Poštnina plačana v gotovini
Speci, in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO , IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — štev. 5 (106)
UDINE, 1. - 15. MARCA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Materina besed -
V zadnji številki našega lista smo brali, da je dandanes izobrazba vsakemu človeku potrebna. Tudi kmet mora imeti vsaj nekaj razglednosti, če hoče vzdržati v boju za obstanek. Menda ni bilo nobenega bralca, ki ne bi pritrdil člankarje-vim lepim besedam. Zato je tudi nam Beneškim Slovencem izobrazba in šola potreba kot vsakdanji kruh.
Danes pa je treba še nekaj dodati k tistim besedam. — Slavni italijanski borec za narodove pravice Mazzini je zapisal: ^L’educazione è il pane dell’anima.«. Res, dušna hrana je! Toda kje jo iahko zajmeš?
Odgovor na to vprašanje ni težak. V šoli! Težji pa je odgovor na vprašanje: v kakšni šoli? Težji, pravimo da je. V tesniti samo v naših političnih, nezdravih razmerah. V resnici pa je odgovor Po vseh večnostnih, človeških in vzgojnih postavah ta: pravo vzgojo in izobrazbo dobi otrok in mladec le v domači šoli; TO JE V TAKI, KI JE ZGRAJENA NA TEMELJIH MATERNEGA JEZIKA; PRI NAS: V SLOVENSKI SOLI. Veliki škof Slomšek je učil, da materna beseda je ključ do prave omike in vzgoje. Pouk v tujem jeziku, posebno v osnovnih šolah, je protinaraven. Na svetu je na stotine in tisoče raznih narodov in jezikov. Vsi ti, veliki ali mali, imajo enako pravico, da se kulturno razvijejo. To je dano od narave in ni kak državni privile-
gij. To je pravica in dolžnost vsakega narodovega člana, ki se ji nili ne sme in ne more odreči. Starši so po božjem in človeškem pravu dolžni, da preskrbijo lastnim otrokom pouk in izobrazbo v domačem, narodnem duhu, na podlagi slovenščine pri nas. Zatorej je njihova borba za pravico do svojih domačih šol sveta in vzvišena stvar. Kdor jih pri tem ovira, pa naj bo svetni oblastnik ali magari škof, greši, težko greši proti svoji vesti.
že omenjeni Mazzini je trdil, da ima vsak narod od vekov določeno svoje posebno poslanstvo, katerega mora v sklopu obče človeške družine izvesti do konca. Kakor ima vsak organizem, celo vsak kamenček, svoj poseben namen in pomen v okviru velike prirode, tako je določeno tudi vsakemu narodu, da po njegovi narodni samobitnosti ali karakterju izvrši naloženo mu nalogo. Ce pa hoče kot poseben narod to doseči, se mora razvijati in izobraževati, kakor mu je od večne postave in narave določeno, to je v svojem maternem jeziku.
Materna beseda je ključ do prave omike. Vzgoja, posebno tista, ki se tiče izobrazbe čustev, srca in volje, pa je najbolj uspešna v rodnem, maternem jeziku. To pravilo so postavili največji vzgoje-slovci in pedagogi vseh časov, počenši z največjim, ki je rekel: »Pojdite in učite VSE narode!«
v šolo, ki ne sloni na pouku v materinščini, se bo morda naučil nekaj površne abecede ali računanja, se ne bo pa ne izobrazil, ne vzgojil, kakor predpisujejo pedagoška načela. Iz takih šol prihajajo iiapol šolani otroci, ki ne znajo ne dobro maternega jezika, znajo napol tujega in ko dorastejo postanejo prazne glave, sebi v domišljijo in drugim v posmeh. Zatorej je edino pošteno pravilo:	itali-
janski otrok v italijanske šole, kitajski v kitajske in slovenski v slovenske šole.
Še nekaj naj dodamo. Vsak pripadnik, kateregakoli naroda je dolžan spoštovati očeta in mater. To se pravi, da ostane zvest družinski tradiciji, materni besedi, žal, jih je tudi po naših dolinah nekaj takih, ki kot potujčenci pljuvajo na grobove svojih staršev s tem, da se sramujejo svojega lastnega jezika. Takim bi rekli z besedami drugega velikega Italijana Mantegazze: »________ dolore recato da
te al padre e alla tua madre, deve pungerti più di un pognale, che ii venisse infitto nel cuore.« Dostikrat pa, priznamo, ni kriv teh bolečin dotični poturica sam, ampak tuja, nedomača šola, ki ga je takega vzgojila! Le šola v maternem jeziku je ključ, da otrok dozori in se vzgoji v poštenega človeka.
Slovenska šola, — kjer jih še ni, bodo morale priti — kjer se poleg materinščine poučuje tudi skupni državni jezik, bo dala našim otrokom še večje možnosti za praktično življenje in službe.
Zatorej kdor ne daje slovenskim otrokom šol v materinem jeziku, jih ovira ali tudi kdor jih ne sprejme, dela proti pravici, ki pa bo — prej ali slej zmagala!
Ce hodi italijanski ali slovenski otrok " '<|| mi   n 111 II II II I ■■■• 11 ■ ■ Il I n min 11II m nun mn inumimi miiii n min un n min i mu milnim 11 imun111 n in n mn i>m n mn ninni
Kako živijo naši ruòarji v Belgiji
Težke delovne razmere, silikoza in pogoste rudniške nesreče kopljejo grob našim emigrantom - Komisija CECA se zavzema za izboljšanje položaja rudarjev
Od leta 1946 do danes je bilo v Belgiji med žrtvami rudniških nesreč kar 452 italijanskih državljanov od katerih so bili mnogi Slovenci iz Beneške Slovenije, od koder vsako leto odhaja v belgijske rudnike na stotine domačinov.
Odkod toliko nesreč v belgijskih rudnikih in zakaj prav med emigranti? To so vPrašanja, na katera je poizkusila odgo-voriti posebna komisija CECA, kljub pre-ciznemu delu pa s svojimi odgovori ni Zadovoljila javnosti.
Znano je, da se zemlja v Belgiji že zaradi svoje valovite geološke oblike zelo rada udira in so tamkajšnji rudniki med Najbolj nevarnimi v svetu. Predvsem je nevarnost velika v kotlinah Borinage, La Luviere ter v kotlinah v bližini Monsa, kjer so najgloblji jaški in najbolj izkoriščene premogovne žile. Pritisk zemlje je tako močan, da so mehanizacija rudnikov in varnostna dela zelo otežkočena.
Vrsta teh negativnih činiteljev sicer vMiva na določevanje visokih mezd ter tta zelo skrbno urejeno zavarovanje, V0hdar to še od daleč ni tisto, kar bi morale belgijske oblasti storiti, da bi dajale trud in nevarnost domačih in tu-
jih
rudarjev, »črna smrt« ne prihaja
sattio iznenada, ampak rudarjev razjeda P°®asi, s tem da se črni-prah počasi nabira v njegovih pljučih in mu zastrup-
lja kri (silikoza). Vse to pa ne odvrne rudarjev, da se ne bi vsak dan znova spuščali v dno rova ter si prislužili potrebna materialna sredstva zase in za njihove družine. Smrtno nevarnost sprejemajo rudarji vsak dan hladno, zavedajoč se da se edino z delom prej ali slej rešijo rudnika ter se podajo drugam, kjer je življenje znosnejše. V tem odgovoru je del resnice, ki jo je poizkusila svetu dati komisija CECA, toda izgovor, da nesreče nastanejo zato, ker rudarji zanemarjajo varnostne naprave, ne more držati. To je dokazala tudi nesreča, ki se je pripetila letos 3. januarja v rudniku Gouffré, ko sta bila dva italijanska rudarja popolnoma razkosana. Komisija trdi. da nesrečneža nista pazila na va-gončke, ki polni rude vozili proti izhodu, marveč sta nadaljevala delo in še preden sta se zavedla, ju je zadnji va-gonček že pokopal pod seboj. Morda sta bila rudarja preveč zamaknjena v svoje delo, toda le slabe varnostne zavore va-gončkov so povzročile, da se je zadnji voziček odklopil. Da so nesreč največ krive pomanjkljive varnostne naprave rudnikov je dokazal tudi proces v Lie-gu, na katerem so ugotovili odgovornost za nesrečo, ki je nastala v rudniku Ma-ny. Tu je 23. oktobra 1953 umrlo kar 26 (Nadaljevanje na 2. strani)
"""^'iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinniiiiiiiiiiiHiin^mniiiiiniuinniniiiiiniinuiiniiinmninii,,,!!!,,,,,,,,^, minimi in n n i u n 111mimi umu nini 111
Prefekt Innocenti ignorira beneške Slovence
ludi
defekt Innocenti, ki je
bil svoj čas
ha čelu znanega »Ufficio Zone di °hfine« pri predsedstvu vlade, je napi-revijo »Concretezza« članek, kjer uierja ravnanje z narodnimi manjši-l v Avstriji, odnosno v Italiji, in Od *1 d° za'clJučka, da Je to ravnanje y^strani Italije mnogo bolj strpno in da raln°' tem pa postavlja zahtevo, j. morali predstavniki slovenske nar 116 manjšine v Italiji upoštevati sta-
nje,
m
št
v katerem živi slovenska **njšina
ajo v tjan
narodna
izven Italije, ne pa da se spu-obtoževanje, nerganje in postav-•le novih zahtev.
Taka zahteva Innccentija se nam zdi, da se milo izrazimo, precej čudna. Ce v splošnem drži, da je položaj slovenske manjšine v Italiji boljši kot oni v kateri živi ta manjšina v Avstriji moramo hkrati pripomniti, da so slovenske šole, ki jih imajo goriški in tržaški Slovenci, bile ustanovljene za časa angloameriške vojaške uprave, in da jih je Italija morala prevzeti in ohraniti na podlagi mirovne pogodbe, odnosno londonskega memoranduma v Trstu. Beneških Slovencev pa seveda Innocenti sploh ne omenja, čeravno tvorijo prav ti najštevilnejšo in najbolj kompatno skupino slovenske nar
rodne manjšine v Italiji. Tu živi približno 60.000 Slovencev od katerih je nad
5.000	šoloobveznih otrok, ki so primorar ni obiskovati izključno italijanske šole. Enako se godi tudi s Slovenci v Kanalski dolini. Spričo tega dejstva je vsaj do specifičnih dogovorov, s katerimi se netočno govoriti o »italijanskem sistemu z ravnanjem z manjšinami«, ko pa je splošno znano, da je vprav zaradi »italijanskega sistema«, ki je vladal v Italiji po prvi svetovni vojni in ki se je po zmagi fašizma stopnjeval do odkritega raznarodovanja narodnih manjšin, prišlo italijanska vlada obvezuje spoštovati pravice narodnostnih manjšin vsaj v obsegu, ki so ga te pravice že imele, ko je Italija, po mirovni pogodbi, raztegnila svojo oblast na Goriško, po londonskem dogovoru o Trstu pa raztegnila svojo civilno upravo na Tržaško ozemlje.
