Za zadovoljevanj« večin« sknpoostnOi potreb narodu zadostuje lastna državna oblast Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, kf niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze In ustanove, katerih pristojnosti, sestava In poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. žebot sLovenslcA Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. SLOVENSKE ODDAJE GLASA AMERIKE UTIHNILE Oddaje Glasa Amerike v slovenskem jeziku iz VVasliingtona so v soboto, 1. februarja, zjutraj morale po 32 letih prenehati, kljub številnim naporom za ohranitev teh oddaj in kljub mnogim intervencijam. Mccl temi je treba posebej omeniti možna prizadevanja senatorja •Franka Lauscheta. cleveland-skega župana Ralpha Perka, kongresikov slovenskega porekla Joe Skubitza (Kansas) in Piiilippa Ruppe-ja (Michigan) ter več drugih senatorjev in poslancev. V to akcijo so se vključili tudi mnogi ugledni in požrtvovalni Slovenci ter razne slovenske organizacije po Ameriki. Vendar je direktor ameriške Informacijske agencije (U.S.I.A.) James Kcogh brez prepričljive utemeljitve {uradno so kot razlog navajali zmanjšanje proračuna in inflacijo) vse akcijc za nadaljevanje slovenskih oddaj v kakršnikoli obliki—odbil, kar se zdi nerazumljivo, saj je bil med 37 jeziki' slovenski edini v celoti ukinjen. Pač pa so nekateri senatorji) in kongresniki ob tem poudarili, da bodo vso zadevo vzeli v pretres kmalu, ko bo Kongres začel razprave o proračunu Informacijske agencije in Glasa Ameriki. * Zato je zelo važno, do slovenske organizacije in posamezniki — kjerkoli v ZDA — sedaj pišejo svojim senatorjem in poslancem, protestirajo proti odločitvi U.S.I.A. in jih prosijo, naj se ob prvi možnosti, ki jo bo imel Kongres, odločno zavzamejo za čimprejšnjo obnovitev slovenskih oddaj. i POROČILO SLOVENSKEGA INSTITUTA -SLOVENIAN RESEARCH CENTRA OF AMERICA Kot v preteklosti se tudi letos Slovenski institut — Slovenian Research Center of America, Inc., zahvaljuje vsem Slovencem | v Ameriki in po -svetu, ki so mu | v preteklem letu izkazovali naklonjenost, prijateljstvo in pomoč. Posebno smo hvaležni svojim odbornikom in rednim in riložnostini sodal.vcem v Ameriki, Kanadi, Sloveniji, Avstriji, . Italiji, Nemčiji,. Švici, Argentini, Brazliji, Venezueli, Avstraliji in diugod, ki so nam s takim idealizmom pomagali zbirati gradivo o Slovencih in njihovih uspehih po vsem širnem svetu. Zahvalo dolgujemo tudi časopisom, revijam in zbornikom v obeh Amerikah, v Evropi in v Astraliji in vsem radijskim programom, vključno Glasu Amerike, ki so nam pomagali pritegniti k temu važnemu delu Slovence v zdomstvu, zamejstvu in tudi v naši domovini Sloveniji. Krona teh skupnih naporov je poleg številnih publikacij, predavanj, razstva in redne informativne službe o Slovencih najbogatejša zbirka o slovenkih izseljenih v Ameriki in najpojolnejši dokumentacijski center o sodobnem slovenskem doprinosu kjer koli na svetu. Vsakdanje težave bodo prešle, to čudovito gradivo o Slovencih in njihovih podvigih pa bo imelo svoj velik pomen za Slovence tudi še čez stoletja. Vsakdo, ki pri tem d 'u pomaga, sme biti ponosen, ker dela nekaj zelo potrebnega in koristnega za ves slov enski narod. SRCA potrebuje pomoč Slovenski institut v Ameriki ima v tiskarni rokopis o prispevku Slovencev obči človeški kulturi in tudi prispevke Slovencev kulturam različnih narodov, kjer so se naselili. Knjigo tiska tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Ker pa mora tiskarna predplačati papir za tisk, predno ga dobi, mora zahtevati večje predplačilo od instituta, predno dokonča delo. Inštitut se priporoča za prednaročila in za direktno podporo za la načrt, ki bo po* kazal tako drugim kot tudi Slovencem, kaj so ustvarili člani malo poznanega in maloštevilnega naroda. Podporniki v ZDA lahko odpišejo svoj dar od davka, če pošljejo prispevek na naslednji naslov:' KSU Foundation, Kent. State University, Kent, Ohio, 44232. i Ceki ali denarne nakaznice mo-1 rajo biti naslovljene KSU Foun-! dat ion—Slovenian Studies Fund, da bo služili temu namenu. Brez te označbe bo namreč dar dodeljen splošnemu fondu univerze. ,...