List frbnfa od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ, PONF!>EMFK, 9. DECEMBRA 196% LETO XVI. — ŠT. 142 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof ja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Z vso vnemo ln naglico potekajo v teh dneh dela za ureditev obvozne ceste pri stanovanjskem naselju Novi svet v škof ji Loki. Pravijo, da mora biti izgotovljena do občinskega praznika, ko bodo izročili •vojemu namenu tudi otroško-varstveno ustanovo v tem naselju. Priprave letnih planov za prihodnje leto v kranjski občini Pretirana previdnost in premalo širine po delovnih kolektivih Predlogi iz delovnih organizacij kranjske občine o družbenem načrtu za prihodnje leto izkazujejo manjši vzpon, kot je bil dosežen v preteklih letih. Naj ob tem zadostuje samo letošnja ocena uspehov, ki je dokaj realna, in predvidevanja za naslednje leto. Vrednost družbenega bruto proizvoda celotnega gospodarstva se je letos povečala (v primerjavi z lanskim letom) za 17,2 odstotka, v prihodnjem letu za 7,4 odstotke, družbeni proizvod letos za 21,1 odstotek, prihodnje leto za 8,9 odstotkov, narodni dohodek letos za 19,8 odstotkov, v prihodnjem letu za 8,8 odstotkov. O teh zaskrbljujočih problemih podjetij so že razpravljali mero-dajni pri občinski skupščini in ugotavljali, da so to sicer vsakoletni pojavi, a da pa je treba ugotoviti ta nesorazmerja ln jih uskladiti s skupnimi težnjami, s potrebami občanov in njihovemu dviganju standarda. To zlasti velja za trgovino in gostinstvo, ki kažeta v zadnjih letih dokajšen razvoj, vendar ne dohitevata vse večjih potreb prebivavstva. Za turizem, ki se uveljavlja kot močna dejavnost gospodarstva, so letos prvič izdelali poseben načrt in ob tem nakazali osrednje smernice in tudi težave, ki zavirajo njegovo hitrejše vključevanje v občinsko gospodarstvo. Aktualno vprašanje: Kdo naj razpolaga s turistično takso? Osnutek statuta občine Radovljica v posebnem poglavju Obravnava krajevne skupnosti. V 102. členu govori o dohodkih ter virih sredstev krajevne skupnosti in med njimi nagaja, da se med dohodke te •»kalne samoupravne skupno-*ti prišteva tudi turistična t&ksa, zbrana na določenem <*močJu. To določilo je že na *«ji občinske skupščine, ko je obravnavala občinski statut, kbudilo živahno diskusijo in •"»zlična mnenja ter komentarje. Vprašanje pa- je posebej •-ktualmo prav sedaj, ko so Pričeli z resnimi pripravami *a ustanavljanje krajevnih •kupnosti na terenu. Prav zato •»to želeli s kratko izmenjavo •ttnenj prisluhniti mislim nekaterih turističnih delavcev **• ljudi v Javni upravi, ki se •••posredno ukvarjajo s temi Problemi. • BOGDAN SANCA, pred-•ednik sveta za blagovni promet ln turizem ter vodja turistične direkcije Bled: Najprej nam mora biti sploh tasno, čemu je turistična taksa namenjena in za kakšne Potrebe naj se uporablja. Do? •lej so s.turistično takso razpolagala turistična društva, ki •o že po svoji osnovni dejavnosti odgovorna, da se ta •fedstva, ki pritekajo od turizma, spet vračajo za po-uobne namene. Zakaj naj bi-»edaj cepili sile in iskali nove-fa posredovavca in delo posojili. Zelo dvomim, kako se bo na primer svet krajevne •kupnosti odločil dati za turistično propagando ali za neki turistični prospekt 5 milijonov *narjev, če