Da pa je ta »italijanski sistem ravnanja z manjšinami« na zelo šibkih nogah, kaže tudi stališče, ki ga prefekt Innocenti zagovarja v omenjenem članku, kjer pravi, da je ta sistem »že prekomerno strpen in liberalen« in da se »ne sme spreminjati na boljše, na škodo države, niti juridično, z novimi zakonskimi ukrepi, tem manj pa de facto, s kraj-nostnim tolmačenjem tega, kar stoji zapisano v zakonih in mednarodnih dogovorih.«
Tako stališče, ki dokazuje, da je strpnost in liberalnost »italijanskega sistema ravnanja z manjšinami« prej nev-šečna mednarodna obveznost Italije kot dejanski izraz strpnega in liberalnega stališča do pravic slovenske manjšine v Italiji; hkrati z njegovo čudno zahtevo, na osnovi kateii naj bi se morali Slovenci v obrambi svojih narodnih pravic zgledovati jjo položaju v državah, kjer se s slovensko manjšino ravna slabše kot v Italiji, nam najbolj nazorno priča o tern, da Slovenci ne bomo mogli računati na prijateljsko razpoloženje od strani italijanskih odgovornih činiteljev in da bo vsaka njihova še tako upravičena zahteva naletela na vse prej kot dobrohotno razumevanje omenjenih činiteljev. Spričo tega naj se prefekt Innocenti ne čudi, če pri slovenski narodni manjšini v Italiji pogreša tisto državotvornost, ki jo drugod hvali.
Chi ha orecchi intenda!
Gli anni, i mesi, i giorni passano inesorabilmente sul quadrante del tempo, se non sempre della storia, ed ognuno di essi porta con sè dei fatti e degli avvenimenti — vogliamo dire: li porta via dalla scena —; ma non pare che tutti se ne rendano obiettivamente ragione, se è vero, com’è vero, che certe mentalità persistono.
Ora, ciò può accadere per diverse cause: pigrizia mentale, ignoranza, cattiva volontà — ove non si voglia chiamarla malafede — tutte cause, codeste, che non giustificano, ma solo spiegano e malamente spiegano un atteggiamento.
Talvolta gli equivoci sono generati dall’ignoranza dei fatti concreti e delle intenzioni reali; talvolta un giudizio frettoloso ed approssimativo prende radice nella coscienza per una certa pigrizia mentale ed anche morale che fa ostacolo ad una sua revisione coraggiosa e serena ad un suo conveniente e doveroso raddrizzamento ; talvolta, invece, fa troppo comodo richiamarsi ad un giudizio infondato o poco fondato che apparentemente, ma solo apparentemente in verità, ci esonera dalla responsabilità di atti e giudizi.
Non è quest’ultima categoria di giudizi errati che noi pensiamo di poter correggere o contribuire a correggere, perchè manca la indispensabile buona fede da parte di chi dovrebbe prendere atto di tutto quanto avviene nella sfera della realtà — atti, fatti od espressione di opinioni e convincimenti, poco importa — ed è noto generalmente che non c’è peg-gior sordo di chi non vuole intendere: no, ciò che qui diciamo vale solo per quanti hanno il requisito della buona fede, e cioè possono rettificare il loro giudizio, non appena sono messi in condizione di giudicare da sè e c_ , ' propri occhi quella realtà che prima essi avevano giudicato con gli argomenti e con gli occhi degli altri, facendo loro difetto la diretta conoscenza dei fatti.
E questa categoria di cittadini è più numerosa — di ciò siamo più che certi — dell’altra cui la verità in sè non interessa, presi come sono dall’amor della tesi, o, spesso, dal miraggio che la tesi sia utile a qualche scopo, limitiamoci a dire polemico.
Per venire finalmente all’argomento — dopo questa premessa che non ha pretese moralizzatrici, bensì quella, per noi tanto più importante, di ristabilire la verità nella sua nuda e cruda evidenza — diremo che quanto si scrive, si pensa o ci si dà l’aria di pensare, in certi ambienti che pretenderebbero — ahinoi! — a serietà e a compostezza, intorno alla realtà umana o troppo umana della Slavia Italiana costituisce un esempio di settarismo, di faziosità, di volontaria mistificazione, di insincerità di cui c’è poco da vantarsi tra galantuomini.
Battersi per il riconoscimento concreto del sacro diritto all’istruzione nella lingua materna, la sola che i bambini in età scolastica comprendono, non sarebbe una causa giusta e degna, ma sarebbe quasi un attentato alla stirpe italiana — ma che centra la stirpa italiana? forse che non ci sono altre minoranze linguistiche in Italia? — quasi una cospirazione contro l’integrità dello Stato, quasi un insulto alla civiltà italiana.
E chi sono costoro che fanno queste davvero peregrine affermazioni che si mostrano liricamente indignati ogni qualvolta si cerca — con poco successo, in verità! — di amansirli, di aiutarli a raggiungere il livello del ragionamento pacato ed obiettivo? Chi sono questi cittadini che, con dabbenaggine o con astuzia, traggono nuovi argomenti dalla nostra indignazione per questo loro modo di agire?
Dei democratici rispettosi dei diritti del cittadino, o dell’uomo senza aggettivi, rispettosi della legalità? No davvero!
Ecco come si presenta il loro ragionamento, che è tipico di mentalità fuorviate da preconcetti nazionalistici:	gli
Sloveni della Slavia Italiana apparten-
gono allo Stato italiano dal 1866 e si son sempre mostrati fedeli ed ossequienti cittadini di questo Stato; ergo, sono Italiani di sentimento, anzi italianissimi.
Si scambia, cioè, il lealismo di questi cittadini italiani per una implicita rinuncia alle loro caratteristiche etniche, equivocando grossolanamente sull’ambivalenza del significato del termine »italiani«, che vuol dire cittadini dello Stato italiano, ma soprattutto anche membri di una eomunià nazionale che ha una sua lingua ed una sua cultura, lingua e cultura italiane.
A mostrare quanta stortura vi sia in un ragionamento siffatto, basterà riflettere alle conseguenze che deriverebbero da codesta inversione logica:	in
altre parole, solo i cittadini, di nazionalità e lingua non italiane, conquistati con la forza e contro la loro volontà avrebbero diritto di reclamare il rispetto della propria individualità etnica!
Gli altri, poveretti, meritano di essere pimiti per aver avuto fiducia nell’Italia già nel lontano 1866!
Naturalmente, i ragionamenti di questo tipo non possono far molta strada, anche se a protestarli si scomoda qualche autorità locale, qualche uomo politico eminente per le funzioni affidategli.
Ne volete una prova? Si continua a ripetere — quanto ingenue queste ripetizioni, e quanto superflue se veramente contenessero la verità! — che non ci sono problemi di minoranza nelle valli del Natisene e del Torre; poi si parla della Slavia Italiana; poi ancora si parla di chi vorrebbe suscitare o creare una problematica del genere in mezzo a popolazioni che sarebbero, invece, italianissime.
La verità è che una problematica esi-
» da per sè, nè gli uomini, per potenti ingegno che siano, potrebbero inventare problemi del genere.
Ed è una problematica che ha le sue soluzioni giuste, democratiche, legalitarie, sol che si voglia ragionare onestamente e un po’ freddamente.
Non saranno, certo, le alcune decine di migliaia di Sloveni di questa zona, che, tra l’altro, vivono in condizioni economiche miserrime — abbandonate come furono in ogni epoca — ad insidiare l’Italia: bisogna farneticare per arrivare ad una tale supposizione.
C’è un dato storico che tutti son disposti ad accettare:	l’appartenenza al-
l’Italia del territorio abitato da queste popolazioni, e delle stesse popolazioni.
Questo è il punto di partenza, ma esso non autorizza certo conclusioni eccessive, e sproporzionate per non dir altro.
Ma da questo punto di partenza è necessario arrivare al riconoscimento dei diritti, alla piena parificazionne giuridica.
Non si può chiudere gli occhi davanti al fatto increscioso che i nostri bambini vanno alla scuola italiana senza conoscere una parola di questa lingua; col risultato di uscire dalla scuola analfabeti o semianalfabeti.
E questo non è tutto: perchè non sì avverte che così facendo si mutila la coscienza di un bambino nell’età più delicata per la sua formazionne spirituale, di un bambino che domani sarà uomo e soffrirà di questa mutilazione ormai definitiva?
Non c’è qui bisogno di risalire a Mazzini od altri illustri uomini d’Italia, per ribadire i nostri argomenti.
Ma sarà ben lecito rattristarsi del fatto che cosi nobili insegnamenti son caduti nel nulla ad opera di uomini che, mentre fanno abiura da tutto ciò che quelli professarono in vita, non esitano a servirsi dei loro prestigiosi nomi per vantare i valori della civiltà italiana contemporanea.
Forse, costoro si illudono di entrare nella storia per aver »salvato l’Italia«: a torto, perchè il loro nome, se sarà ricordato, lo sarà, al contrario, pel solo titolo di avere impedito che l’Italia sia giusta con i suoi cittadini di altra lingua.
CEDALI
OBRTNIŠKA ZVEZA
Dne 28. febrarja so imjeli obrtniki (artigiani) čedadskega okraja asemblejo u Čedadu. Ceglih so ble zlo slabe cjeste zavoj snega, je na asemblejo paršlo precej obrtnikov iz Beneške Slovenije. Med drugim so razpravljali o ustanovljeni Obrtniški vzajemni blagajni videmske pokrajine (Mutua Artigiani della provincia di Udine) an ob zaključku so votali nove ljudi, ki boju zastopali obrtniško organizacijo našega okraja za prihodnji dve ljeti.
Za Čedad je biu votan Costaperaria za kategorijo les; Gaiotti za željezo an kovine; Marioni za usnje — obutev; Lessa za oblačila; Peressani za briuce an frizerje.
Za kamunske delegate Beneške Slovenije pa so bli votani teli: za Tavorjano Fabbris, za Podbonesec Gubana, za Ahten Ciani, za špeter Sukalja, za Sv. Lenart Mario Terliker, za Grmek Hvalica Gvido, za Prapotno Bruno Bernardo, za Fojdo pa Jaccobuzio Giona.