« Življenski stroški v Ottavvi in v nekaterih drugih \fcčjih ■mestih sveta. V primeri z Ot-tavvo (=100) je indeks življenjskih stroškov enak v Pretoriji (Južna Afrika), v drugih velemestih pa višji: Washington, D.C. 105, New York 115. Bonn .120, Pariš 130, Dunaj 135, Stock-holm 140, ženeva 145 in Tokio 155. V letošnji božični številki Poročil (SRCA Bulletin) objavljamo poleg daljše razprave o več znamenitih Slovencih tudi poročilo o delu, uspehih, problemih in nalogah Slovenskega instituta v Ameriki. Med drugim predstavimo svoje .vodilne odbornike in sodelavce, Ker pa je v zadnjem času majhna peščica ljudi v imenu slovenske dediščine širila neresnice, češ, da naš institut sploh nima nobenega odbornika ali člana, ni pa nam bilo na sestanku dovoljeno prečitati njih imen, se zdi primerno in potrebno, da vsaj najvažnejša imena objavimo tudi v širšem tisku. Kot od države priznana ra ziskovalna, vzgojna inzaložniška ustanova ima Slovenski istitut — SRCA svoj Zbor zaupnikov ali "Board of Trustees". Naj Vam torej predstavimo naše zaupnike (trustees) in prepričani smo, da boste skupaj z toml ponosni nanje. Sledijo imena z nekaj glavni-, mi položaji: sodnik Avgust Pilate) (Cuyahoga County Common Pleas Judge); sodnik Fred Skok (Probate Judge) in predsednik Odvetniške zbornicc za Lake Countv; George Voinovich, Cuya-hoga County okrajni nadzornik in bivši, ohijski državni poslanec; Danici Supanick, Lake Coun-ty okrajni nadzornik in bivši okrajni blagajnik; Anthony Novak, dolgoteni ohijski senator in vodja senatne manjšine; Ed-inund Turk, šef ohijske PUCO komisije in bivši predsednik clevelandskega mestnega sveta; John Yanesh, župan mesta VVick-liffe in redsednik Županske zbornice za okraja Lake in Geauga; Tony Petkovsek, predsednik Združenih slovenskih društev — United Slocenian Society in ravnatelj WXEN vsakodnevne radijske oddaje; dr J. P Nielscn-šešek, vodja metalurškega oddelka nanew-yorški univerzi, izumitelj in bivši predsednik Častne organizacije metalurgov za ■ vso Ameriko; dr. Louis Kotnik, profesor in dekan za znanost in gospodarstvo na Cuyahoga Com- munitl College; Milan Kapel, e-den najuglednejših gradbenikov na področju Velikega Clevelanda;- Mike Telich, preko petdeset let najuspešnejši predstavnik tvrdke Sun Life of Canada, dolgoletni finančni vodja pri Slovenskem domu za ostarele in velik dobrotnik številnih slovenskih ustanov; in dr. Ludvik Leskovar, ustanovitelj in ravnatelj Slovenske radijske oddaje v Chicagu in predsednik "The ileart of Chicago Community Couneil". Med zaupniki ali "trustees" so tudi: Stanlev A. Zalar, odbornik v bratskih organizacijah in pred sednik šolskega odbora za Fair-port Harbor; Stanel Zupan, bivši urednik Glasila KSKJ in ravnatelj St. Clair Savings; Mrs. Marie Prisland, ustanoviteljica, predsednica in častna predsednica Slovenske ženske zveze, pub-licistka in avtorica knjige "From Slovenia to America"; inženir Martin Zugel, izumitelj in predsednik Cyclo-Index družbe; dr. C. F. Ipavec, odvetnik, profesor in pravni svetovalec za slovenske narodne domove; Vinko Lauter, odbornik slovenskih ustanov, tajnik Ameriške slovenske korpo-racije in voditelj slovenskih šolskih programov v Barbertonu; John A. Gornick, ustanovitelj in ravnatelj, Slavic I-Ieritage Collec-tion v Coloradu; Frank Chu-kavne, daljni sorodnik škofa Barage in delvarfki in politični voditelj v Euclidu; Ron Zele, ugledni odvetnik, knjižničar in odbornik Slov. doma za ostarele; Louis Drasler, bivši mestni ravnatelj za javne službe v Clevelandu, graditelj ohijskih velecest, odbornik slovenskih ustanov in bivši Clevelanski inženih leta; prof. Jože Zelle, glavni inženir "Fine Arts" radijske postaje, pisec in prevaljalec, ustanovitelj "Slovenia Filma" in Kluba slovenskih rajskih amaterjev in podpredsednik Slovenske misijonske znamkarske akcije; dr. Ferninand Kolednik, pisatelj in najplodnejši slovenski prevajalec, predsednik stanove EURAM, član Društva kanadskih pisateljev in Rimske akademije "Tibe-rina" in častni član Društva slovenskih prevajalcev; in dr. Edi Gobec, proleso sociologije, sou-rednik mednarodne sociološke revije in podpredsednik DTK-Mednarodne častne organizacije socialnih znanstvenikov in bivši urednik Našega cilja, Akademika in Slovenskega visokošolskega zbornika. Slovenk Amerike; John Laurich, predsednik Ohijske federacije Ameriške bratske zveze; Paul Bartel, častili predsednik Ameriške bratske zveze (AFU); Den-nis Eckart, predsednik Cleve-landske federacipe Slovenske narodne podporne jednote in novoizvoljeni ohijski državni poslanec; Mrs. Jossie Zakrajšck, predsednica društva Naprej, glavna tajnica Progresivnih Slovenk in zapisnikarica Federacije Slovenskih narodnih domov; Stanley Pockar, tajnik Slov. nar, doma na Recherju, bivši predsednik Federacije slov. nar domov in odbornik več kulturnih organizacij: Michael Chandick, predsednik Odbora za Slovenske dneve v Zapadni Pennsylvanipi; Fran Gospodaricli in John Jevitz, vodilna društenika in javna delavca v Jolietu; Jožko Jerkič, predsednik društva Kras SDZ-AMLA in odbornik številnih društev; Mrs. Jennie Kapel, od-bnornica več bratskih in kulturnih organizacij, med njimi bivše Peruškove umetnostne šole in Slov. šole na Holmes Ave.; Mrs Frances Seitz, bivša predsednica in voditeljica mladinskih programov SžZ; in Eugene Kogovsek, predsednik Društva sv. Jožefa KSKJ in odgornik več uglednih slovenskih in ameriških društev. V Posvetovalnem Na občnem zboru hranilnice in posojilnice J.E. Kreka 9. II. 1975 je SNZ podelila "slovensko nagrado" za 1974. blagajniku iste