'37 stopinj v senci!' Tak je bil naslov ene prvih zabavnih oddaj v pionirskih časih ljubljanske televizije. Najbrž so snovalci oddaje, daljnega predhodnika sedanjega Tistega lepega popoldneva, že z naslovom želeli povedati, da bodo počeli enkratne stvari, takšne, ki se ne zgodijo prav vsak dan, kot se tudi živo srebro v termometru ne dvigne prav pogosto do 37. črtice. In če se prav spominjam, so se med drugim prvič pri nas šli skrito kamero in sredi Miklošičeve ulice v Ljubljani postavili šotor, češ da nekaj kopljejo, v resnici pa je Tof s kompanijo cel ljubi dan meni nič tebi nič igral karte, ne da bi jih kdo povohal! Dandanes 37 stopinj v senci ni prav nič izjemnega, vsaj v Vipavski dolini ne. Digitalni termometri, ki jih srečujemo na vsakem koraku, so se tudi letos, pred leti pa še večkrat, povzpeli tudi čez 40 stopinj v senci, čeprav je uradna merilna naprava v Dolenjah vedno pokazala nekaj stopinj manj. Saj ne gre, da bi se Ajdovci hvalili s toplotnimi rekordi, toda merilna naprava par metrov nad gladino reke Vipave, ki poleti odvzema stopinje in jih pozimi dodaja, res ni na posrečenem mestu. Po radiu slišite, da je v Ajdovščini plus dve, a zunaj slana kot Špeh. Še bolj neumno, da ista naprava meri tudi moč burje. Pozno spomladi je na spletni strani Agencije za okolje pisalo, da pri nas piha z 10 metri na sekundo. Lepo vas prosim, 36 kilometrov na uro ne prevrne kamiončina, ki je prav v tistem trenutku ležal na boku na cesti med Ajdovšpčino in Vipavo. Na obcestnih displejih je tedaj rdeče na črnem pisalo 126 km/h. Torej 90 km/h razlike! Zakaj ne bi zajemali podatkov o moči burje tam, kjer zares piha in ne na koncu dolinskega dna, kjer se burja že 'ubije'. Pri tem je treba pomisliti na novo hitro cesto čez Rebernice, ki da je precej bolj ranljiva od stare. Ljubljančane in druge nevajene burje bi bilo treba obvestiti s pravimi številkami, da ne bi imeli križem kražem prevrnjenih vozil. Toda kot pri kartanju sredi Miklošičeve se tudi ob merilno napravo nad reko Vipavo ne obregne nihče. Pa pustimo to. Saharske temperature nas opozarjajo, da se bo globalnemu segrevanju vendarle treba prilagajati in tudi zamenjati tradicionalne kmetijske kulture. Pa saj se že -menda je po dolini danes že več oljk, kot jih je bilo pred apokaliptičnim letom 1929. Včasih so bendimali še oktobra, danes že avgusta. Še svetnike bo treba premikati - letošnja kapljica bo 'zadevala' že za sv. Mihaela in ne šele za martinovo. In čeprav Vipavci pridno obrezujejo trte, jih vse več 'uide' tudi na Goro, kjer kdaj pa kdaj že stisnejo kakšen liter mošta. Vrtičkarji po Gori že pridelajo dovolj paradižnika za lastne potrebe, marsikje je opaziti pri hiši lovorikovec, ki je tipična sredozemska rastlina, najbrž jim bodo sledile še druge. Le kaj vrli Gorjani porečejo za fige na Gori? Saj poznate tisto znano: »Kjer je figa, ni moža!« Na tajnih lokacijah na Gori so tri fige že preživele tri zime. Saj res, še dvakrat gremo spat in bo angelska. Na zdravje ob šagri, z Vipavcem! Edo Pelicon številka 83 * 8100 izvodov • cena 0,00 € Ko se poletje poslavlja/ zazvoni šolski zvonec in je cas za spravilo lesa. Potem je angelska! 2 Končnoooooo! dogodki________ Žar sredi ceste Podnanos, 13. avgusta - Končno je le napočil trenutek, ki smo ga tako dolgo čakali. Promet je stekel po hitri cesti čez Rebrnice. Na odprtju se je zbralo vsaj tisoč ljudi, med njimi pomembne politične osebnosti iz države, na čelu s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ki je zbranim tudi namenil slavnostni nagovor. T) ebrniški klanec predsednik Pahor še kako vali številni pravni zapleti, nenazadnje tudi tik J-Vdobro pozna in si hitre ceste ravno tako ve- pred odprtjem, zato tudi ne čudi, da je le redko seli kot tisoči okoliških prebivalcev. Dejal je, da kateri dogodek privabil toliko medijev, kot prav na odprtje ne bi prišel, če cesta ne bi imela vseh odprtje hitre ceste čez Rebrnice. potrebnih dovoljenj in če ne bi bil prepričan, da Tokrat traku niso rezali imenitneži, pač pa so je cesta varna in primerna za promet. to čast zaupali Ani Semenič iz Podnanosa, Eriku Skoraj polovica trase poteka po viaduktih, sko- Misleju z Lozic in Luki Bratužu iz Podgriča, iz zi predore in pokrite vkope, ob obsežnih pilotnih naselji, kjer se bodo končno lahko oddahnili od stenah in podpornih zidovih. Gre za enega teh- valečih se tovornjakov. nično najbolj zahtevnih odsekov na slovenskem Udarne zvoke spremljevalnega programa je cestnem križu. Primorje, kije bilo, z izjemo pre- prispeval Pihalni orkester Duka Vrhpolje, dolgo dorov, nosilec večine del, je pri gradnji osvojilo kolono vozil, ki jo je doletela čast prvih kilome- kar nekaj tehnoloških novosti in izvirnih rešitev, trov, pa je lepo popestrila še množica domačih Poleg zahtevnosti terena pa so gradnjo zaznamo- starodobnikov. ep Fructal obsijan z zlatom Gornja Radgona, 31. avgusta - Na kmetijsko živilskem sejmu AGRA so podelili priznanja in nagrade podjetjem, ki so svoje izdelke poslala na ocenjevanja. "N Ta letošnjem ocenjevanju sokov, brezalko-JLN holnih pijač in polnjene vode je sodelovalo osem podjetij s 56 izdelki. Ajdovski Fructal je ponovno potrdil svoj primat, saj je prejel kar 17 velikih zlatih medalj in še 4 zlate za povrh, pri čemer je kar devet Fructalovih izdelkov prejelo najvišje število možnih točk. V Fructalu so še posebej zadovoljni, da so žirijo prepričali tudi izdelki, ki so jih razvili letos, medtem ko so pri sokovih in pijačah, kijih potrošniki že dolgo poznajo, potrdili svojo stalnico - visoko kakovost. ep Prebivalci Podnanosa so bili zagotovo med tistimi, ki so se odprtja hitre c^sf© Rebrnice najbolj veselili. ga dela Podnanosa so pripravili pikni]^ i?01 je udeležilo okoli 40 ljudi. V dokaz, da je 1 ,Se i naprej veliko manj prometa, so pekli ^ žaru kar sredi ceste! 'Ni hrupa, ni smoga, ki sta bila naša dj-bil le eden od njihovih sloganov. Ob narorT^ žah harmonikaša Anžeta in trobentača ‘R-I| ' so ob kozarčku vina nazdravili tej novi ei11 tvi in se ob prazni cesti družili še dolg0 Tekst Ana ^ no£ c- temeni foto E^in ^ Ugoden kot že dolgo \) ^ NLB Stanovanjski kredit i Izkoristite NLB Stanovanjski kredit pod izredno ugodnimi pogoji. Do 30. septembra 2009, z možnostjo predčasnega zaključka. NLB® dogodki Učilne sijejo v toplih barvah Ajdovščina, 1. septembra - Učenci, ki obiskujejo nižje razrede na ajdovski šoli Danila Lokarja, so na prvi šolski dan vstopili v prenovljeno stavbo. Med počitnicami je ta šolska stavba doživela veliko sprememb, saj so stene porezkali in jih na novo ometali ter prebarvali, tako da sijejo v toplih, žarečih barvah. Zamenjali so tudi vse tlake, z izjemo avle, nova so vrata ... v pred časom so na novo razpe- Tudi podružnična šola v Lokavcu v ^-/Ijali instalacije, tako da je stavba novo šolsko leto vstopa v novi preo- kot nova. Novost je tudi ograja okrog bleki. Temeljito so obnovili šolsko šole, tako da nepoklicani (in kužki) ne dvorišče in ga tlakovali, z nekaterimi bodo mogli do parka z igrali, po dru- domiselnimi posegi pa so šolski stavbi gi strani pa bodo tudi malčki, ki bodo vtisnili svež pečat. Tako bo lokavska obiskovali vrtec v sosednji stavbi, pri šola ozaljšana dočakala visok jubilej, i&ri v parku bolj varni. saj bo praznovala 100 - letnico! ep Ne bo jih zeblo Otlica, 1. septembra - Otliški šolarji so novo šolsko leto začeli v temeljito prenovljeni stavbi, na telovadbo v novi dvorani pa bodo še malce počakali. 'F]’ nergetska sanacija obstoječe JZ/osnovne šole je namreč že zaključena - prenovljena je streha, šola je dobila novo toplotno izolacijo in nov videz, saj ima novo fasado, zamenjana pa so tudi vsa okna. Do prvega šolskega so končali še vsa zaključna dela v dveh učilnicah, ki so ju morali predelati zaradi dozidave telovadnice. Tako so lahko učenci in učitelji v prenovlje- nih prostorih osnovne šole nemoteno začeli šolsko leto. Sočasno potekajo dela na telovadnici in sicer se trenutno končuje streha, notranji ometi, fasada ter grobe strojne in elektro instalacije. Dela potekajo po zastavljenem terminskem planu, tako da bo telovadnica dokončana v pogodbenem roku - do decembra 2009. ep KAMNOSEŠTVO BELE H Kopriva 40d , * 6221 Dutovlje ti* X obdelava kamna x izdelki iz Kraškega kamna x izdelki iz granita X spomeniki in nagrobne plošče • • . -v pip* x svetovanje in montaža x vsak dan od 8. do 16. ure ali po dogovoru x tel: 05 764 21 46 gsm: 031 330 203 Kultura pod modrim nebom Kmalu po rušenju ajdovskega doma kulture, 'Dapsa1, malo iz nemoči, še bolj pa iz občutka odrinjenosti številnih pevskih in drugih kulturnih društev in ustvarjalcev v občini Ajdovščina, se je znotraj grajskega obzidja zgodilo prvo srečanje društev, poimenovano 'Kultura pod modrim nebom'. nehote postavlja vprašanje o smiselnosti organiziranja take prireditve, če se vsi tisti, ki se čutijo odrinjene, ker ni v občini pravega kulturnega hrama, pozivu k udeležbi ne odzovejo. Morda pa jim je prej omenjena dvorana čisto dovolj. Tudi poslušalcev na nedeljskem koncertu se ni trlo in čeprav vstopnine ni bilo, bi težko preštel več kot 20 duš. Še dobro, da so prostor nekoliko zapolnili nastopajoči. In spet se mi zastavlja vprašanje ozirom trditev; morda pa je obstoječa dvorana čisto dovolj in ne potrebujemo kulturnega hrama?! Že kar nekajkrat sem se spraševal, kaj organizirati, kaj ponuditi, koga pripeljati, da bi Ajdovci napolnili dvorano ali katerikoli prireditveni prostor. No, kljub majhnemu odzivu poslušalcev in nastopajočih, pa je bilo nedeljsko popoldne prav prijeten dogodek. Povezovala sta ga tajnik Zveze kulturnih društev Ivan Mermolja in najplodovitejši pisec v občini Bojan Bizjak Zakatvski, vse niti pa je iz ozadja spretno vlekel predsednik ZK.D Franc Kodre. Na odru pa so svoje delo predstavili ženski pevski zbor Večernica, mešani pevski zbor Angelski spev z Otlice, mešani pevski zbor Primorje, tamburaški orkester Danica iz Dobravelj (na fotografiji), moški pevski zbor Janez Svetokriški, oktet Castrum in moški pevski zbor Srečko Kosovel. Z lahkotnim poletnim programom in prijetnim druženjem po koncertu, se je prireditev kljub vsemu iztekla v lep nedeljski večer. Morda z mislijo: drugo leto ponovno in, verjamem, z več nastopajočimi in več poslušalci. MaK Tek in pohod na Kovk Budanje, 30. avgusta - Domače športno in kulturno društvo je tudi letos izpeljalo tradicionalni pohod iz Budanj na Kovk, že četrtič zapored pa so pripravili tudi gorski tek za pokal Primorskih novic. y'\obrih 130 pohodnikov se je s športnega igrišča Ravni nad vasjo podalo proti 600 metrov višje ležečemu vrhu na robu Gore. Že več kot dvajset let je dolga ta tradicija! In da tradicija nekaj velja, so dokazali tudi pohodniki s Čekovnika, ki so čez Kovk in potem navzdol do prireditvenega prostora premagali kar 30 kilometrov. Na ta način so obudili dolgoletno navezo med Vipavsko dolino in idrskim območjem, saj so Budanjci njega dni redno zalagali Idrce s svojimi slastnimi pridelki, še posebej z marelicami. Tekmovalni del se ni menil za tradicijo, vsak med skoraj 70 tekači je skušal vrh doseči čim prej, po svojih najboljših močeh. Čeprav proge ni niti za 3 kilometre, pa sploh ni lahka - takoj po prečenju magistralke se začenja znameniti cik - cak in grizenje kolen. Simon Alič, kije zjutraj že od-kolesaril dirko na Predmejo, je uspel odbiti napad mladega Kamnjca Uroša Vodopivca, ki mu je bil nedeljski tek dober trening pred bližnjim svetovnim prvenstvom v gorskih tekih. Rekord proge letos ni padel, toda tudi za tako težko progo, za katero navadni smrtniki porabijo dobro uro, dobrih 21 minut ni mačji kašelj. Mlajše kategori- je, njih dvajset, seje pomerilo na krajši progi nad igriščem, kjer jc bilo po vrnitvi tekmovalcev še družabno srečanje. David Rupnik, vodja prireditve, si je, ko je bilo vsega konec, oddahnil: »Potrudili smose, nekatere stvari smo izpeljali drugače kot lani, upam, da so udeleženci odnseli ugodne vtise iz Budanj. Predvsem pa me veseli, da se je povečalo število domačih tekmovalcev, in tudi njhovi rezultati so spodbudni, saj je bil Bojan Ličen peti absolutno in tretji v svoji kategoriji.