Bogoljub Junij 1937 Znamka: Ime: JELEN SCHICHT 1 /Med nama, za zdaj: nabavil si bom tako zvano .posvečeno hostijo', da jo kemično pre-iščem!« »Aaah---!« Pri tem aaah je Neruda tako rekoč zra-stel za čevelj. Aram je videl, kako so mu oči pomenito, skoraj podsmešno zamrlele. »Preden se vrnete, bo delo že izvršeno!« »Prav, prav! — Izborno! — Toda previdnost, prijatelj! Paragraf 122 a in b in paragraf 303 avstrijskega kazenskega zakonika! — Previdnost, moj mladi prijatelj, in z Bogom!« Stisneta si roke, se poljubita in Neruda je izginil. — »Tisoč strel«!« reče Aram sam zase, »ta je doma — v knjigi kazenskega prava! — Tudi mora biti! Potep se povsod previje!« Drugo predavanje: Ali je čudež mogoč, Drugo predavanje pri patru Foncku. A 1 i je čudež mogoč. »Gospodje! . . . Ker čudež v strogem pomenu za nas ljudi ni nič drugega kakor dogodek proti zakonom narave, zato meni večina tistih, ki taje čudeže, da morejo možnost čudežev smukniti pod mizo na podlagi svojih — nedokazanih — domnev! Naravni zakoni so vekotrajni in nespremenljivi, torej je čudež, ki tem zakonom nasprotuje, jih prelamlja, kar tako kratko malo nemogoč ... Gospodje! Če je Bog, ki je te naravne zakone dal, tedaj jih more tudi po svoji mili volji razveljaviti, uničiti — sicer bi več Bog ne bil.---Kakor društvo lahko svoja pravila, zakonodajalec svoje zakone spet spremeni, v okoliščinah tudi odpravi, tako lahko tudi Bog pravila, postave in paragrafe, ki jih je bil dal naravi, za ta in ta primer ali tudi sploh poljubno spet odpravi in spre- Aram tudi tu ne dvomi niti za trenutek, da je to dokazovanje pravilno, toda neka druga misel mu je prišla: prevejani jezusovec si hoče preskrbeti jasen, samo po sebi umeven temelj, da bo nanj sezidal kakšno pobožno sleparijo, ki naj bi jo poslušalci vzeli potem za čisto resnico enako kakor to, kar so prej slišali! — Gledati mu bo treba na prste! Ves zamišljen, nekoliko vznemirjen zapusti Aram to drugo predavanje. Tudi to pot najde doma presenečenje; toda ne odskoči nazaj: na pisalni mizi stoji prvi pomladni šopek. Je od Maričke ali od Agneze? No, malo detektiva bo treba biti. Podrži šopek pred se, ga obrača in si je koj na jasnem: tako lepo sestaviti, tako nežno ubrati obliko in barve nikakor ne more otrok! Šopek bo od Agneze! Blaženo čustvo ga prevzame, kakor da mu leze po hrbtu pikapolonica: Agneza, spre-lepo dete, s svojimi rahlo zardelimi rožnimi lici, z nedotaknjenimi rožnatimi ustnicami, s sončnimi kodri, čudovitimi očmi. .. Ba! — \se to je le videz! — tudi na Dunaju je lepih žensk — še lepših! Ni res! Agnezi sije iz duše nekaj, kar ji obzarja telo, ga krasi, da je lepše kakor — kakršne še ni videl ženske. Kako je ljubil svojo Noemo! — Gotovo! — Toda, ali ni bila morda samo lepota njenega videza? — Čutna lepota njenih oblik in njenega prevejanega nakita? — In, hm, ali niso prej obojni starši skrbno drug z drugim pretehtali stanu in premoženja? — Prav pravcata kravja kupčija? — In vendar---. »Kako sem jo ljubil. — Grom in strela! Govorim že v preteklem času, perfektu! — Jaz osel! — Če ima ta tam čez — ta — ta ljubi Vladislav — če ima tudi ta tak šopek, tedaj velja vse skupaj samo ,gostačema', zaslužku, morda je tudi — hm, malce beraške zahvale zraven —.« Ta misel mu ne da miru, ga vrže iz paradiža njegove domišljije. Tiho po prstih gre venikaj in potrka pri sosedu: Vladislava ni doma in zdaj zagreši Aram Bela, izvrstno Ildefonz Kampos iz Barbacene v Braziliji o krogu svojih 17 otrok. Vseh je bilo 20, trije so umni Takim-le bi rekli: „Denar pač moramo imeti, a denar nas ne sme imeti vzgojeni milijonarski sin, prvo brezobzirnost v svojem življenju: sam odpre vrata in pogleda noter: Miza je prazna! Vladislav stud. iur. s Češkega ni dobil cvetlic! Cvetje je zanj! Toda mora brezpogojno še dobiti odgovor, in sicer najnezmotljivejši; sam pa že domneva vnaprej, česar si želi: Ko pride zvečer Agneza, da bi mu od-grnila posteljo, se dela Aram, kakor da bere knjigo — toda ne vidi nobene črke, saj drži knjigo narobe — in reče tako mimogrede: »Agneza, zahvaljujem se vam za srčkan. šopek!« Pri tem gleda kakor jastreb čez rob knjige, vidi, kako se Agnezi prikrade rdečica v lioa in — samemu leži nekaj na visokem čelu kakor všečno zmagoslavje. »0 Bog, gospod Bela,« reče Agneza in se obrne vkraj. — »Ste nas tudi zavezali, da smo vam dolžni zahvalo!« To preprosto pojasnilo vrže Arama spet iz vseh nebes! »Hvaležnost, ne--—! S smotreno odločnostjo veletrgovca prime dekleta za zapestje, na videz rahlo, toda moč, ki se je po tem dotiku kakor električna sila . prelila vanjo, jo drži kakor ukopano: »Agneza! — Jaz bi rajši, da bi ne govorili o zahvali!« Tedajci šine Agnezi žareč val krvi v senci. »Agneza! — Prosim — prosim — vas za eno samo besedo: ni ta šopek nič drugega kakor pobotnica za stotak?« »Gotovo ne, gospod Bela! — — —« »Temveč?« »Ker — ker — ste tudi vi sicer vedno — tako dobri —« »Sem dober, Agneza?« »Dobri!« dahne in prikima. »Toda — saj jaz nisem — katoličan!« Kakor da bi se nečesa spomnila, plane Agneza mahoma kvišku. »Kaj vam je, Agneza?« »Je — menim — nekdo potrkal!« Tedaj jo Aram spusti; Agneza gre do vrat nikogar ni. Rahlo se oprosti in se umakne. Aram Bela ni bil še nikdar tako samozavesten kakor ta trenutek. Smehljaje se je segel po ročnem ogledalcu, si vihal zale brčice in govoril: »Saj tudi ni čuda! — Neruda bo imel prav!« To je bilo v soboto po beli nedelji. (Dalje.) IZ ŽIVLJENJA CERKVE 31. maj — je rojstni dan sedanjega papeža Pija XI. (* 31. V. 1857, za mašnika posvečen 1. 1879). Sv. oče se je že v početku maja preselil v Kastel Gandolfa, kjer ga je prebivalstvo slovesno sprejelo in prisrčno pozdravilo. Konec maja — je tudi konec rimske razstave dobrega tiska. Na sv. Jurija dan je sprejel papež v skupni avdienci 2500 oseb, med njimi 1700 ženinov in nevest. Romarji so bili iz vseh kra- jev: iz Avstrije, Nemčije, Švice, Belgije (zastopniki časnikarjev) in drugod. — Od 1. 1932, odkar imajo ženini in neveste znižano vozni-no, jih je bilo prišlo po blagoslov k sv. očetu že 126.153. Malo takih. Državni svetnik v Švici dr. Ernest Perrier se je leta 1932 odpovedal vsem političnim službam in vstopil kot brat Nikolaj v benediktinski red. 19. maja 1937 je bil pa posvečen za mašnika. Senca — luč. Kljub pritisku tako zvanega modernega poganstva v Nemčiji katoliško življenje ne nazaduje. Marsikje, zlasti v Monako-vem, kažejo katoličani še prav posebno vnemo za versko udejstvovanje. Cerkve so ob nedeljah nabito polne, četudi se opravljajo sv. maše od petih do enajstih. Na monakov-skem kolodvoru je ob nedeljah šest maš, in sicer od treh do pol sedmih. Povprečno je vsako nedeljo samo tu do 2000 izletnikov pri sv. maši. Pastirska pisma nemških škofov on-dotni verniki silno pazljivo poslušajo. Tudi ob-hajilna vnema ne pojema, marveč še narašča. Zaprte duhovne vaje so prišle kar v modo. V monakovski škofiji je bilo 1. 