njegove orgle zve- čine poj 6 še današnji dan, kolikor jih pone- kod niso zanemarili in prepustili okvaram po miših, netopirjih, prahu ipd. VI. MOJSTROVA KARAKTERISTIKA Orglarstvo je tako težak poklic, da more v njem uspeti samo tehnično in glasbeno na- darjen, marljiv in vdan navdušenec. Zaple- teni tehnični značaj orglarstva označuje stari pregovor, da gre pri orglarski obrti za sedem poklicev, združenih v eno obrt. Pravzaprav pa je v modernem orglarstvu zastopanih še več ko sedem obrtniških strok, zakaj podko- van orglarski mojster mora biti risar in po- dobar, mizar, tesar, strugar, pleskar, kositrar in dnar, kovač, irhar (Belederer), mehanik in kovinar, 'povrh tega pa še dober intonator in uglaševalec. Mojster Goršič je imel prav, ko je svojim delavcem in vajencem zabičeval, da se mora orglarski delavec vse žive dni neprestano učiti, če hoče iti z razvojem or- glarstva. Dober orglar mora imeti dober glasbeni dar. Ce je v orglarstvu res tu- hotnemu nasvetu prijateljsko mu naklonjene- ga profesorja Jožeta Smrekarja, da naj se depolitizira in odpravi oviro, zaradi katere bi težko dobil še kakšno orgelsko naročilo od slovenske duhovščine. Orglarski mojster Franc Goršič je bil sred- nje veUk, atletsko grajen mož velike telesne moči, lepega obraza, ki ga je obdajala polna črna brada. Po svojem značaju je bil strog, resen, skrben, konservativen nasprotnik mod- nih novosti, zaradi katerih se je nekajkrat spopadel s svojima odraščajočima hčerama, zlasti z mlajšo Julijo, ki je bila do svojega 22. leta doma. Njegovo zanimanje za kulturo in posebej za literaturo se je kazalo v tem, da je bil naročen na dnevnike in časopise, tudi nemške (Laibacher Zeitung, Buch fiir AUe) ter prenumeriral izdaje pisateljev Jurčiča, Stritarja in Levstika. Z Josipom Jurčičem in Franom Levstikom je bil v osebnih stikih. Bil je član Narodne čitalnice in med ustanovitelji Obrtniškega pomožnega društva. V Trnovem in Krakovem je užival velik ugled svojih so- meščanov. Krog Goršičevih prijateljev ni bil majhen. To more posneti bralec teh spominov iz do- sedanjih zgodb in opisov. Sestavljavec sporo- čil o mojstru Goršiču pa ne sme z molkom preiti dejstva, da je vezalo mojstra Goršiča najpristnejše prijateljstvo tudi s kamniškim sodarskim mojstrom_ in posestnikom Alojzi- jem Medvedom (r. 1838, u. 1899), ki je svoje- ga prijatelja zalagal z negrčavim prvorazred- nim lesom vseh vrst iz Tuhinjske doMne. To prijateljstvo se je začelo v letih 1850—1855, ko je bil mojster Goršič orglarski vajenec in pomočnik pri mojstm Petru Rumplu na Sut- ni, a oprto je bilo prvotno na vezi oddaljenega sorodstva med Goršiči in Medvedi. Alojzijev sin pesnik Anton Medved je mojstra Goršiča zelo spoštoval in mu posvetil posmrtnico Na tvojem grobu (Poezije I, Žalnice str. 109), v kateri je ipovzet motiv sap, ko da igrajo orgle. 111 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino Poslednja kitica se glasi: Na orgle! — Da! Vanje si umel polagati divne napeve; zato domovina hvaležna ne zabi vse žive te dneve. OPOMBE 1. Franc Doberlet (r. 6. aprila 1832, u. 5. maja 1916), oče kranjskega gasilstva in sestric France- ta Goršiča (prvotno ime je bilo Doberle), je bil tapetnik in lastnik pogrebnega podjetja v Fran- čiškanski ulici. Njegovo podjetje je kasneje pre- šlo v mestno last. Sin Rajko Doberlet, poslednji član rodbine, je bil nameščenec Mestnega po- grebnega zavoda. — 2. Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 230. — 3. Te podatke je dal piscu pričujočih vrst profesor Josip Mantuani (r. 28. marca 1860, u. 18. marca 1933) leta 1925. — 4. V Martinovem cerkvenem zboru sta peli sopran dve Anžonovi dekleti (sestri tapetnika Franca Dober- leta), alt pa dve perici, imenovani vulgo Perčo- neli, ki sta dajali mrliče na pare. Tenor je pel neki Koman, bas pa vulgo Malarček. Solist je bil neki vulgo Bukon, ki je hkrati vlekel me- hov je pri orglah, a stopal naprej, da je svoj part odpel. — 5. Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija, str. 191. Isto mnenje je izrekel tudi dr. Rudolf Andrejka v pismu z dne 27. septembra 1939, ki ga hrani sestavljavec pričujočih spominov. — 6. Novice 1849, štev. 214. — 7. Zbirko Martino- vih božičnih in posvetnih pesmi je dobil naj- mlajši Martinov sin Ivan Goršič, takrat učitelj v Kranjski gori, ki je pred leti umrl v Gradcu kot državni učitelj v kaznilnici Karlau in orga- nist župne cerkve za graško predmestje karlau- sko. — 8. Važni podatki so tudi v spisu dr. Rudolfa Andrej ke Znameniti slovenski obrtniki (1575—1940), Ljubljana 1940, posebni odtisek iz Zbornika slovenske obrti 1918—1938. — 9. Rafko Fabiani, Orgle v ljubljanskih cerkvah. Kronika slovenskih mest 1935, str. 169, s sliko Franca Goršiča. — 10. Tako pravi šentlenartski župnik J. Langerholc v pismu z dne 10. maja 1925, ki ga hrani sestavljavec pričujočih spominov. — 11. Po nemško so se glasile te Walkerjeve be- sede, kakor je Goršič ob več prilikah zatrjeval, takole: »Wer ist das? So? Aus Laibach? Ich sage euch, er macht es eben so gut wie ich. Hal- tefs euch an ihn!« . 112