« ep 5 -malice * -'piTnudba^kisične mlečne kavarne in ,• slaščičarne; vsak dan sveži brioši, piškoti,' I tortice, pite, sladoled 11 ^ J - več vrst sendvičev in toplih toastov Gold Club j OB PETKIH IN SOBOTAH ZVEČER ŽIVA GLASBA LETNI VRT E 4 POLETNI URNIK: VSAK DAN od 6.00 do 23.00 ure Vabljeni! Čl tevilna kulturna društva so tako O izrazila svoj protest in željo, da bi mestu Ajdovščina, njenim občanom, društvom itd. vendarle pripadel kulturni hram. Razpisi, makete na ogled, natečaji za hišo kulture so obstali v občinskih predalih, s prozornim izgovorom - ni denarja. Našlo pa se je cca. 140 milijonov takratnih tolarjev za obnovo Dvorane prve slovenske vlade, ki naj bi zamenjala kulturni dom. In kaj smo dobili? Oder, brez prave tehnike, ki je morda primeren za kakšno manj zahtevno proslavo (ali podpis pogodbe), kvečjemu za monodramo ali predstavo z dvema nastopajočima ipd. Dobili smo glasno in motečo klimatsko napravo, že rabljene stole, iz katerih otroci ne morejo videti na oder, če vsaj ne pokleknejo, imenitneži si v prvi vrsti lomijo vratove, škripajoč parket, ki gre vedno bolj narazen, ni ustreznih garderob za večje število nastopajočih, kaj šele za obiskovalce, sanitarije so tako tako, da strehe, ki še vedno pušča, sploh ne omenjam. V človeški naravi je že tako, da se z dano situacijo človek hitro sprijazni. Tako je, kljub želji in trudu posameznikov, tudi prireditev Kultura pod modrim nebom za nekaj let zamrla. Ni bilo prave volje, niti pri organizatorjih niti pri društvih. Pa se je tudi to spremenilo. Ideja je letos oživela in v nedeljo, 30. avgusta, seje na vrtu Lavričeve knjižnice odvrtela druga izvedba kulture 'pod vedrim nebom'. V primernem okolju za poletne prireditve, ki bi ga bilo treba le še malo urediti in ozaljšati, morda nekoliko prezgodaj popoldne (16. ura), se je vabilu odzvalo presenetljivo malo pevskih zborov in drugih kulturnih društev, ki jih je v občini Ajdovščina, lahko rečem, veliko. Pa se mi sedaj razno Stičišče posebnosti Poletje 2009, Kodreti - Na pravljičnem stičišču Vipavske doline in Krasa, v Kodretih, je zrasla zelo posebna domačija, o čemer ne priča samo njeno ime - Hiša posebne sorte, temveč tudi pestra paleta njihove dejavnosti, v katero so zgodaj poleti vpletli še gostinsko ponudbo, ki se ponaša z izjemnim ambientom; v velbani kleti, v kateri vam postrežejo prave kulinarične mojstrovine. /"'Vbiskovalec lahko že samo ob V^/pogledu na idilično urejeno zunanjost Hiše posebne sorte v dolini Branice in njene umeščenosti v okolje opazi, da je vsak košček, vsak najmanjši detajl, pa naj bo to stopnišče, ki vodi v hišo, ali zasaditev pri vodnjaku, plod zanimivih idej in večletnega snovanja družine Sorta, ki so v edinstven turistični objekt ujeli posebnost z veliko začetnico. O domiselnosti, inovativnosti in stiku tradicionalnega s sodobnim, pa se prepričamo še po prihodu v notranjost, kjer si ogledamo avlo, ki jo lahko tudi najamete za različna srečanja, delavnice, predavanja, .... Po ogledu izredno lepih in zanimivih apartmajev, vrta za hišo, kjer se duh in telo res lahko spočijeta in naužijeta narave, nas izredno prijazna in gostoljubna družina Sorta pospremi še do na novo odprtega gostinskega dela hiše, ki je umeščen v kleti. Do nje vodijo unikatna leseno - železno - steklena vrata, ki dajejo prostoru poseben pečat. Čarobno vzdušje v gostinskem delu dopolnijo še izjemno domiselna osvetljava in postavitev skrbno izbranih miz in ostale opreme ter dekoracije. Gostinski del turistične kmetije, ki je odprt vse dni v tednu, razen torka in srede, ponuja dobrote, ki predvsem temeljijo na okusih preteklostih, povezanih z novodobno kreativnostjo in igro barv.Pri Sortovih lahko gostje po predhodnem naročilu koristijo tudi usluge različnih masaž v terapevtske in sprostitvene namene. Na željo gostov organizirajo različna predavanja, delavnice, izlete, piknike, .... Enega izmed zanimivejših dogodkov v zadnjem obdobju, je Hiša posebne sorte imela v soboto, 29. avgusta, ko so gostili Evropsko noč netopirjev. Slovensko društvo za preučevanje in varstvo netopirjev je namreč z domačim Zavodom Rdeči apolon pri Sortovih pripravilo delavnico in predavanja, posvečena tej nenavadni živali, ki je žal zmeraj bolj ogrožena vrsta, kot nam je povedala direktorica Rdečega apolona s sedežem v Budanjah, Irena Kodele Krašna. Doda tudi, da se je Hiša posebne sorte izkazala za imenitnega gostitelja. Pove še, da so taka srečanja še toliko bolj pomembna, ker ozaveščajo ljudi in nagovarjajo k temu, da ne uničujejo netopirjevih domov in širijo kulturo sobivanja s temi nočnimi bitji. Udeleženci večera so netopirja tudi zares videli, saj jih je menda v bližini kar nekaj, a se kot po pravilu - ko nekaj najbolj iščeš, se skrije, v večih skupinah niso pokazali. A cilj večera je bil tudi brez te krone vsekakor dosežen in izpolnjen. Polona Krušeč Konji v Gozdu Konjeniški praznik v Gozdu je postal že kar tradicionalen in privabi vsako leto več ljudi. Letos je organizator prireditve. Smučarsko društvo Gozd, poskrbel za popestritev, saj je poleg konjskih dirk organiziral tudi sejem 'Gozd in les', ki je potekla v soboto in nedeljo. Smučarsko društvo Gozd je pričelo z delovanjem v začetku leta 2003. Društvo vključuje člane predvsem iz vrst mladih, pretežno iz vasi Gozd in Kovk. Društvo je pričelo z delom iz istega razloga, kot nastane večina društev - na vasi so želeli narediti nekaj novega, razgibati življenje in narediti nekaj za vas in vaščane. Moramo priznati, da jim to uspeva - veliko mladih je šlo skozi šole smučanja, nekatero so dosegli celo nazive učiteljev smučanja in tako prenašajo veščine smučanja na mlajše, pa tudi starejše rodove. Gonilna sila in idejni vodja večine aktivnosti je predsednik Janko Mikuš, sicer tudi predsednik KS Col. S svojim zagnanim delom mu uspeva motivirati članstvo, da vsi pridno delajo in tako uspevajo dosegati cilje, ki sijih zastavijo. Ena odmevnejših prireditev društva so konjske dirke. Potekajo že več let in so postale prepoznavne širom naokoli. Konjske dirke so najbolj obiskana prireditev na širšem področju planote. Vsako leto se na dirkah dogaja kaj novega, kaj še bolj zanimivega kot lansko leto. Dirke privabijo, ne samo veliko število obiskovalcev, temveč tudi vedno večje število tekmovalcev, ki se pomerijo v veliki ogradi, narav- nem amfiteatru, kjer iz varne razdalje, in seveda v senci, gledalci spremljajo štiriurni boj konjenikov. Prav letos so zabeležili rekorden obisk', tako tekmovalcev, kot obiskovalcev. Veliko število obiskovalcev je prireditelje presenetilo, tako daje bilo nekaj težav s parkirišči, vendar zagotavljajo, da bodo drugo leto pripravljeni še na večji obisk. Seveda je šlo za zelo resno tekmo in hud boj med izkušenimi tekmovalci, tako, da ne moremo mimo rezultatov in navedbe prvih treh mest udeležencev. Že v soboto so se pomerili v biatlonu, kjer je slavil Martin Lipovšček, Banjščice, sledil mu je Evgen Seljak, Vojsko, tretje mesto pa je pripadlo Dejanu Strgarju iz Banjščic. V nedeljo je bilo dogajanje še bolj pestro, tekmovalci so se pomerili v treh kategorijah - otroci, ženske in moški, in v dveh disciplinah, spretnostnem jahanju in galopu. Spretnostno jahanje: otroci - 1. Anej Furlan, 2. Kristel Markič, 3. Maja Humar, ženske - 1. Karin Bernik, moški - 1. Bogdan Kranjc, 2. Roman Stare, Dejan Strgar. Galop: 1. Grega Kravos, 2. Roman Stare, 3. Anej Furlan. Skupni zmagovalec pa je letos postal Roman Stare iz Ljubljane. Letos pa je društvo prvič organiziralo zelo zanimivo prireditev gozdarsko - kmetijski demo sejem 'Gozd in les'. Na razstavi je sodelovalo okrog 50 različnih udeležencev, ki so prikazali proizvode iz svoje ponudbe, Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne je prikazala demonstracijo varnega in 0 s> a m i n a GRADBENI INŽENIRING VIPAVA 031 / 376 - 420 www.roming.si - Hiša Dvojček Vipava - stanovanji v velikosti 105 m2 amBm Dolina adrenalina in hitrosti Vipavska dolina, 21. in 22. avgusta - Predzadnji vikend v aV' gustu je Vipavsko dolino odel v adrenalinsko preobleko. J-,] ^ bencina in cviljenje gum, ter želje, da bi na mestu drznik, vo3^ kov sedeli tudi sami. Avtomobilski in hitrostni navdušenci So ^ deležni prave poslastice, saj je 3. rally Primorje Ajdovščina f-aj organizatorjem kot obiskovalcem izpolnil pričakovanja. 1,^ .6 lani slabo vreme pokvarilo dobršen del športne prireditve, je neurje počakalo skoraj do konca. A 7"Ajdovščini in njeni okolici se je V nadaljevalo Slovensko državno prvenstvo, sestavljeno iz treh različnih preizkušenj (ena hitrostna preizkušnja po ulicah Ajdovščine, druga proti Vrhpolju in tretja, seveda vsem dobro poznana, tudi precej zahtevna, hitrostna preizkušnja na Planino), s katerimi se je spopadlo 82 posadk z mednarodno pisano zasedbo. Na skupno dobrih 70 kilometrih so dirkači lahko pokazali vse svoje znanje, tehnično dovršenost dirkalnika in seveda drznost, ki je pravzaprav ključna za bitko s časom. Vsaka, tudi najmanjša napaka je štela, saj odvzame dragoceni čas; reli je namreč kratek, zato mora biti vožnja brezhibna. S progo se je najbolje spopadel Idrijčan Darko Peljhan, ki je že na začetku dirke nabral pred ostalimi zadostno časovno zalogo. Na drugo medtem, ko je na tretje mesto st ji »p domačih navijačev Plan;nec Petne! Ta je povedal, da je kar t ~k0 dirkati na domačem terenu p J5 t je zagotovo dobro poznavanje6 r^°l slabost pa pritisk, ki ga povzro g • ■ čakovanja domačih navijačev JOPrl Nevihta je za razliko od lani vila le nekaj zadnjih avto,nobr\J zaključno podelitev tako pre„Ji v avlo osnovne šole v Šturjah oh aa je Se glasbeni saključek dinfeff• pino Kalamari, a ostal odlieenS ^ kus po izvedeni prireditvi r • Pn0 so bili zadovoljni tudi orea„ZJemDs na čelu z nekdanjim državnim23^ kov - Silvanom Lulikom) in frVl Rally PnmorJe AJd°vščina posti iri' gi najmočnejši reli v Sloveniji, tak 2 Saturnusom. ’ °J ^ Polona KrušeC pravilnega dela v gozdu, SGG Tolmin delo s posebnim strojem za sečnjo v gozdu, lastniki različne mehanizacije in naprav pa so demonstrirali sečnjo, vleko lesa iz gozda, medtem ko je spravilo lesa po starem prikazala skupina iz Vipavske doline, ki je s štiričlansko konjsko vprego pripeljala poln voz lesa. Bilo je zelo zanimivo, za prvič je bilo odlično, so si bili enotni tako razstavljavci kot obiskovalci sejma, ki se je iz sobote potegni “ a nedeljo. & Se ^ Seveda je tako v soboto kot n ^ -d društvo poskrbelo tudi za zatT 5 priznanimi ansambli, tako, da 'e ° sikateri udeleženec dodobra 1113 d podplate. obrusi Več informacij o prireditvah ' štvu pa boste našli na spletrp 11 Cj društva www.drustvo-gozd.si stra(l S' Mlkuž-fot0 mnenja Nla svoji zemlji svoj gospod!(4) "H azprodajmo vse? Tujci so zakon? Prinesli -LVnam bodo trg, nove tehnologije, nova delovna mesta! Še nedavno tega so nam na ves glas tako solili pamet ‘samooklicani geniji’ in 'aakroekonomisti dr. Mrkalič, dr. Damijanv dr. Šušteršič in drugi iz plejade ‘proameriških’ mladih ekonomistov. Zlasti dr. Mrkajič je sedaj stisnil ‘rep med noge’ in izginil kot kafra. Tudi ostali so precej ‘kislih’ obrazov. Posledice njihove ‘teorije’ pa so za Slovenijo katastrofalne. Obseg gospodarstva se je v zadnjem letu ‘skrčil’ za neverjetnih 9,3 %. Smo v samem evropskem Vrhu po padcu BDP. Še enkrat je obveljal tisti stari rek, daje ‘bog’ najprej sebi brado ustvaril, ^‘tuji’ lastniki seveda najprej poskrbijo za svo-1 )aMčna podjetja, v svojih matičnih državah. • Vedno je tako bilo in tako bo! Tujci logično v ^žfflerah gospodarske krize zapirajo ‘obrate’ in zmanjšujejo naročila v Sloveniji, že prej pa so pridno in marljivo ‘odlivali’ ustvarjeni dobiček, takšna zabloda, kakšna utvara. Streznitve pa od nikoder! Na TV dnevniku nam ponosno predstavijo - banke, kot nove lastnice, bodo poiskala Pivovarni Laško tujega, ‘strateškega' lastnika. Kakšen ‘kretenizem’! Le zakaj bi prodali kokoš, Iti nese ‘zlata jajca’? Ki nese zlata jajca dan za dnem, leto za letom! Proizvodna cena piva je namreč le okoli dobrih 10 % maloprodajne cene? Le zakaj prodati in še to tujcem? Proizvajati pivo Pa res ni velika znanost. Druga velika zabloda naše gospodarske tranzicije je vsekakor dokončen vzpon ‘tajkunov’ v prejšnjem vladnem mandatu. Centralizaciji Politične moči je sledila še centralizacija gospodarske moči. Ducat posvečenih ‘izbrancev’ naj hi obvladovalo celotno slovensko gospodarstvo. Seveda pod budnim očesom in v službi politike. Očitno nekateri tega niso razumeli in so se začeli ibnašati, kot da so od ‘boga dani’! Neposlušnost iebilo potrebno ‘kaznovati’. Prišla je še finančna (riža in ‘imperiji’ so začeli razpadati kot hiše iz kart. Lastnina nad podjetji pa je začela padati v roke bankam, žal predvsem tujim. Postavlja se zelo realno vprašanje, kaj bo čez dve leti še sploh taše, slovensko? Nedvomno dve stvari. Dva ogromna problema! Lva mlinska kamna na ‘vratu’ mlade, neizkušene in zaletave slovenske države. Čez vse realne možnosti razbohotena in centralizirana javna uprava in ogromen javni dolg za izgradnjo avtocestnega križa. Eno in drugo bomo plačevali in odplačevali mi, koristili pa bodo predvsem tujci. Birokrati in centralisti pač nikoli v zgodovini niso bili niti dobri gospodarji, še manj pa strategi in vizionarji. Oklepali so se svojega ‘vrtička’ in tudi ‘naši’ niso nikoli videli čez gričevje okoli ‘ljubljanskega barja’. Zakaj to pišem? Ker me kot primorskega rodoljuba, kot človeka, ki je s srcem navezan na našo primorsko zemljo, boli srce. Mogoče sem res ‘fosil’, mogoče konservativec. Tako pač mislim, da bi bilo prav. Tako misli tudi stranka, kateri pripadam, Zveza