1936 deležnih te milosti 10.307 oseb obeh spolov in vseh poklicev. Sv. pismo je med nemškimi katoličani družinska knjiga. Novega zakona v izdaji Schoningh, Paderborn, je že 460.000 izvodov med ljudmi; stuttgartska izdaja pa v 450.000 izvodih. 14. katoliška župnijska cerkev je bila posvečena v Cirihu, v glavnem švicarskem mestu, kjer je bilo 1. 1525 prepovedano udeleževati se katoliške službe božje. Šele 1. 1874 se je začela redna služba božja za katoličane v cerkvi sv. Petra in Pavla. L. 1893 je bilo sezidano drugo katoliško svetišče Materi božji na čast (Liebfrauen Kirche). Nato se je kato-lištvo v sicer protestantskem mestu naglo razvijalo, tako da imajo danes katoličani v Cirihu 14 župnij. Za zidavo najnovejše cerkve v modernem slogu je prispevala občina 75.000 švicarskih frankov. Katoličanov je v Cirihu 80 tisoč. Videz izboljšanja. Mnogokje na Mehikan-skem so verniki na lastno pest in odgovornost zopet odprli cerkve, ne da bi jih bila oblast ovirala. Storili so to večinoma ponoči. Cerkve so nato osnažili in s cveticami okrasili. Povsod, kjer niso naleteli na nobene zapreke, je zavladala med ljudstvom velika za-dovoljnost, ki se bo povečala, če bodo mogli dobiti zopet tudi duhovnike. Lepa poteza. Že leta 1935 je bil v Parizu osnovan odbor veljavnih mož (med njimi drž. predsednik Albert Lebrun, nekateri ministri, kardinali in generali), ki so sklenili postaviti vojni spomenik v proslavo 4600 duhovnikom, žrtvam svetovne vojne. Letos se je odbor ponovno lotil dela za uresničenje te častne naloge. Spomenik bo stal poleg stolnice na Montmartre. Ubijajo — ubiti ne bodo mogli. Četudi beremo pretresljiv o-žalostna poročila o brez-božnosti, ki jo širijo komunisti na Ruskem, vendarle izvemo od druge strani, kako je vera globoko zasidrana v ruskem narodu. Versko zavest bude in ohranjajo skriti pravoslavni svečeniki, ki jih je bilo v novejši dobi iz- redno veliko posvečenih. Zdaj hodijo okrog med narodom in nimajo stalnega bivališča. Teh skritih klerikov je baje že več tisoč. Med njimi so celo sinovi komunistov in spreobrnjeni komunisti sami. Tako pridiguje v skrivališčih Urala neki o. Konstantin, ki je bil svojčas komisar rdeče armade. Tudi sin prejšnjega komisarja za ljudsko izobrazbo (Lunačarski) je baje postal pravoslavni duhovnik. Kar je dobrega, ne zavračamo. Nadškof Nicholas (Cincinati v USA) je spisal pastirski list o komunizmu v Ameriki. Med drugim pravi: »V resnici se ameriški komunizem nič ne loči od ruskega. Tudi ta je na fronti proti katoliški Cerkvi; brezbožen je in protiverski. Seveda ne smemo z ameriškim komunizmom tako opraviti, da bi kar vsem njegovim trditvam kratko in malo oporekali. S komunisti moremo reči, da se je z reveži večkrat krivično ravnalo, da je bil delavec pogosto iz-koriščevan, da ima mnogo delodajalcev človeško delo še vedno kot blago .. . Trdosrčni delodajalci poganjajo na milijone revežev in delavcev v komunizem.« Nadškof najodločneje zavrača snovanje ljudske fronte s komunisti proti baje pretečemu fašizmu. Prva cerkev v puščavi bo sezidana na kraju, kjer počivajo telesni ostanki znanega spokornika Karla de Foucauld-a. Ta mož je bil najprej francoski častnik, pa je postal tra-pistovski redovnik in je deloval med beduinci od 1. 1901 do 1916, ki so ga pa v pustinji Ta-manrassel, 2000 km južno od Algiro, umorili. Njegovo truplo počiva sredi naselja E1 Gelea, med bivšimi mohamedani, ki so pa vsi po-kristjanjeni. Počeščenje sv. Frančiška Asiškega. Na višini poleg mesta San Francisco v Kaliforniji postavljajo 60 m visoko soho mestnega zaščitnika sv. Frančiška. Podoba bo iz rje prostega jekla in vidna daleč tja na morje. Cerkveno-misijonsko delo v Abesiniji. — 11. marca je imela kongregacija za širjenje sv. vere pod predsedstvom papeža samega važno posvetovanje, kako urediti misijonstvo v Abesiniji. Navzočih je bilo 20 kardinalov. — V papeškem pismu, s katerim je bila podeljena blagoslovljena »zlata roža« italijanski kraljici, se nahaja tudi naslov »kraljica imperija«. »Boljševiške nevarnosti bi danes ne bilo, če bi povsod poznali in pripoznali socialni nauk in socialno delo svete Cerkve.« To resnico podčrtavajo beneški škofje v skupnem pastirskem pismu, ki se v njem obračajo proti komunistični nevarnosti in zavračajo očitek komunistične propagande, kakor da bi bila Cerkev zaveznica kapitalizma. Močno je obžalovati, pravijo beneški škofje, da imajo tu in tam to za podpiranje prevratnih nakan, če se Cerkev poteguje za delavstvo. Kdor tako zatrjuje, pač še sluti ne, da je krščanstvo že davno pred nastopom socializma vsako izkoriščanje človeškega dela obsojalo, in da je v velikih socialnih papeških okrožnicah postavila temelj, ki obeta pravično rešitev delavskega vprašanja. Beneški škofje govore dalje o javni ne-nravnosti, ki tudi pospešuje širjenje komunizma; dalje svare v ostrih besedah pred igralsko strastjo in pred vsem, kar brez sramežljivosti uganjajo letoviščarji na morskih obalah ali go-rohodci, dočiim oblasti vse to pod pretvezo, da pospešujejo tujski promet, trpe in dopuste. Boljševiška vzgoja ne pozna ljubezni do staršev. Neki sovjetski državljan je spremljal v Divno (Letavija) ob ruskopoljski meji transport lesa. Tam je obiskal katoliško cerkev in slišal, ko so vprav čitali papeževo okrožnico proti komunizmu. Njegova hči Ninel (beri obratno) ga je zaradi tega ovadila, Sovjetsko sodišče ga je obsodilo kot revolucionarja na tri leta izgnanstva. Družina je izjavila, da ne more imeti z očetom nobene zveze in je spremenila tudi ime. Le žena mu je ostala zvesta. Boj kletvini. Po naredbi mestnega in okrožnega načelstva v Kovnu (Litva) so prepovedane vse kletvine, ki so se v Litvi ohranile iz časa ruske oblasti, zlasti take, ki so javno pohujšljive. Kršilci te naredbe bodo kaznovani z globo 1000 Lit ali pa z zaporom treh mesecev. Če bi zahtevale oblasti tako denarno kazen od bogokletnežev tudi pri nas, bi država dobila bogat vir dohodkov. Kako je v »rdeči« Barceloni na Španskem v verskem oziru? Nekdo, ki se mu je posrečilo marca pobegniti, je povedal to-le: 80 odstotkov duhovnikov je bilo umorjenih. Jih je pa še vedno nekaj v mestu. Sv. mašo opravljajo na skrivnem, spovedujejo in dele sveto obhajilo. Cerkva, ki niso bile porušene, so se polastili anarhisti. Stolnica je oskrunjena; slovečo korno opravo so prenesli v muzej. V samostan Montserrat se je naselil prezident Azana s svojo družino. Ob nedeljah in praznikih ni slišati več nobenega zvonila. Ljudstvo mamijo s svetnimi zabavami. Na tihem se versko življenje ohranja v svežosti. Zakaj v Poznanj na Poljskem? Februarja se je zbralo k 46 držav 1600 udeležencev-brezbožnikov v Moskvi, da so se posvetovali, kako širiti propagando za brezbožništvo po vsem svetu. Uspehi ne bodo izostali, kajti Moskva deluje z denarjem, ki ga razsiplje med agitatorje po tujih deželah. Kaj komunizem zna, vidi vsakdo lahko na Španiji. Sedaj so vzeli na piko Ameriko ... Nasproti temu kraljestvu satanovemu stoji kot bramba katoliška Cerkev, ki čuva božjo resnico in varuje kraljestvo božje med narodi. Sveti oče Pij XI. je v svoji okrožnici 3. maja 1922 zapisal: Potrebno je, da združimo vse sile v enotno in močno hrambo. Zato rotimo vse v imenu božjem: Združijo naj se vsi, četudi bi bilo treba prevzemati žrtve, da rešijo človeško družbo.