Za predsednika okrajnega konsejà je biu imenovan Marioni Gverino, za podpredsednika pa Peressani Pietro, oba iz Čedada.
ŠE 50 MILIJONU LIR ZA NOU ŠPITAU
U kratkem se bo nadaljevalo z djelom novega špitala u Čedadu. Pretekli tjedan je zadružni konzorcij »Proizvodnja in delo« ( Consorzio cooperativo »Produzione e lavoro) iz Vidma preuzeu drugo part gradnje za 50 milijonu lir.
ALMA CICIGOJ, žena Antona Cici-goja, ki ima oštarijo »Al Monte« u Čedadu, je povila ’dno Ijepo čečico, katjeri so dali ime Graziella. Materi an novoro-jenki želimo dosti zdravja an vesejà.
PODBONESEC
ZLATA POROKA JAGRA VALENTINA ZORZA AN NJEGA’ ŽENE’
U naših krajih malokatjeri praznuje zlato poroko. S tjem pa bi ne tjel rejci, de jo zakonci ne parčakajo, de prej umr-jejo, ne, dosti naših ljudi ima takuó velike skarbi po glavi, de se še ne spuomne-jo kadà so zadjeli na rame težki zakonski križ. Glih zavoj tega pa je buj veliko vesejé an več govorenja po useh vaseh kadar kaduó praznuje zlato poroko.
Takuó je bluó pretekli mjesac use ve-sjelo u Marsinu, kar sta praznovala svojo zlato poroko Valentin Zorza an njegova žena Antonija Jereb. Vsa vas se je več dni parpravljala, de so stare noviče še buj razveselili. Okuol starih zakcnceu se je zbrala cjela truma nečaku, saj sta imjela kar 12 otruok, od katjerih je do-nàs še 6 živih.
Stari Valentin je ta dan praznovau tu-
5*
//////m
N
m
A
^1
di 60. obljetnico, kar mu je postala puška juba spremljevalka u živenju. Valentin je jager an glih ta dan je poteklo 60 Ijet, kar je ušafu licenco za jagat. Takrat je biu star komaj 16 Ijet an mu je dau dovoljenje njegou renki oče. Ob tej priliki so se pogovori vrteli sevjeda največ okuol zajceu an gamsou. Valentin hodi še do-nàs na jago, saj si je lansko ljeto kupiu novo puško an več kot kajšenkrat prou lepuó diši iz njegove kuhinje po okusni jagrouski pečenki.
Divjačina sigurno ni vesjela, de jager Valentin že tarkaj Ijet hodi s svojo puško po zelenem gozdu, zatuó smo pa tarkaj buj vesjeli mi an mu kličemo še na mnoga Ijeta u zadovoljstvu an zdravju skupno s svojo ženo Antonijo.
Z BEVERONAM SE JE OPEKLA
Pretekli tjedan se je močno opekla z vrjelem beveronam Natalija Karen iz naše vasi, stara tri ljeta>. čečica je u momentu, kar nje bluó matere u kuhinji, potegnila nase velik lonàc vrjelega beve-rona, ki se je kuhu za živino. Malo po-nesrečenko so pejali hitro u čedadski špitau an se bo muorala zdraviti mjesac dni.
REZIJA
SMRTNA KOSA
Po kratki bolezni je umrl naš vaščan Letič Alojz, oče našega župana, star komaj 68 let. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi, saj je bil pokojnik poznan daleč naokrog kot pošten an delaven mož. Svojcem pokojnega izrekamo naše
I
Oh, zdaj gremó, oh zdaj gremó, nazaj spet pridemo ...
Takuó puójete u telih dneh, kar odhajate u juški svjet an pozdravjate svoje domače, znance an parjatelje. Tud naša želja je tista, de se spet povamete zdravi an kontent’ pod svojo domačo strjeho. Dougi an čarni boju dnevi, kar boste djelali u nagobarnih minjerah u Belgiji, ali se maltrali od jutra do tardne noči par kmetih u Švici, ali u fabrikah u Franciij. Posjerode bo huduó, a ne obupajte. Čeglih boste delčč od duoma, vaši dragi vas bojo spremljali u duhu ves ta čas an se veselil vašega skorajšnjega povratka. Vaše ženč bojo od sada naprej daržale pokonc use št j eri vogale par hiši, parjele bojo še buj tarduó za djelo an vam parpravile gorko ognjišče, kar se boste povamili na zimo danni. Vaši otroci bojo sada buj ubogali an se bojo buj pridno učil, de bojo nardil tatu vesejé kar pride danni. Tud »Matajur« bo mislu na vas; parnašu vam bo iiimar use novice, ki se godijo doma an vam ulivu trošta za buj lahko prenašat težave na juškem.
Zatuó ne hodite od duoma s souznimi očmi, dvignite glavo, zauriskajte an za-puojte vesjelo »nazaj spet pridemo ...«
Bodite pravidni par djelu, skarbite za uaše zdravje, ne dajte se zapejat u slabe družbe an na zimo na vesjelo svidenje. Tuo parporočajo an želijo usi svojci an parjatelji emigrantu, ki odhajajo u tjelih dneh s trebuhom za kruhom na juško zemljo.
globoko sožalje!
I Ill'1'iiltlìl'll Hil'l'l I Mlinu || lil 11111 III I I 1.1'ltl II I III 11 MII H Ml II11111 II 111 II I Hill II UM MU I MII M II M II 11111 M
DREKA
Za zbuojšanje našega mlekarstva
Pred kratkim so imjeli usi zadružniki dreških mlekaren konséj u Pačuhu. Na ta konséj so paršli tudi nekatjeri zastopniki Zadružne zveze videmske pokrajine (Associazione Cooperative della Provincia di Udi*- ' Ker so domačini povjed-', de bi poti ciDoval mlekarno, so zastopniki iz Vidma objubil, de se boju interesiral za ušafat pomuóò od governa za gradnjo nove mlekarne. U to novo mlekarno naj bi se spravjalo use mljeko, ki se pardjela u dreških vaseh. Mljeko bi muorali speljati skupaj s teleferikami, ki naj bi jih
111111 n i:i 11111111111111111 iiiiii!iittiiiiiii!i:Miriii;Miiiiiiii!!ii>i!i!Miiiiaiiii!i;iiiiia!i!i:i:iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiti!i!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiji!iiiiiii!iiiiii»iiiita
Kako živilo naši rudarji v Belgiji
(Nadaljevanje s 1. strani)
rudarjev, od katerih je bilo 14 italijanskih državljanov. Isto bi lahko trdili za rudniško nesrečo, ki se je pripetila v rudniku Charleroi 23. decembra lanskega leta, ko se je na dva rudarja, vsulo kar
200.000	ton zemlje. Nemogoče je, da se razpoka v zemlji, ki je zahtevala 8 dni dela in tri milijone lir stroškov za izko-panje nesrečnih žrtev, ni molga pravočasno predvideti.
Take nesreče sicer prisilijo odgovorne ljudi, da okrepijo varnostne naprave rudnikov, kar so tudi storili v rudniku Many v Serainu, kjer se je število nesreč iz leta 1953 na leto 1954 znižalo od 101 na 56.
Razumljivo je, da pride do nesreč tudi zato, ker priseljenci niso rudarij, marveč mizarji, zidarji, nekateri celo študentje, mnogi pa, kot na primer beneški Slovenci, obdelovalci zemlje ali živinorejci. V Belgiji so sicer po številnih nesrečah uvedli za vsakega novinca tridnevni te-čaj, kjer ga nauče uporabe varnostnih naprav, potem pa ga pošljejo za teden dni v rov, kjer ga postavijo v pomoč že izvežbančmu rudarju.
Poleg težkih delovnih razmer se mora priseljenec — rudar boriti v Belgiji tudi s stanovanjskem vprašanjem. Vlada sicer gradi nove stavbe, v Liegu namerava letos postaviti 260 novih stanovanj, toda vse to še od daleč ne bo moglo zar dovoljiti vseh potreb tujcev. Večina je z družinami razmeščena po taboriščih, ki so jih v Času vojne zgradili nemški okupatorji. Ta zasilna bivališča, ki jih sestavljajo majhne lesene barake, slabo krite, od zunaj razjedene od dežja in ve-
tra, so dom rudarjev, njihovih žena in otrok. V taboriščih, ki ne poznajo tekoče vode ter je zrak poln dima in prahu, v tem področju stisnjenem med gorami se pod vagončki električne žičnice brez skrbno igrajo otroci rudarjev. Tudi pridne roke žena rudarjev ne morejo dali bivališčem prijetne zunanjosti, zato pa se neporočeni rudarji branijo bivanja v taboriščih in si raje najemajo sobo pri domačinih Belgijcih in če le morejo pri svojih sorojakih.
Rudarske družbe bi morale bolj skrbeti za tuje rudarje, ki nadomeščajo domačo delovno silo, ki se rudniku izogiba. Toda vse premalo je bilo doslej storjenega. V Beynehesayu so sicer zgradili celo naselje majhnih rudarskih hišic, toda vse to gre prepočasi. Pravijo, da oblasti hočejo italijanske in druge rudarje spraviti v severne kraje Belgije, kjer so še skoraj neizkoriščeni rudniki, kot so rudniki v kotlini Campine. Toda severnjaški kraji ljudem iz južne Evrope ne ustrezajo niti po vremenskih razmerah niti zaradi prebivalcev Flamcev, ki govorijo za tujce posebno za Italijane dosti bolj nerazumljiv jezik kot je francoščina. Večina izseljencev iz Italije sedaj živi med Liegom, Charleroi in Monsom, ter so se tu kar udomačili in uspeli vriniti celo nekatere svoje običaje in navade.
Vsekakor pa je delo tujih rudarjev v Belgiji polno nevarnosti, ki sega po njih življenju nenadoma in obenem počasi, dan na dam, toda domača zemlja je bila za nje preskopa, da bi jih preživela, zato so se podali v tuje kraje z upanjem na boljšo bodočnost in dostojnejše življenje.
postavili po useh tistih oddaljenih vaseh, ki pardjelajo več mljeka. Tudi za napeljavo tjeh teleferik so objubili zastopniki Zadružne zveze, boju pomagale oblasti. Novo mlekarno, ki naj bi zbjerala use mljeko, mislijo zgradit par Trinku.
Tista iniciativa je zarjes pohuale urjed-na, če pomislimo kajšne težave imajo naši kmetje u Dreki, posebno u zimskem času, kar muorajo nositi mljeko u mlekarne, ki so oddaljene precej od vasi.