pa bo moral ta jrajevni samoupravni organ hkrati reševati številne potrebe komunalnega značaja, za Katere bodo sredstva prav j*ko nujno potrebna. Kakšen j* «ploh smisel, da bi se kra-kvna skupnost ukvarjala z Vso turistično dejavnostjo, ko Pa imamo turistična društva. , Menim, da naj bi bila krajevna skupnost seznanjena, Nadaljevanje -na 2. strani & Kaj delajo kranjski urbanisti O delu kranjskih urbanistov je pripovedoval ing. arh. D. OBLAK s Projektivnega podjetja Kranj. V razgovoru se je zaustavil pri dosedanjih načrtih mesta, govoril je o vplivu večjih sedanjih novogradenj na razvoj mesta in o nekaterih drugih zanimivih problemih urbanističnega urejevanja Kranja. Prvi obširnejši načrt Prvi obširnejši načrt Kranja je nastal leta 1937 pod vodstvom ing. arh. Vurnika. Temelji na principu individualnih delavskih stanovanj in po svoji zasnovi ne ustreza današnjim zahtevam. Načrt ing. arh. šorlija iz leta 1948 bi bil lahko temelj današnjega načrta, če bi bil realiziran. Ker se to ni zgodilo, je zastarel. Leta 19,56 je nastal načrt za Zlato polje, ki pa temelji zgolj na stanovanjski gradnji brez spremljajočih objektov: trgovin, kulturnih centrov itd. Tak je bil tuci poznejši načrt Vodovodnega stolpa. Sedaj je občina Kranj razdeljena na gradbene okoliše s posameznimi centri, ki so bili -ugotovljeni statistično. Kraji, ki imajo več možnosti razvoja, so bili deležni večje pozornosti. Taki centri že imajo ali pa bodo dobili dobre prometne zveze, kulturne centre, trgovine in morda še industrijo. Nekateri centri so še izrazita spalna naselja, predvsem v bližini mesta. Kranisko območje z mejniki Bitnje, Dru-lovka, Britof, Predoslje in Okroglo je najgosteje naseljeno in najbolj vpliva na razvoj samega mesta. V to območje, predvsem v center, migrira vsak dan 7 do 8 tisoč delavcev, zaposlenih v in- Izkušnje počitniške skupnosti tovarne »Sava« Kako so se izognili lanski dvomilijonski izgubi — Zaželeno sodelovanje vseh podjetij, ki imajo počitniške domove Glasilo tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj je pred kratkim med drugim priobčilo tudi tole: . Na zadnji seji upravnega odbora so obravnavali tudi obračun poslovanja počitniškega doma v Crikvenici v pretekli sezoni. Letošnja izguba je le 190 tisoč dinarjev, medtem ko je bila lani kar 2 milijona 205 tisoč dinarjev. Upravni odbor je ocenil letošnje poslovanje doma kot vzorno, za kar gre zasluga osebju doma ter referentu za družbeni standard, ki je izven sezone usmerjal v dom tuje letovavce in izletniške skupine. Vest je vsekakor zelo zanimiva, saj se o izgubah in nerentabilnosti počitniških domov veliko govori in niso redka podjetja, ki.že gledajo, kako bi se jih iznebila in s tem otresla stalnih primanjkljajev, ki jih je treba pokrivati z drugod pridobljenim denarjem. Seveda pa sredstva za poslovanje počitniškega doma niso pritekla sama od sebe (pripomniti je treba, da je omenjena letošnja izguba nastala, ker so nakupili nov inventar). Dom je bil odprt od 1. junija do 1. oktobra. Ker junija v podjetju še ni bilo dovolj interesentov zanj, prav tako jih je bilo malo v sept., so se prek »Izletnika« ali pa sami dogovorili z več skupinami, ki so se po dan ali dva zadržali v Crikvenici v njihovem domu. Tako je bil ta ves čas