« V smislu tega poziva se bo vršil od 25. do 29. junija t. 1, tudi kongres Kristusa Kralj a v Poznanju na Poljskem. — Skupno potovanje Slovencev na ta kongres bo v okrilju ljubljanske »Prosvetne zveze«. »Nas zanimlje samo množica katoličanov«. Namesto stvarnega ugovora, ki ga nima, odgovarja glavni tajnik ruske brezbožne propagande JarosIawski na papeževo okrožnico o komunizmu s tem, da prerokuje, kako bo ka-tolištvo uničil. Tako-le se repenči: »Vatikan nas je zopet drzno napadel. To ni nič novega. Papež in njegova okolica se ne more sprijazniti z obstojem sovjetske unije. Mi bi mogli Vatikanu po starem boljševiškem običaju odgovoriti. Pa čemu bi papeža in njegovo okolico prepričevali? Ne. Nas zanimlje samo množica katoličanov, ki hočemo in moramo iz njih narediti svobodomiselce. Mi bomo odgovorili s tem, da bomo katolištvo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, uničevali...« Kako že pravi pregovor? ... »Napuh hodi pred padcem.« Jubilej pretresljivega dogodka. V noči od 14. do 15. aprila pred 25 leti se je potopil največji in najrazkošnejši prevozni parnik »Tita-nik« med vožnjo v Ameriko. 1635 oseb je utonilo. Opolnoči, ko je bilo še vse živahno na ladji in se je po vseh družabnih prostorih plesalo, so naenkrat čutili hud udarec in potres. Spočetka se potniki niso zavedali, da se jim bliža grozna smrt v mrzlih, temnih valovih in so se samo prestrašili. Kmalu se je pa parnik začel nagibati — vse je brzelo na krov in k rešilnim čolnom, katerih je pa bilo vse premalo. Rešilo se je samo 705 oseb, ki so videle, kako se je velikanski kol o s pogreznil in kako so se poprej gnetli ljudje okrog treh katoliških duhovnikov, ki so nesrečnike tolažili, dajali sveto odvezo in vztrajali na krovu do konca. Ti duhovniki so bili: Bavarec Jožef Peruhic, Tomaž Byles, sin angleškega ministra, in neki Litvanec Montvila. — Pripominjamo, da se je vozilo s Titanikom 25 milijonarjev, da je bil opremljen s srebrnim namiznim orodjem za 10.000 oseb. Če bi bili Tita-nik mogli postaviti na nos poleg zvonika pri sv. Štefanu na Dunaju, bi ga parnik presegel še za 114 metrov. Vse to je izginilo kar brž v morskem breznu. Lep primer ljubezni do bližnjega. V neki londonski tvornici je zbolel delavec. Bil je operiran. Zaradi hudega in trajnega krvavenja bi ne ostal pri življenju, če bi mu ne bili dovedli človeške krvi. Ponudilo se je kar 86 tovarišev, ki so bili pripravljeni za transfuzijo krvi. Izbrali so jih 24. V 13 dneh so jim vzeli okrog 13 litrov krvi. Bolnik je bil rešen. Ugodnost za bogoslovce v Italiji. Vlada je odredila, da se bogoslovci oproste vojaškega predpouka in poznejših orožnih vaj, Ista ugodnost velja za gojence onih zavodov, ki pripravljajo učence zgolj za duhovsiki poklic. Cerkvena svečanost v Lizije-ju. V mestu, kjer je živela, umrla in je (v karmeličanskem samostanu) tudi pokopana sv. Terezija Deit. J., bo to poletje posvečena veličastna cerkev na čast ljubljeni svetnici. Cerkev bo dograjena do 7. julija, ko se začne Evharistični kongres za Francijo. Ob sklepu kongresa, 11. jul. bo pa novo svetišče slovesno posvečeno. Nova bazilika je monumentalna stavba s spodnjo cerkvijo. Prostora ima za 3000 ljudi. Veliko žilavost za verski napredek kažejo cerkveni krogi v Budapestu, kjer bo k letu od 24. do 27. maja mednarodni Evharistični kongres. Od 43 župnij jih je bilo po vojni ustanovljenih 24; od 41 velikih cerkva je bilo v povojnem času zidanih 19, od 74 večjih kapel pa v zadnjem desetletju 13. V mestu je nastavljenih 384 svetnih duhovnikov; v 23 moških samostanih deluje 542 redovnikov. (Ženskih samostanov je 76, ki zaposlujejo 1970 redovnic.) Katol. akcija je dobro razpredena; ima socialni, kulturni, organizacijski in dušno-pastirski odsek. Povejte na glas, kaj odkriva svetu zlasti afera »proletarca« Jagode, moža židovskega pokolenja, bivšega šefa zloglasne boljševiške policije GPU. Londonski dnevnik »Daily Te-legraph« piše (7. aprila 1937): Ko so odpeljali Jagodo v preiskovalni zapor, ker je s trockisti spletkaril proti Stalinu, dasi je imel tako visoko službo v Stalinovi tiraniji, so našli v njegovem stanovanju v Moskvi 10 tisoč funtov v ameriški in japonski valuti, in okrog šest tisoč funtov šterlingov ter mnogo dragocenosti (1 funt je pribl. 230 Din). V kleti je bilo nakopičenih 700 steklenic francoskega šampanjca. V preiskavi se je dokazalo, da je porabil velikanske vsote rubljev za glasovite pojedine v svojem stanovanju. Tako »proletarsko« je živel nekdanji vzor-komunist in bivši grozovitež in šef čeke, »drug« Jagoda, Žid Hierschel Jehuda. Še ruski listi so ga počastili z naslovom »pijanec« in »zločinec«. — Kaj porečejo nato naši komunisti in oboževalci sovjetizma!? Ljubljanska škofija. Za duh, svetnika je imenovan Al, Ž e 1 e z n y , župnik v Goricah. — Umeščena sta bila gg.: Vinko Lovšin na župnijo Litija, in J, Hafner na župnijo Moravče. — Župnija Stari trg pri Ložu je po- deljena Fr. Presetnik-u, kaplanu v Do-brepoljah. — Kot župnijski upravitelji so imenovani: Fr. V r h o v e c , žup. v p. za Ihan; Ivan Hrovat, kaplan v Kočevju, za Zaplano; Martin Radoš, kaplan v Starem trgu o. K. za to župnijo; Martin G o r š e , kaplan v Škocijanu pri Mokronogu, za to župnijo; Ivan S 1 a dič , kaplan pri Dev. M. v polju, za to župnijo; Ign. Škoda, kaplan na Krki, za to župnijo; Janko Oblak, kaplan v Selcih, za vikarja v Novem mestu; J. Poje, ž. upr. v Zlatem polju, bo oskrboval tudi župnijo Češnjice. — Premeščeni so bili kot kaplani: H. Š a u 1 i iz Šmihela k sv. Jakobu v Ljubljano; Anton S top ar iz Tržišča v Kočevje; Fr. Nahtigal iz Semiča v Dobrepolje. — Za kateheta v Ljubljano je prišel Stanislav Š k r b e iz Nov. mesta. — Nameščena sta bila kot kaplana; Pavel Kržišnik v Selcih nad Šk. Loko, in Fr. Mihe lic na Raki. —■ Stalno upokojeni so: Jožef Š v i g e 1 j ; Henrik B u k o w i t z , župnik v Mokronogu; Ivan Erjavec, župnik v Zelimljah; Jernej Kovič, župnik na Polšni-ku; Janez M e r š o 1 j, župnik v Retečah; Anton Š m i d o v n i k , župnik v Prečni; Feliks F u n t e k. Lavantinska škofija. Za župnika pri Sv. Martinu o. D. je bil umeščen Fr. Z a gor -š e k, poprej na Črni gori; kapucin p. Lavren-cij Novak je nastavljen kot duhovni pomočnik v Laporju; p. Inocenc Narobe pa na Hajdini. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: V. K o I m a n iz Zg. Radgone v Ruše; K. P e -pelnjak iz Ruš k Sv. Pavlu p. Pr.; M. Mranjek od Sv. Pavla v Zg. Radgono; Iv. Škraber iz Gor. Lendave v Prevalje. Št. Jakob v Rožu. Došel je novoimenovani kaplan Tomaž H o 1 m a r. Novi redovni duhovniki v samostanu oo. trapistov v Rajhenburgu. Dne 25. aprila je podelil lavantinski vladika dr. Iv. T o m a ž i č mašniško posvečenje tem-le gg.: Klasinc Ignaciju iz Cirkovc na Dravskem polju, Š k r 1 j Pavlu iz Trnovega na Primorskem, V a 1 e n -č ii č Bonifaciju iz Trnovega na Pr., K o m p a -r e Kaniziju iz Šiške pri Ljubljani. F r o 1 e Ambrož iz Blok je postal dijakon. — Samostan ima sedaj vsega redovnega osebja 96, Od teh jih je 13 v podružnici na gori Atlas v francoskem Alžirju. Vseh mašnikov je 21, od teh pet v Afriki. Bogato žetev je imela smrt meseca aprila zlasti med duhovščino ljubljanske škofije: 7. aprila so pokopali mokronoškega rojaka, salezijanskega duhovnika Fr, P o v š e t a , ki je pred leti deloval v Mladinskem domu na Kodeljevem. — Na Brezjah je umrl 6. aprila p. Norbert S ušn i k , rojen v Moravčah 1875. Bil je neugnan spovednik, saj je včasih prese- del v spovednici cele noči in delil tolažbo grešnim dušam. — V Leonišču je po hudi bolezni izdihnil blago dušo Fr. Vidmar, župnik na Češnjicah pri Krašnji, star šele 52 let. — Prav tako nepričakovano se je moral posloviti Janez M e v ž e 1 j , župnik na Krki, mož poln živahnosti in delavnosti. V nedeljo, 18. aprila je imel še duhovno opravilo, petek nato je bil že med rajnimi. — In zopet! Ko je imel 18. aprila nedeljsko službo božjo, je prav po povzdigovanju zadela kap J. M u 11 e r j a , župnika pri D. M. v Polju. Dva dni zatem je doživel. Pokojni je 29 let vodil dušno pastir-stvo v tej veliki župniji z vnemo in modrostjo. Upoštevan je bil kot veljaven župnik, zato je bil imenovan za konzultorja in duh. svetnika. Bil je tudi med prvimi ustanovniki »Katol. tiskovnega društva«. Letos julija bi imel obhajati zlato mašo; praznoval bo ta svoj jubli-lej — tako upamo — med izvoljenci v nebesih. •— V inozemstvu je umrl Slovenec o. Konstantin Vidmar, benediktinski redovnik in župnijski upravitelj v Gaweinsthalu blizu Dunaja. D-oma je bil na Logu nad Škof jo Loko. Svoj čas je bil tudi srednješolski ka-tehet. — V nedeljo, 2. maja, je bil pa pogreb f Jožefa Vrainkarja, župnika v Dupljah. Dasi je bil vse življenje bolj šibkega zdravja, je vendarle dosegel 72 let. Po značaju je bil blagega srca in poln vneme za dobro. Vsem: Večno blaženost! Živahno je delo konferenc v družbi svetega Vincencija Pavelskega; to je za naše bedne čase veselo sporočilo. Pri glavnem zborovanju 11. aprila v ljubljanskem Marijani,šču je bilo ugotovljeno, da deluje v Sloveniji 32 edinic {konferenc)), ki so imele vse nad dva milijona dinarjev prejemkov in skoro toliko tudi izdatkov. Še več so pa vredna duhovna dela usmiljenja, ki jih edinice izvršujejo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen vseučili-ški profesor dr. L. Pitamic. Povir pri Sežani. P. Š. sporoča: Vzornico ljubezni do Boga bomo odslej še bolj častili in skušali posnemati, odkar imamo v domači cerkvi lep kip priljubljene svetnice Terezije Det. J. Na belo nedelj o smo imeli izredno svečanost, ko nam je domači g. župnik M. Bar-bič blagoslovil kip sv. Male Cvetke. K slovesnosti sta prišla tudi sežanski in divaški župnik. Po blagoslovu in po procesiji, pri kateri so nosila ozaljšani kip belo oblečena domača dekleta, je imel poučen govor sežanski župnik J. Glažar. Udeležba domačih vernikov in tudi sosednjih občanov je bila obilna. Obenem z božjo potjo v Lurd in Lizije bodo združili slovenski romarji tudi ogledovanje velike svetovne razstave v Parizu. Vodstvo romanja je prevzela ljubljanska Prosvetna zveza; kot mentor in duhovni vodja bo v spremstvu spiritual dr. C. Potočnik. Pot: Ljubljana, Padova, Milan, Niča, Lurd (4 dni), Pariz (3 dni, en dan za obisk Lizije-ja). Iz Pariza preko Padove in Benetk v Ljubljano. Odhod iz Ljubljane 16. jul. ob petih popoldne, vrnitev 27. jul. zvečer. Vsi stroški (III. razr. brzovlaka, preskrba itd.) 3250 din. — I st o pot bodo napravili hrvatski romarji v času od 10. do 21. avgusta. — Iz Zagreba bo oskrbljeno tudi romanje v Palestino pod pokroviteljstvom pomožnega nadškofa g dr. S t e p i n c a. Odhod iz Zagreba 9. julija, vrnitev 4. avgusta. Na parnik se bodo potniki vkrcali v Splitu. Mimogrede obisk Aten, na povrnitvi ogled Aleksandrije. MARIJINE DRUŽINE Marijanski mladinski kongres. Prve dni aprila so imeli v Chartresu na Francoskem 4. zborovanje dijaki-kongreganisti. Na skupščini so zlasti reševali vprašanje, kako zavarovati mladino pred nevarnostjo šolskega okolja. Na kongresu je bilo 1200 dijakov in drugih mlajših članov Marijinih družb. Vzor-voditelju. Težka izguba je zadela tržaško Marijino družbo Marije Milostljive, Msgr. Fran G u š t i n , ki jo je vodil 31. leto, je odšel v večnost. Kaj je bil rajni za družbo, morejo presoditi le oni, ki so njegovo delo od blizu poznali. Pod njegovim vodstvom je bilo sprejetih v 30 letih 760 družbenic. Veliko jih je razstresenih po naših domovih, po večjih mestih Evrope, pa tudi v Egiptu in Ameriki jih je precej. V gornjem številu niso vštete družbenice, ki so bile sprejete v domačem kraju, pa so pozneje prestopile v tržaško. Mnogo truda in ves svoj prosti čas je rajni voditelj posvetil Mar. družbi; zato je pa zrasla v mogočno drevo in je pognala globoke in trdne korenine. Vodstvo Marijine družbe mu je postalo življenska naloga. Zaradi nje je ostal v skromni službi kaplana pri novem sv. Antonu. Tu, v središču mesta je bil njegov obsežni delokrog. V spovednici je bil vsak dan prvi, ob nedeljah pa od 6. dalje do poznih predpoldanskih ur. Opominjal in bodril je z vsem srcem; bil je vsem, tudi Italijanom in Nemcem duhovnik po Srcu Jezusovem. Ljubezen do bližnjega in gorečnost za zveličanje duš sta bili glavni potezi njegovega značaja. Ni čudno tedaj, da je