za Primorsko. Pa tudi drugod nacionalne in regionalne stranke zastopajo podobna stališča - previdno in preudarno! Dejstvo je, da so nekateri ‘vlaki’ za vedno odpeljali. Nepopravljiva škoda je, da ob razdelitvi certifikatov nismo sistemsko ustanovili zaprtih družb pooblaščenk, ki bi imele v podjetjih kontrolni 40 % delež zaposlenih. Očitno nekaterim to ni bilo v interesu, sedaj vsi vemo katerim. Prav tako je velika škoda, da se je v kali ‘zatrlo’ proces nastajanja družinskih podjetij. Samo v trgovini se jih je z nespametno politiko ali zavestno ‘pahnilo’ v propad več deset tisoč. V Italiji predstavljajo družinska podjetja steber nacionalnega gospodarstva. Od največjih, kot je Fiat, do srednjih in nekaj milijonov majhnih družinskih podjetij, ki ustvarijo več kot pol BDP. To je v pogojih sedanje gospodarske krize in sredi ‘vojne’ s tajkuni perspektiva tudi za Slovenijo in Primorsko. Seveda pa mora to postati najprej naša gospodarska ‘doktrina’ - vizija. Nato je potrebno začeti sistemsko graditi primerno družbeno ‘klimo’, ter prilagoditi gospodarsko in davčno politiko in nenazadnje tudi delovanje gospodarske zbornice, ki je bila do sedaj samo na strani ‘velikih’. Neomajno sem prepričan, da kriza Slovenije ne bi tako hudo prizadela, če bi namesto ‘tajkunov’ imeli nekaj deset tisoč družinskih podjetij, razporejenih po celotni Sloveniji, v skladu z modelom usklajenega razvoja naselbinske mreže. Nedvomno so perspektiva tudi kooperative in konzorciji, kot še ena od zamujenih priložnosti naše gospodarske politike in gospodarske zbornice. Verjetno pri nas niso zaživele predvsem zaradi ‘socialističnega’ predznaka naših zadrug. Obe obliki povezovanja sta namreč uspešno orodje ‘boja’ proti globalizaciji in multinacionalkam. So zelo uspešne v številnih evropskih državah, v sosednji Italiji še posebno. Tam so v kooperative in konzorcije povezali vse ‘živo’, po dejavnostih, po področjih, in nanje prenesli službe, ki prinašajo koristi vsem - skupno nabavo, predvsem pa promocijo in prodajo. Ni brezizhodnih situacij in ni nerešljivih problemov. Vedno je izhod in vedno je rešitev. Tudi za Slovenijo in še zlasti za Primorsko. Mi smo jih poiskali in zapisali v Vizijo enotne Primorske. Nekaj sem vam jih tudi predstavil v teh štirih nadaljevanjih z željo, da jih spozna čim širši krog ljudi in da jih bomo tako lažje začeli uresničevati. Aleksander Lemut Četrta smer /^le hočeš priti na Triglav, ne smeš hoditi proti Ljubljani. Tam se lahko visoko povzpneš le na ljubljanski grad. Tako je tudi s spravo. Kdor se hoče spraviti, ne sme hoditi proti pravdi. Tisti, ki smo že dalj časa poročeni, vemo, da pride v daljšem odnosu med moškim in žensko (možem in ženo) do takšnih ali drugačnih nesoglasij. Stopnjujejo se lahko v nedogled, ter delajo življenje nevredno tega imena. V grobem lahko v tem smislu zakonsko življenje razdelimo na štiri smeri. Prva. Dva zakonca se lahko v svojem mini peklu pacata celo življenje, dokler ju potem 'sladka smrt ne loči1. Druga. Da se ločita. Vsak od njiju seveda odnese s seboj premnoge psihološke borbene izkušnje za zelo verjeten boj v morebitnem naslednjem odnosu. Tretja. Se zapiše v časopis: „Mož je ubil svojo ženo, potem pa si sodil sam“. Četrta: „Hočeva živeti skupaj! Tako sva si različna kot hrast in roža, vendar bova poskušala videti in poudarjati drug v drugem samo tisto, kar je dobrega, v sebi pa skušati prepoznati tisto, kar je slabega in rani drugega. In potem je prijetno v hrastovi senci ter lepo ob rožni gredici.... Narod je v nekem smislu kot družina. Kadar je enotna, je močna, kadar je razklana, je šibka. Številčno veliki narodi si lahko privoščijo živeti v nesoglasju. V najslabšem primeru lahko nastaneta dve državi. Na kaj se pa lahko razdelimo mi? Na dve 'kitajski vasi' morda? Bo razdelitev potekala po rapalski meji? Že dva človeka ob sporu tako težko najdeta najmanjši skupni imenovalec, kako pa naj ga najde dva milijona ljudi? Dovolj je zgodovinskih podatkov iz bližnje preteklosti, da je mogoče razbrati potek dogodkov, njih vzroke ter posledice. Menim, da so za tako bedno stanje v medsebojnih odnosih v našem narodu odgovorni predvsem politiki in izobraženci. Čeprav imam tudi jaz o vsem tem svoj pogled na zgodovino, hote tega javno ne izražam. Zaenkrat hočem govoriti samo o tistme, kar nas združuje. Če hočeš resnico sprejeti, jo moraš imeti tudi kam dati. Nikogar ne moreš namreč prisiliti, da jo sprejme. Iskati resnico pomeni imeti pogum pogledati skozi okno drugega na lastno dvorišče. Takšen pogum bi ljudje upravičeno pričakovali od takšnih ali drugačnih voditeljev. Celo zahtevati bi ga morali. „Oblast je preveč pomembna stvar, da bi se kdorkoli igral z njo“, je izjavil eden od naših izjemno pronicljivih politikov. In so se igrali. In se hočejo še igrati. Dobro pa bi se bilo zavedati, da bomo svojo državo dosti težje ohranili, kot pa smo jo dobili. Marijan Božič O kokoši moje tete /^Vče se je odločil narediti konec vsakodnev-V_>/nim obiskom lisice v našem kokošnjaku in pripeljal k hiši psa. Že dolgo je tega. Varnost naše perjadi pa je tedaj hitro izkoristila očetova sestra in prinesla materi sivo grahasto 'cibo', da bo tudi ona lahko imela svoja jajca. Tetina kokoš je bila večja od naših rjavih 'Štajerk', tudi jajca so bila večja in bela, mama jih je zlagala v kartonsko škatlo za čevlje, ki jo je imela v predalniku. Teta nas je tako pogosteje obiskovala in redno praznila škatlo za čevlje. Nikdar pa ni pozabila povedati, da so jajca preveč drobna, da ječmen sploh ni dovolj dober za kokoši, da so rumenjaki preveč bledi, s koruzo, da jih moramo hraniti. Pri nas koruza ni uspevala, denarja za nakup pa tudi ni bilo pri hiši - kokošim smo dajali ječmen in na travniku so se pasle. Kaj se je dogajalo s to kokošjo in koliko let je trajala ta zgodba z jajci, se ne spominjam več. Na zgodbo o grahasti kokoši sem se spomnila ob gledanju oddaj o recesiji in predstavitvi številnih, še do včeraj uspešnih gospodarskih družb, ki jih je finančna kriza prizadela. Že pred časom sem si v poznih večernih urah z zanimanjem ogledala tudi oddajo Omizje na temo recesije v gospodarskih družbah, katerih dejavnost je prirejanje iger na srečo. Ker sem sama ena izmed štiriindvajset tisoč podpisnic peticije 'Igralnice - ne hvala', pozorno spremljam, kaj se z igralnicami in igralnimi saloni dogaja. Kaj imajo skupnega recesija igralnice in igralni saloni z grahasto kokošjo? Veliko. Ko so bili rumenjaki tetino kokoši prebledi, je teta od nas zahtevala, da moramo krmiti kokoš s koruzo. Danes, ko se igralnice in igralni saloni srečujejo z izgubami in z manjšimi dobički od pričakovanih in želenih, pa njihovi lastniki in zastopniki nas vse prepričujejo, da mora država s spremembo davčne zakonodaje nahraniti iztrošeno kokoš, da bo ta lastnikom in proračunu zopet nesla zlata jajca. Nihče od gostov omizja pa se ni dotaknil glavnega razloga podhranjenosti igralniške in drugih jat - igralnic in igralnih salonov ter podeljenih koncesij za igre na srečo vseh vrst je preveč, na vsakem koraku zadevamo obnje. Voditeljica Vida Petrovčič je na koncu oddaje uporabila prispodobo, daje krajev, na katerih se prirejajo igre na srečo, že toliko, da ima igralni salon že vsak župnik. Ali je potem kaj čudnega, da kokoši, ki naj bi nesla zlata jajca, hira- jo? Koruze ni več, pa tudi ječmena in trave že zmanjkuje. Vsak kmet, ko je letina slaba, obdrži v hlevu le toliko repov, za kolikor ima sena v svislih. Po navedbah posameznih gostov omizja so v nekaterih državah to že spoznali in ustrezno ukrepajo. Pa še nekaj besed o pobudi magistra Borisa Nemca, naj se zgane civilna družba in začne zbirati 40.000 podpisov za referendum o spremembi namembnosti davščin na igre na srečo. Po njegovem predlogu naj bi se ta denar namenil za socialne, izobraževalne in druge humanitarne namene. Vsebino predloga pozdravljam, vendar je gospod Nemec pri pobudi, po moji skromni oceni, naredil eno bistveno napako - pozabil je, daje tudi sam državljan Republike Slovenije in s tem del civilne družbe, torej bi lahko s to pobudo začel sam. Domnevam, da bi veliko podpisnikov peticije, ki se zavzemajo za odgovorno organiziranje iger na srečo in za zmanjševanje števila koncesij, s svojim podpisom njegovo pobudo podprlo, pa še nihče mu ne bi očital, daje pobuda prišla od nekje drugje. Zgodba o podarjeni kokoši, me je veliko naučila - najprej da mit, češ da smo skromni, delovni in pošteni, ne drži povsem. Peticijo sem podpisala takrat, ko rumenjaki še niso bili prebledi - njen namen ni bil napad na eno samo gospodarsko družbo, ampak je šlo za pobudo, da se vzpodbujajo tiste gospodarske dejavnosti, ki nam bodo dolgoročno omogočale preživetje in hkrati ohranjale naše okolje. Dragica Čuk Novak FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA Mobitel ^ Mobitel □ eSs □ - sklepanje novih naročnin-- podaljšanje naročnin-ugodno kupite nov akcijski GSM telefon S TEM OGLASOM 15 % POPUST PRI IZDELAVI FOTOGRAFIJ DO KONCA AVGUSTA AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 041 614 86 na mladih svet stoji MLADINSKI SVET AJDOVŠČINA Je lokalna mladinska organizacija iz Ajdovščine, ki združuje vse aktivne mladinske organizacije iz občine in kot taka skrbi za uresničevanje interesov mladih v občini. mladinski svet Ajdovščina A ktivnosti Mladinskega sveta ./^Ajdovščina so predvsem povezane s koordinacijo skupnih programov za mlade, enotnim nastopom do občinskih struktur, izobraževanjem mladinskih delavcev, seznanjanje z novostmi v programih za mlade, organizacijo poletnih taborov, delavnic... Poglavitna naloga Mladinskega sveta Ajdovščina je ugotavljanje potreb mladih v občini ter skrb za realizacijo in iskanje odgovorov na potrebe, ki izvirajo iz mladostnikov. V ta namen je Mladinski svet Ajdovščina v letu 2009 svoje delovanje razširil na 4 skupine, ki bodo skrbele za razvoj mladinskega turizma, skrbi za okolje, formalnega in neformalnega izobraževanja ter razvoj prostega čaša mladih. Za kar največjo učinkovitost teh skupin vabimo vse mlade nad 15. letom starosti, da se pridružijo skupini, ki jih najbolj zanima. Izbirate lahko med mladinskim turizmom, skupino za okolje, skupino za prosti čas ter skupino za izobraževanje. Za pridružitev skupini se morate najkasneje do 20. septembra 2009 prijaviti na elektronski naslov skupine, ki si ji želite pridružiti. Zraven napišite zakaj si želite sodelovati v skupini ter kontakt na katerega boste najkasneje do 27. septembra 2009 dobili obvestila o prvem sestanku. Skupina za mladinski turizem Če si pravi (avan)turist, je ta skupina pravšnja zate. Cilj skupine je razvoj mehkega turizma, ki je prijazen okolju ter izkorišča predvsem naravne danosti Vipavske doline in širše okolice. Turistični programi, ki jih bomo razvijali, bodo privlačni mladim turistom in prilagodljivi za njihove potrebe ter bodo vsebovali športne aktivnosti (plezanje, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, ...), kulturne in zabavne dejavnosti, kulturno-umetniško udejstvovanje, eko-turizem, vinarski turizem, zgodovinski turizem in še mnoge druge tematike. Poskrbeti pa je potrebno tudi za dobro reklamo turističnih programov, zato bosta eni od prednostnih nalog skupine oživitev že obstoječih in razvoj novih turističnih ponudb ter s tem novih promocijskih materialov. Seveda pa bodo člani skupine lahko deležni tudi sodelovanja z drugimi Oprostite, a moramo vam povedati, da Toyotino kakovost sedaj lahko dobite po izjemni ceni. tuusui.to\/ota.si Today Tomorrou/ Toyota Oprostite, a moramo vam povedati, da Toyotino kakovost sedaj lahko dobite po izjemni ceni. uiujui.toyota.si mladimi, ki bodo zahajali v naš nov mladinski hotel ter tako pridobivali izkušnje za kakovostnejše turistične programe. Vabljeni torej vsi, ki vam turizem kaj pomeni, in ki bi želeli dati svež, mladosten dih turizmu v Vipavski dolini, da se prijavite na e-naslov: turizem@ msa.si Skupina za okolje Če si bolj okoljevarstveno usmerjen, boš nepogrešljiv člen v skupini za okolje. Cilj te skupine je »Dvig ekološke zavesti mene in tebe ter vseh, ki so ti blizu in daleč«. Skupina bo za doseganje glavnega cilja organizirala razne okrogle mize, izlete v naravo, obiske smetišč, obiske obratov, ki reciklirajo razne materiale, ter razne razstave. Povezovala se bo z različnimi ekološkimi društvi ter si tako širila obzorja in znanje o varstvu okolja. Svoje delo bo drugim mladim prikazala v raznih letakih in predstavitvah na raznih prireditvah v občini. Tako bo skupina izboljšala vpliv posameznika na okolje, prikazala vpliv smeti na okolje ter mladim predlagala načine eko gradnje, da se bo onesnaževanje zmanjšalo ter prihranilo kakšen € z varčevanjem energije. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki vam ni vseeno za okolje v katerem živite in bi radi svoje vedenje delili z ostalimi. Poiščite nas na e-naslovu: okolje@msa.si Skupina za prosti čas Avto Sefcect, Industrijska cesta 9, Kromberk. &0G0 Nova Gorica, (OS) 350 60 70 / 71 Za tiste ki mislite da bi mladi danes lahko bolje organizirali in preživljali svoj prosti čas, se pridružite tej skupini. Cilj te skupine bo izboljšati kvaliteto preživljanja prostega časa in vzpodbujanje mladih k vključevanju v razne izvenšolske dejavnosti, mladinske organizacije, posamezne delavnice in druge aktivnosti. Izvajalo se bo razna srečanja (likovna, glasbena, športna, raziskovalna, ...), kjer se bo lahko ustvarjalo razne izdelke z različnimi metodami in pripomočki ali samo pogovarjalo na kakšno temo o kakovostnem preživljanju časa. Poudarek delovanja bo tudi na pripadnosti, povezovanju in prijateljstvu med mladimi. Člani skupine bodo med seboj izmenjevali izkušnje, nasvete, spoznavali Vsi vemo, da je v šoli pridobljeno znanje formalno urejeno, vendar je za kakovostno in aktivno življenje ravno tako pomembno neformalno pridobljeno znanje, ki ga kot mlad človek najlažje pridobiš preko delovanja v različnih mladinskih organizacijah in preko vključevanja v različne neformalne skupine. Kolegij za formalno in neformalno izobraževanje mladih se bo ukvarjal z izvedbo različnih izobraževanj, ki jih mladi potrebujejo, delavnic in seminarjev za mlade. Ukvarjal se bo tudi z razvojem načina uspešnega povezovanjem šole in prostega časa Poleg tega bo skupina skrbela tudi za promocijo neformalnega učenja ter vključevanje le tega v proces samou-čenja in razvoj posameznika. Za sodelovanje in več informacij nas kontaktirajte na e-naslov: izobrazeva- nje@msa.si Skupina za stike z javnostjo Te zanima fotografija? Te zanima novinarstvo? Te zanima video? Te zanima splet? Potem se lahko pridružiš skupini za stike z javnostjo, ki deluje poleg vsebinskih skupin v Mladinskem svetu Ajdovščina. Skupaj bomo dokumentirali dogodke za mlade ter dogajanje prikazali v raznih občilih (radio, splet) na razne načine. Tak ’k ko mladi obveščeni o celot ° janju, kaj seje in kaj se b0 ^ Torej, vsi zainteresirani n °3 tirajte na e-naslov pr@mSa aS Vsi mladi pa ste tudi vabi aktivno sodelujete v progra ^ izvajajo organizacije član1113 Društvo tabornikov rod lv^C< Klub ajdovskih študentov i ^ Mladinski odsek planin u1 štva Ajdovščina, Kulturn ^ turistično društvo Stomaž mladih Jutro, Glasbeno kult ’ štvo Sax, STEG AjdovŠčin ^ Mlada Slovenija, Medobči^ štvo prijateljev mladine Avf PUM in Mladinski Mladih. ente Več info na http://msa.si al' slovu posamezne skupine 1 RADI - N^Va ajdovščin^^T5 E!) MHz in 94.8 7 na mladih svet stoii kavtsko potepanje po ngliji kavti čez poletje ne lenarimo, saj je poletje čas taborov. Naša skupina pa se je letos odločila za ekaj malce drugačnega - tabor v tujini. Lotili smo se misije 'Kako prepričati voditeljico Urško, da ! tabor v tujini varen?', saj je skrb za skupino sedmih sedemnajstletnikov očitno kar velik zalogaj, ozovnice smo kupili aprila in s tem določili datum (24. 6-4. 7), nato pa smo v tednu pred od-odom dodelali še ostale podrobnosti. Naš cilj je bil otok Brovvnsea, saj je bil tam leta 1907 prvi kavtski tabor, ki ga je vodil ustanovitelj skavtov Robert Baden -Powell. "Povej naglas!" tudi v Latviji V okviru projekta Povej naglas!, ki spodbuja mlade k razmišljanju in izražanju svojega mnenja in stališč o mladinskih zadevah in tako aktivnemu vključevanju v družbo, je v mestecu Jelgava v Latviji potekalo drugo srečanje udeležencev. ot smo začeli na letališču Stansted in že pri prvih korakih na cesti smo igotovili, da kršimo kakih 50 pravil, iredvsem tistega, ki pravi: »Vozi in hodi po LEVI strani!«. Odpravili smo Ejse v predmestje Londona do skavtske- nismo mogli mimo Londona, ne da bi si ga ogledali, le da smo mi ogled zavlekli še v noč in prespali v nekem parku. Zjutraj nas je zbudilo sonce, ki se je odbijalo od zlatih kipov pred kraljevo palačo, in tako smo pogruntali, da smo najbrž prespali v kraljevem parku (ups, ...). Kot se za skavte spodobi, smo šli tudi k nedeljski maši, popoldne pa smo se z avtobusom odpeljali do mesta Southampton, od koder smo pot nadaljevali skozi nacionalni park New Forest. V obalnem mestecu Highcliff smo se kopali v Atlantskem oceanu, spali smo na vrhu klifa, nato pa smo se po 11 km dolgi plaži mesta Bournemouth sprehodili do mesta Poole, od koder vozijo trajekti na otok Brovvnsea. Na otoku smo prespali in ga tudi dodobra raziskali (smo pravi 'majstri' v plezanju ograj, na katerih piše PRIVATE PROPERTV ali pa TRESPASSING PROHIBITED). Naslednjega dne smo se vrnili v Poole in tekli na avtobusno postajo, da le ne bi zamudili avtobusa, ki pelje na letališče Stansted. V soboto dopoldne smo varno prispeli v Slovenijo vendar se nismo odpravili domov, temveč na Marmeljado - srečanje primorskih skavtov, kije potekalo tisti vikend. En skavtski pozdrav od noviciata stega Ajdovščina-Šturje 1! Meta Kogoj štiriletnem projektu, vrednem skoraj 450.000 EUR, se bodo artnerji, ki jih koordinirajo prav Ajdovci, posvetili krepitvi lokalnih mladinskih politik - tako mladinskih organizacij kot stebra teh politik na lokalnem nivoju kot tudi področnih mladinskih politik, kot so stanovanja ;aj< kt- d* ii dif ;a P‘ Df n<> trii cc rvS* ta1 TEHNO SISTEMI Milan Hladnik s.p. Budanje 3h, Vipava elektro tehnika ■ ELEKTRO MERITVE ■ IZDELAVA KRMILJENJ IN REGULACIJ -VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV hladilna tehnika IZDELAVA * MONTAŽA * SERVIS HLADILNIH SISTEMOV klimatizacija DOBAVA IN MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV Panasonic, Gorenje POPRAVILO HLADILNE TEHNIKE: -hladilnikov, zamrzovalnih skrinj in omar -toplotnih črpalk -hladilnih pultov, ledomatov, vitrin -klimatskih naprav -hladilnih sistemov vseh proizvajalcev tel: 041 703290 tel/fax: 05 995 77 59 info@tehnosistemi.com »Vzpostavljanje in razvoj lokalnih mladinskih politik« ladi odpiramo prostor Mladinski svet Ajdovščina je maja letos s 16 partnerji - mladinskimi organizacijami, šolami in drugimi organizacijami ustanovil konzorcij, ki je bil s projektom Mladi odpiramo prostor: »Vzpostavljanje fn razvoj lokalnih mladinskih politik« uspešen s prijavo na javni razpis s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc. mladih, zaposlovanje, prosti čas in družbeno-kulturne dejavnosti, mobilnost, izobraževanje in usposabljanje, varovanje in urejanje okolja, ipd. V izhodišča mladi postavljajo ugotovitev, da v Sloveniji mladinske politike so, vendar pa gre za nepovezane skupke ukrepov, ki jih lahko identificiramo kot mladinske politike. Enako velja za lokalna okolja - ta izvajajo ukrepe, ki jih prištevamo med ukrepe s področja mladinskih politik, vendar se prevečkrat ne zavedajo, da gre za mladinske politike. In tudi če se zavedajo, mladinske politike pogosto ne sooblikujejo mladi. Redka okolja so takšna, kjer vse politike, ki omogočajo večjo avtonomijo mladih, sooblikujejo mladi in lokalni odločevale!. Ukrepi, ki se s strani lokalnih skupnosti v Sloveniji oblikujejo, sprejemajo in izvajajo ter neposredno ali posredno vplivajo na položaj mladih, s svojimi učinki mladim ne izboljšujejo položaja (zaposlovanje, štipendiranje, stanovanjska problematika, vključenost mladih v procese politične participacije), čeravno se pomemben del ukrepov s področja stanovanjske in štipendijske politike, položaja mladih družin ter zaposlovanja mladih lahko zagotavlja prav v lokalni skupnosti. Prav ta izhodišča Mladinski svet Ajdovščina s partnerji postavlja v izhodišče problema. Ukrepi, kijih bodo izvajali tekom projekta, so namenjeni prav izboljšanju položaja mladih v občini in širše na nivoju države. MČ A Mladinski svet Ajdovščina je ko-.LVAnec avgusta skupaj s partnerskima organizacijama Junda Youth Centre iz Latvije in Centro .Europa loven San Blas iz Španije, s katerima uspešno sodeluje in sooblikuje projekt "Povej naglas!", pripravil drugo srečanje udeležencev, ki je potekalo v Jelgavi v Latviji. Glavni namen srečanja je bila razprava o potrebah in željah mladih iz treh popolnoma različnih evropskih mest, ki so jih lahko udeleženci in drugi zainteresirani mladi izrazili skozi številne aktivnosti, ki so potekale v vseh treh državah partnericah, med prvim srečanjem na Kovku v Sloveniji in drugim srečanjem udeležencev. Skozi debato seje izkazalo, da je v vseh treh okoljih mnenje mladih premalo upoštevano in da so njihove želje prepogosto preslišane. Beseda je tekla tudi o vrstah mladinskih struktur, ki se pojavljajo v različnih okoljih, v katere se lahko mladi vključujejo in tako zadovoljujejo, svoje interese in potrebe. Z namenom spoznavanja različnih oblik mladinskega druženja in dela v Jelgavi, smo si ogledali prostore njihovega mladinskega centra in se seznanili s programom ter načinom dela z mladimi, ki je precej podobno našemu. Obiskali smo tudi prostore občinske stavbe, kjer nas je odprtih rok sprejel podžupan Jelgave in nam predstavil njihovo uspešno sodelovanje med mladimi in lokalnimi oblastmi. Srečanje smo zaključili s planom aktivnosti, ki bodo potekale v času do naslednjega srečanja udeležencev v Madridu v Španiji. Večina nadaljnjih aktivnosti v projektu je usmerjenih v vzpostavitev partnerstva med mladimi in lokalno skupnostjo ter Občino Ajdovščina, ki projekt tudi sofinancira skupaj s programom Evropske komisije, Mladi v akciji. Helena Harej, MSA IR telefonija kabelski internet - % mrezje 6.0.0, Kabelski operater Ajdovščina kabelska televizija ilplf /' Postanite naročnik enega izmed naših paketov in podarimo Vam prenosni telefon Panasonic. Izbirate lahko med: TRIO paketi - vključuje različne hitrosti interneta, KATV in IP telefonijo in DUO paketom - vključuje KATV in IP telefonijo. telefon prejmete tudi ob priklopu na katerikoli IP paket (Basic ali Premium). Akcija velja za vse nove naročnike, in sicer 01.09.2009 do 30.09.2009 oziroma do porabe zalog, ob vezavi za 18 mesecev. 4^ Pohitite, količina telefonov je omejena! prenosni teiefori Panasonic KX»TG1311 Omrežje d.o.o. kabelski operater Ajdovščina p 01/8100 210 f 01/81 00 205 e wvvw.omrezje.si IZKLOPITE SVOJE SKRBI, PRIKLOPITE SE NA NAŠE OMREŽJE! 8 farna I O BL . it ZA VSAK NAKUP NAD 20 € »1 - H^«|POPUST NE VELJA ZA CIGARETE IN SLADKOR V VREČAH 50 * . r/, _ ^ k tl _'^ v. - X'? >, V SOBOTO 5, SEPTEMBRA / '*5 r. - j. _ 'Vi* "-ir,; . ^ /• FAMA AJDOVŠČINA, FAMA VIPAVA, ZAN SEMPAS PO DVE LB COL IN MARKET KRUHEK CESTA m 36 87 263 KOSILA IN MmfiE razno 9 Plutovina Vrhpolje/ 28. do 30. avgusta - Krajevna skupnost Vrhpolje premore kar 14 someljejev, tudi tretje stopnje, tri viteze vina in dve vinski kraljici. Mnogi predstavljajo vina širom Slovenije in tudi v tujini. H^ato so se odločili, da nekaj stori-Z_/jo še za promocijo vin v svojem okolju in tako je od petka do nedelje v Vrhpolju in Dupljah potekal dogodek, ki so ga poimenovali Plutovina, Plutovino, Plutoviva. Organizirala sta ga Vinarsko turistično društvo Vrhpolje in Društvo someljejev Slovenije. Obiskovalcem so namenili številne delavnice, povezane z vinom in vinsko trto, vsak večer pa je zaokrožila glasbena ponudba. Od kod nenavaden naslov za prireditev? Vinoljubi iz Vrhpolja so se spraševali, kaj storiti z zamaški in steklenicami, ki ostanejo po degusta-cijah. Steklo je moč reciklirati, zama-& pa romajo v smeti. Odločili so se, da jih ponudijo domačim umetnikom v obdelavo. Tako so že lani povabljeni ustvarjalci iz zamaškov in drugih odpadnih materialov, povezanih s trto in z vinom, izdelovali nove umetnije. Za najpomembnejšo stvar na svetu Novi stadion zgolj okrasne ali pa tudi uporabne izdelke. Opogumljeni z lanskimi izkušnjami so za letos prireditev zastavili še bolj ambiciozno. Tridnevni vinsko umetniško glasbeni dogodek je torej postregel s številnimi delavnicami. Večina jih je bila povezanih z vinom, od spoznavanja arom v vinu, skladnosti hrane in vina, do degustacij svežih vin in skrivnosti priprave arhivskih vin. V skladu z imenom prireditve je bilo tudi predavanje o tem, kako iz plutovca dobijo zamaške. Ker pa je v Vrhpolju doma trsničarstvo, so poskrbeli tudi za praktični prikaz cepljenja vinske trte. Sobotne delavnice so se ponovile tudi v nedeljo. Na slavnostnem odprtju prireditve, v slikovitem okolju Bara karafca ob strugi Bele, so se v petek zvečer najprej zvrstili nagovori. Predsednik domačega Vinarsko turističnega društva Branko Tomažič je pohvalil odločenost mlajše generacije vinarjev, da skupno in na svoj način pripomorejo k promociji (in prodaji) vrhpoljskih vin, vinska kraljica Karolina Kobal pa je zbranim zaupala, da ob številnih nastopih, ki jih ima širom države, nikoli ne pozabi povedati, da prihaja iz Vrhpolja, kjer so doma izvrstna vina. O kulturi pitja vina, ki tudi pripomore k dvigu splošne kulture, in pomembni vlogi someljejev pri tem ter tudi pri promociji slovenskih vinje z izbranimi besedami govoril Davorin Škarabot, predstavnik Društva someljejev Slovenije, v katerega je včlanjenih večina mladih vrhpoljskih vinarjev, praviloma sinov srednje generacije vrhpoljskih in dupeljskih vinarjev. S svojimi vini so se predstavile kleti Nafa, Monvi, Vina Krapež, Žvokljeva vina, Kmetija Tomažič in Mežnar. Tridnevna prireditev je postregla tudi s pestro glasbeno ponudbo. Poleg domače pihalne zasedbe Dejga dejga, kije po zgledu trubačev izšla iz domačega pihalnega orkestra, so v nedeljo zvečer zažigali še Elabanda, Vlado Kreslin ter Mali bogovi Aleš Kodelja, ki je povezoval niti zahtevne organizacije, je za Latnik potegnil črto pod dogodek: »Vsekakor smo napravili korak naprej v primerjavi z lanskim letom. Največ zanimanja je bilo za delavnice usklajenosti vina in hrane ter pri arhivi, tudi degustacije svežih vin so bile dobro obiskane, celo z mednarodno udeležbo. Na glasbenem večeru seje zbralo manj ljudi, kot bi si želeli, je bilo pa zato razpoloženje bolj pristno. Omeniti moram še sodelovanje gojencev Ciriusa iz Vipave pri ustvarjanju iz plutovine, še posebej pa domače mladeži, ki je pobarvala oziroma okrasila približno 300 kvadratnih metrov tkanine, s katero smo obložili mrežo okrog prireditvenega prostora pri gasilskem domu. Tudi kar nekaj vina smo stočili, skratka organizatorji smo zadovoljni!