De bi pa zbuojšali gospodarstvo u na-ših vaseh, ki je u obupnem stanju, pa nje zadost samo gradit mlekarne an nar peljavati teleferike. Trjeba je pomagat našim kmetom, de bi paršli do živine buojše rase, de bi postrojil zanemarjene hljeve, de bi prodajali za buojši kup umetna gnojila, ki bi jih kmeti posu-vali po senožetih za pardjelat več sena. Na tisto vižo bi pardjelali več sena an bi mogli redit več živine.
Statistike so pokazale, de se je. število glau goveje živine zlo zmanjšalo u zadnjih ljetih. Štetje živine od lanskega lje-ta, ki ga je nardiu kamun, je pokazalo, de je u našem kamunu samo 475 glau goveje živine, od katjerih je samo 269 krau. Zlo malo redijo par nas tudi ovce, naštjeli so jih samo 80. če računamo kulko sena se pardjela par nas, bi lahko redili še enkrat tulko glau živine.
KRAS. Oženu se je 27 ljetni Bernjak Remo z 20 ljetno Simonelič Ano iz vasi. Mlademu paru želimo use kar si sama narbuj želita!
SV. PETER SLOVENOV
EPIDEMIJA SKARLATINKE Pretekli tjedan se je pojavila u našem kamunu škarlatinka. Zboljela sta dva študenta an en štjerljetni otrok. Adnegà od študenteu so muorali pejati e videm ski špitau. Oblasti su uzele use potrjebne ukrepe, de se ne bo razširila ta nalezljiva otroška boljezen.
FOJDA
NESREČA PAR DJELU Precej hudo se je ponesreču Croatto Pio iz Fojde, kar je parvezovóu kravo, ki je zbezljala. Krava je varglà moža na rob jame an je potlé padu kajšnih tri metre globoko. Ponesrečenemu so šobit paršli na pomuoč njigovi domači an ga pejali u videmski špitau. Ugotovili so, de ima zloinjeno čampno nogo an več drugih buj lahkih poškodb. Zdraviti se bo muoru dva mjesca.
SV. LENART SLOVENOV
POROČILI SO SE U ljetošnjem predpustu si je več mladih src za nimar ob j ubilo zvestobo pred oltarjem. Samo u sobotu 19. febrarja so bile kar tri poroke u našem kamunu. Poročila se je 27 Ijetna Elena Tomazetič iz Kozice s Kjabaj Pavlom iz Dolenjene-ga; Manjan Irena iz Pikona z Leonardi Aldom iz Skrutovega; Štefanija Bevilacqua iz Ošnjega z Del Piero Eduilio iz Vidma. Vsem novoporočencem želimo puno sreče an vesejà u njihovem skupnem živenju.
GORENJA MJERSA. Naša vaščanka Kjabaj' Elia je položiš u zibjelo 'dno luštno čečico. Materi an novorojenki želimo use narbuojše.
GRMEK
SLINAUKA U NAŠEM KAMUNU Našemu vaščanu Rukin Jožefu so zbo-Ijele za slinauko dvje kravi. Usa. vas je zlo u skarbjeh, če se bo boljezen razširila u druge hljeve. Zatuó naj bojo usi zlo previdni an naj dižinfetirajo hljeve prej ku bo prepozno.
OJCETA
U našem kamunu smo imjel 19. an 20. febrarja dvje ojceta. Oženu se je Kanala« Dario, star 21 Ijet z 19 ljetno Feletič Leo; 25 ljetni Bepič Florjančič z Dugar Elio iz Gorenjega Verbija. Usem želimo puno sreče na novi življenski poti. ijiiiiiiii l ini i1! i iiii i!i i i:i i!iiiiiii!i i iiiii i in m m : 111111111111
SOVODNJE
SLABE CJESTE
U zadnjem času je zapadlo par nas večkrat precej snega. Sada, ku greje gorko sonce, je snjeh iz cjest že se staju, a pokazale so se velike jame, de je težkuč uóziti po takuó razrutih cjestah. U tje-lem času uózijo naši ljudje darvà na targ an autobusi uózijo usak dan, zatuó bi se muorale cjeste prej ku se more spraviti u red. Tud turisti boju začel na pomlad hodit u naše kraje an če bojo videli slabe cjeste, se ne povameio več an še drugim bojo odsvetovali, de bi šli u tajšne kraje, kjer zastane kolo u jamah.
TELEFON U MAŠERAH, TRCMUNU, ČEPLATIŠČAH AN MATAJURJU
Pretekli tjedan so začeli z napeljavo telefona u Trčmunu, Mašerah, Čeplati-ščah ann Matajurju. Čez par dni bojo dje-la nareta an ljudje bojo mogli se posluževat telefona. Stroške za napeljavo bo krila država. S tjem, de so dobile te vasi, ki so bile nimar narbuj zapuščene, bo ostalo u Nediški dolini le malo krajeu brez telefonske zveze.
GRADNJA CJESTE MAŠERA-ČEPLATIŠČE
Ceglih venčpart naših ljudi iz Mašer njeso bili zadovoljni, de bi se zgradila cjesta, ki bi vezala njih vas z dolino skuoz čeplatišče, so djela pretekli tjedan začeli usednó. Mašerčani, kot smo že pisali, so tjel, de bi nova ciesta pejala skuoz Jeronišče, ker bi bila bui kratka an usa nauzdol. Pa naj bo takuó zaenkrat, morebit, de bojo oblasti dale soude za zgradit tud cjesto skuoz Jeronišče.
Zaenkrat bojo zgradili le en kos cjeste Mašera-čeplatišče, ker je bilo dodeljenega le malo soudu, troštamo se pa, de bo-bojo dal tud ostalo za parpejat djelo do konca.
I l I I I 111 I I I lil 11.11 I I I I 11 in u i,i:| M i 1111:1:1:11 iiiniim ■mik
TAVORJANA
Zavoj influence an polmonite umrlo pet ljudi
Ne vjemo, če je še u kajšnem kraju naše dažele pobrala influenca an polmonita tarkaj ljudi, ku u Mažerolah. U zadnjem času jih je umrlo kar pet zavoj tjeh bo-1 jezni : Cenčič Alojz, Sturmič Alojz, Ka-dolino Jožef, Makorič Albert an otrok — sin Spelata Jožefa,
če bi ti ljudje imjeli preča mjediho-vo pomuoč par rokàh, morebit ne bi umrli usi. Medicina je donàs že tarkaj napredovala, de malokatjeri umrje zavoj influence ali polmonite, če gre u špitau u pravem času. Zatuó opozarjamo ljudi, de če boljezen še njé se ustavila, ker kot se vidi je bila epidemija, naj zaprosijo oblasti za potrjebne zdrauniške ukrepe.
PEDROZA. Po dougi an mučni bolje-zni je umrla u čedadskem špitalu naša vaščanka Beligoj Antonija, stara. 70 Ijet. Družini renke Antonije izrekamo naše sožalje.
CENTA
NOU VOZNI RED TRAMVAJA VIDEM-ČENTA
S 1. marcem je stopu u veljavo tale vozni red tranvajske linije Videm-čenta:
Odhodi iz Vidma: ob 6,15; 7,10; 8,15; 10,00; 11,20; 12,15; 12,25;	12,45;	13,25;
14,30; 16,00; 17,30; 18,00; 18,35;	19,40;
20,45; 23,35.
Ob djelaunikih ob 12,15 an 18,00 uri uózi autobus iz Piazza Primo Maggio. Uožnja ob 23,35 je samo ob nedeljah. Ob djelaunikih ob 12,45 uri uózi samo to Taržizma an tuo od 1. otuberja do 31. maja.
Prihodi u Videm: ob 7,00; 7,40; 8,05; 8,43; 9,05; 10,50; 12,10; 13,15; 14,15; 15,20; 16,50; 18,20; 19,25; 20,30; 21,35; 1,15 uri.
Ob djelaunikih ob 8,43 an 14,15 uri uózi autobus z odhodom iz Piazza Primo Maggio. Uožnja ob 1,15 uri je samo ob nedeljah.
GORJANI
KONSEJ PROVINČJAL APROVOU
PRIKLJUČITEU BREGA II BRDU
Uprašanje priključitve vasi Brega h brdskemu kumunu te se zaulačevalo več Ijet. Brježenji so nardili domando žej od kadà san, a uidemske autoritadi so mjele kak škropou ta na tuó: so kudale, k’ smo mi, vero mi, tuó podpihovali an lansko ljeto so domando tjeh bozih judi odložli za nedoločen čas. Ljetos ne par-Slà spek na dan domanda od Brježene an jušto pretekli tjedan e jo konséj pro-vinčjal aprovóu. Takoviš dougoljetne sanje Brježene so parSlé uresničene. Breg u čč pasati pod brdski kumun.
Breg to njé na velika uas. Use skup na mà 38 famej, k’ no štejejo 167 ljudi. Usé te fameje no čekarajo »po naše« an takoviš to njé majedne marveje, k’ no
bodita tekaj dežederale jeti pod 'dan kumun, k’ no čekarajo tej oni. Almankuj, kar u bo šou kak starček tu kumun tu Brdo, če u ne bo znóu povjedati par fur-lan ali par taljan, u té obrjesti kacea impjegada, k’ o a čč kapiti. An šindik od Brda u čč a kapiti, saj u čekarš dnako tej Brježenji. Tu Gorjanah paj to njcbo itako. Ne impjegadi, ne šindiki so znali »par šklaf« an takoviš te božji starčki, če njeso znali povjedati po laško, so muórli se parpejati sabo interpreta, Odnjetà, taà, Brježenji no ne bojo mjeli bizunjo. Združili se bojo s svojimi brati, z brati, k’ no čekarajo tej oni an k’ no ma.jó njih nauàde.
Kar te bi konséj provinčjal ne točala 'dna komedija, Nekateri konsejerji njeso tjeli, k’ Breg u pój pod Brdo. So povje-dali, k’ to njema. taà aprovati, zak’ ta na bi tj el a beti 'dna vitorja naša, buj ljepo povjedano, 'dna vitorja od »Mata-jurja«. Mi, kar smo tuó čuli, smo se rade uóje posmejali, zak’ takoviš smo almankuj vidali kaj serjetadi no majó nekateri konsejerji. Po, kadà smo mi uze-li to iniciativo. Brježenji sami no vjedó povjedati o tjem. E pur tu konseju provinčjal, kar te Sló za aprovati odcepiteu Brega od Gorjan, te se no uro čekaralo od »Matajurja«. No, anjelé ve vjemó kuó so še nekateri konsejerji provinčjal an kam no se hodijo zgubjat. Na usako modo »Matajur« u njé uzeu te iniciative, ma e jo kuj podpiru. Drugega to nje bo par nas. Ma Brježenji no čč znati giudi-kati odnjetà kuó za ne raprežentante ve marnò tu tjem konseju.