Marijina družba, ki je imela takega voditelja, kljub vsem mnogovrstnim težavam, vedno lepo procvitala. V kongregaciji so bili redno 3 shodi na mesec; eden je bil združen z uro češčenja. Ostale nedelje in praznike, je bilo pa zborovanje odsekov, katerih je deset. Tudi pri zborovanjih je voditelj predaval. Vsi njegovi govori so bili skrbno pripravljeni in globoko zamišljeni. Njegova gorečnost ni pojemala, ampak je z leti rasla. Poleg prvega petka, je imela družba vsak mesec še redno dve sveti maši s skupnim svetim obhajilom; za vsako umrlo družbenico še posebej sv. mašo. V namene posameznih odsekov je bila enkrat na leto sv. maša z govorom, Letno se je opravilo od 60 do 80 sv. maš s skupnim sv. obhajilom. Pred glavnim družbenim praznikom so bile 8 dnevne duhovne vaje. Pokojni gospod voditelj je poznal nevarnosti mesta in je zato ustanovil pod okriljem Marijine družbe zavod sv. Marte, kjer dobivajo brezposelne služkinje vseh narodnosti varno zavetišče. Družbi pa je postavil »Marijin Dom«. Ti dve ustanovi sta mu v itežkih razmerah povzročile mnogo skrbi in neprespanih noči. Začel je bolehati. Neutrudno je delal naprej. Domači so mu prigovarjali, naj počiva, a zavrnil jih je, da kot laiki ne umejo, kaj je duhovnik. Zadnje leto je z veliko težavo opravljal službo, a ni odnehal; delal je, dokler je bilo le količkaj moči v njem. — Prvo nedeljo v marcu, po skupnem sv. obhajilu je pri shodu s težavo čital svoj zadnji govor — labudovo pesem — o trpljenju. Še par dni je hodil s trudom v spovednico, do četrtka, potem pa ga niso več noge nosile. Z bridkostjo v srcu je ostal doma. Trpljenja in žrtev polno je bilo njegovo življenje. Žrtev, ker ni mogel delovati, kakor bi bil rad, žrtev ker so mu razmere marsikateri načrt prekrižale. Rad bi bil še delal v vinogradu Gospodovem, saj je pomanjkanje delavcev veliko. Naglo se je približal konec. V noči pred prvim petkom aprila je nehalo biti apostolsko srce, ki se je popolnoma žrtvovalo za reševanje duš. Odvzet je družbi pastir. Prvi petek je bil. Prva maša, naročena še za živega voditelja, se je darovala za — mrtvega. Družbenice so darovale zanj sveto obhajilo. V soboto je bilo truplo dragega očeta preneseno v cerkev, kjer je bila pogrebna maša. Ob 16. uri je vsa cerkev bila nabito polna. Po obrednih molitvah se je razvrstil pogrebni sprevod. Pred krsto so nosila bel venec belo oblečena dekleta z družbeno svetinjo, za njimi je stopala dolga, dolga vrsta družbenic: deklet in žena. 38 duhovnikov spremlja sobrata. Krsti sledi nebroj ljudstva: vsem je bil dobrotnik, mnogim duhovni oče. Dež rosi. Tiha molitev kipi iz vseh src. Vso dolgo pot stoje ob strani množice, neme in zbrane. Pogreba s takim nabožnim obeležjem mesto še ni videlo. V življenju je rajni dvigal srca k Bogu, a v smrti je njegov vpliv še mogočnejši in sil-nejši. Ptuj. Ob vzoru božje Matere je obhajala naša Mar. družba spomin naših dobrih mater. Lepi prizori na odru, prisrčen govor g. profesorja F. Aliča, v srce segajoče deklamacije M,. Elizabete: »O mati, zlata moja mati«, milo petje mladinskega zbora, vse to nam je poživilo zavest, da je mati tisto najslajše, kar nam je Bog dal na pot življenja. Čas izbriše marsikatero podobo iz naše duše, le materina podoba nikoli ne obledi. Mati je prva in najvplivnejša učiteljica svojemu otroku. Kar mu ona da za življenje, to ostane. Njena beseda, njen zgled živi v otroku, ko je sama morda že davno v grobu. Kdo more ob ti ugotovitvi razumeti bridkost solze, ki jo iz materinega očesa izsili nehvaležnost otrok!? Marsikdo mora ob smrti priznati, da je v vsem njegovem življenju bilo samo eno srce, ki ga je resnično in nesebično ljubilo: srce njegove matere. Ob koncu proslave je nenadno stopil na oder naš rojak g. Vinko Polanec, voditelj koroških Slovencev. Živo nam je predočil zasluge naših mater za naš narod. Čisti dobiček je bil namenjen Vincenci-jevi konferenci za uboge, ki se je šele nedavno ustanovila v Ptuju. Iz uredništva. Za bodrilne, propagandne in poučne dopise se lepo priporočamo. Poslovilnih pisem pa res ne kaže sprejemati v list, razen če bi bila vsebina poučna za splošnost. Imamo malo prostora, pa ga je treba porabiti tako, da koristimo večini in da služimo namenu »Bogoljuba«. Sodimo, da je to stališče pravo in da ne bo zamere. — Dopisov brez podpisa še celo ne moremo uva-ževati. RAZNO Misijonski teden v Grobljah Duhovniška misijonska zveza in Družba za širjenje vere prirejata s sodelovanjem vseh misijonskih prijateljev v Misijonišču - Grob-lje pri Domžalah - Misijonski teden in kongres za vso Slovenijo, Spored je sledeč: 13. junija slovesna otvoritev misijonske razstave. Razstava bo nazorno kazala misijonsko delo, ki ga vrši sveta Cerkev v Afriki, Indiji in na Kitajskem. Razstave ise bodo udeležili tudi oo. jezuiti s svojimi krasnimi zbirkami iz Indije, Prvič bo razstavljen tudi ves slovenski misijonski tisk in tisk drugih dežel. Posebna pozornost bo na razstavi posvečena slovenskim misijonarjem. V posebni sobi bodo razstavljeni spomini na največjega slovenskega misijonarja, škofa Friderika Baraga. Obiskovalci bodo istotako imeli priliko ogledati si originalen misijonski film »Misijonarjeva oporoka«, ki so ga posneli misijonarji v Afriki in je imel po mnogih deželah velik uspeh. Prav tako bo več zanimivih skioptičnih predavanj. Kogar bo zanimalo, si bo lahko ogledal Misijonsko tiskarno. Razstava bo odprta od 13. junija dalje vsak dan. V nedeljo, 20. junija bo Misijonski kongres za vso Slovenijo. Ob 9 bo sprejem prevzv. gg. škofov. Ob 10 bo sv. maša na prostem, katero bo daroval nadškof dr. A. B. Jeglič. Med sv. mašo se bodo prepevale znane ljudske pesmi s spremljanjem godbe. Govoril bo eden izmed navzočih škofov. Po sv. maši bo slavnostno misijonsko zborovanje. Ob tej priliki se bomo še posebej spomnili škofa Baraga in njegove svetniške zadeve, saj obhajamo prav letos stoletnico, odkar se je prvič vrnil kot misijonar v domovino, da zbudi med Slovenci zanimanje za misijone. Ob eni bo godbeni koncert. Ob dveh pete litanije s slovesno zaobljubo Kristusu, da hočemo tudi Slovenci po svojih najboljših močeh delati za širjenje Njegovega kraljestva na zemlji. Nato bo kot zaključek slavnostna igra na prostem »Naša apostola«, ki je lani ob Slomšekovih dneh v Mariboru doživela tako velik uspeh. Program za Misijonski kongres je sestavljen tako, da se vse izvrši v enem dnevu in odpade neprijetno prenočevanje. Vsak se lahko odpravi od doma šele v nedeljo zjutraj in zvečer ob 5 zopet odide, ker bo do tedaj že vse končano. Kdor bi hotel imeti prenočišče, mora vsaj 14 dni prej sporočiti. Hrana se bo