poslovanja popolnoma izkoriščen. Tudi člani kolektiva so se radi odločali za dopust v Crikvenici ali v domu na Pokljuki, ki tudi sodi v sklop počitniške skupnosti »Sava«. Razen tega vsako leto najamejo počitniški dom kje v Južni Dalmaciji; v pretekli sezoni so se odločili za Stari grad na Hvaru. Za to, da dopust preživijo na oddihu, so delavci stimulirani že s samim pravilnikom podjetja. Ta določa, da dobijo počitniški regres 8000 dinarjev vsi zaposleni, ki organizirano letujejo, prav tako pa tudi nezaposleni svojci, ki jih delavec preživlja. Tako je na primer za štiričlansko družino (zase, za ženo in dva otfoka) posameznik dobil 24 tisoč dinarjev in mu Nadaljevanje 0 na 2. strani « j dustriji. Tempo anarhične grad-| nje je do sedaj prehiteval vse načrte in je to tudi največja ovira novih zamisli. .^Vpliv avtomobilske ceste in letališča Vpliv obeh velikih gradenj je za Kranj kompleks problemov, katerih rešitev pomeni tudi rešitev kranjskega urbanizma. Letališče potrebuje zelo dobre zveze z Ljubljano in nato s Primorjem, s Kranjem in Gorenjsko (mimo Kranja). Druga cesta bi povezovala Brnike s Škofjo Loko po novi predvideni zvezi s Primorsko. Posebno daleč je že zamisel o gradnji nove ceste pod Smarjetno goro. Ta varianta je neugodna, posebno, ker bo treba porušiti Nadaljevan ie . na 2. strani * S IV. kongresa LT Slovenije »Postanimo nosivci tehničnega napredk « Ljubljana, 8. dec. — Današnji kongres Ljudske tehnike Slovenije je potekal v znamenju gesla »po7 stanimo nosivci tehničnega napredka«. Udeležili' so se ga delegati osnovnih organizacij z območja Slovenije in mnogi gostje iz bratskih reoublik ter predstavniki družbenih in političnih organizacij. Obsežen referat je podal predsednik Milko Goršič, ki mu je kongres ponovno izglasoval zaupnico. Govoril je o aktualnih nalogah Ljudske tehnike v Sloveniji, v razpravi pa so ga podprli in dopolnili številni delegati in gotje. Predstavnik občinskega odbora Ljudske tehnike z Jesenic je med drugim kot dokaz uspešne dejavnosti LT podaril kongresu album s fotografijami z letošnjega zleta LT Gorenjske. Delegati so potrdili novi statut LTS in sprejeli resolucijo o prihodnjih nalogah. Kongres je sklenil, da celotno gradivo s kongresa pošlje tudi' vodstvom drugih organizacij. Na obsežnem seznamu nagrajenih aktivistov in članov Ljudske tehnike smo zasledili tudi več imen z Gorenjske: Uroš Zupančič, Mile Vozel, Franc Fister, Alojz Malovrh in druga. — St. S. Svet za industrijo pa je poslal podjetjem posebna priporočila, naj o teh prvih predlogih znova razpravljajo. To še zlasti zato, ker so ugotovili, da so biti ti predlogi v marsikaterem primeru izdelani samo v ožjem krogu vodilnih uslužbencev in da samoupravni organi ni.c.o bili s tem niti seznanjeni, kaj šele, da bi o tem razpravljali. Po teh priporočilih naj bi samoupravni organi, kjer to še niso, do 15. decembra temeljito pretresali te predloge in jih znova predloži" z vsemi pripombami in dopolnili. Nekatera podjetja pa so že v sedanjih, Drvih predlogih daia zelo obetajoče podatke o svojem dvigu v prihodnjem letu. Tako so izračunali v podjetju Oljarica, da bi se v prihodnjem letu vrednost njihovega prodanega blaga povečala za 46,3 odstotke, v pod'etju Kovinar za 28,9 odstotkov in v Exotermu