g. Janezu Senici. Urednik "S.D." g. V. Mauko izroča plaketo g. Senici. (Foto M. Lenard) Zboru zaupnikov, ki je vrhovni odbor Slovenskega instituta-SRCA, stoji ob strani z nasveti in pomočjo močan Posvetovalni odbor ali "Advisory Couneil". ki združuje številne predstavnike slovenskega društvenega, kulturnega in sploh javnega življenja in.delovanja. Vemo, da boste skupaj z nami ponosni tudi na člane našega Posvetovalnega odbora ali "organizacijskega sveta", saj je to verjetno najmočnejši odbor te vrste, ki združuje predstavnike vodilnih slovenskih organizacij in straj v Ameriki. Zaradi pomanjkanja prostora je nemogoče našteti vsa imena, zato naj danes navedemo le nekaj najvažnejših, postopoma pa bomo skušali predstaviti še druge odbornike in tudi ostale redne, in priložnostne sodelavce. V Posvetovalnem odboru Slovenskega instituta so: Joscph J. Nemanich, glavni predsednik Ameriške slovenske katoliške jednote (KSKJ); John Sušni k, glavni predsednik Slovenske dobrodelne zveze (AMLA); Mrs. Mary Bostian, glavna predsednica Slovenske ženske zveze; Mrs. Mary Kobal, glavna predsednica Progresivnih odboru so častno zatopani tudi ureniki, dopisniki, ravnatelji radijskih oddaj in drugi slovenski kulturni delavci, med njimi: Enest Račič, urednik Amerikanskega Slovenca; Vladimir Mauko, urednik "Slovenske Države"-Kanada, Mrs Corinne Leskovar, urednica Zar-je-The Dawn in napovedovalka Slovenskega radijskega programa v Chicagu; Mrs. Julia Pire, urednica Nove Dobe; Mrs Mar-got Klima, urednica Our Voice (SDZ-AMLA); Frank Česen, zgodovinar in redni dopisnik Pms-vet, bivši režiser in predsednik več kulturnih društev; Edvvard Krasovich, glavni tajink Zapadno-slovanske zveze in bivši urednik Fralernal Voice v Coloradu; Miss Veda Ponikvar, urednica in publi-cistka v Minnesoti; Heinie Martin Antoncic, bivši predsednik "Slovenian Inter-Lodge League" in voditelj najstarejše slovenske radijsk oddaje v Clevelandu; Mrs. Cilka Valenčič-Dolgan, znana solistka, pevovodkinja, tajni-a United Slovenia Societ in voditeljica slovenske ure na WZAK; Mrs. Antoi.net te Antoncic Mc-Grath, voditeljica Slovenskega radi jo programa na WX EN v Clevelandu; in Mrs. Marv Sker-long, ravnateljica Slovenskega programa v Piltsburghu, odbor-nica več kulturnih društev in voditeljica slovenske šole. V Posvetovalnem odboiu so tudi: Mrs. Joann Birsa, poročevalka, učiteljica in avtorica iz Colorado; Mrs. Betty Rotar, ravnateljica Mladinskega pevskega zbora na VVaterloo Road in od-bornica številnih kulturnih in bratskih društev; Mrs. Doris Sa-dar, voditeljica Mladinskega krožka Circle 94 in okrajna ravnate) teljica SNPJ; Mrs. Marie Pi-vik, solistka in pevovodkinja Mladinskega pevskega zbora Circle 77 na zapadni strani Clevelanda in zapisnikarica Wes Park slov. nar. doma; Eddie Kenik, vodilni solist, predsednik Slovenskega narodnega doma na St. Clairju in dolgoletni predsednik in odbornik Slovenske glasbene matice; prof. Florence Unetich, solistka in predsednica zbora Jadran, učiteljica in profesorica; Mrs. Milena Gobec, bivša glavna tajnica Slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) in učiteljica slovenščine pri Ma- Pogled na udeležence občnega zbora v i cerkveni dvorani "Marije Pomagaj" na I Mannlng ulici v Torontu. riji Vnebovzeti in na Mayfield Heights, Cleveland; Ivan Jontez, pisatelj, pesnik in prevajalec v Clevelandu; Anthony Klančar, pisatelj, publicist, prevajalec in bivši učitelj slovenščine, v Mas-sachusetts; dr. Frank Bukvic, pisatelj, prevajalec, profesor in vodja oddelka za slavistiko in germanistiko na univerzi v Fair-fielclu; Vilko Hciligcr, pisatelj, prevajalec in strokvnjak za slovanska vprašanja v VVashingtonu; Louis Kaferle, zgodovinar, bivši predsednik Cankarjeve ustanove, režiser in odbornik bratskih in kulturnih društev v Clevelandu; Mrs. Hermine Dicke, predsednica Solniskega sklada S2Z v Madison, Wis.; Jaek Tomšič, slov. pesnik in društveni delavec v Clevelandu; prof. Ciril Mejač tajnik Odbora za slovensko dekiščino v VVashingtonu; Jane/ Zupan, znanstveni raziskovalec, pisatelj in izumitelj v Colum-busu; ing. Stanko Meršol poročevalec, športnik in znanstveni pisatelj in prevajalec v Californiji; Mrs. Elsie Riiman, poročevalka in knjižničarka in avtorica knjige "VVickliffe in Action"; Zeno Zak, ugledni podpetnik in voditelj iz St. Clairja; Louis Jerkieh, ustanovitelj in dolgoletni predsednik dramatskega društva Lilija, Slovenskega nar. doma in Slov. čitalnice na Holmes Avenue; Anton Okolish, odbornik bratskih in kulturnish društev in redni poročevalec iz Barbertona; Joscph Sircel, preko 40 let glavni knjižničar Slovenske narodne čitalnice na St. Clairju; prof. Ar-thur Vidich, vodja sociološkega (nadaljevanje na drugi strani— 4 stoplec—v sredi) (Foto M. Lenard) Na novo preurejeni uradi hranilnice in posojilnice MS G. Koser hi g. Scnica od novi blagajniški mizi • slovenska »o* *.net uovnu Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 column x 1" $2.80 Published monthlv by Slovenian National Federation of Canada Member of C.E.P.F. ^ Endid Av?" Tor°nt° 4" SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi »Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. ttibfeojlo^c/ IH Toronto • 9. februarja letos je bil občni zbor Slovenske hranilnice in posojilnice J.E. Kreka (John E. Krek's Slovenian Credit Union Toronto) v cerkveni dvorani na 609. Manning Ave. v Torontu, katerega se je udeležilo okrog 250 članov in članic Dnevni red občnega zbora je bil naslednji: 1. Registracija navzočih članov. 