dobila na mestu, vendar svetujemo vsakomur, da si prinese za kosilo nekaj s seboj. Zagotovljeno nam je, da se bodo vlaki ustavljali kar v Grobljah, da ne bo treba hoditi na postajo v Domžale. Zveze so ugodne. Vozijo tudi avtobusi. Če se bo priglasilo dovolj udeležencev, se bodo organizirali posebni vlaki. Isto tako je zagotovljeno, da bo dovoljena polovična cena za vožnjo, vendar se svetuje, da si vsi, ki se mislijo udeležiti samo Misijonskega kongresa v nedeljo, rajši kupijo »nedeljsko povratno karto«, ki velja od sobote opoldne do ponedeljka opoldne, ker manj stane. Med tednom pride v poštev polovična z »rumeno izkaznico«. Karto zahtevajte do Domžal. Vsi udeleženci si morajo nabaviti posebno izkaznico za Misijonski teden v Grobljah. Dobi se pri vseh župnijskih uradih in pri poverjeniki Katoliških misijonov. Izkaznica stane 3 Din. S to izkaznico je dovoljen pristop k vsem prireditvam Misijonskega tedna in kongresa, tudi na razstavo, k misijonskemu filmu in k igri v nedeljo popoldne. Ta izkaznica je vsakomur neobhodno potrebna. Dragi Slovenci, Misijonski teden in Misijonski kongres v Grobljah sta zamišljena kot do sedaj največji misijonski prireditvi na Slovenskem. Čas je, da se tudi mi Slovenci začnemo bolj zanimati in delati za največjo zadevo krščanstva, za pokristjanjenje sveta. Če bomo pri prireditvi vsi sodelovali, bo res nekaj veličastnega. Vernost kakega naroda se meri tudi po tem, koliko zanimanje kaže za misijonsko delo sv. Cerkve. Pokažimo z veliko udeležbo na Misijonskem kongresu, da hočemo biti Slovenci tudi na misijonskem polju enakovredni drugim katoliškim narodom. Sedanji čas zahteva, da priskočimo tudi mi sv. Cerkvi uspešno na pomoč, da bo čimprej ves svet Kristusova last. Pripravljalni odbor. Duhovne vaje za gdč. učiteljice in uradnice v Domu Device Marije Mogoč-č e, Lichtenthurn, bodo od 15. do 19. julija. — Za d e k 1 e t a od 12. do 16. avgusta. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 Din. — Prijavite se na: Predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda — Ljubljana, Ambrožev trg 8. ODGOVORI F. B.: Prosim pojasnite, če je kakšna razlika med krivo vero in starokatoliško vero? Vera, katera ni v soglasju z naukom Kristusovim, ki ga uči sv, katoliška Cerkev, je kriva vera. Med krive vere štejemo torej tudi starokatoliško vero. Krivih ver je danes mnogo; vsaka je nekoliko drugačna. Resnica je pa samo ena, in to varuje in uči katoliška Cerkev, kateri je njen božji Ustanovitelj obljubil svojo pomoč: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Pripadniki drugih ver se ne imenujejo brezverci. Z imenom »brezverec« označujemo takega nesrečneža, ki trdi, da nič ne veruje. Seveda je težko verjeti, da bi bil kateri človek res v srcu tak, da bi nič ne veroval; vsaj v Boga mora verovati, ker je težko biti tako brez misli, da ne bi iz sveta, ki ga vidi, sklepal na Stvarnika. Vsako hišo je kdo naredil; tisti pa, ki je vse naredil, je Bog. Čudno se zdi, zakaj je vendar precej ljudi, ki Boga taje. Sveti Pavel govori o brezboštvu v listu Rimlj. 1, 18 nasl. Brezbožni ljudje so neopravičljivi, zakaj Bog se je razodel po ustvarjenih delih. Spoznajo ga, pa ga ne časte in se mu ne zahvaljujejo; ža kazen so prepuščeni propalosti. Vzročno zvezo med brezbožnostjo in propalostjo sveti Pavel posebno poudarja. »... zakaj, kar se o Bogu more spoznati, je v njih jasno; Bog jim je namreč razodel. Njegova nevidljiva bitnost se namreč od stvarjenja umsko vidi na delih, tudi njegova večna moč in božanstvo, tako da so neopravičljivi; zakaj dasi so Boga spoznali, ga niso kot Boga častili in se mu zahvaljevali, ampak so postali ni-čemurni (prazni) v svojih mislih in je otemnelo njih nespametno srce; imenovali so se modre, pa so poneumili; in zamenili so veličastvo neminljivega Boga s podobo minljivega človeka in ptic in četveronož-cev in plazilcev. Zaradi tega jih je Bog prepustil po željah njih srca v nečistost, da so skrunili svoja telesa na sebi. . . prepustil malovrednemu življenju, da počenjajo nespodobnosti, polne vsake krivice, hudobije, zlobnosti, lahkoumnosti, polne zavisti, umorov, prepira, zvijače, malopridnosti. . ,« Izmed onih, ki so v zmoti (krivoverci), so morda kateri tudi brez lastne krivde; se pa težje zveličajo. Kdor n i kriv, da je izven katoliške Cerkve, se more sicer zveličati, če božjo voljo spolnjuje, kakor jo pozna. Vendar se pa tak človek težje zveliča, ker pogreša mnogo pripomočkov, ki jih daje prava Cerkev. Če je ta, ki zavaja v zmoto, prebrisan, se lahko zgodi, da v zmoto zavede takega človeka, ki ni dovolj poučen ali ne zna dosti misliti. Ne moremo pa verjeti, da bi človek, ki v naših razmerah odpade od katoliške Cerkve, storil ta usodni korak iz prepričanja. Izkušnja uči, da je vmes taka ženitev ali možitev, ki po nauku sv. katoliške Cerkve ni mogoča. — Katekizem uči: Kdor iz lastne krivde ni ud katoliške Cerkve, se ne more zveličati, ker je Jezus Kristus le katoliško Cerkev določil za redno pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju. Kakšne vere se drže »starokatoličani«? Sta-rokatoličani so člani cerkvene skupine, ki je nastala zaradi nasprotovanja proti cerkvenemu zboru v Vatikanu 1. 1870. Duhovni vodja te »opozicije« je bil profesor Dollinger v Monakovem. Združenje z naslovom »starokatolištvo« je nastalo 1. 1872. Kot prvi škof te ločine je bil izvoljen profesor Reinkens. 2e na prvi skupščini je bila odpravljena obveznost spovedi in posta. Nato so vpeljali nemško mašo in zavrgli »celibat« (samski stan duhovnikov). Sprejeli tudi niso sklepov vatikanskega koncila (koncil = cerkveni zbor) in tudi ne nauka o brezmadežnem spočetju Device Marije. Pozneje se je ta cerkvena ločina še preurejala, tako da bi jo danes lahko imenovali novo protestant-stvo v katoliški preobleki. Starokatoličanov je nekaj v Nemčiji, Švici in na Holandskem. Drugod jih je bolj malo. Tudi v Jugoslaviji se je zadnje desetletje pojavilo starokatoliško gibanje, pa si ni pridobilo tal. T. S.i Ali se res morejo samo leseni moleki blagosloviti za odpustke? Ponovno odgovarjamo: Moleki (rožni venci), križi, mali kipi, svetinjice, ki se blagoslavljajo in nanje dajo odpustki, ne smejo biti iz cina, svinca, stekla ali kake druge podobne tvarine, ki se, lahko zdrobi ali obrabi. Vendar je pomniti, da moleki iz stekla le tedaj niso dopustni, če so steklene jagode votle; smejo se pa blagosloviti, če so jagode iz masivnega stekla. Naročnik Doma in sveta vprašuje: V prvem zvezku letošnjega Doma in sveta sem bral trditev, da na Španskem ni pravega komunizma s strahotami, kakor jih opisuje katoliško časopisje. Odgovor: Vaše vprašanje priča, da zadnje številke »Bogoljuba« niste še prebrali. Res zanimivo je, da je ravno naš list prinesel točen odgovor na oni nesrečni članek že nekaj dni, preden je Dom in svet izšel. Odprite ga na strani 105 in začnite pri odstavku: Bridke posledice. Naj samo dva stavka ponovimo: Sv. oče je v komunistični okrožnici zopet povedal vsemu svetu, da se na Ruskem, v Mehiki in zlasti na Španskem gode strašne reči. Pomisliti je treba, da se je Pij XI. v ta namen dal najskrbneje poučiti.