Pogajanja o obmejnem prometu
Pogajanja mešane italijansko-jugoslo-vanske komisije za ureditev obmejnega prometa potekajo" normalno. Pred dnevi sta bili ustanovljeni dve podkomisiji; prva se bavi z vprašanjem osebnega prometa in razpravlja o tem, s kakšnim dovoljenjem bo lahko šel obmejni prebivalec preko meje, v kakšnem roku in do katerega kraja; druga pa obravnava vprašanja, ki se tičejo prenosa blaga ter prometa v obmejnem pasu.
Opužinshe doklade Assegni familiari) za emigrante u Franciji
Z akordam med Francijo an Italijo boju imjeli usi emigranti, ki boju šli u Francijo na djelo u ljetu 1955, pravico do doklad (assegni) za družino, ki je ostala doma za čas 18 mjescu štjet °d dneva, kar so ustopili u Francijo. Doklada znaša 3.000 franku za dva otroka 11 breme, 4,400 franku za, usakega naslednjega otroka, kar bi se jalo 7.700 frank*1 za tri otroke, 12.000 franku za štjeri otroke an takuó naprej.
Slovenci v Vidma pred 500 leti
V Sasu, ko se skuša izbrisati slovenski živelj v Italiji, se spominjamo tistih Slovencev, ki so od srednjega veka do konca XVIII. stoletja predstavljali močno narodnostno skupino v glavnem mestu Furlanije, v Vidmu. Leta 1452. so namreč ustanovili v Vidmu prvo slovensko zavarovalno ustanovo, bratovščino Slovencev, ki jo lahko štejemo za predhodnico slovenskega zavarovalstva.
V glavnem mestu Furlanije, Vidmu, je bilo vsaj od 11. stoletja dalje naseljenih mnogo Slovencev, zlasti trgovcev in obrtnikov. Zgodovinsko poročilo iz leta 1475 nam pove da je bila v Vidmu še v 13. stoletju slovenska govorica navadna. V starem Vidmu se je tudi ulica blizu stolnice imenovala po Slovencih. Kct trgovci in obrtniki so bili videmski Slovenci gospodarsko povezani s Slovenci v Beneški Sloveniji, v Goriških Brdih, ob Soči in Nadiži. V Vidmu samem pa je med njimi vladal močan duh skupnosti ob želo razviti narodni zavesti, ki je prišla do izraza v odločilni volii, ohraniti nacionalni živelj. Tako so si Slovenci leta 1452 ustanovili nekakšno centralno organizacijo, ki je dobila po takratnih običajih pravno obliko Slovenske bratovščine sv. Hieronima (Confraternita di S. Gerolamo degli Schiavoni, Udine). Ta bratovščina Slovencev v Vidmu je uspešno delovala nad 340 let. V občinski knjižnici v Vidmu hranijo originalni statut te bratovščine iz 1479, ko je bil izpopolnjen z obširnimi prilogami, s seznami članov in letnimi obračuni vse do leta 1795, ko je bratovščina očitno prenehala delovati. Svoj sedež je imela bratov-
, ščina sprva v cerkvi sv. Petra v Vidmu, pozneje v stolnici, svoje prostore in urad Pa v lastnem domu, ki ie bil hkrati ho-spic. Originalni statut iz 1479 nam pove, da je tisto leto vodil bratovščino mojster Jakob iz Loke.
Večstoletno delovanje te organizacije nam dokazuje, da je bil slovenski živelj zelo močan. Zanimiv ie tudi naziv te družbe, ki se imenuje bratovščina Slovencev. Za. zaščitnika pa si je izbrala sv. Hieronima, ki je bil po rodu iz Dalmacije ali Medjimurja in je veljal med Slovenci in Hrvati za, zaščitnika slovenskega bogoslužja in glagolice.
Za kulturno zgodovino Slovencev pa je Važen predvsem sam statut, ki kaže, da se je ta bratovščina ukvarjala s posvetnimi cilji, namreč z zavarovanjem članov za primer bolezni, za druge življenjske neprilike, za pogrebne stroške in celo za
doto. Tako se v tem statutu kažejo prve, četudi ne povsem jasne konture modernega zavarovalstva. Bratovščina je imela skoraj enak zavarovalni program, kakor tako imenovane pomožne blagajne, ki so bile na slovenskem ozemlju uvedene 440 let pozneje.
člani te organizacije niso bili samo pripadniki določenega stanu, ampak je član postal lahko vsak Slovenec v Vidmu (trgovec, obrtnik, delavec, posestnik, služabnik, moški, ženska ali dekle), ki je moral redno plačevati svoj prispevek (premijo).
Po tem statutu je bila bratovščina »dolžna podpirati vsakega brata ali sestro v vseh njihovih neprilikah.« Imela je svoj dom kamor je bila dolžna sprejeti vsakega člana, če je bil bolan in ni imel lastnih dohodkov ali prihrankov,
ter skrbeti zanj. če je član obolel ali umrl do 20 milj daleč od Vidma, je bila bratovščina dolžna iti ponj ali ga tam pokopati, če ta ni imel sredstev in če tega niso storili sorodniki ali prijatelji. Najdrznejša pa je v statutu določba o dolžnosti bratovščine, pomagati stanu primemo, če je imel član hčerko za možitev in, ni imel za to sredstev.
Kakor vidimo, so bili Slovenci v Vidmu pred 500 leti v svojem socialnem delu zelo napredni. Napovedali so boj revščini, ki se pokaže zlasti ob poroki. Za tisto dobo je bila bratovščina organizirana na zelo demokratičnih načelih. Na občnem zboru so vsako leto izvolili oskrbnika (blagajnika), predsednika, dva prisedni-ka ali pomočnika in odbornike. V odbor, ki je štel 20 članov, so volili le ugledne meščane, ki so imeli premoženje ali hišo v Vidmu, to pa zaradi tega, da ne bi nihče sumil, da zaradi uboštva varajo bratovščino. Seveda je statut določal tudi vrsto verskih obveznosti članov in razne kazni.	F.	S.
r ili i » 11 iii i i ■ m n ■ 1111111111n nn 11111111 i i Hlinil 11111 ti i iiiii iii i rn n in i!i i!i 11 m h i i i i i i riiiii iii iiH m ini
Par besed o zgodovini ure
Ura nam je vsakodnevna spremljevalka. Brez nje bi težko živeli. Pri tem pa le redko pomislimo, kaj bi se zgodilo, če ti se za trenutek ustavile vse ure na svetu? Nedvomno bi nastal strašen nered. Na cestah bi se ustavil promet; železniške nesreče, ki bi bile neizogibne, onemogočeno bi bilo potovanje; vse, kar je podvrženo redu in točnosti, bi bilo postavljenno na glavo.
Ura torej ima nadvse važno vlogo v nar šem življenju. Pri tem se vprašamo, kako so živeli ljudje tedaj, ko ure še niso poznali in kakšen je bil njen razvoj od naj primitivnejših pripomočkov, s katerimi so merili čas, do današnje moderne ure?
Ce bi hoteli zbrati vse takšne pripomočke, ki so jih uporabljali stari, primitivni narodi za merjenje časa, bi nastala čudna zbirka: palica, barvana sveča, kitajska igračka z zmajevo glavo, nato ure s porcelanastimi okraski in zvonci ter med vso to pisano šaro živi petelinček, ki že od sive davnine vsako jutro budi zar spance. Cas lahko merimo na različne načine z vsem, kar je trajno in enakomerno.
Da je merjenje časa. nujno, nam potrjuje že pračlovek, ki se je zatekel k prirodi in mu je bilo sonce prva ura. Toč-nejše razdelitve časa tedaj še niso potrebovali. Kot poljedelci so delali od »vida do vida«. Kot nomadi so z zoro vstajali in z večerom šli spat. Cas so merili tudi
1
STOLNA CERKEV V VIDMU PRED 500 LETI
z senco, najprvo s koraki, pozneje pa so postavili posebne sončne ure.
Znano je, da so stari narodi merili čas tudi z vodo. Voda se je pretakala iz ene posode v drugo, ki jim je služil kot časovna enota. Znamenite vodne ure so poznali Kitajci in pozneje Egipčani. Rimske legije so jih od njih prinesle v Evropo.
Razdelitev časa na dneve, minute in sekunde so poznali že stari Egipčani in Babilonci. Pri delitvi so se ravnali po gibanju sonca in planetov. Praktično pa je prišla ta razdelitev v poštev šele tedaj, ko so tej razdelitvi napravili ustrezne ure.
Najstarejše ure so nastale v Arabiji, in sicer ure z uteži, ki so jih v Evropo zanesli za časa križarskih vojn. Te ure pa so bile zelo dragocene. Tem uram so sledile ure v stolpih, ki pa so imele ogromen mehanizem. Dolgo so se trudili, da bi ta mehanizem zmanjšali in da bi postale ure prenosljive. Tako so se najprej pojavile stenske ure z manjšim in preci-znejšim mehanizmom, šele nato, ob koncu 16. stoletja žepne ure, ki so se navijale s ključem. Ko je Galileo Galilei odkril in uzakonil zakon nihanja, so nastale ure z nihali. Stenske ure z nihali so se ohranile do danes.
Mladinska" revi ja „Galeb“
Iz&la je 3. številka tržaške mladinske revije «Galeb«. V njej se nadaljuje Charlesa Vildraca zgodba ■»Levovi naočniki«, s pesmimi pa so zastopani Hinko Medič (Pismo), Franc Skalar (Medved in lisica), Gradnik (Vožnja v Gorico) in prevod piemontske narodne (Mati vstala iz groba) ter Fran žgur (Na vrh Nanosa). lika Vaštetova je napisala pravljico »Sirota Alenka«. Prof. Rado Bednarik je končal svoj potopis »Po naši lepi domovini«. Inženir M. Pavlin pa prijetno pripoveduje o raznih poskusih z modro galico. Prof. Mara Samsa je za najmlajše pripravila obisk pri tržaškem slikarju Cesarju. Razen tega se nadaljuje slikanica »Kapitan Peter«. Gojko je priskrbel za križanke in uganke, ves ostali del pa so napolnili mladi čitatelji s svojimi dopisi in kratkimi zgodbicami.
pHANCE BEVK:
Grivarjevi otroci
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Gbrnil se je, bil je ves rdeč v obraz. Zajedal je Žefko, ki je stala na pragu. Ali je videla? Nekam čudno ga je gleda-T Pomuznil se je iz koče. Strašno se mu biudilo z doma. Zagnal je kozo na pro-j^° in jo podil po stezi, da je kar odska-110 v ala.