2. Pozdrav predsednika in začetek. G. Jože Por, podpresednik G. Dušan Klemenčič G. Frank Stražar KREDITNI ODBOR: G. Jože Mihevc, predsednik G. Janez Cvet, G. Bert Medved NADZORNI ODBOR: Dr. Franc Habjan G. Vili Cekuta G. Frank Pajk UPRAVNIK IN BLAGAJNIK: G. Janez Scnica POMOŽNA BLAGAJNIKA: Gj Svetozar Koser 3. Citanje zapisnika prejšnega Ga. Mia Ferkul občnega zbora. 4. Poročilo glavnega odbora. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo kreditnega odbora. 7. Poročilo nadzornega odbora. 8. Odobritev dividend. 9. Sprememba pravil. 10. Volitve odbornikov 11. Slučajnosti. Kot običajno, so bili vsi navzoči tudi letos po občnem zboru postreženi s pristnim slovenskim čajem .drugimi dobrotami. V preteklem letu je imela naša hranilnica naslednji odbor: UPRAVNI ODBOR: G. Viktor Trček, predsednik PISAR. NAMEŠČENCI: Ga. Marija Por Ga. Anica Žagar GLAVNI URAD: 646 Euclid Ave, Toronto, Ont. M6G 2T5 Tel: 532-4746 POMOŽNI URAD: 747 Bro\vn's Line Toronto 14 Letos je potekla odborniška doba naslednjim gospodom odbornikom: Jožetu Poru Vil i ju čekuti Bertu Medvedu Franku Stražarju, ki so bili na občnem zboru vsi ponovno izvoljeni, čestitamo! Blagajniško poročilo izkazuje v primerjavi da smo imeli v letih 1973 1974 dobroimetja in enako višino obveznosti $3,497,575.15 $3,625,213.48 dohodnov: $264.827 $334,651.18 Izdatkov: $62,153.07 $54,774.03 Previšek pa je bil: $202,674.34 $279,877.15 O razdelitvi čistega odbička je občni zbor odločil, da se razdeli $280,039.07, od tege: prvo polletje po 8%M) drugo polletje po 1096) v posebni sklad ........... in ostalo je za drugič s kupna vsota: ,279,177.16 $400.— $461.91, člani so tudi odobrili zvižanje obrestne mere na 1 V* % na mesec, — če bi to bilo potrebno. Odboru, ki je odlično gospodaril, so člani izrekli zahvalo in čestitke. • Na občnem zboru hranilnice in posojilnic J.E. Kreka je Slovenska Narodna Zveza izročila vsakoletno slovensko nagrada" 29. oktobra—za 1974. leto blagajniku hranilnice g. Janezu Senici, kateremu je urednik "S.D." g. V. Mauko v imenu S.N.Z. izročil lično plaketo s primernim govorom. Na plaketi je posvetilo: "Slovenskemu zadrugarju — in kulturnemu delavcu"! Vsi navzorči so podelitev nagrade g. Janezu nagradili z navdušenim ploskanjem, plaketa pa je romala od člana do člana po omizjih, še enkrat, g. Janez—čestitamo! Cleveland • 12 januarja je priredil ansambel Otavija Brajka iz Izola Slovenija-konce rt v Slovenskem domu na St. Clairju. Zelo disciplinirana skupina iz domovine je zelo lepo izvajala svoje, kakor tudi narodne glasbene točke navdušenemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano ter z navdušenjem ploskalo mladim umetnikom. • Istega dne je priredilo dramatsko duštvo "Lilija' 'v slovenskem domu na Holmes Avenue burko "Teta na konju". Pri nabito polni dvorani so člani društva odlično podalo omenjeno igro pod nadvse spretnim vodstvom mlade rešiserke gdč. Mojce Slak. Čestitamo vsem k tako lepemu uspehu ter želimo, da bo društvo še v bodoče tako pridno delovalo med Slovenci v Clevelandu. • 18. januarja je bila vsakoletna prireditev Slovenske Pristave "Pristavska Noč" v slovenskem domu na St. Clairju. Posebnost letošnje prireditve je bila, da je orkester Veseli Slovenci igral na balkonu, ker je bil oder pripravljen v stilu domače gostilne za goste. Na sporedu pred plesom, so nastopili živahni plesalci folklorne skupina Kres ob spremljavi lastnega ansambla, katerega je vodil mladi harmonikar Slavko Teskač. Umetnik-komik g. Bože Pust je zabaval publiko z raznimi dovtipi. Prireditvi je tudi, poleg raznih predstavnikov slovenskih društev, prisostvoval clevelandski župan g. Ralph Perk. • Pevsko društvo Slovan, je dobilo novega pevskega vodjo g. Johna Riglerja, ko se je poslovil od društva dolgoletni di- POTOVANJE V SVETO DEŽELO Od 17. maja 1975 do 30. maja 1975 CELOTNA cena za eno osebo je $1,200.— (po dve osebi v sobi) 1. Krožno potovaje z jet-letalom iz VVindsorja, Ontario v Atene, Grčija—in nazaj. 2. ODLIČNA postrežba na ladji, najeti za vas ki bo obiskala—Grčijo—Carigrad—Jeruzalem, 3. Vsa prehrana dnevno 4. Poklicno organizirano potovanje in MNOGO MNOGO DODATKOV Maksimalno število potnikov na tej omejeni turi je samo 200 Od pošljite vaše naplačiio (deposit) $200.