« ep Vpis namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev (RKG) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH G9SPODARSTEV k vpisu namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji v register kmetijskih gospodarstev. Ministrstvo poziva nosilce kmetij, da najpozneje do 30. septembra 2009 v register kmetijskih gospodarstev posredujejo podatke o svojem namestniku in gospodinjstvih, katerih en ali več članov se na kmetiji ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. TJodatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca in gospodinj-JT stvih na kmetiji, ki je skupaj z Navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani rkg.gov.si/GERK/ in je dostopen tudi na upravnih enotah ter na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) na novo določa kmetijo kot obliko kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Na eni kmetiji je lahko vpisanih več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo pa je lahko vpisano le na eni kmetiji. Člani kmetije so člani vseh gospodinjstev na kmetiji, ki so starejši od 15 let. Podatki o članih kmetije se v register kmetijskih gospodarstev prenesejo iz evidence gospodinjstev, v katero posamezniki sporočajo podatke o gospodinjstvih na podlagi predpisov o prijavi stalnega prebivališča. Vsaka selitev v ali iz gospodinjstva pomeni spremembo podatkov v evidenci gospodinjstev in s tem hkrati tudi spremembo podatkov o članih kmetije v registru kmetijskih gospodarstev. Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki kmetije, določijo nosilca in njegovega namestnika. Če na kmetiji razen nosilca ni drugih članov kmetije, starejših od 18 let, namestnika nosilca ni treba določiti. Namestnik prevzame pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben. Podatkov o namestniku nosilca ni treba posredovati samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam ter kmetijskim gospodarstvom, ki imajo v uporabi planine in skupne pašnike. t«* ****«!«*'# instalacije, montaža, trgovina. S ktro lik Cesta 65 5270 Ajdovščina cpfViS Tel/Fax:+386 5 3688815 Gsm: +386 31611867 / *** www^lektrostek'S©bo.si E-ipošta: 0'KLIMATIZACIJA PROSTORA B^euektorinstalacue ^ PROTIVLOMNE NAPRAVE TOSHIBA S^VIOEONADZOR Ajdovščina, 31. avgusta - Kraj dogodka tsejna soba občine Ajdovščina. Najpomembnejši prisotni: župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj, podpredsednik nogometne zveze Slovenije Franc Kopatin. NOVO V AJDOVŠČINI TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI APARATI NA AVTOBUSNI POSTAJI V C3 ŽUPANČIČEVA 8 OTVORITEV TRGOVINE 15.9.2009 SALON KUHINJ V KROMBERKU NA CESTI 25. JUNIJA 13 T^Nogodek: svečan podpis pogodbe o obnovi nogometnega stadiona v Ajdovščini. »Pomemben dan za šport , saj smo se za obnovo odločili kljub finančni krizi, kije prisotna vsepovsod. Upam, da bo to doprinos tudi k prenovitvi kluba, spodbuda nogometašem predvsem mlajšim generacijam,« je v uvodnem nagovoru poudaril župan. S prenovo bo tudi ajdovski stadion v Sloveniji izpolnjeval pogoje za igranje v prvi nogometni ligi in kriterije UEFA za igranje' meddržavnih srečanj mlajših kategorij. Sama prenova je ocenjena na 1.040.239,00 € (z DDV). Od tega je prispevek občine Ajdovščina 773.687,00 €, ministrstvo za šport bo dodalo 90.681,00 €, fundacija za šport 75.871,00 €, 100.000,00 € pa bodo sponzorska in druga sredstva. Generalni direktor Primorja, seje županu zahvalil za zaupanje in obljubil izvedbo del v dogovorjenih rokih, Franc Kopatin pa je obljubil pomoč nogometne zveze pri postavitvi razsvetljave (upamo, da že v naslednjem letu), kar bo omogočilo igranje tekem v večernih terminih, ki bodo prav gotovo prijaznejši, tako za igralce kot tudi za ljubitelje nogometa. MaK | ft-VHR UlicaTokrvnskirpuntarjev4 i L i r- « . AI « 5X0 NOVA GORICA inztnirin(3 te::£3531222 041 4ot v m sTvn vk i prt!j' t*.icouikssj a STORITVE SVETOVANJE VARSTVO PRI DELU EKOLOGIJA GRADBENIŠTVO / NADZOR / KOORDINATOR I in H POŽARNA VARNOST - pogodbeno izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva, - izjava o varnosti z oceno tveganja, - organizacija in izvedba seminarjev s področja varstva pri delu in požarnega varstva z izdajo zapisnika in potrdil o poučitvi, - usposabljanje za upravljalce viličarjev, avtodvigal, mostnih dvigal, lahke in težke gradbene mehanizacije, - periodični pregled in preizkus delovne opreme z izdajo zapisnika in potrdila, - opravljanje ekoloških meritev na delovnih mestih, - programsko vodenje evidenc s področja varnosti in zdravja pri delu, - izdelava varnostnih načrtov in koordinacija VZD na gradbišču, - ocena požarne ogroženosti, požarni red s prilogami, požarni načrt, načrt evakuacije. DELA IZVAJAMO PO KONKURENČNIH CENAH MOŽNOSTI OBROČNEGA PLAČILA PO DOGOVORU POKLIČITE IN SE PREPRIČAJTE ! 10 društva Na preži za utrinki Astronomsko društvo Nanos je v sodelovanju z OS Ajdovščina, OS Sturje, OS Vipava in SS Veno Pilon Ajdovščina letošnje poletje organiziralo dva astronomska tabora. Prvi tabor je bil zelo naravoslovno obarvan. Poleg astronomskih delavnic, so se mladi seznanili z načinom kartiranja rabe tal in to tudi sami naredili za območje okrog taborniškega doma na Kovku, ogledali so si rezervar-je vode na Sinjem Vrhu ter spoznavali različne kamnine. En dan pa je bil namenjen spoznavanju užitnih rastlin in izdelovanju elektronskega herbarija. Vsak večer pred opazovanji so se udeleženci srečali s kakšno zanimivo temo iz zgodovine astronomije, asteroidi ter problematiko svetlobnega onesnaževanja. A stronomska opazovanja so po-zVtekala na treh lokacijah: pri astronomski opazovalnici OŠ Vipava na Lipah, na Predmeji in na Čavnu. Opazovali smo Luno, Jupiter, kopice zvezd in oddaljene galaksije. Posvetili pa smo se tudi opazovanju in fotografiranju svetlobnega onesnaževanja. Na zadnjo temo smo navezali tudi skrb za pravilnejše osvetljevanje mest, stavb, reklamnih oglasov, ... z namenom ohranitve temnega neba. Zadnji večer je bil nekaj posebnega, saj smo mentorji pripravili himno tabora, jo zapeli, udeleženci pa prek skečov predstavili svojo skupino in astronomsko temo, po kateri je skupina nosila ime. Med samim taborom, pa so se odvijale tudi druge zabavne igre, nekatere so nastale kar spontano in niso bile predvidene. Udeleženci se bodo gotovo spomnili muce Copatarice, ki jih je obiskala in poskrbela za urejenost bivalnih prostorov. Drugi tabor je bil namenjen predvsem opazovanju, beleženju in fotografiranju meteorjev. Meteorski roji so eden najlepših in tudi najzanesljivejših astronomskih dogodkov. Gre za svetlobne pojave - utrnike oz. meteorje, ki jih povrzočajo majhni prašni delci, drobci kometov in asteroidov, ki vstopajo v Zemljino atmosfero. Meteorji se pojavljajo vsako noč. Na temnem nebu lahko v povprečju pričakujemo kakšnih 12 naključnih oz. sporadičnih meteorjev. Ob določenih nočeh pa Zemlja sreča medplanetne potoke prahu in število meteorjev se močno poveča. Takrat se pojavi meteorski roj, za katerega je značilno, da vsi meteorji prihajajo oz. letijo iz iste točke na nebu - radianta. Meteorski roji dobijo svoje ime po ozvezdju, v katerem se radiani nahaja. Tako se radiani Perzeidov nahaja v Perzeju. Mi smo opazovali Perzeide. Udeleženci so bili razdeljeni v skupine, tako da sta dve skupini vedno opazovali in beležili utrinke, ostali pa so ta čas opazovali druge objekte s teleskopom in se seznanili z načinom fotografiranja utrinkov. Na začetku smo zabeležili v povprečju 38 utrinkov na uro (nekateri so bili natančnejši in sojih opazili celo več, drugi pač malo manj). Najuspešnejša pa je bila druga noč, ko smo v povprečju videli 53 utrinkov na uro. Nekaj nam jih je uspelo uloviti tudi v fotoaparat. Pomembni lastnosti astronomov sta gotovo natančnost opazovanja in skrbno beleženje podatkov, zato so morali udeleženci pri vsakem videnem meteorju na posebne obrazce zapisati, kje se je pojavil (smer neba), njegovo magnitudo (svetlost), opisati dolžino in seveda zabeležiti čas, ko so opazili meteor. Vsekakor lahko zaključim, da je za nami prijetno astronomsko druženje in uspešna opazovanja. Lahko celo zelo pohvalim zgledno sodelovanje šol in dejstvo, daje astronomsko društvo povezalo profesorje in ljubitelje astronomije, ki skupaj znajo precej več kot vsak sam. Upam si trditi, da je sodelovanje društva in šol, ki ga imamo danes, na nivoju, ki bi nam ga marsikatera občina in šola zavidala. Andrej Rutar, tajnik AD Nanos Ustvarjalnost ne pozna ovir SENI - Slovensko združenje za duševno zdravje je nevladna in neprofitna organizacija, namenjena v prvi vrsti osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem, strokovnjakom s tega področja in vsem, ki jih zanima področje duševnega zdravja. STUDIO predstavlja program plesnih tečajev in telovadbe pilates za šolsko leto 2009/2010 in vabi v PLESNO DVORANO POD LETALIŠČEM V AJDOVŠČINI *Hip Hop z Andražem Mrakom ‘Balet *Hip Hop za najstnice- * RK URŠKA AJDOVŠČINA najstnike ter malo starejše pa posebej vabi dečke in dekli-*Na telovadbo PILATES za ce v starosti sedem in osem let v odrasle začetni tečaj standardnih in latin- *Za družabni ples za odrasle skoameriških plesov. (začetni in nadaljevalni tečaj) E- mali: informacije.maxim@ * Tečaj SALSE za vse starosti gmail.com oz. na telefon 05 36 * Tečaj za jazz dance- modern 81360,041 394 908 T Tletu 2009 praznujemo svojo V 15-obletnico obstoja. Danes delujemo v skoraj vseh slovenskih regijah, med njimi od leta 2003 tudi naš Dnevni center v Ajdovščini, na Bevkovi 2. Ena od naših vizij je omogočiti dostop do naših storitev vsem, ki to potrebujejo. Z duševno boleznijo je še vedno velikokrat povezana stigmatici-ja in od začetka obstoja je vodilna naloga našega združenja tudi delovanje v smeri ozaveščanja in zmanjševanja stigme ter zavedanja, da je duševno zdravje stvar vseh. V programu dnevnega centra poskrbimo za konstruktivno preživljanje prostega časa skozi psihosocialno rehabilitacijo, izobraževanja, športnimi in interesnimi dejavnostmi itd., ter jih tako navajamo na kakovostno in samostojno življenje. Veliko naših obiskovalcev in uporabnikov storitev je izjemno ustvarjalnih, vendar pa njihova dela pogosto ostanejo neopažena oziroma na ogled le znotraj lokalnih dnevnih centrov ozkemu krogu ljudi. Ob tej obletnici smo sklenili, da našim ustvarjalcem ponudimo možnost predstavitve svojih del širši javnosti v obliki potujoče razstave po vseh slovenskih regijah. Tako je bila v stavbi Občine Ajdovna med 12. in 24. avgustom razstava likovnih in literarnih Izlet na Nanos Ko prebiram Latnik, z zanimanjem ugotavljam, da je to prQV nc časnik, ki nam poroča o vsem, kar se dogaja v našem krcjju seznanja o vsem, kar se bo zgodilo. rT~'o me je spodbudilo, da se kdaj JL oglasimo tudi iz Doma starejših občanov v Ajdovščini. Včasih se komu zdi, da se počutimo pozabljeni, osamljeni in zapuščeni, vendar ni tako. Tudi tukaj doživljamo lepe trenutke, ko nas obiskujejo razne skupine s svojimi posrečenimi nastopi. Veselimo se prav vseh, ki nam posvetijo del njihovega časa in pozornosti. Srečanja so topla in prisrčna, skupaj pa doživljamo povezavo med generacijami. Skozi leto se vrstijo v Domu razne prireditve. Redno obeležimo naš domski praznik v oktobru, Prešernov dan, materinski dan, veselimo se pustovanja ter lepih izletov. Oj, kaj vse bi vam lahko še naštela. Naj vam povem le, da si osebje naše- Pa naj vam povem še o našem let šnjem izletu, ki smo se ga videl -t veseljem in to kar v velikem številu. Osebje je močno potrudilo, da 'oma rias ie pospremilo do