®ele ko je bil že za gričem, se je upal
®reti. Ves čas se mu je zdelo, da nekdo teče
56 je.
ln^°Za SG pasla' stoPala Je na skale obirala mlado listje. Sonce je napošev ìalo v hrib in sušilo travo. Sence, ki so e sprva zelo dolge, so se krčile. Tinče Počenil na veliko skalo. Vzel je iz že-a Pro in si jo ogledoval.
za njim. Nikogar ni bilo. Oddahnil
Srce
mu je igralo. Duša mu je bila na-
Vrh	WHU.	iia-
v Una sladkih občutkov. Hej ! Imeti uro 'nkah! Uro, ki je bila tako rekoč nje-Stisnil si jo je na uho, da bi sli-fcako teče. Kako čudovita mora biti
8.
njena notranjost s kolesci, ki se premikajo! Ni je znal odpreti. Pa saj je bila čudovita tudi na zunaj, številčnica tako bela, da se je kar svetila na soncu. Na nji je bil v živih barvah naslikan pisan venec. Na srebrnem pokrovcu je bil vrezan kovač s kladivom na nakovalu. Verižica mu je božajoče padala skozi prste, kakor da bi se razlivala.
Da bi ure ne izgubil, si jo je za verižico pripel okoli vratu. Vedno znova jo je vzel v roko in si jo ogledoval.
Prišli sta Mretka in Žefka, vsaka s svojo punčko. Kazalo je, da sta se spoprijateljili, četudi nista veliko govorili. Prej je Mretka le poredko prihajala k njemu na pašo. Rajši je ostajala doma pri Toni. Cernu je zdaj prišla in še Žefko pripeljala s seboj? To ga je jezilo. Vpričo deklic ni mogel nemoteno uživati ure.
Pisano ju je gledal izpod čela.
»Po kaj sta prišli?«
»Mati nama je ukazala,« mu je odgovorila žefka.
»Mati? No, če je tako, se ni dalo pomagati. Sicer bi ju napodil. Odprl je pipec in rezal šibo v kose. Treske so kar frčale.
Deklici sta mirno sedeli. Pestovali sta vsaka svojo punčko, molčali in ga gledali. Tudi Tinče ju je na skrivaj opazoval izpod obrvi. Kadar so bili sami, je zmeraj katero uganil, da so se mu čudili ali smejali. Zdaj pa ga je vedno bolj jezilo. Zef-ke ni mogel trpeti, že njen o-braz mu ni vzbujal zaupanja. Zamerilo se mu je, da je prejšnji večer sama jedla »cvrček«. In še bolj to, da je spala na peči, on pa je moral v podstrešje. Zdaj bo tu prodajala zijala. Karkoli bo storil, vse bo povedala materi.
Ni mu dalo, da bi ji ne bil ponagajal. Najbolje je, ako se ji zameri, da ne bo prihajala k njemu na pašo.
Pograbil je pest suhih kozjih bobkov, ki so ležali na stezi.
SLOVENSKA PISANA BESEDA
""limili'"1 ""Hiihii"11  ................
Vzdolž začetnic stihov pri Magistralu se mu je izvilo še posvetilo Primicovi Juliji. Medtem, ko lahko ob zbližanju z umetnino občutimo, da se pesnik nikakor ni zadovoljil, da bi tožil Ie o svoji osebni nesreči, temveč je slednji trenutek boleče občutil »skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere...«
»MAGISTRALE
Poet tvoj nov Slovencem venec vije,
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale , lz srca svoje so kali pognale Mokrocveteče roz’ce poezije.
Iz krajev niso, ki v njih sonce sije;
Cel čas so blagih sapic pogrešvale, Obdajale so vtrjene jih skale,
Viharjev jeznih mrzle domačije.
Izdihljaji, solze so jih redile,
Jim moč so dale rasti nevesele,
Ur temnih so zatirale jih sile.
Lej! torej je bledó njih cvetje velo,
Jim iz oči ti pošlji žarke mile,
In gnale bodo nov cvet bolj veselo.«
Ob Prešernu bi morali omeniti, vrsto mož s katerimi se je pesnik srečal in srečaval. Med njegove najpomembnejše prijatelje bi morali našteti vsekakor češkega pesnika Celakovskega in slovenskega literarnega kritika čopa. Vendar bi pripomnili, da izobraženi prijatelj čop vsekakor ni služil Prešernu kot nekakšen slovarček tujk.
Genij Slovencev bi ustvaril umetnine tudi ob manj nadarjenem sopotniku in uveljavil se je kljub najneugodnejšim pogojem — kot znanilec nečesa novega, revolucionarnega družbenega vretja, ki je poganjalo pri nas takrat šele prve klice — bil je osebnost.
Prešeren je v boju z neugodno stvarnostjo, ki jo je prehiteval kot vsak izredno umetniško nadarjen posameznik, izgoreval.
Dosegel ni nikdar niti osebne sreče, prav tako ga potek dogodkov v revolucionarnem letu 1848, ko je bila natisnjena celo njegova Zdravljica, ni mogel zar dovoljiti. Slovenska čitajoča publika je v tistih časih bolj cenila cesarsko-kralje-vega-domoljubnega pesnika besed-sko-vank Vesela Koseskega.
Pesnik pa je vendar dokazal, da je nar ša materinščina prav tako odličen jezik, kakor ostali evropski jeziki. Njena enakopravnost je bila v tistih časih še močno sporna tudi v Ljubljani.
Prešeren je že takrat ustvaril množico, za nas popolnoma novih pesniških oblik, nekakšen pravi abecednik za pesnike. Za vsako snov, čustvo, je vedno našel primemo obliko in naj bi bila to že balada, sonet ali katerakoli, pa četudi le pesmica, ubrana v domačem, ljudskem, narodnem ritmu.
In tako lahko zapišemo, da je dosegel s svojimi deli evropsko raven; preveden je skoraj v vse evropske jezike.
V zrelem obdobju Prešernovega življenja je nemoč zatiranih slovanskih narodov rodila panslovansko misel. Med Slovenci in Hrvati so to gibanje imenovali ilirizem. Izobraženci, meščanstvo slovanskih narodov si je predstavljalo branik pred nemškim pritiskom le v
združitvi malih v enotno državo, z nekakšnim enotnim, umetno ustvarjenim ilirskim jezikom, ki bi bil zmes hrvaškega in slovenskega jezika.
Prešeren ni verjel v življenjskost ilirizma. Zavrnil je v svojih pismih (slovenskemu predstavniku tega gibanja) Stanku Vrazu to neživljenjsko prizadevanje.
Vraz je bil doma iz Cerovca pri Ljutomeru, študiral je v Gradcu in živel v Zagrebu. Za nas predstavlja izjemen primer dvojezičnega pesnika. Vraz ni uspel približati se krogu čbeličarjev, kajti ti so odklanjali njegovo prleško pesem —■ ta odboj je pesnika napotil k ilircem.
Iz Vrazove zapuščine (odkrite v novejši dobi) pa bi lahko dokazovali, da je bil pesnik nedvomno pomembna pesniška osebnost, ki sicer še zdaleč ni dosegal Prešerna, bil pa vsekakor nad ostalimi svoje dobe. Iz splošnih in osebnih vzrokov se je zatekel v hrvatski — bolje ilirski svet, vendar pa ni kljub javni izjavi nikoli prenehal izražati svoijh čustev v materinščini.
Leta 1848 v mesecu marcu so delavci in študentje postavili v gnezdu »Svete zveze« barikade in zlomili Metternichov režim. Delavci so prvič nastopili kot neka politična sila, kmetje so se hoteli znebiti tlačanstva. Skupaj z meščani se je množica zagnala v spopad s fevdalno-birokratsko-absolutistično ureditvijo. Narodi so se borili takrat za svojo samostojnost. Kapitalisti - meščani, kajti že lahko uporabljamo izraz, ki je bil za tiste čase še nov — pa so se ustrašili revolucionarnih množic in so pristali na ustavno monarhijo.
Revolucionarni Dunaj je zlomila sol-dateska ob pomoči hrvaške vojske, Madžare so ukrotile vojske ruskega carja.
Razvoj velike industrije je močno pospešil družbene spremembe — tudi v Avstriji. Že leta 1864 je bila v Londonu, v takrat najvišje razviti deželi, ustanovljena I. Mednarodna delavska zveza.
V književnosti se je morala romantika umikati pred bolj stvarnimi pogledi na življenje in to novo literarno strujo bi lahko imenovali — realizem.
Ob prehodu v novo smo lahko srečali pri Nemcih pesnika Heineja, pri njem se je romantična pesmica ob zaključku izprevrgla v posmeh sama sebi; pri Rusih Gogolja, čigar Revizor še danes s svojo pristnostjo razveseljuje vse narode; pri Francozih pa Balzaca, ki je pisal le ponoči, ob svečah, v meniški halji, prepričan je bil, da je denar osnovna gonilna sila njegovih junakov, in drugi Francoz Stendhal, ki je že znal naslikati psihologijo svojih junakov. Sam je zagotavljal znancem, da ga bodo razumeli šele okoli leta 1935. Pri Angležih pa smo lahko našli Dickensa, pisatelja Pikvikovcev — romana, ki nam je razkril slabosti angleškega kapitalizma.
Pod vplivom novih pojavov je dozorevala mlada Evropa, to gibanje je našlo svoj izraz tudi pri Slovencih.
Revolucija pri Slovencih sicer ni dosegla dunajskih virov in vendar so Ižanci razbili premnogo šip po Ljubljani. Ponekod so kmetje privezali prenekate-rega grajskega oskrbnnika, na stol in ga pošteno premlatili. Tam pa, kjer je bila industrija, pa so že dvignili glave najbolj izkoriščani: delavci (Idrija).
»žefka!« jo je poklical in ji ponudil. »Boš jedla kozje bobke?«
»Vrzi proč!« je žefka zavreščala. »Fej!«
»Saj so dobri, le vzemi!« jih ji je tiščal pod nos. »Saj so sladki.«
žefka se mu je umikala.
»Ti jih jej, ako so dobri!« je jezikala. »Ti jih jej ! Ti, ti, ti !«
Tinče pa za njo. žefka je zapiskala in stekla po stezi proti domu, kar so jo nesle noge.
Tinče je zagnal bobke za njo in se valjal od smeha.
Mretka je bila prepadena. Tinče ni nikoli tako ponagajal niti nji niti Blažetu.
»Zakaj si tako poreden?« mu je rekla.
Tinče se je nehal smejati, a ji ni odgovoril. Drobno ga je zaskrbelo. Žefka bo gotovo povedala doma. A kaj potem?