— na: Tecumseh Travel Ltd., 7610 Tecumseh Road East, W!ndsor, Ont. rigent g. Frank Vauter, ki je odšel v pokoj. G. John Rigler je odličen pevec ter dirigent, ki vodi že dolgo cerkveni pevski ragove beatifikaci je. G. Grego-rich je vsaj 50 let kot čebela marljivo brskal po raznih arhivih v Evropi in tudi v Ameriki zbor pri sve. Mariji Vnebov- in odkril mnogo zanimivih Ba ragovih pisem. • Umrl je v 72 letu starosti ugledni slovenski pionir slo-senke fare Sv. Štefana g. Frank Schonta. Bil je prvi, ki je bil krščen v naši slovenski cerkvi. Mož je mnogo delal na različnih področjih v javnem življenju. Slišali smo ga mnogokrat na slovenski rad. uri, ko je govoril o zgodovini Slovencev na sploh, pa tudi o zgodovini Slovencev v Chicagu. Podpisal je več važnih vlog na vlado v VVashing-tonu, na razne senatorje itd. Zadnje v zadevi ukinitve slovenskih oddaj pri Glasu svobodne Evrope. Bil je član več organizacij, med njimi tudi Kolumbovih vitezov. Umrl je v Wis-consinu, pokopan je bil pa iz-naše slovenske cerkve pri Sv. Štefanu v soboto 1. februarja. Blag mu spomin! zeti v Collingwoodu. • Prav tako je po daljšem premoru dobila novega dirigenta Glasbena Mattica g. Vladi-mirja Maleckarja. Pod njegovim strokovnim vodstvom se zbor pridno pripravl ja na spomladanski koncert, po katerem bo za ples in zabavo igral novi Markič-Zaggar orkester. • 23. januarja je pretresla Cleveland žalostna vest, da je po daljši bolezni umrl glavni predsednik Ameriške Slovenske Katoliške Jednote g. Joseph J. Nemanich. Pokojmi je bil star 66 let. ter je predsedoval društvu K.S.K.J. od leta 1958. Zapustil je ženo Frances roj. Ka-sunich, sinova Josepha, Jamesa ter hčerko Barbaro Ann, poleg drugih sorodnikov v ZDA in Sloveniji. • Poznani pevec g. Edi Kenik bo spremljal skupino rojakov meseca marca na Havajske otoke, julija pa skupino v Slovenijo ob spremljavi orkestra Don Slogarja. Chicago • Slovenski program ob novem času. Chicago, lil.. Sporočamo vsem prijateljem čikaške slovenske ure, da so naše radijska oddaje odslej vsaki petek ob 10:30 zvečer preko postaje WO-PA. t490 KC. Prav veseli smo, da se nam je posrečilo dobiti ta čas na mnogo močnejši postaji, ki se nahajo v Oark Park Arms hotelu, vogal VVashington and Oak Park *Streets v Oak Parku. Ta postaja vključuje območje vsega Chicaga ter slovenskih naselbin predmestja, kar bodo poslušalci pozdravili. Poleg tega so ob petkih večer ljudje doma in delajo načrte za udeležbo na sobotnih prireditvah. • Imeli smo spet mladinsko nedeljo 26. januarja. Sestanek po maši v spodnji cerkveni dvorani je bil tokrat prav dobro obiskan. Predsednik podružnice Lige, g. Andrej Remec je podal izčrpno poročilo o sestanku voditeljev slovenskih šol v Ameriki in Kanadi, ki je bil zadnjo nedeljo v dec. v Clevelandu. Poročilo je bilo prav zanimivo. Ga. voditeljica čikaške slovenske šole ga. Ana Gaber je dodala nekaj prav primernih navodil. • Ob obletnici smrti svetniškega škofa in apostola Indijancev Friderika Barage je bila v soboto 18. jan. zvečer spominska sveta maša ob somaše-vanju č.g. Richarda Laurica. Sv. mašo in pridigo je imel župnik p. Tomač, ki. je prav lepo orisal lik svetniškega slovenskega misijonarja. — Po maši je bilo v spodnji cerkveni dvorani zborovanje ob dosti lepi udeležbi. Lahko bi bila pa mnogo večja. Obnovljena je bila Baragova Zveza, ki je bila prav v istih prostorih ustanovljena pred 45 leti. Izvoljen je bil odbor. Na čelu mu je novinar slovenskega porekla g. Fred Orehek. častni predsednik je g. Jože Gregorich, ki je bil med ustanovitelji Baragove zveze. On je imel tudi prav zanimivo predavanje o poteku Ba- • Consortlum musicum je izdal novo ploščo Marijine pesmi 2, ki vsebuje 10 Mavo-vih skladb. Dirigent jc Mirko Cuderman, solista sta Andrej Oberstar in Lojze Uran, or-ganistinja Angela Tomanič. Zbor je pel v trnovski cerkvi v Ljubljani, ploščo pa je izdelala zagrebška tvrdka Jugoton. • Prvega dela štirinajstdnevnega teološkega tečaja za študente in izobražence, ki je bil v novembru na teološki fakulteti v Ljubljani, se je udeleževalo blizu 500 oseb. WHOLESALE DIAMONt HEDGE AGAINST INF' A 'INVEST FIVE DOLLARS AND OUR BR0CHURE WILl BE SENT TO Y0U 0U1LINING TH:S INVESTMENT 0FFERING A GUARANTEECLAUSt VVRITE TO FlfTY-EIGHT FACET D LAMO CORPORATION 1111 FINCH AVENUE WEST, SUITE 158, D0WNSVI£W, ONT. CAHAM M3J 2E6 • Na teološki fakulteti v Ljubljani sta bila promovirana za doktorja teologije duhovnika Jožef Rajhman (teza: "Teološka podoba Ene douge Pred-guovore Primoža Arubarja") in Anton Stres( teza: "Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji"). CARL VIPAVEC Se priporoča SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400* Poročilo slovenskega instituta . . „ (dalje s prve strani) oddelka na Nevv School for So-cial Research; vodilni