avtobusa, komK--avta. Končno smo pričakali 1 ^ čen dan, ki je nastal po nev'V. - ^ nas je vodila prav do Abram ^ Nanos. S seboj smo vzeli obil Vl j volje, ni manjkala niti mviziij- iS petje. Za to vedno poskrbita 3 monikar Aleksander in njego^8^ Ana ter vsi domski pevci. Pri°A so nas postregli z dobro dom ^ ij klobaso ter kuhanimi štruklji ° | Naše spremljevalke so nas a' ‘ I ziogo, nekateri pa so se odP5‘“ prej do Vojkove koce m šli A -lenega cilja, kjer so občudovali pri ga Doma vedno prizadeva, da bi nam razgled, vse tja do morja. Vs V-čimbolj polepšalo in popestrilo biva- nas je lepo preživel sončen, d 1ZIl, nje. Seveda to ni lahko, saj ima vsak izmed nas svoje težave, navade, želje in potrebe. Smo pač ena velika družina, zbrana iz vseh vetrov. Domov pa smo pa smo se vrnili razpoloženi z željo, da bi kmalu ponovili. an. veseli tak Alojzija Stibilj, stanovalka DSO 4/dovHt del uporabnikov ŠENT-a iz celotne Slovenije. Na ogled je bilo 18 slik na platnu različnih dimenzij, nekaj risb ter različni izdelki. Z razstavo smo poskušali dodati še en košček v mo- Ijudf zaiku rušenja predsodkov težavami v duševnem zdrav' H irsobnos",n jalnosti. Margerita Humar, DC SENr Ajdo^ www.banka-koper.si (J) +386 5 666 1 ODPRTI ZA RAZLIČNE MOŽNOSTI SODELOVANJA V Banki Koper smo odprti za novosti in različne poglede. Zato r, • oblikovanju ponudbe prisluhnemo vašim potrebam in željam t n oblikujemo rešitve v sodelovanju z vami. Aktivna vloga v poslovneži življenju naših poslovnih partnerjevje temelj naše poslovne naravnanosti PONUDBA ZA NOVOUSTANOVLJENA PODJETJA IN ZASEBNIKE Ekskluzivni paket ugodnosti. Pri poslovanju z banko prihranite 386 EUR, člani OZS in OOl pa ste deležni prihranka v višini 561 EUR. PONUDBA ZA KMETOVALCE IN TURISTIČNE KMETIJE Celovita finančna ponudba, 190 EUR prihrankov za zasebnike in 53 dl ID -7-5 -fi-zi/^nn /-»cr»Kr» EUR za fizične osebe. Posebne ugodnosti: vrednostni bon, promocija vaše dejavnosti, ivHolav/a nrnmnriklcona materiala in nanrarino ^rohanio 1 v«vj 1 iv, vzvji iu/ju. v 1 v-v-n iv-rjvi n i_rv->i i, v-u 1 iv-iuijcj vaac ucja izdelava promocijskega materiala in nagradno žrebanje. PONUDBA ZA ČLANE OZS IN OOZ Posebna ponudba s fiksnimi stroški poslovanja za člane OZS in OOZ Pri poslovanju z banko prihranijo podjetja 311 EUR in zasebniki 2So EUR. ŽELITE IZKORISTITI UGODNE VIRE FINANCIRANJA VAŠIH PODJETNIŠKIH ZAMISLI, NALOŽB IN ŠIRITVE DEJAVNOSTI? Ponudba kreditov Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banka). Razvojni krediti Evropske investicijske banke. Poleg prikazanih prihrankov poslovanja s poslovnim računom, lahko različne ciljne skupine prihranijo tudi pri drugih bančnih storitvah (ugodne obrestne mere, nižji stroški odobritev kreditnih linij, kreditov.. ) Za vas smo pripravili tudi brošuro z uporabnimi kontakti iz poslovnega okolja in darilo. 0 BANKA KOPER 2 varni jUdarru? najprej. Članica skupine INJES4 SNtVJJ > ^ 11 šport Rokomet' v mivki za pokušino Ajdovščina, 14. in 15. avgusta - Ob bazenu na Policah se je premierno odvrtel rokometni turnir na mivki. Rokometna srenja je lahko spoznala čare igre, ki se precej razlikuje od dvoranskega. Tgrišče je precej manjše, žoga bistve--Lno lažja, igralci le štirje, pri čemer je vratar na golu le v fazi obrambe. Žoga potuje zgolj po zraku, vse se zelo hitro odvija, zato je golov kot toče. Sodnika posebno atraktiven zadetek ( s cepelinom, rolbo, iz obrata, ipd.) točkujeta dvojno.Turnir, ki sta ga organizirali domači rokometašici Tamara Vidmar in Mateja Kavčič, je vzbudil dovolj zanimanja. Ženske ekipe so bile večinoma iz domačih logov, z eno ljubljansko ekipo, v moški konkurenci pa so se borili rokometaši iz Radovljice, Šmartnega, Ribnice, Solkana ter štiri ajdovske ekipe. V dvodnevnih bojih je večina pokalov ostala na domačem ozemlju. Pri ženskah so, zmagale Tekilce pred Legendami, za najboljšo igralko so razglasili Mojco Harej iz zmagovalne ekipe, naj veteranka je postala Darja Jerkič iz Dobravlj, naj vratarka Valerija (Legende), naj mlada igralka pa Maja Svetik (Red tigers). Pri moških so slavili VVajdouci, pred Solkenci in Starimi mački. Z naslovom najboljšega igralca se je okitil Marko Lipovž iz zmagovalne ekipe, naj veteran je bil Tomaž Pajntar (Solkenci), naj vratar Lojze Turk (Stari mački) in naj mladi igralec Vid Pregelj (7 majhnih ja-grov). Sodili so Drago Brecelj, Matjaž Černigoj, Tomaž Nagode, Nejc Bole in Suzana Groff. Gledalcev je bilo v popoldanski vročini nekoliko manj, kar lepo število pa se jih je zbralo ob zaključnih bojih najboljših ekip. » Kot za prvič se nam je vse lepo izšlo, tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Med udeleženci je bilo razpoloženje dobro. Starejši igralci so se morali taktiki in tehniki igranja sproti prilagajati, nekateri mlajši pa so imeli z rokometom na mivki že nekaj izkušenj, vsi pa zatrjujejo, da bodo za prihodnji turnir trenirali, tako se ga že vsi skupaj veselimo,« je oceno turnirja sklenila Tamara Vidmar. »Zahvaljujem se pokroviteljem (Vrčon s.p., ERGI Tadej Ergaver s.p., Avtovleka in popravila Martin Štucin s.p., Trgo ABC d.o.o., GK Grafika d.o.o., PAM d.o.o., Elektroinstalaterstvo Jernej Vidmar s.p., Fructal d.o.o., Buko d.o.o. ... ), ki so nam omogočili, da smo v Ajdovščini doživeli nekaj novega!« r/ Lepa kolesarska nedelja Ajdovščina, 30. avgusta - Dirke na Predmejo, ki jo vsako leto organizira kolesarski klub Castra iz Ajdovščine, se je udeležilo 165 tekmovalcev, ki so morali na 7 kilometrih in pol premagati 700 višinske razlike, sočasno pa tudi kakšen sunek burje. X Tajhitreje je na cilj v športnem IN parku društva Gora v Tihi dolini prikolesaril znani kolesar iz Gabrji, Matej Gnezda, ki je za vzpon porabil štiri sekunde manj kot pol ure. Kmalu za petami mu je bil Alessandro Madri, tretje in četrto mesto pa sta potem osvojila člana Kolesarskega kluba Izvir Vipava Danijel Vinčec in Oton Vidic. Na petem mestu je pristal Sandi Vodopivec, še mladinec, ki dirka za novogoriški Hit, doma pa je iz Kamenj. Tudi na šestem mestu najdemo člana kluba iz Vipave, to je Jernej Grilj, medtem ko je sedmo mesto osvojil Simon Alič, ki je popoldan zmagal še na gorskem teku z Budanj na Kovk. Vipavci so pobrali še kopico odličij v posameznih kategorijah, saj sta se Vinčecu in Vidicu kot zmagovalcema skupin pridružila še Franc Mikuž in Franc Rejec. »Dirka je tudi tokrat lepo uspela, saj smo si pri organizaciji v dosedanjih osemnajstih izvedbah pridobili dovolj izkušenj,« je bil ob koncu zadovoljen predsednik KK Castra in duša dirke Klavdij Brecelj. »Udeležba je bila solidna, kljub neugodnim vremenskim napovedim, kar pomeni, da seje naša dirka utrdila v koledarju prireditev. Zadovoljen sem tudi z nastopi devetih kolesarjev našega kluba, ki so ob organizacijskem delu pokazali tudi tekmovalni napredek.« ep Turnir Cola z okolico V okviru gasilske veselice na Colu so pripravili nogometni turnir in s tem nadaljevali s tradicijo nogometnih tekmovanj v poletnem času. XT a športnem igrišču v Lipovem gaju IN se je pomerilo pet ekip s Cola in okolice. Po enokrožnem sistemu (vsak z vsakim) in desetih tekmah je največ točk osvojila ekipa Gozd - Kovk, drugi je bil Novi Col, tretje pa Višnje. Najboljši strelec je bil Matic Koren iz ekipe Žagolič - Polje s sedmimi zadetki, za najboljšega igralca so izbrali Kristjana Vidmarja iz zmagovalne eki- pe, za najboljšega vratarja pa so razglasili Miloša Bizjaka (Višnje), ki sicer vodi kabinet obrambne ministrice. Vsaka ekipa je morala imeti tudi igralca nad 40 let. Turnir so izpeljali brez sodnikov, sodili so si igralci sami, in po mnenju organizatorja Sandija Škvarča iz društva Trillek, z manj zapleti, kot so običajno s sodniki. rl V 28 urah s Čavna na Triglav Zadnje čase so zelo moderni pohodi iz raznih krajev Slovenije na Triglav. Kamenjci, znani kot pohodniki, se le-teh redno udeležujemo. Že od vsega začetka nekateri sodelujejo pri pohodu z Nanosa. Lani je skupini naših fantov uspel velik rekreacijski podvig Ankaran - Triglav. '"faradi želje po novih izzivih in obi-/ Mice avanturističnega duha, ki ga nosimo v sebi, smo za letošnjo pot izbrali relacijo Čaven - Triglav. Da pa bi bila preizkušnja še večja, smo bili odločeni osvojiti vrh Triglava brez večjih postankov, brez spanja. Nastopil je čas za odhod. Peterica se nas je 7. avgusta zbrala na Čavnu in ob 13.30 uri krenila izpred koče. Cilj je bil jasno pred očmi. Lokve, Čepovan (hvala našemu spremljevalcu Marjanu, ki nas je na tej točki dočakal in oskrbel s pijačo), Most na Soči (okrepčali smo se z naročeno večerjo). Naprej je sledila hoja v temi, le sijaj lune nam je osvetljeval pot. Tolmin, Zatolmin, planina Polog. Spet nas je pričakal Marjan, ki nam je pripeljal hribovsko opremo. Otovorjeni in ob spremljavi rahlega dežja smo se povzpeli na Prehodce. Spremljala nas je misel na toplo posteljo, ki pa smo jo s trmo in vztrajnostjo uspešno premagovali. Ko so se začeli prikazovati prvi sončni žarki, smo bili blizu koče pod Bogatinom. Postregli smo si z jutranjo kavico, se umili z roso in pregledali noge. Pri nekaterih so se kazale prve posledice prehojene poti - žulji. V nadaljevanju nas je pot vodila proti koči pri Sedmerih jezerih, čez Hribarce, na Dolič in do cilja - na Triglav. Ob 17.30 uri smo utrujeni, a zadovoljni zaradi uspelega podviga, prisopihali na vrh Triglava, kjer nas je žal pričakala megla. Razgleda, ki smo ga pričakovali, ni bilo, kljub temu pa smo bili presrečni in ponosni nase, da nam je uspelo. Naš uspeh smo ovekovečili s fotografijo. Sledil je spust do Planike, kjer smo vendarle dočakali nočitev. Naslednje jutro smo se spustili do Mojstrane, kjer nas je čakal avto in odpeljal domov. Ideje za naslednje poletje še nimamo, lahko pa z zagotovostjo rečem, da nas ta težka pot ni odvrnila od še kakšne. Morda celo težje. Kdo ve. Pustimo se presenetiti. Na Triglav smo tokrat hiteli Boštjan in Darjo Vodopivec, Silvan Kompara, Edo Gerželj in spodaj podpisani Viktor Čermelj. zvonovi 'Daj nam danes naš vsakdanji kruh' Sinji vrh, 20. avgusta - V okviru likovne kolonije Umetniki za karitas so, kot je že običaj, pripravili dan odprtih vrat. Umetnikom, ki so na Sinjem vrhu ustvarjali že cel teden, so se pridružili tudi drugi, ki so darovali svoja dela, tako da so lahko obiskovalci občudovali precej več kot sto likovnih stvaritev. Tudi obiskovalcev je bilo veliko, saj je dogodku dodala posebno težo prisotnost koprskega škofa Metoda Piriha. T Tvodoma so mladi z Gore (pod vJ mentorstvom nepogrešljive Ivice Vidmar) uprizorili igrico o družini, kjer oče zaradi recesije izgubi službo. Nasploh je bilo veliko govora o odpuščanju delavcev, saj je tudi letošnji namen dobrodelne kolonije pomoč družinam, ki so se zaradi krize znašle v težkih razmerah. Tudi vsi trije slavnostni govorci, koprski škof Metod Pirih, župan Marjan Poljšak in ravnatelj Škofijske karitas, sicer otliški župnik Matej Kobal so se osredotočili na aktualno temo, ki jo še najbolje ponazarja četrta priprošnja iz očenaša, 'Daj nam danes naš vsakdanji kruh', ki je tudi moto letošnje kolonije. 0 kruhu je v stihih govoril tudi pesniško navdahnjeni slikar Janez Medvešek, ki jc ob baritonistu Marku Kobalu in citrarju Tomažu Plahutniku poskrbel za kulturni program. Slikarje in njihova dela sta predstavili vodja kolonije Jožica Ličen in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Delež domačih umetnikov je bil na letošnji koloniji občuten, saj so na Sinjem vrhu ustvarjali Lucijan Bratuš, Silva in Azad Karim, Silva Čopič, Primož Brecelj ter Tea Curk Sorta. Nasploh je bil dan odprtih vrat v znamenju jubilejev - 15. kolonija, 150. priložnostna razstava, pa še na gostitelja, Hieronima Vidmarja, so se ob abrahamu spomnili in Marku Kobalu družno pritegnili pri tisti znani 'Kolikor kapljic ...') »Veliko lepih slik je bilo postavlje- nih na ogled in veliko dobrih besed se je kot blagoslov čutilo med prisotnimi. 