Da bi odgnal skrbi, je znova potegnil uro iz žepa.
Mretka se mu je približala.
»Kaj imaš?«
»Saj vidiš. Uro.«
»Ali si jo vzel?« se je Mretka zavzela.
»Zdaj je moja,« je rekel.
Mretka je gledala. Ako bi bil uro vzel kdaj prej, bi bila to gotovo povedala To-
Živinoreja
Zavita maternica
par kravah
Ce se krava, ki so ji prešli dnevi, par-pravja na storiteli, če ima že popadke, mehur u plodnici se pa še njé pokazu, takrat je morebit, de se je zavila maternica.
Maternica se zavije narvečkrat na desno, a njé rjedko, de je zavita tud na čamparni kraj. Zavije se lahko za četrt, za polovico ali tri četrt obrata (gira) ali pa popounoma, za cjeu obrat.
Zavito maternico spoznate, če daste roko kravi u plodnico. Ob zunanjem kraju maternice boste otipali stisnjeno an použasto zavito plodnico.
De kravo rješite, je trjeba predusem videti, u katjero diiecjon je maternica zavita. Ce grejo vijuge an se obrača roka, ki išče plod (telé) od zgoraj nauzdol na desno, je maternica zavita na desno. Par desnem obratu grejo vijuge od zadaj z zguornje čampne strani pruot desni nauzdol. Par čampnem obratu otipar te, de grejo vijuge od zguornje desne strani na čampno nauzdol pruot notranjosti. Za vjedet prou je trjeba imjet dosti pratike.
Maternico se naraunà kravi u pravo pozicjón, če ta leži ali pa stoji. Viž, ka-kuó se tuo nardi, je več, takuó de se prova tele obarnit ali tele pardaržat an obarnit kravo.
Kaduór ne zna djelat tistega opravila, naj ne poskuša an na,j prepusti tajšno storiteu veterinarju. Par pravočasni pomoči se da tista težka storiteu u venč-part premjeru odstranit an se kravo lahko rješi brez škodljivih konseguenc.
E
E
L
afe
Kakuò se nuca žveplo u kletarstvu
Nuc žvepla u kljetarstvu njé nobedna nova rječ; nuc ali so ga že pred več stuo-ljetji. Imajo ga že dougo časa za tisto sredstvo an parpomuoček, ki edino dobro pomaga par kljetarjenju z vinom. Pravilni nuc žvepla ohrani vinsko posodo an vino zdravo, ga obvaruje raznih napak an boljezni an par zdravljenju vina je spet u parvi varsti.
U kljetarstvu se nuca žveplo u tjelih formah :
1. Kot azbestne žveplene tablice, kjer žveplo, parjeto u tanki plasti na azbest, par zažiganju popounoma zgori u žveplou dvokis an ne kaplja u sod; buj slabo je žveplo na papirju ali platnu (lino). Na azbestnih tablicah je 4 do 6 gramu čistega žvepla,. Debele tablice žvepla, na katjerih je do 25 gramu žvepla, njeso dobre, ker zgori le malo žvepla, večja part pa kap j a u sod.
2. Kot kalijev metabisulfit, ki je sol žveplaste kisline. Nuca se ga u kristalih ali tabletah po 10 gramu takuó, de se raztopi u mali kuantiteti vina an se do-
miti u n i n mulini ih u u ni n n i u ni i in iiiiiiniij min imi i un mini minili unnmiimimi
Mjesečne redkvice (ravanelli)
Redkvice (ravaneli) so parvi pomladanski vartni parjelki, ki zrastejo že u 4 do 5 tjednih po setvi. Čeglih je tuo parva zelenjava zaželena an zdrava, je par nas pru malo kmetu, de bi jo sejal.
Za pardjelovanje redkvic njé trjeba posebnih gred (koncéu), ker se jo pona-vad seje med peteršil (prezzemolo), korenje ali drugo zelenjavo, ki pozno kali. Pardjelek dozori (sazdreli) an se ga pobere prej ku peteršil an korenje razrastejo. Lahko ponucate kraj kjer boste sejal kumare (kudumarje). Prej ku se kumare, posejane po sredi konca razrastejo, boju redkvice že pobrane.
Lahko jih posejete med varste, posejane s solato, špinačo an peso (bjetulo) an med varste posajene s čebulčkom, česnom ali šalotami.
Redkvice so spomladanske kolture. D poljetni gorkuoti hitro zdivjajo u cvet, zatuó se jih seje še enkrat pruoti jeseni, kar začne popuščati gorkuota. Redkvice dobro rastejo u usaki dobri an ne preveč težki vartni zemlji, če njeso preveč goste an če imajo zadost mokruote. Na frišno gnojeni zemlji so grenké, u suhi an u gorkuoti pa puhle (flape). Redkvici se zbuojša rast an okus (savor), če se ji pognoij zemljo s kalijevo soljo. Za
Ljudski pregovori
Kar marca ozeleni, se rado posuši.
Marca je buojša pest prahu, kakor pest zlata.
Marc jajce na kolu znese.
1 kuadratni meter prastora je zadost 2 do 3 dkg tega umetnega (artificielnega) gnojila.
Narbuj zguodna je ardeča non plus ultra suorta an ardeča kratkolistnata ; buj pozne pa so: karminastoardeča, pcubjela. an ardeča an douga ledena sveča.
Sjeme se dobi par agrarji.
da vinu u sodu, ali pa se u vino objesi u čistem žakljiču.
3.	Kot žveplasta kislina — čista stuó par stuótna ali u 5 do 6 parstuótni vodni raztopini. Za dajat čiste žveplaste kisline je potrjeban poseban aparat.
Z zažiganjem azbestnih tablic žvepla se konzervira prazne sode, zažveplajo se pa tudi sodi, u katjere se napouni mošt ali vino.
S kalijevim metabisulfitom ali z žveplasto kislino se lahko zažvepla vino u sodu.
Za tri hektolitre vina se parporoča nuc žvepla u tjelih mjerah:
a) prau rahlo žveplanje — pou tablice žvepla ali 3 grame kalijevega metabisul-fita ali 1,5 grama stuó parstuótne ali 30 kubičnih centimetru 5 do 6 parstuótne žveplaste kisline;
b) rahlo žveplanje — 1 tablica žvepla ali 6 gramu kalijevega metabisulfita ali 3 grame stuó parstuótne ali 60 kubičnih centimetru 5 do 6 parstuótne žveplaste kisline ;
c) srednje močno žveplanje — 2 tablici žvepla ali 12 gramu kalijevega metabisulfita ali 6 gramu stuó parstuótne ali 120 kubičnih centimetru 5 do 6 parstuótne žveplaste kisline;
d) močno žveplanje — 3 tablice žvepla ali 18 gramu kalijevega metabisulfita ali 9 gramu stuó parstuótne ali 180 kubičnih centimetru 5 do 6 parstuótne žveplaste kisline;
e) zlo močno žveplanje — 4 tablice žve-
pla ali 24 gramu kalijevega metabisulfita ali 12 gramu stuó parstuótne ali 240 ku bičnih centimetru 5 do 6 parstuótne žve • piaste kisline.
Ponavad se nucajo azbestne žveplene tablice an kalijev metabisulfit u tjeli’ primjerih ;
1. za žveplanje, konzerviranje praznil-' sodou;
2. za žveplanje mošta;
3. de se zažvepla vino an
4. de se zažvepla kij et.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiwiiiHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiii'i'i'r'iirriiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:! i mm
Kaj muoramo vjedet o človjeku
Človek ima povprečno (in media) pet litru karvi, ki prepotuje use teluó u 45 sekundah. U 'dni minuti preteče po telesu okuol sedem litru karvi, par težkem djelu pa celuó 30 litru na minuto. U 'dni uri gre skuoz sarcé 420 litru karvi, u 'dnem dneVu pa nad stuó hektolitru.
Moški muora tehtati tarkaj kilou, kul-kor centimetru mjeri nad en meter. Ženska pa tarkaj kilou kulkor centimetru mjeri nad en meter, od tega pa ošteje-mo pet kilou.
Toplota (gorkuota) človješkega telesa, zmjerjena par zdravem človjeku pod pazduho (pod laht), je 36,5—37° C. Lahka vročina (fjera) je par 38°, visokai pa nar 39°. Par vročini nad 42" šobit nastopi smart.
Par odraslem človjeku udari žila približno 75 krat u minuti, dihne pa človek u minuti približno 18 krat.
Odrasel človek nuca usak dan za prehrano :
če ne d jela; 2000 kalorij;
če malo djela: 3000 kalorij;
če težkuo djela: 4000 kalorij.
Vode nuca človek tri litre na dan. Jo
ušafa part u hrani part u vodi ali pijači.
Dna kalorija je tista količina gorkuote, ki je potrjebna, de se 1 kg vode ugreje za 1“ C. To je približno gorkuota, ki jo dajeta dvje užigalici, kar zgorita.
ZANIMIVOSTI
EUROPSKI PARDJELEK JABOLK je u zadnjih 15. ljetih narastu za 50%, med-tjem ku je pardjelek hrušk narastu za cjelih 100%. Od ljeta 1941 se je pardjelek breskeu povečal od 19 do 28 milijonu normalnih zabojev (kaset) po 20 kg teže. Pardjelek čerješenj sta Nemčija (Germania) an Italia povečala od 137.000 na 335.000 ton. U istem času je izvoz (ešportacjon) jabolk iz Belgije, Luksemburga, Danske, Holandije an Italije narastu od 3.33 na 16 milijonu zabojev. Zavoj povečanega europskega pardjelka pa je tudi izvoz (ešportacjon) iz Amerike u Europo padu od 10 na 2 milijona zabojev.
PARDJELEK VINA U FRANCIJI je biu 54,413.000 hektolitru. U Alžiru (Algeria) so pardjelali 12 milijonu 331.514 hektolitru vina.
Djelo u sadounjaku
Obrjezovanje, rjedčenje an čiščenje sadnega drevja muora bit do polovice marca nareto. Ce bi vas zadaržala slaba ura, je trjeba s tjem djelom pohitjeti an ga narditi, prej ku se začnejo pretakati sokovi u drevju. Marec je zadnji miesae za uspešno (efficace) zimsko škropljenje sadnega drevja.
Par sajenju sadnega drevja gledajte posebno na tuo, de pravilno obrježete korenine an zastavite vam ali krono. Rezi na koreninah naj boju obarnjene nauzdol. U varhu naj bo ena mladika za podajšek debla, tri do štjeri pa za veje voditeljice. Use parkrajšajte na polovico z ven obarnjenimi očesi. Novo posajena drevesa parvežite h kolom rahlo, de se bojo lahko z zemljo vred posedala an ne bojo obvisela na kolih. Kar je suho ne pozabite na zalivanje.