slovenski umetnici Nany Bukovnik in Lil-lian Brulc; mladi.akademik Ric-hard Hlabše, radijski napovedovalec in prejemnik Slovenske nagrade na Kentu — in drugi. Poleg Zbora zaupnikov in Posvetovalnega odbora ima Slovenski institut še več drugih odborov, med njimi raziskovalnega, prevajalskega, uredniškega, odbor za vzgojo y slovenskih študijah, razstavni odbor in Mladinski program (Junior Associates Program), čigar predsednik je mladi in nadarjeni Jožko Valenčič. Življenske važnosti za, naše delo pa je tudi omrežje rednih sodelavcev (associates) in priložnostnih sodelavcev (assis-tant), ki smo ga v teku let ustvarili v obeh Amerikah, v Evropi in Avstraliji, v skromnejši meri pa tudi v Afriki in Aziji. S temi sodelavci smo skozi vsa leta v stalnem stiku in nam pošiljajo gradivo o Slovencihin njih uspehih iz domala vsega sveta. Marsikoga smo že omenjali v svojih člankih, druge pa bomo postopoma predstavili, saj jih je za en članek veliko preveč. Ponosni pa smo, da imamo med temi so-delvaci kar dva slov. univerzitetna rektorja in vrsto profesorjev, duhovnikov, učiteljev, pisateljev in drugih idealistov vseh mogočih poklicev in usmerjenosti ki pa jih ruži skupna ljubezei do slovenstva in želja priboriti Slovencem vedno svetlejše mesto v zgodovini. Kot pri vsaki ustanovi pade osebno težko breme na ožji izvršni odbor, ki povezuje vse druge odbore, člane in sodelavce. Trenutno so v tem odboru naslednji: dr. Edi Gobec, ravnatelj instituta; dr. Ferdinand Kolednik, so-ravnatelj za literaturo in prevode; > prof. Jože Zelle, blagajnik in soravnatelj za raziskovanja; Mrs. Milena Gobec, tajnica in soravnateljica za slovenščino in učno gradivo za slovenščino; in prof. Florence Unetich, zapisni-karica in zastopnica uredniškega odbora. Delo, ki se je žačelo 1. 1951 v podstrešni študentovski sobici, stalno narašča in danes ga je dovolj za celo akademijo. V vsem institutu ni še nikdar nihče dobil enega samega dolarja plače za TU KAJ SE ZGODI, CE ZBOLITE ALI CE IMATE NEZGODO OB ČASU VAŠEGA POTOVANJA? SO STVARI, S KATERIMI VAS ONTARIO ZAŠČITI, KO STE ZDOMA. Vaše Ontarijsko zdravstveno zavarovanje (Ontario Health Insurance Plan—OHIP) jc prikrojen tako, da vam pomaga kjerkoli na svetu. V slučaju nenadne poškodbe ali bolezni zunaj meja Ontaria, OHIP bo plačal stroške splošne bolniške oskrbe (Standard ward). Za ne-nujne uslužnosti, bo plačal 75% strokov za bolniške uslužnosti, ki jih normalno krije vaš "Ontarijski Plan". Zdravniške stroške povrne v višini 90°o odobrenih uslužnosti, ki so določene v cenah od "Ontario Medical Association Scjiedule of Fees". Imeti pa morate vedno pred očmi, da so zdravniški stroški v gotovih drugih pokrajinah višji kot so v Ontario. Da se ognete plačevanju višjih stroškov, kot je višina, ki jo plača OHIP va, morate storiti štiri stvari; 1. Vedi, katere ugodnosti OHIP daje vam, predno odpotujete. 2. Če mislite, da vas OHIP ne krije dovolj, lahko zvamete dodatno privatno zavarovanje, ki vas krije za stroške izven province. 3. Imejte vedno pri sebi OHIP izkaznico. 4. Če nastane hipna finansčna potreba, pro-' site bolnico, kjer ste, naj telefonirajo ali pišejo na OHIP za potrditev kritja. Pomni, vi boste verjetno morali plačati izdatke na licu mesta za zdravljenje izven Ontario. Toda OHIP vam bo povrnil vaše zavarovane uslužnosti, če predložite razvidna podrobna potrdila v teku 6. mesecev od dneva sprejetja uslužnosti. Opišite, zakaj ste bili zunaj Ontario — počitnice, poslovno potovanje, itd, — in oskrbite popolne osebne informacije in podrobnosti zdravniške in bolniške uslužnosti nudene vam, vključno ime in naslov zdravnika, bolnišnice, ceno za vsako uslužnost posebej in datume. Nepozabite nikoli navesti vašo OHIP številko. Brezplačna knjižica z naslovom "The Traveller's Guide to the Ontario Health Insurance Plan pojasni vse, kar morate vedeti. Posamezne primerke iste dobite v vladnih uradih in potovalnih . agencijah Pišite po nje na: OHIP Traveller's Guide Health Resources Centre Communications Branch Ontario Ministry of Health Hepburn Block," Oueen's Park Toronto, Ontario, M7A 1S2 Ministrv of Health Frank Miller, Minister Government of Ontario William G. Daviš, Premier IZ PAVLIHE Ženske so na sejah in konferencah najvažnejše—kuhajo kavo. Ali morajo dvoličneži več plačati za britje ? Marsikdo'je v prvih vrstah samo zaradi tega, da je ob delitvi bliže. i*.