« Prav tega g. Kocbek ni pomislil in okrožnice ni bral, ali pa je pozabil, da je papeževo apostolsko pismo za katoličana mnogo zanesljivejša priča kakor pa vse trditve, na katere se gospod profesor sklicuje. — Iz tega se pa tudi vidi, kako dobro je brati »Bogoljuba«. Br. C. Lužnik: Prosim pojasnila o papeževih odpustkih na rož. vencih. Romarjem in dr. sveti oče blagoslavlja tudi »moleke« in s tem naklanja apostolske (papeževe) odpustke. Vernik, ki opravlja pobožnost rožnega venca na tak molek vsaj enkrat na teden, je deležen onih odpustkov, ki jih navadno sveti oče podeljuje. Tako n. pr. popolni odpustek pod navadnimi pogoji na vse glavne praznike cerkvenega leta in na vse sopraznike apostolov; dalje odpustek 7 let in 7 kvadragen na vse druge praznike Gospodove in Marijine, in še nekaj manjših odp. —■ Za člane bratovščine sv. R. T. so podeljeni posebni odpustki. -—■ (Na vprašanja, ki spadajo v spovednico in niso poučna za splošnost, bi mogli odgovoriti samo v pismu.) PROŠNJE IN ZAHVALE M. M. v R. se zahvaljuje f škofu Baragu za uslišano prošnjo v tehtni zadevi med devetdnev-nico. — T. M. v Č. se zahvaljuje Materi božji, sv. Tereziji D. J., Tereziji Ledochowski, f škofu Slomšeku in dušam v vicah za srečno prestano operacijo. — B. G. se zahvaljuje velikemu pomočniku v vseh nadlogah: sv. Antonu, za večkratno pomoč. DOBRE KNJIGE Svetla pot. Spisal dr. Franc Jaklič. 1937. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Z dobrimi vzgojnimi knjigami je naš knjižni trg bolj pičlo založen. V zadregi smo pa zlasti, če bi hoteli dati doraščajočim v roke tako knjigo, ki obravnava najtežji problem: mladostno čistost. Tako knjigo je sedaj napisal gimn. profesor - katehet dr, Fr. Jaklič. Ko je v letniku 1936 »Bogoljuba« objavil več člankov o tem vprašanju, se je odločil, da sestavi celotno knjigo, ker se je prepričal, kako pazljivo so brali njegove sestavke tudi fantje. Knjiga »Svetla pot« govori o bistvu mladostne čednosti, o mladostnih nevarnostih in zablodah, o fantovski in dekliški osebnosti, o pravem odnosu med njima; proti koncu je tudi razprava o devištvu. Vmes so vpletena še druga mladostna vprašanja, ki so v zvezi s čistostjo.« Knjiga je torej namenjena doraščajoči mladini pa tudi staršem in vzgojiteljem ter vsem, ki imajo kaj vzgojnih stikov z mladimi ljudmi. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je malokatera knjiga tako potrebna kot ta, pa tudi malokatera pisana s tako obzirnostjo in rahločutnostjo, ki je potrebna z ozirom na mlajše ljudi, kot je knjiga »Svetla pot«. P. Mihael Mlekuž, benediktinec, je napisal v nemškem jeziku krasno knjižico: »Um unsere Zukunft«, Za našo bodočnost, kjer navdušeno prepričuje, kako dragocen dar božji je otrok. Zal, da nam tesni prostor ne pusti kaj več povedati o tej tako posrečeni knjigi. G. pisatelj, ki je «Bogoljubov» prijatelj, bo o priliki kaj takega napisal za naš list. France Pernišek, Zakaj nismo krščanski socialisti. Vsak ve, da sta pri nas dve organizaciji delavcev, ki hočeta biti krščanski. Eni pravijo, da so krščanski socialisti. Papeževa okrožnica »Quadragesimo anno« je izraz »socialisti« odklonila. Pisatelj z izreki njihovega časopisja in izjavami ob raznih prilikah dokazuje, da se preveč približujejo komunizmu. Dokazovanje je za nas prepričevalno, če pa bo tudi za prizadete, je drugo vprašanje, to pa zato, ker bi bila za uspešno obravnavanje delavskih, socialnih spornih vprašanj potrebna neskončna ljubezen in obzirljivost brez konca in kraja. J. Š. VSFRTN A • Pesnitev: Marija v naravi: — Članki: Jezus v Ljubljani in v Naklem. (J.Šimenc.) — Pri ko-T k_JJ-ii-»±i1 ■ » ■ renini. — Prijatelj in prijateljstvo. (A. V. M.) — V dneh prvoobhajancev. (A. C.) — Pesmi: »O, kako lep je čisti rod!« (Fr. Neubauer.) — Zlata čaša božjega napoja. (Dr. A. Zdešar.) — Naši odgovori: V najstrožjem »inkognitu«. (J. Langerholz.) - Dve besedi našemu pobožnemu ženstvu. (J. Kalan.) — Soncu naproti. (Achermann-Pucelj.) — Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini, Marijine družine. Razno. Dobre knjige. Odgovori. Prošnje in zahvale. Odpustki. — 8 slik v bakrotisku. — Na ovitku: Sv. Peter. (Fra Bartolomeo, vatikanska pinakoteka.) Cena »ttogoljubu«: na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji 8 Lir, v Cehoslo-vaški 15 Kč, v Franciji 12 Fr., v Ameriki 0'50 Dol. letno. — Izhaja mesečno. Spisi, dopisi, slike se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba« (Ljubljana) do 5. vsakega meseca. — Vse drugo se naslovi: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani. Koledar aposiolsiva molitve za junij 1937. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: | Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Da se v Rusiji uvede češčenje Srca Jezusovega. | Da bi mohamedanci spoznali katoliško vero. Mesečni zavetnik: Sv. Marjeta, kraljica (10.). Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa Ljubljanska škofija I Lavantinska škofija 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Fortunat, muč. Marcelin in tov., m. Klotilda, kraljica Srce Jezusovo Bonifacj, šk., m. Junijska pobožnost. (Vrtnice) Izpeljava našega konkordata Uničenje brezboštva Posvetitev našega naroda Duhovniška sobota Stara Oseliea Škocijan pri Mokr. Soteska Škocijan pri Turj. J ežiea Sv. Anton, Slov. gor. Ljutomer Apače 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pob. Nobert, šk. Robert, opat Medard, škof Primož in Fel., muč. Marjeta, kraljica Barnaba, apostol Janez Fakund, sp. Zadoščenje Srcu Jezusovemu Zmaga sv. Cerkve Odvrnitev nesreč in hude ure Vladarji in državniki Mir med narodi Naši misijonarji in misijonarke Dobra priprava na zakon Mirna peč Mekinje, uršulinke Ajdovec Grčarice Zlato polje Lučine Sv. Jošt n. Kranjem Št. Jurij ob Ščavn. Gornja Radgona Kapela pri Raden. Sv. Križ pri Ljut. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pob. Anton Pad. Bazilij, cerkv. uč. Vid, mučenec Frančišek Regis,sp. Adolf, škof Efrem, Sir., c. uč. ■ Gervazij, Protaz., m. Deviška in zakonska čistost Dijaki in visokošolci Dobra letina Spreobrnjenje grešnikov Skupna molitev v družinah Slomšek-Baragova beatifikacija Bolniki in trpeči Štanga Št. Vid pri Stični Št. Vid nad Ljublj. Zalog pri Cerkljah Topla reber Zg. Šiška, Krek. šola Želimlje Sv.Križ pri Ljut. Mala Nedelja Veržej Marenberg Remšnik Brezno 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pob. Silverij, p., m. Alojzij, spozn. Ahacij, mučenec Feliks, mučenec Janez Krstnik Viljem, opat Janez in Pavel, m. Letošnji novomašniki Prvoobhajanci. Mladina Naša Katoliška akcija Novi poklici (duh., red., mis.) Treznost. Sveta vojska Naši izseljenci in preseljenci Izletniki, športniki, letoviščarji Kranj, Marijanišče Radna Babno polje Notranje gorice Preska Zasip Kurešček Mula Pernice Sv. Ožbalt ob Dravi Kapla Sv. Jernej n. Muto Šmarje 1 27 28 21 1 30 Nedelja Poned. Torek Sreda 6. pob. Ladislav, kr. Irenej, škof, muč. Peter in Pavel Spomin Pavla, ap. Naša evharistična obnova Kongres Krist. Kralja v Poznanju Zvesioba papežu in Cerkvi Škofje in duhovniki. Umrli Dragatuš Črnomelj Ljubljana, Sv. Peter Sv. Trojica nad Mor. Sv. Jurij ob juž. žel. Ponikva ob juž. žel. Odpustki za junij 1937 I. Odpustki celega meseca junija. Odp. 7 let in 7 kvadragen vsem vernikom, ki vsak dan v juniju bodisi javno bodisi zasebno časte presv. S. J. s posebnimi molitvami in nabožnimi vajami. P. o. poljuben dan tistim, ki ali vsak dan zasebno opravljajo te nabožne vaje ali se vsaj desetkrat v juniju udeleže javne pobožnosti, če prejmejo sv. z., obiščejo cerkev ali javno kapelo in tam molijo p. n. sv. o. II. Odpustki ob določenih dneh meseca junija. 1. Torek. BI. Feliks. P. o. istim kakor 13. dan. 2. Sreda, prva v m. BI. Humilijana. P. o.: 1. vsem, ki opravijo kako nabožno vajo na č. sv. Jožefu, prejmejo sv. z. in molijo p. n. sv. o.; 2. istim kakor 13. dan. 3. Četrtek, prvi t m. BI. Andrej Hispelski. P. o.: 1. čl. br. sv. li. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. c.; 2. istim kakor 13. dan. 4. Petek, prvi v m. Presv. Srce Jez. P. o.: 1. vsem, ki prejmejo spravno sv. obli., nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. S. in molijo p. n". s.v. o.; 2. čl. br. sv. S. J.; 3. čl. br. sv. R. T. kakor včeraj. — Dalje p. o.: 1. vsem vernikom v cerkvah, kjer se obhaja praznik sv. S. J., pod navadn. pogoji; 2. čl. br. sv. S. J. danes ali prihodnjo nedeljo; 3. čl. apostolstva molitve; 4. čl. br. N. Lj. G. v br. c.; 5. čl. br. sv. R. T. kakor 3. dan. 6. istim kakor 13. dan. — V. o. 5. Sobota, prva v m. P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., opravijo kako nabožno vajo na č. Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja, ter molijo p. n. sv. o. 6. Nedelja, prva v m. Cl. r. v, br. 3 p. o.: 1. če v br. c. molijo p. n. sv. o.; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v br. c. nekaj časa pobožno molijo pred izp. sv. E. T. P. o.; 1. čl. br. sv. S. J.; 2. onim, ki nosijo višnjevi škap. 11. Petek. Sv. Barnaba. P. o. čl. dr. sv. Petra Klav., če molijo za razširjenje sv. vere in p. n. sv. o. 13. Nedelja. Sv. Anton Pad. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v žup. c., kjer ni redovne. 17. Četrtek. Zv. Pavel Buralis. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škap. 20. Nedelja. BI. Mihelina. P. o. istim kakor 13. dan. 21. Ponedeljek. Sv. Alojzij. P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., obiščejo oltar, kjer se ta praznik obhaja, in molijo p. n. sv. o. 24. Četrtek. Sv. Janez Krstnik. P. o.: 1. čl. br. sv. R. T. kakor 3. dan; 2. onim, M nosijo višnjevi ška-pulir; 3. čl. br. preč. Srca Mar.; 4. čl. družbe treznosti; 5. istim kakor 13. dan. 27. Nedelja, zadnja v m. P. o. vsem, ki vsaj 3 krat na teden skupno odmolijo r. v. 29. Torek. Sv. Peter in Pavel. P. o. 1.: čl. br. sv. R. T. kakor 3. dan; 2. čl. br. sv. S. J. v br. c.; spovednik more obisk cerkve spremeniti v kako drugo dobro delo; 3. onim, ki nosijo višnjevi škap.; 4. čl. br. za duše v v. danes ali v osmini; 5. čl. dr. sv. Petra Klav. kakor 11. dan. 1 P. o. pomeni: popolni odpustek; v. o. = vesoljna odveza tretjerednikom; br. = bratovščina; br. c. = bratovska cerkev; žup. c. = župnijska cerkev; čl. = člani; r. v. = rožni venec; sv. R. T. = sv. Rešnje Telo; N. Lj. G. = naša ljuba Gospa; p. n. sv. o. = po namenu sv. očeta; sv. z. = sv. zakramenti; sv. obh. = sv. obhajilo; sv. S. J. = sv. Srce Jezusovo; v m. = v mesecu; na č. = na čast. Urednika: Ant. Čadež, Jos. Šimenc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč. t Msgr. Fr. Guštinu, voditelju tržaške Marijine družbe. Kot oljna luč, ki sama se povživa, za nas povživalo se tvoje je življenje, za nas vrstilo tvoje se obilno je trpljenje. Želel — kot Pavel — vsem si vse postati. Utrujenost ti je oči zaprla, a duša tvoja božji raj zazrla. Roke, ki kruh življenja so delile, ki tolikokrat so nas blagoslovile, ob smrti zadnjikrat so se sklenile. Krog usten je ostal nasmeh dobrote, pozdravljaš ž njim družabnice-sirote, ki reševal si jih grehot in zmote. Počitek zadnji volil si med nami, da laglje pridemo do groba ruše; še tu tolažil boš trpeče duše, v nebesih pa pomagal boš s prošnjami. * * * Ko drug za drugim skoraj zapustimo to bedno zemljo — solzni dol gorja, z Marijo v družbi vsi naj zaživimo veselje rajsko onkraj vrh zvezda. Ljubljana Komenskega ul. 4 Telefon št. 3623 Dr. Franc Derganc šef-prim. kir.odd. v p. Ordinira: 11.—1. V vsako hišo „Bogoljuba"i SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. >-9 Z M & O NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA ŠT.6/II LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta št. 6 v lastni palafii obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove VlOge vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5% Slovenski dom je naš ceneni popoldnevnik. Izhaja vsak delavnik ob 12 in stane mesečno samo Din 12'—. Z ilustracijo Din 14'—. Pišite dopisnico upravi »Slovenskega doma«, naj Vam pošlje nekaj številk na ogled. Podaljšaj si življenje! Življenje moremo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti, nestalne moremo učvrstiti, in nesrečne napraviti srečne I Kaj je vzrok vsake bolezni! Oslabljen,ie živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov Zadovoljstvo je najboljši zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki jo zahteva. dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztol-mačeuo. kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbi rališče : ERNST PASTERNACK, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt. 89. K novi obleki nove čevlje 2405-23425 Ugodni platneni polčevlji na zapono t gumijastim podplatom in z nizko pelo. Izdelani v drap, sivi in beli barvi.