Par mladem, že prejšnje ljeto posajenem drevju pregledajte kole an vezi an potrjebno popravite. Pruot koncu mjesca začnite cjepiti an precjepljati koščičarje (češple, breskve, čerješnje) s cepiči, ki ste jih narjezali od rodnih dreves. Na precjepljene veje parvežite palice, na katjere se boju usedali ptiči, de bi ne polomili cepičeu. Buj pozno parvežite na te palice mladike, de jih ne boju polomili močni vjetrovi.
Ce so zajci oglodali mlada debla, je zadnji čas, de rane obrježete an zamažete s cepilno smolo. Ce te njemate, zamažite rane z mješanico ilovice an kravjaka an jih povijete s kajšno cunjo.
Djelo u vinogradu
Z rezjo muorate končat narbuj pozno do polovice tega mjesca. Zavoj pozne rezi venjike pozno poženejo, kar je zlo nagobarno posebno tam, kjer venjike lahko pozebejo. Z rezjo pa muorate počakat pousod tam, kjer je rodni les malo pozebu, takuó dougo, dok se ne zdebelijo očesa.
Kar boste končali rjezat zamenjajte u starih vinogradih gnile kole. Tudi na vez šparonu ne smijete pozabit u tjelem mjescu.
Ce njeste že prej pognojil, je sadà zadnji čas za tuo. Se ne parporoča buj pozno gnojit vinograde s hljeuskim gnojem. Hitro neglobokó podkopavanje bi zadar-žalo izpiranje hranilnih sostane.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg
Krave	L.	220	do	230
Voli	»	245	»	260
Jenice	»	260	»	280
Teleta	»	405	»	455
Ovce	»	160	»	180
Jagnjeta	»	370	»	400
Kozliči	»	410	»	470
Prašiči	»	400	»	415
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice	L.	137000	do	180000
Jenice breje	»	143000	»	172000
Prašiči do 20 kg	»	116000	»	145000
PERUTNINA - ZAJCI
- JAJCA po kg
Piščeta	L.	615 do	640
Kokoši	»	525 »	565
Race	»	500 »	550
Jajca (100)	»	1700 »	1900
ŽITARICE			
		po kuintalu	
Pšenica	L.	7300 do	7550
Sjerak (koruza)	»	4600 »	4900
Pšenična moka (0)	»	9650 »	9800
Sjerkova (koruzna)			
moka	»	5400 »	5550
Pšenični otrobi	»	3450 »	3600
SADJE IN	ZELENJAVA		
		po kg	
Jabolka	L.	50 do	70
Krompir	»	22 «	30
Radič	»	60 »	140
Karfjola	»	30 »	50
SIR IN MASLO
po kg
Sir do 2 meseca star	L.	460	do	490
Sir čez 2 meseca star	»	600	»	680
Mlekarniško maslo	»	940	»	980
Domače maslo	»	840	»	900
GRADBENI LES	V	HLODIH		
		kubični		m
Bukev	L.	18500 do 19000		
Smreka (brina)	»	20000	»	22000
Oreh	»	23000	»	25000
Jesen (jasen)	»	21000	»	22000
Češnja (čerješnja)	»	21000	»	22000
Bor (buór)	»	14500	»	17000
Mecesen (lariš)	»	20000	»	23000
Javor	»	22000	»	23000
Hrast	»	23000	»	25000
DRVA IN OGLJE
po kuintalu Bukova	suhe	L.	850	do	950
Bukova	surova	»	700	»	750
Oglje	»	2800	»	3000
MENJAVA DENARJA
Zlata Sterlina	6210
Napoleon	4410
Dolar USA	634
Dolar Kanada	630
Sterlina karta	1715
Frank francoski	17®
Frank švicarski	149
Frank belgijski	12,30
Pesos argentinski	15,50
Pesos uragvayski	191
Kruzir brazilski	10,30
šiling avstrijski	24
Nemška marka	152
Dinar	1,15
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska; Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 Autorizzaz. del Tribunale di Udine N. 47.
ni. Lizi tega ne bo pravila. To je Tinče dobro vedel in se ni bal.
Opazovala sta uro. Drobni kazalček se je počasi pomikal naprej. Koza se je pasla.
Nenadoma sta zaslišala korake na stezi. Bila je Liza. Tako sta bila zaverovana, da sta jo opazila šele zadnji trenutek. V rokah je imela šibo, jezno so se ji bliskale oči. To ni pomenilo nič dobrega.
Tinčo je ni čakal. Uro je naglo spustil za srajco in se dvignil. Delal se je, kakor da hoče navrniti kozo, ki se je pasla v strmini.
Liza je obstala na stezi.
»Tinček!« ga je poklicala. »Sem pridi!«
Tinče se je ozrl. Da naj gre k Lizi? Tega pa ne! Umaknil se je še za nekaj korakov.
»Sem pridi !«
»Zakaj ?«
»Baš že videl. Pridi!«
»Ne!«
»Kaj?« je zavpila ženska. »Te bom že naučila ubogati. Kaj si storil Zefki?«
»Nič!«
»Nič?« Tako ti povem, pob, da Zefko pusti v miru! Le drzni se še enkrat!«
»Pa naj bo doma,« je odgovoril Tinče. »Zakaj pa prihaja sem?«
»Kaj? Kaj praviš?« Liza je hotela za njim, a se je Tinče umaknil, da je zopet obstala. »Pob nemarni! Pa uro si vzel. Uro si vzel, slišiš?«
»Ne!«
»Ne? Zdaj pa lažeš! Kdor laže, tudi krade. Sem jo daj ! Takoj !«
»Saj ni vaša.«
»Tvoja tudi ni. Tam naj bo, kjer je bila. Ti jo beš samo pokvaril. Potem bom pa jaz odgovarjala zanjo.«
Tinče je pogledal Mretko, ki je vsa preplašena stala na stezi. Molčal je. Liza je jezna, ker je vzel uro; ona bi jo rada imela, si je mislil. Pa ure ne da. To je v tistem trenutku za trdno sklenil. In če bi se ji tudi približal, da bi ji jo dal, bi ga zgrabila. Poplačala bi mu še zi Zefko. Ne boš!
»Daš ali ne daš!« je Liza zavpila in s šibo tekla proti njemu.
Tinče pa ji je pokazal pete. Nihče bi ga ne dohitel, tako je tekel čez gmajno.
»Le čakaj !« je ženska stiskala za njim pesti. »Ne bom te lovila. Boš že sam prišel. O, boš že prišel ! Samo opoldne se mi nikar ne prikaži! Danes ne dobiš kosi-
la. Zvečer pa te bo že prignalo. Takrat se bova pomenila.«
S temi grožnjami je razsrjena odšla po stezi. Krilo ji je opletalo po petah.
Ko je ni bilo več, se je Tinče upal na stezo. Pogledal je Mretko in se ji kislo nasmehnil. Tedaj ga ura ni več veselila. Z njo ni mogel več zamamiti svojih misli. Grožnje, ki jih je izrekla Liza, niso bile nikaka šala. Da ne dobi kosila, je rekla. On pa je že tedaj čutil lakoto. Zvečer bo z njim obračunala in mu vzela uro. Ne bo je več videl. In to je bilo najhujše.
Mračil je čelo, gledal v stezo in napenjal ustnice.
Mretki je bilo tako tesno ob srcu, da ji je jemalo sapo. Bala se je tudi ona. Dvignila se je in tiho odšla po stezi.
»Mretka!« jo je poklical Tinče.
Sestrica se je ustavila in se ozrla.
»Kaj?«
»Pojdiva k teti!«
Mretka je gledala. Ali Tinče misli resno? Prejšnji večer je bila pripravljena oditi, zdaj pa ni imela poguma.
Njeno oklevanje je Tinčeta užalilo.
»Pojdem pa sam,« je rekel.
Ne, tega pa ne! Sama Mretka ni hotela ostati.
»Saj grem,« je rekla.
Pastirček se je nasmehnil. Saj bi brez Mretke tudi on ne bil šel. Bila je res deklica, vendar je imel v njeni družbi več poguma.
Toda še je sedel. Navdajali so ga novi strahovi in dvomi.
»Pa koza?« je vprašala Mretka.
»Koza ostane.«
Res, koza Tinčeta ni skrbela. Najrajši bi jo bil vzel s seboj, a to je bilo nemogoče. Saj bo zvečer sama našla domov. Ze večkrat se je sama vrnila s paše. Saj je pametna žival.
In tako sta odšla. Ne mimo koče, da bi ju ne videli. Spustila sta se po bregu do gozda. Ob gozdu sta poiskala stezo. Zagrnila so ju drevesa.
10.
Bila sta že globoko v grapi, ko sta se za hip ustavila in se spogledala. Mretki ne oči so prosile: »Vrniva se!« Tinčetove pa so prigovarjale: »Pojdiva dalje!« Deček se ničesar več ni bal. Da sta se le izmuznila, ne da bi ju bili opazili! Mudilo se mu je k teti in k Blažetu. Obenem so ga mikale dogodivščine. Pod srajco
mu je bingljala ura, Ta je bila zdaj za vedno njegova. Nihče mu je ne bo jemal-šla sta dalje. Steza je bila ozka, zato sta stopala drug za drugim. Okrog in okrog so stala drevesa. Skozi zelenje so gledale le majčkene lise modrine. Po ma-hovitih tleh so se igrali sončni žarki.
Bila sta tiho kot dve miši. Vso pot sta molčala. Mretki je divje razbijalo srce. Tinčetu, ki je hodil spredaj, je skoraj stopala po petah. Najrajši bi ga bila zgrabila za roko.
Dosegla sta potok, ob katerem je stal mlin. Zdaj je miroval. Plaho sta pogleda-la na temno zidovje in na slamnato stre' ho, ki je bila porasla z mahom. Pripovedovali so, da ponoči straši v njem. Od njega je vodil kolovoz. Zdaj je Mretka lahko hodila s Tinčetom vštric. Prijel9 ga je za roko. Čutila se je varnejšo, laže ji je bilo pri srcu.
Dospela sta do križpotja. Tinče se je ustavil. Klanec na desno je vodil v Borovnico, a pot na levo v Orni breg. Ta' ko je mislil. Pogumno je krenil na levo-Kolovoz je šel čez gmajno in kmalu izginil v gozdu. Sama drevesa, a pod njim' mrak. Iz goščave so jima neki čudni sovi prihajali na uho. (Se nadaljuje^