17 udeležencev in posebnih gostov ter 72 darovalcev je ustvarilo 136 likovnih del, katerih ocenjena vrednost znaša več kot 40.000 EUR. Kolikšen bo dejanski izkupiček, bomo še videli. V obliki slik in kipov so dela rojena, sedaj bodo dela začela potovati iz kraja v kraj in prenašati sporočila. Do oktobra si jih lahko še ogledate na Sinjem vrhu, v novembru bodo na Zemonu, potem pa Gorica, Ljubljana, Maribor, Mengeš, Trst, Mozirje, Portorož, Bovec ...,« je pod jubilejno kolonijo z zadovoljstvom potegnila črto duša projekta in namestnica ravnatelja Škofijske karitas Jožica Ličen. ep NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2009/10 fcrU I Začnite šolsko leto 2009/10 z odlično potezo. Poiščite brošuro s pristopno izjavo v vrtcu oziroma šoli, pri našem zastopniku ali v naših poslovalnicah. Ali pa zavarovanje enostavno sklenite prek spletne strani www.triglav.si/skleni. NAJ BO VARNOST NA PRVEM MESTU triglav MODRA ŠTEVILKA ((CEHiJESS Šagra sv. Roka Selo, 16. avgusta - Na Slovenskem že od davnih časov čaS|.j sv. Roka kot velikega priprošnjika zoper kugo, ki je v naših dež$| lah tedaj razsajala. Sicer pa je tudi zavetnik proti kačjeniu ..P Priporočali so se mu žanjice, šivilje, krojači, zidarji in tesarjj f Sloveniji je več kot 30 cerkva, ki ga imajo za patrona. [h - ‘JJ- ■■ \ TSdu imamo na dan sv. Roka V tradicionalno šagro, na kateri se zbere veliko ljudi. Navada je tudi, da na ta dan pridejo v Selo Vsi sorodniki, ki so se odselili v druge kraje. Dogodek jim omogoča, da izmenjajo informacije in se pogovorijo o preteklih doživetjih. Letošnja prireditev se je začela že popoldne z otroškimi tekmovanji. Udeležili sta se ga tudi dve starejši ekipi, ki sta prvič tekmovali že pred petnajstimi leti. Domače gospodinje so se letos izredno potrudile in za srečelov pripravile veliko odličnega domačega peciva. Posebno pozornost je tudi pritegnilo tekmovanje v tvi višine, na kateri je visel v" '"l! pršut. r Strokovnjaki, ki se na to ra-, so zgrešili le za cm. Toda pršut odnesli domov, ampak je takoj na 'kavaleti' tako, da so ga lahk**'^ skovalci poskusili. Za zabavo in glasbo je poskrbel Resnik, ki je množico ljudi - S na plesišče. Na zabavi ni manjkaj pijače ne hrane. Organizatorji da je bila skoraj tisočelava ^ P3®0, , r . smva množic; ljudi zadovoljna in se prihodni spet vrne. J J e kto / Obraz in duša t Vrtovi n a Vrtovina, 14. in 15. avgusta - Cerkev v Vrtovinu je posv ~ Mariji Vnebovzeti, zato imajo domačini šagro na Šmarni d na predvečer praznika je žur z ansamblom Suho cvetje or 00 ■ rala mladina Vrtovina, ki se zadnje čase trudi in jim to tud" l*1!! uspeva. Z udeležbo so bili zadovoljni, vreme je bilo jasno in i tII so se krasno. 'V T a praznični dan je slovesno mašo J. N v cerkvi daroval domači župnik Jožko Tomažič. Cerkev stoji sredi naselja. Večkrat predelana gotska cerkev hrani na oltarju znamenito leseno gotsko plastiko Marije z otrokom iz 15. stoletja. Iz detajlov zvonika in prezbiterija je razvidno, daje tu stala cerkev že v 15. stoletju. Nad glavnim portalom se nahaja grb iz 17. stoletja. Baročna notranjščina hrani oltar iz druge polovice 18. stoletja. Slavje se je nadaljevalo s procesijo - za postaje procesije smo postavili štiri oltarčke, vas pa smo tudi za to priložnost okrasili. Kot mnoga leta doslej so vaške gospodinje spekle izjemno dobro (in tudi očem prijetno) pecivo, ki smo ga najprej razstavili, potem pa je razveseljevalo srečne dobitnike. Priredili smo tudi razstavo ročnih del - vezeni in kvačkani prti, klekljane umetnije, kamnoseški izdelki Simona Čermelja, slike študentke Nine Kandus ... - so pritegnili poglede domačinu skovalcev. Postavili smo tud z domačimi pridelki (sadje marmelade, med ...), znači naše kraje. Popoldne je bil v cerkvi §( sakralne glasbe. Nastopila s pevski zbor Vinograd iz Vite vodstvom Stanka Benka in cerkveni zbor iz Kamenj j stvom Nevenke Lozar. Na J, oba zbora združeno zapela je popestrila mlada obetav nistka Katja Pirjevec. Vrtovinci smo skupaj s sve vilnimi gosti preživeli zelo poldne, nadaljevalo se je d< nočnih ur. Kot se za ta dan smo si poletni vročini navkl še bolj ogreli ob zvokih ; Jernneja Kolarja. Menimo, da je to verjetno i prireditev, ki kaže obraz in di krajev v pristni obliki, ki jo žno pokazati. jye t 13 glasba laBanda v Zmajevem nezdu \vgusta se je zgodil že 13. poletni kulturni festival Postojna, Zmaj 'ma mlade, (www.zmaj-ma-mla-de.com)/ v sklopu le - tega se je v petek, 21. avgusta predstavila ajdovska etno folk rock zasedba SlaBanda. )red njimi so nastopili lumpen proletariat rock'n'rolerji Čompe z Janezom Škofom v na čelu, ki nam je predstavila zbir skladb s prvenca in eno novo uglasbeno poezijo pokojnega poeta Daneta Zajca in navdušili številno občinstvo, s čimer so našo ElaBando postavili v precej težek po- ložaj. Naši fantje se niso ustrašili in so suvereno že z uvodno skladbo En piko zmage osvojili publiko, ki jim je med predstavitvijo kolekcije avtorskih muzik in dveh prepevov tujih skladb, tako rekoč jedla iz roke, poplesavala, se pozibavala in pela, le ta se je po uradnem delu bila primorana vrniti na oder in odžgati še njih eno par. Zasedba ElaBanda za september napoveduje izid dolgo pričakovanega prvenca, vmes pa skočite pogledat, kaj dogaja z ElaBando, na: www.my-space.com/elabanda. text in foto: Ksimeroni Anduht* v drevoredu Ajdovščina, 16. avgusta - V nedeljskem večeru so na dvorišču pred Domom krajanov, v nizu koncertov Glasbeni drevored in v sklopu praznovanja 20. obletnice delovanja, nastopili zasavski knap 'n' rolerji Orleki. albuma 'Anduht', kar v prevodu naslov albuma pomeni. Jubileja pa Orleki niso kronali le z glasbenim albumom, ki mu je dodan še DVD z dokumentarcem 'Orlek rock gre v Pakistan' ( ja, tudi tam so že razveseljevali ljubitelje dobrih muzik, pa tudi onstran Atlatika, pa tam doli, kot radi rečemo Avstraliji, v olimpijskem letu na Kitajskem, evropski odri so jim tako rekoč že kot domači ...), temveč tudi z izdajo biografije Orlek 20 let knap 'n' rola, katero je s pomočjo samih članov spisal dolgoletni spremljevalec skupine, novinar Zdenko Matoz. Zahvala društvu Wada iz Ajdovščine, ki je vsaj en poletni večer poskrbelo za dogajanje v centru, drugače zaspane in zdolgočasene Ajdovščine. Tekst in foto: Ksimeroni rdebelih dveh urah so nam postregli z 'ajmohtom' skladb, ki so jih ustvarili v preteklem obdobju, seveda s poudarkom na skladbah z jubilejnega T2L NA IV '09 'N Ta petek, 14. avgusta se je na LV IN '09 ajdovskega KAŠ-a predstavila ljubljanska Southern rock, blues, funk, soul skupina Tribute2Love, ki jo vodi Matevž Šalehar - Hamo, svojega časa ustanovni član rock skupine Babewatch. T2L so nam postregli z lepim zalogajem avtorskih skladb in nekaj priredbami, med katerimi je izstopala Take it easy, Ette James, širšemu občinstvu bolj znana v izvedbi skupine Eagles, če ste jih zamudili si jih lahko privoščite 5. septembra, ko nastopajo v Novi Gorici ali pa jih obiščite na: www.myspace.com/tribu-te21ove. Tekst in foto: Ksimeroni Vetrovni objem za glasbeno darilo s Krasa Lozice, 22. avgusta - Čaroben sobotni večer je na dvorišču pred loziškim župniščem izzvenel kot resnično prijeten pozdrav odhajajočemu poletju. Utrinke iz zakladnice klasične glasbe je pričaral kraško - vipavski Mladinski komorni orkester Mirarco, ki ima se-1 dež na Taboru nad Vrabčami. 'Tsr raško - vipavski zato, ker ga se-JN^stavljajo mladi glasbeniki tako iz Vipavske doline kot tudi s Krasa. Energija mladih umetnikov in izkušenost dirigenta Leandra Pegana sta se izkazali kot odlična kombinacija. Številna udeležba občinstva, ki morda te zvrsti ni tako vajeno, je bila lepo nagrajena. Program so posebno popestrili še sami instrumentalni solisti iz orkestra, nastop zbora ter solistov Marjana Fajdige in Vide Fabčič. Koncert je organiziralo loziško društvo Zdravljica, v okviru prireditev Imago Sloveniae - Izvir voda in glas srca. Vsakoletne prireditve ob koncu poletja na Lozicah, ki se jih je prijelo ime »Večer pod lipo«, so tako polno zaživele in postale kar tradicionalne. Nagajivi veter je v začetku sicer odnesel kakšno noto ali dve, potem pa se je umiril in se umaknil - da smo lahko prejeli lepo glasbeno darilo s Krasa. Ana Marija Lipovž 1894 ® VI T IJv 6ro aam /e /K ^ / /• /a/io ouzt/ IZ LETOŠNJE BOGATE BERE VINALIES INTERNAT10NALES - PARIŠ 2009 Vipavski pikofct beli, 2002 - zlata medalja CHALLENGE INTERNATIONAL OU VIN 2009 Blayo -Bourg (Francija) Chardonnay Ventus, 2007 - bronasta medalja CONCOURSE MOND1AL DE BRUXELLES 2009 Zelen Lanthieri, 2008 srebrna medalja Charclonnay Ventus, 2007 ~ srebrna medalja DECANTER 2009 Vipavski pikoiit beli, 2002 -- bronasta medalja Zelen Lanthieri, 2008 - bronasta medalja NOVI SAD 2009 Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 ~ zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - zlata medalja Merlot Faradox Lanthieri, 2004 - zlata medalja Chardonnay Ventus, 2007 - srebrna medalja penina Rose, 2007 - srebrna medalja ROVAL W1NE CHALLENGE - BEOGRAD 2009 Sauvignon Zemono Lanthieri, 2007 - zlata medalja Rumeni muškat Ventus, 2007 - srebrna medalja Merlot Paradox Lanthieri, 2004 - srebrna modama penina Rose, 2007 - srebrna medalja GORNJA RADGONA 2009 CabemetSauvignonLantieri, 2Q06-\^azyamedalja Malvazija lanthieri, 2008- zlata medalja Beli pinot Ventus, 2008 - zlata medalja Vipavski beli pikolit Lanthieri, 2002 - zlata medalja Cuvee Prestige Storia, 2003 - zlata medalja www.vipava1894.si Minister za zdravja opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! 14 narava Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Vinogradniki! Prišel je september, mesec, v katerem vinogradniki opravljajo najljubše delo v letu - trgatev. Letošnja trgatev se je v Vipavski dolini, pa tudi v drugih okoliših primorske vinorodne dežele, začela prej kot običajno. Pridelki grozdja so po količini dobri - primerni, po kakovosti pa odlični. Letošnje leto ni bilo težavno glede glavnih bolezni vinske trte, kot sta peronospora in oidij, tako da je zdravstveno stanje v večini vinogradov dobro, bolj pogoste pa so bile poškodbe zaradi sončnih ožigov. Ponekod je padala tudi toča, vendar neprimerno manj kot v lanskem letu. Upajmo, da bo tudi do konca trgatve vreme ugodno. "VTekateri vinogradniki pa kljub -L N obilici dela že mislijo na prihodnje leto. Tisti, ki nameravajo v sadilni sezoni 2009/10 posaditi vinograd, morajo pridobiti dovoljenje za obnovo, ki ga izda Upravna enota. V letošnjem avgustu je bil v Uradnem listu 62/09 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina. V 11. členu je navedeno, da Upravna enota izda dovoljenje za obnovo vinograda, večjega od 0,2 ha le, če je predvidena obnova v skladu z mnenjem Kmetijske svetovalne službe. V praksi to pomeni, da mora vinogradnik najprej na Upravno enoto, kjer vriše GERK vinograda v obnovi. Če je površina GERK večja od 0,2 ha, se mora zglasiti še na Kmetijski svetovalni službi, kjer pridobi mnenje za obnovo omenjenega vinograda. Na podlagi tega mu Upravna enota izda dovoljenje za obnovo. Tisti vinogradniki, ki želijo za posaditev vinograda v sezoni 2009/10 pridobiti tudi podporo za prestrukturiranje, morajo vlogo oddati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja med 1. oktobrom in 15. decembrom 2009. Pred tem morajo na Upravni enoti pridobiti zgoraj navedeno dovoljenje za obnovo vinograda. ?->:< niča Etoita-U? ✓ % TRG LAS' Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA Trsmčagkazadmga. I rhpoiie z. o. o > * * P > ► •* P > * * * ^ / EK RP Ev rop s- i kmets ski sklad ra rszv oj p odešelja Evropa investira v podeželje Vabilo na razstavo grozdja in predstavitve najbolje ocenjenih vipavskih vin Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Trsničarska zadruga Vrhpolje in Center za razvoj podeželja TRG Vipava smo se povezali v okviru projekta »Vipavska dolina in vinska trta - dvig prepoznavnosti in tradicije«, ki je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, programa LEADER. V okviru prireditve Vipavska trgatev pripravljamo razstavo grozdja, ocenjevanje vin in predstavitve najbolje ocenjenih vin z degustacijo. RAZSTAVA GROZDJA: V Vipavski dolini in na Komenskem Krasu vinogradniki pridelujejo veliko število različnih sort, saj se je na tem območju ohranilo tudi mnogo starih, lokalnih sort. Poleg številnih sort bodo na razstavi predstavljeni tudi vsi slovenski kloni, več tujih klonov sort vinske trte ter številne namizne sorte. Odprtje razstave bo v petek, 11. septembra ob 13.00 uri v prostorih Trsnice Vrhpolje. Razstava bo na ogled v petek do 18. ure in v soboto in v nedeljo pa od 10. do 18. ure. PREDSTAVITVE NAJBOLJE OCENJENIH VIPAVSKIH VIN: V tednu pred Vipavsko trgatvijo bo potekalo strokovno ocenjevanje vipavskih vin, kjer bodo ocenjevalci izbrali najboljša vina posamezne sorte. Predstavitvi rezultatov ocenjevanja z degustacijo bosta v sredo in četrtek, 16. in 17. septembra ob 20. uri v prostorih Vinoteke Vipava, Glavni trg 1, Vipava. Prijave na predstavitvi z degustacijo zbiramo na tel. št. 05 368 70 40 ali 051 215 226. Vabljeni v čim večjem številu ! Podporo za prestrukturiranje vinogradov lahko uveljavljajo pridelovalci, ki so pridobili dovoljenje za obnovo, obdelujejo najmanj 0,85 ha vinogradov (skupaj z obnovljeno površino) in obnavljajo 0,1 ha strnjene površine; če krčijo star vinograd in ga ponovno obnovijo, pa mora biti star najmanj 10 let. Tudi tisti, ki so letos spomladi obnovili vinograd, pa v lanskem letu niso oddali vloge za podporo za prestrukturiranje, lahko podporo uveljavljajo 'za nazaj'. Vlogo lahko oddajo od 1. oktobra do 15. decembra 2009, seveda če izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve. Že drugo leto je mogoče uveljavljati tudi podporo za izkrčitev vinograda. Uveljavljajo jo lahko pridelovalci, ki so vpisani