« Če se nam vremena zjasnijo, jih bo dosti padalo iz oblakov. V mladosti imamo premalo možnosti, v starosti pa preveč želja. Dobro blago se samo hvali, slabo pa hvali reklama. Poznam dve vrsti ljudi: odri-valce in odrinjene. Pojdite vase in ne vrnite se. Kdor je reven in mu slabo gre, ga ne nadlegujejo prijatelji in znanci. Nič ne pomaga — vedno sc najde nekaj takšnih, za katere se je boljša bodočnost že začela. Stanovanj so potrebni le še tisti, ki niso dosegli korita. Pravico do dela imajo vsi, pravico do bogatenja pa samo nekateri. Včasih je skoraj nujno, da človek postane opica, če hoče zlesti na zeleno vejo. Vsi imamo dovolj moči, da prenesemo tuje bolečine. Kdor je pošten, vrne tudi brco. čim višji je standard, tem večje so podkupnine. Samo nekaj je lahko hujše kot je obrekovanje — namreč resnica! Občuduješ poskočne teličke, molzeš pa let kravo. Ljudje na visokih položajih imajo radi nizke fotelje — zaradi enakorpravnosti. • Naraščajoča draginja je eden glavnih vzrokov, da se je število izgubljenih delovnih dni zaradi stavk v Kanadi silno povečalo. V oktobru 1974 je kanadsko gospodarstvo izgubilo zaradi stavk 752.800 delovnih dni v primeri s 491.140 v oktobru 1973. Celotno število za 10 mesecev leta 1974 je znašalo 8,851.380 dni, kar je znatno več kot je znašala izguba za isto dobo leta 1973, namreč 5,705.090 dni. to pa je bilo že tudi takrat več kot so znašale povprečne izgube prejšnjih let. spoštuje vsako pošteno najbolj pa stanovanj- svoje delo, pogosto pa je treba poseči v svoj lastni žep, da se krijejo vsaj najbolj neizogibni stroški. Veseli smo, da jc institu tu brez denarja in z golim idealizmom in nočnim in nedeljskim delom posrečilo izdati toliko publikacij, organizirati toliko vzgojnih in izobraženvalnih predavanj in razstav in zbrati najbogatejšo zbirko o Slovenskih Amerikancih in o slovenskem doprinosu svetu. Hvaležni smo tudi, da nas je pri tem delu, čigar sadovi bodo pomembni za Slovence še čez stoletja, podprl s sodelovanjem, prijateljstvom in moralno pomočjo tudi cvet slovenskih kulturnih delavcev v zdomstvu, zamejstvu in rodni Sloveniji. Hvala vam, slovenske sestre in brateje! Še se bomo oglasili, za danes pa vam vsem želimo vesele božične praznike in zdravo, srečno uspehov polno novo leto. Dec. 23, 1974 Edi Gobec, ravnatelj 29227 Eddv Rd., WiIloughbv Hills, Ohio 44092 USA Delavec politiko sko. Denar kvari ljudi, zato je dobro, da ga je za vse premalo. Lažnjivcem radi verjamemo, kajti njihove besede so dobro premišljene. Nov pregovor: kdor zgodaj vstaja, delavsko plačo dobiva. Z vsemi sredstvi so se borili, da bi sebi največ dodelili! Delavci obračamo, vodilni obrnejo. Bil je neambiciozen človek. Ostal je leta in leta na istem delovnem mestu kot—direktor.1 no odstoten. ni osel. ims Mladina je marsikaj podedova-! la od očetov, kar očetom zdaj ni všeč. Kdor živi v oblakih, upa, da se vremena ne bodo zjasnila. Smo pa res čudni: ne moti nas samo to, kar je, ampak že tisto, česar ni. Več ljudi več ve le tam, kjer se sme kaj reči. čas je zlato, ki je slaba podlaga za konvertibilnost dinarja. Pri izpolnjevanju zelenega programa v kmetijsvtu, je nekaj kmetov že čisto pozelenelo. čudno je, da ovce najraje izvolijo za svojega delegata volka. Poznam nekoga, ki na sestanku ni nikoli zaspal. Bil je ved- Nekateri mečejo v smetnjak smeti, drugi pa v njem živij.o želel je postati direktorjeva desna roka, pa je postal njegov podplat. Ljudje radi naredijo kakšno dobro delo, če pri tem še kaj zaslužijo. Prazno slamo je nejlaže mlatiti s prazno glavo. Dostikrat je zehanje najbolj prepričljiva kritika. Najlaže je zategniti pas — so sedu- Tisti, ki gre v teh dneh na led, Govornikom ne dajajte vode, da ne bodo njihovi govori še bolj vodeni. Ali dobi pes, ki preveč laja, tudi odločbo o ukinitvi svojega delovnega mesta? Nekateri žive za druge, ti pa spet živijo na račun drugih in je vse v redu. Včasih sem vpil in se držal za glavo, sedaj sem tiho in se držim za žep. Ponavadi imajo ljudje skupno mišljenje, dokler imajo skupno korito. LOVENSKEGA TŽSMAl AFERA OKOLI "DURŽINE" IN "OGNJIŠČA" Težka je uganiti, zakaj se je v mali Sloveniji sprožil "vihar v "kozarcu". Ali je bilo to potrebno kot protiutež kominfor-mskemu gibanju, odkritemu v Črni. gori? Ali je bilo to nujno za utrditev partijskih vrst, ki za svojo enotnost včasih potrebuje zunanjega sovražnika? To pot naj bj bil to "klerikali-zem", ki ga dejansko nikjeni ni. Ali pa je vse skupaj samo izbruh dolgo zadrževanega čustva nasprotja do vsega verskega? ■Dejstva so sledeča: Že dolgo se vodi prikrita borba za povečan vpliv partije na javno življenje. Javna tajnost je, da ne sprejemajo več religioznih ljudi v prosveto,, nekaj so jih celo odstranili iz te službe. Za dostop med predavatelje na univerzi se zahteva ideča knjižica itd. Septembra 1974 se je nenadoma razpisal še vihar nad verskim časopisjem v Sloveniji. Zlasti so to časopisje prijemali s finančne plati. Zanimivo je, da so še pred nekaj meseci polu-radno pisali v časopisju, kako piše slovenski verski tednik "Družina" (130.000 naklade) lojalno o naši stvarnosti, v nasprotju z zagrekškim "Glasom koncila" ki da neti nasprotje in nacionalizem. Toda pohval je bilo čez noč konec, ne da bi seveda "Družina" medtem kakorkoli spremenila svoj način pisanja. Maja 1974 je prišlo do zelo