v Register pridelovalcev grozdja in vina, krčijo pa najmanj 0,1 ha strnjene neto površine in so vsaj v letih 2006, 2007 in 2008 prijavili pridelek v Register pridelovalcev grozdja in vina; vinograd, ki je predmet vloge, pa mora biti v obdelavi. Če je zemljišče v lasti države ali občine, mora pridelovalec vlogi priložiti soglasje za krčitev. Vlogo za podporo za izkrčitev v sezoni 2009/2010 morajo pridelovalci oddati na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja do 15. septembra 2009. Po oddaji vloge mora vinogradnik počakati, da pridejo z Agencije Študenti videni podpori lahko Vin ■ začne s krčitvijo, ki jo mora i°8rjl 15. maja 2010. Tiste, ki razmišljajo o ukrepu -Jr tve vinogradov, naj opozorim n' 1 pomembnih posledic. ? f , . • Površni1 je predmet omenjene podPore ,, decembra 2015 ni možn0 u V podpore za prcstrukturira • ^ gradov, razen čc površine ne* t ' dolgoročno zakupi drug . lec. Poleg tega na obrazcu podporo za izkrčitev vinoo 10 podpiše izjave, da bo z iz^ r^ada> mljiščem ravnal kot dober go^11^ da je seznanjen z možnostjo P°V prejetih sredstev, če se v tr izplačilu na kmetijskem eo S ^ ugotovi neupoštevanje dofo^m zkrižne skladnosti. Pridelo i 1 prejel podporo za izkrčitev himera v treh letih po prejemu^ vložiti tako imenovano zbij-Poleg tega mora zemljišč ^ V. vedel krčitev vinograda L '*er:1 tri leta obdelovati in nikat-86 na^ ti, da se zarase. ak°r ne p’ Podiobnejšc infbrmacije Jahko' gradniki dobijo na Kmetiist v valni službi. J ^ s Želim vam lepo trgatev! Mo>ca Mavrič W specialistka za vino ^ Kmetijsko gozdarski zavod % znajo vinom Na 35. odprtem državnem ocenjevanju 'Vino SloverT* (/ Gornji Radgoni je študent Visoke šole za vinogradništJ0 -stvo Univerze v Novi Gorici, Marko Jamšek iz Manč ° -,n prejel naslov šampiona za aromatično polsladko vitT™ muškat 2008, zlato medaljo za Pinelo 2008 in srebra ° ^U|I' za Rose 2008. n° Q tudentka Fakultete Za O okolju na Univerzi v pa je postal kraljica tem °Vl ^ 2009. Neža MiHč iz Zagradi Zgonik jena .zboru v Pllsk V; Prebičala s teoretičnim in prak l;, znanjem iz vinogradništva j! stva ter poznavanja kra§ke ln j in bo tako leto dni pronuJS W in zastopala kraške vinar' rala < nih prireditvah. Je 113 (l1 koledar Koledar prireditev Irireditve lietek, 4. september, 18.00, pri cerkvi sv. Mihaela v Lokvi - predstavitev knjižne ‘bere založniške dejavnosti kulturnega društva Vilenica ietek, 4. september, Nova Gorica, rireditev ob 9. septembru, prazniku jMestne občine Nova Gorica, petek, 4. september, Solkan, dvorišče loma krajevne skupnosti, 20.00 - prireditev Pozdrav poletju; Večer ilmatinskih in slovenskih domoljubnih iesmi. petek, 4. september, Kosovelov dom ežana, 20.00 - Praznik občine Sežana sobota, 5. september, 16.00, Otlica -rečanje društev z Gore sobota, 5. september, 17.00, Hrušica pri Podkraju - tradicionalno ! srečanje ljubiteljskih in profesionalnih ' harmonikarjev ter kolesarjev, ki se skozi leto večkrat povzpnejo v Hrušico. I/sobota, 5. september, Bilje - Praznik KS ■ Bilje, koncert Slovenskega okteta |i| sobota, 5. september, Divača, 9.00 - 18. Tradicionalni mednarodni rally ljubiteljev starih motornih vozil sobota, 5. september, Grad Štanjel - 24. Mednarodni literarni festival Vilenica nedelja, 6. september, 10.00, Otlica -šagra« na Otlici - Angelska nedelja. Ob 10.00 - slovesna sveta maša, ob 15.00 -vcerkvi koncert MePZ DURI ob spremljavi VIPAVSKIH TAMBURAŠEV, ob 17.00 zabava z ansamblom VAGABUNDI. Potekal bo tudi zabavni program, nastop dramske skupine ter bogat srečelov. Vstop prost. ledelja, 6.september, Kosovelov dom Sežana, 20.00 - projekcija britansko-nemškega filma Rocknroll Pirati, sreda, 9. september ob 20.00 film Borba sreda, 9. september, SNG Nova Gorica, TO.OO - Zgodba bratov Rusjan. Petka, 11. septembra do nedelje, Septembra, Vipava - tradicionalna prireditev Vipavska trgatev, sreda, 16. september in četrtek, 17. september, 20.00, Vinoteka Vipava -Predstavitev najbolje ocenjenih vipavskih vin. petek, 18. september, 18.00, Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina -Predstavitev knjige Franjo Malgaj - VOJNI SPOMINI 1914 - 1919. petek, 18. september, Slivje - Češpovi dnevi sobota, 19. september, 7.30, Trg prve slovenske vlade - 106. Bolšja tržnica. ŠPORT petek, 4. spetember, 19.15, Dvorana OŠ Šturje - prva prijateljska tekma v novi sezoni. Ekipa KK Marc Ajdovščina se bo pomerila z ekipo 1B ligaša KK Janče, sobota, 5. september, Soča, Solkan, 10.00 do 16.00 - Državno prvenstvo mlajših kategorij v kajaku in kanuju na divjih vodah. nedelja, 6. september, Planinsko društvo Ajdovščina pripravlja planinski izlet na Veliki Nebojs (2313m). nedelja, 13. september, 8.00, Tiha dolina na Predmeji - 3. Pohod po Dolu gor in dol - Iskanje kapljic vode na Gori. nedelja, 20. september, Planinsko društvo Ajdovščina - Pohod na Koroško Rinko - Križ (2433 m) PREDAVANJA, DELAVNICE, RAZSTAVE, OBVESTILA IN OSTALO do 8. septembra razstava Lovskega društva Vipava ob 60-obletnici v banki v Vipavi do 31. oktobra razstava del iz 15. likovne kolonije Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu (atelje) do 15. septembra, razstava Dore Božič iz Ajdovščine v izložbenih oknih na Gregorčičevi 2 v Ajdovščini, od 15. septembra dalje pa v izložbenih oknih razstavlja Marija Batagelj iz Kamenj. ponedeljek, 7. september, OŠ Dobravlje - Mešani pevski zbor Primorje vabi nove mlade pevce, da se pridružite zboru na prvi vaji v novi sezoni 2009/2010. Zbor vodi Nadja Bratina. sreda, 9. september, KajakcenterobSoči, Solkan, 20.00 - Alpinistično predavanje Tomaža Humarja in predstavitev knjige Tomaž Humar. četrtek, 10. september, Ljudska univerza Ajdovščina, 17.00 - predstavitev višješolskega strokovnega programa Strojništvo, ki ga Šolski center Novo Mesto razpisuje v Ajdovščini za šol. leto 2009/10. petek, 11. september, Trsničarska zadruga Vrhpolje, 13.00 - Razstava grozdja. Poleg številnih sort bodo na razstavi predstavljeni tudi vsi slovenski kloni, več tujih klonov sort vinske trte ter številne namizne sorte, ... petek, 11. september, Hiša mladih Ajdovščina, 18.00 - Društvo tabornikov Rod Mladi bori vabi k vpisu nove in stare člane. petek, 11. september, Vipavski križ, galerija Doma krajanov, 19.00 - Vabljeni na odprtje razstave umetniških del diplomirane slikarke Beti Bricelj, sobota, 12. september, Vojaški stadion v Vipavi, 9.00 - Test hoje na 2 kilometra. JU MITSUBISHI ELECTRIC ra il ff < liti dobava montaža servis O 'fiSt-Da|)an Vrčon s.p.^ cel, j51-4i.4ri.o9 - ^ UGODNO - KOT SE NIKOLI ! Samo Se nekaj novih vozil VW iz zaloge po cenah, ki Se nikdar niso bile tako nizke. \ Popusti do 9,957,21 € Oglasite se v salonu vozil podjetja AVTO BATIČ, edinem pooblaščenem trgovcu z vozili Volksvvagen v Vipavski dolini in Novi Gorici z okolico. Zavarovanje kredita v primeru izgube zaposlitve ali nezgode od 2,19 € na mesec. AVTO BATIČ d.o.o. Tel.: OS/366 13 69 Goriška cesta 41 ^-----------_ fax: 05/365 93 18 to J 5aW> 5270 Ajdovščina ~ e-pošta: i i avto.batic^fporsche.si A Varnost, kakovost, dovršenost in ugled vse to najdete pri nas. Avto Batič iz Ajdovščine s 37 letno tradicijo. -INTERNET -TV <0 - TELEFONIJA - SERVIS NA DOMU ni a-KO d.o.o. (za fizične in pravne osebe in možnost vzdrževalne pogodbe) - PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME - PRENOSNI RAČUNALNIKI - LCD MONITORJI - POTROŠNI MATERIAL - IZDELAVA SPLETNIH STRANI - VSA RAČUNALNIŠKA OPREMA ZA ŠOLARJE Za vaš računalnik vse na enem mestu. MAKO še vedno odpravi te| . 05 368 11 10 napako vsako! gsm: 041 352 645 JAM AVTO d.o.o. P. E. Polje 5290 ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Tel. : 05 / 303-1234 Fax. : 05 / 996 - 5676 Gsm: 041 / 772 - 266 g| Audi A3 1.8T FSI SLOVENSKI Audi A4 1.8 letnik 2007, klima letnik 1995 pokliči za ceno cena: 2.490,- € Urnik: PON-PET 9.30 - 17.30 SOB 9.30 - 12.30 www.jamavto.si jam@siol.net « Nudimo vse vrste financiranja n Možnost staro za staro # Prepisi vozil Audi A6 2.7 V6 TDI letnik 2006, klima cena: 19.500,-€ Audi A8 quattro 4.2 TDI DPF Tiptronic letnik 2008, klima cena: 78.000,-€ Audi Allroad 0.0 quattro F1 menjalnik letnik 2007, klima cena: 45.900,-€ BMW serija 5: 525d touring letnik 2007, klima cena: 26.800,-€ BMW serija 5: 530d letnik 2003, klima, cena: 16.900,-€ Jeep Grand Cherokee 5.2 limited letnik 1997, klima cena: 4.490,-€ Nissan Terrano 3.0 DiT letnik 2004, klima pokličite za ceno Daewoo Lan o s letnik 2000, klima cena: 1.890,-€ Lexus IS 220 letnik 2006, klima cena: 18.900,-€ Renault Kangoo G2002 Expression 1.9 dTi letnik 2002, klima cena: 4.500,-€ Fiat Bravo JTD 105 letnik 2000, klima pokliči za ceno Mercedes C-Razred C 180 Elegance letnik 1995, klima cena: 2990,-€ Honda HR-V 1.6 16V 4X4 letnik 2002, klima cena: 8.850,-€ Mercedes ML-Razred ML 320 CDI AMG letnik 2008, klima cena: 60.900,-€ Hyundai Getz 1.3 GL TOP-K Jaguar S-Type letnik 2005, klima letnik 1999, klima cena: 5200,- € cena: 6.990,-€ Mercedes R-Razred letnik 2006, klima cena: 35.900,-€ Nissan Primera Wagon 2.2 TDi Visia letnik 2002, klima cena: 6.390,-€ Toyota Corolla Verso letnik 2003, klima pokličite za ceno Toyota RAV4 2.0 D-4D 4WD SOI. letnik 2002, klima cena: 10.800,-€ letnik 2001, klima, pokličite za ceno vw Polo 45 letnik 1995 cena: 999,-€ 16 sosed SESTAVIL DRAGO BRECELJ FRANCOSKI OTOK PREHOD IZ NOČI V DAN LATNIK RADIO NOVA PROSTOR. KRIVULJA VIŠJEGA REDA (MAT.) SL PESNIK IN DRAMAT. (VASJA, 1920-1985) POGAN- JEK, KAL, CIMA LONDON GALERIJA MODERNE UMETN. STEBER ZA PODPORO, OKREPITEV AŠKER- ČEVA SOCIALNA PESEM IGOR TROŠT SVEŽENJ SPISOV, SODNA MAPA ANGLEŠKI ROCK KITARIST (ERIČ) SLOVEN. REŽISER TAUFER DELEC Z ELEKTRIČ. NABOJEM ZLOBEN, HUDOBEN ČLOVEK, HUDIČ VRSTA IGRE PRI TAROKU TROJAN. JUNAK V GRŠKI MITOLOG. VRSTA NEBES- NEGA TELESA GROFIJA NAMIZNO PREGRINJ. IGRALKA ZEMLJIČ PREBIVAL. GRČIJE NIŽJA LES. RASTLINA VOJAŠKI NAZIV NOVINAR KANONI BIBLIJSKI OČAK SNOV ZA SLADKANJE PLAHA GOZDNA ŽIVAL STAR GERMAN AGAVI PO DOBNA RASTLINA AM. FIZIK NOBELOV. (EDVVARD PURCELL) SINJSKA VITEŠKA IGRA NEKD. FR. TENIŠKI IGRALEC (VANNICK) FEREDŽI PODOBNA HALJA PRI MUSLIMAN. 1 DUŠAN BOŽIČ RAVNIN. POKRAJINA V VOJVODINI STRANSKI DEL LADJE ŽENSKA, KI PROSI MOZOLJ- AVOST GORJUP ANDREJ POJAV PRI GORENJU LATNIK RADIO NOVA SMUČ.KLUB RIM. PESN (TIT LU-KRECIJ) PORTUGAL. GL.SKUPINA PENEČE VINO TURŠKO MESTO OB ČRNEM MORJU 3. BEETHOV SIMFONIJA NADLEŽNA ŽUŽELKA VISOKA IGR. KARTA ČEBELJI PRIDELEK POZICIJA PRI ŠAHU DEL OBRAZA DOZA ZDRAVILA ŠP. NOVI N. (MARJAN) PŠENICA IN RŽ, SORŽICA TOMAŽ ŠKVARČ ŠVICARSKI REŽISER IN SCENARIST (ALAIN) VRSTA KARTON- EMBALAŽE UBITA ŽIVAL NA LOVU ŠPORTNA DVORANA V ATENAH ENAKI ČRKI HRV. NOGOMET. (KR-ASNODAR) MLAD PRIKUPEN MAČKON LATNIK RADIO NOVA PREVAL V ZAHOD. JULIJSKIH ALPAH PETER BEŠIR MOŠKI LIK V MOLITVI EGIPTOV. PISATELJ IZ 13. ST. PR. N. Š. VRSTA HAZARD. IGRE S KARTAMI MLINOTEST ZA ZDRAVO PREBAVO sezite po zlata vredni pirini JABLAN štruci z vlakninami iz starodavne žitarice in jabolkami, z bogatim okusom pirinih jedrc in sončničnih semen Zlato priznanje GIZ sekcije pekarstva 20091 / ZA MANJ SOLI V PREHRANI uživajte v kruhu polnega okusa, a z občutno manjšo vsebnostjo škodljivega natrija. Manj soli pomeni manj tveganja za zdravje! Pirin NE'S0L hlebec je na ocenjevanju GIZ Se. .. pekarstva dosegel čisto petico! SS Zlato, seveda. ZA RES DOBRO DIETO brez nepotrebne odrekanja izberite nizko GLIKEMIČNl z inovativno GLYX dietno recepturo. Z glikemičnim indeksom samo 38 zagota^i-občutek sitosti brez hitrega nihanja sladk ^ v krvi. Popolna novost med kruhi! °r^a ZA MANJ HOLESTEROLA V KRVI lahko dokazano poskrbite z uživanjem aktivno E HOLESTE kruha! S 4 rezinami na dan akt'9 znižujete raven škodljivega holesterola KtlVr Vsaka rezina vsebuje 0,5 g sestavine Keimling activ. Srce vam bo hvaležno! Nagrajenci iz prejšnje številke: 1. nagrada, flaškon vina: Barbara Komic, Vogrsko 64 e; 5293 Volčja Draga 2. nagrada, flaškon vina: Edvard Krpan, Vilharjeva 24 b; 5270 Ajdovščina 3. nagrada, flaškon vina: Francka Rančič, C.18. aprila 5; 5271 Vipava Rešitve križank pošljite v kdo 20. 9 2009 na naslov Nova Nova d.0.0., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti vv' krufPM L PROMOCIJSKI POPUST -...... ..... .........IH Effeduattro Italijanski design in kvaliteta 1 mmu ■0^- iif- ■tsus ■ I ‘t; Ti" ri m m ■»m ms 1 0 c- ; r .ni ® NEON L-i r --1 81 ■Lil - SAM mm SVETOVA l\| j k NA DOMIj * kuhinja ALEXA Moderni detajli, kot so predali na popolni izvlek možnost vgradnje vseh aparatov, kombiniranja drofcr ih detajlov iz masivnega lesa e« Kovine v kombinaciji fronte podeželskega stila v različnih barvnih odtenkih, daje kuhinj* ALEKA v petih različnih barvah fronte funkcionalnost lepoto 'm stil. BREZPLAČISl/ DOSTAVA in MONTAŽ Nova Gorica, Rožna Dolina in Kromberk (poleg Mercatorja\ ICSdll I llfll Delovni čas: pon.- pet. 800 - 2000, sobota 900 - 2000