natančnega pregleda poslovanja mladinskega verskega mesečnika "Ognjišče" ki dosega zavidljivo številko 86.000 naročnikov in je bil večkrat tudi od strani komunistov predstavljen kot vzor, po katerem naj se zgleduje njihove časopisje. "Ognjišče" se je ukvarjalo tudi t zbiranjem pomoči za bolnike in misijone. Ta dejavnost je bila sedaj ostro napadena kot protizakonita. Takoj nato se je začela kontrola pri "Družini": od srede junija do konca julija. Prebrskali so vse, a odkrili niso ničesar hujšega. Morda kakšno tehnično pomoto pri knjiženju ali kaj sličnega. Že je bilo videti, da je vse v redu, kar je zadelo "Družino" in "Ognjišče" kot strela z jasnega: radio, televizija in vsi časopisi, ki jih kontrolira režim to začeli neankrat objavljati podatke o ponoverbah in deviznih prekrsših. Prav tako so o tem govoril politični forumi in visoki politiki. Obema listoma so očitali utaje, davčne prevare, nakupovanje avtomobilov, izplačevanje visokih dnevnic in potnim. Vsakdo je moral dobiti iz tega vtis, da je tudi v cerkvenih krogih marsikaj nepoštenega. Očitalo se je tudi, da so v -uredništvu "Družine" prikrivali "sovražno literaturo". Dejstva so pa tale: "Sovražna literatura" je bilo nekaj izvodov več let stare številke mesečnika slovenskih ka- j toliških delavcev v tujini in en izvod katoliške revije za slovenske delavce v zdomstvu, ki so nenaročeno zašli na policcy za revije: Te ima "Družina" kot vsako drugo uredništvo. Kar se tiče kupovanja avtomobilov, je res, da jih je "Družina" kupila za dobiček, ki ga je sama ustvarila, a pri tem gre za deset sanitetnih avtomobilov, ki jih je poslala kot pomoč v Sudan. Potnine in dnevnice nasta-vljencev "Družine" so bile in so bistveno nižje kot po vseh drugih podjetjih, plače urednikov pa so štirikrat do petkrat manjše kot plače urednikov podobnih listov. Kaže, da je "Družina" res ustvarila nekaj lepih dohodkov, predvsem z uspelimi knjižnimi izdajami. Dohodek je nato dala v "sklade". Ostro se je očitalo, da je tudi to protizakonito. V resnicije bilo vse vknjiženo in vsako leto na vpogled davčni inšpekciji. Skladi pa so šli za "Lačnega otroka", za misijone, največ pa za "Baragov sklad", to je za sklad, ki podpira zidanje cerkvenih zgradb v Sloveniji. Iz tega sklada je "Družina" posodila precejšnjo vsoto za gradnjo Teološke fakultete v Ljubljani, za nekaj novih cerkva in podobro. Vse je jasno iri dokazano. Povsod drugod bi takšno dejavnost pohvalili in celo odlikovali. Dejansko je "Družina" po svojem pravilniku, ki je bil v redu in pravočasno predložen pristojnim oblastem, od slovenskih škofov pooblaščena, da izdaja časopise in knjige, potrebne katoliški verski skupnosti v Sloveniji, in po zakonu ima vsaka verska skupnost v Jugoslaviji pravico do lastnih izdaj. Vse druge obtožbe pri celi aferi okrog "Družine" in "Ognjišča" so malenkostne. Gre pravzaprav le za temeljno vprašanje: ali sme neka verska skupnost v Jugoslaviji izdajati dela, ki jih potrebuje, in nato morebitni dohodek uporabiti zase, ali pa mora biti v svojih izdajah odvisna od državnih založb. O tem bodo sedaj razpravljali na sodišču. Kakšen bo izid, ne ve nihče. Največ je odvisno od tega, kakšno potezo bodo imeli za potrebno tožitelji. In sredi najostrejše kampanje proti verskima listoma je nenadoma prejele šestnajst duhovnikov, večinoma članov od režima podpiranega duhovniškega društva, visoka odlikovanja ob zelo močni publi-citeti: da ja ne bi nihče mogel misliti, da se oblast bori proti veri. (Slovenski verniki se čudijo, da ni bilo med šestnajstimi niti enega, ki bi odlikovanje režima, tako nenaklonjenega slovenski Cerkvi, odklonil!) N.N., Ljubljana Naša luč, leto 23, november 1974, str. 27—28. THE STORY OF COOPERATIVE INSURANCE SERVICES. lan MacPherson. Založba: CIS Ltd., 1974. Profesor zgodovine na vseučilišču v Winnipegu se razvija v poklicnega zgodovinarja kanadskega zadružništva. Njegova zgodovina Kanadske zadružne zveze obstoja na žalost doslej samo še v rokopisu in ni dostopna širši javnosti. Trenutno pripravlja tudi knjigo o zadružnem gibanju 1900 — 1945 med angleško-govorečimi Kanadčani. V tej knjižici, ki jo je založila zadružna zavarovalnica CIS s sedežem v Regini, podaje prof. MacPherson glavne smeri razvoja zavarovalnega zadružništva v angleško govorečem delu Kanade do sedanjega stanja, v katerem predstavlja dejansko CIS pravno • Vseučilišče v Guelphu, Ontario, nudi v spomladanskem semestru 1975 seminarje ob petkih popoldne, ki obravnavajo predmet "Potrošnik in zadru ge". Predavali bodo med drugimi dr. John Craig (York Uni-versity), Norman Bromberger, glavni poslovodja Saskatche-wan Cooperative Credit Socie-tq ter dr. Alex Laidlaw., nekdanji glavni tajnik kanadske Zadružne zveze (sedaj v pokoju). obliko, ki združuje dve zadružni zavarovalnici: Cooperative Life Insurance Company ter Cooperative Pire and Ca-sualty