za 21,6 odstotkov. Vendar pa večja podjetja, na katenh sloni največji delež občinskega gospodarstva, ne obetajo tafccga vzpona, tako da bi se skunna proizvodnja po količini povečala samo za 4,5 odstotkov, pri čemer pa nosi" velik delež tovarna Sava. Tudi predviden izvoz v prihodnjem letu ne zadovoljuje pričakovanja. Tako je lani znašala vrednost izvoza 30,8 odstotkov uvoza in letos že 44,2 odstotkov, kar pomeni povečanje za okroglo 14 odstotkov v tej primerjavi. Toda y prihodnjem letu naj bi se povečal le za nove 3 odstotke in zadovoljeval 47,8 odstotka uvoza. Prevladuje prepričanje, da so v teh prvih predlogih še mnoge možnosti in da bodo delavski sveti in upravni odbori še marsikaj spremenili in dodali. Menijo, da gre v marsikaterem primeru za pretirano »previdnost«, da namreč prikažejo skromnejše obljube, da jih z gotovostjo tudi lahko izpolnijo. Vendar pa dinamika vsestranskega vzpona v zadnjih letih kaže na večjo razvo/uo silo, zakaj sicer bi bilo prb.ari?to cslo+no gospodarstvo in ob tem seveda tudi žlvHenjski standard občanov. — K. M. Preti novoletnim sepom Kranj — Cez deset dni — 22. decembra bo Gorenjski sejem odprl v Kranju — v delavskem domu novoletni sejem. Ta bo približno tak kot v prejšnjih letih. Obljubljajo dober nakup pletenin, konfekcije, opreme za gospodinjstvo in podobnih artiklov. Tudi tokrat bodo več predmetov prodajali s oopustom. Sejem bodo zaprli 29. decembra. — M. Razgovor s predsednikom delavskega sveta v Tekstilindusu Potrebe žena - delavk in popolno izkorišeenje strojev glavno merilo v perspektivnem razvoju in skrajšanju delovnega časa O Tekstilindusu je že več let govora na raznih konferencah. Tako ob njihovi obsežni rekonstrukciji in povečanju dohodka, - stanovanjski izgradnji, o njihovi menzi, ambulanti, o novem do* , ki je v gradnji in podobno. Da bi zvedeli za nekatere pomembnejše premike v perspektivi kolektiva, smo se sestali s predsednikom delavskega sveta o mu tega _ JANEZOM BOŽICEVICEM. »Glavna stvar v našem sedemletnem planu je rekonstrukcija naše tkalnice in ureditev centralne oplemenitllnlce. Računi še niso izdelani z vsemi pokazatelji, vendar nam to zagotavlja znatno povečanje proizvodnje in dohodka ob v glavnem današnjem številu zaposlenih.« Tako je povedal tov. Božičevič na vprašanje o perspektivnem sedemletnem načrtu. O Ali bodo te rekonstrukcije vplivale tudi na raznovrstnost vaših izdelkov?« »Oplemenltllnlca bo širšega pomena tudi izven območja gorenjske tekstilne dejavnosti. Pa tudi sicer so predvideni znatni premiki. Okrog 20 odstotkov naših izdelkov bo iz sintetičnega vlakna. Doslej smo s tem delali samo poizkuse. Hkrati pa moramo povedati neljubo stvar, da bomo prisiljeni že v prihodnjem letu izločiti iz naše proizvodnje nekatere enostavnejše vrste tkanin (flanele itd.) Cene so namreč določene ln imamo pri mnogih takih izdelkih Izgube.« • »Kaj pa predvidevate glede kadra, stanovanjske gradnje in podobno?« Presenetila nas je ugotovitev, da bo v 1967. in 1968. letu šlo v pokoj veliko število tehničnega kadra — okrog 80 ljudi. Zato moramo vsa ta leta štipendirati 82 ljudi, da bi ta mesta izpopolnili z 59 tehniki in 23, inženirji. Na to smo že pripravljeni. Prav za potrebe tega kadra moramo nadaljevati tudi s stanovanjsko gradnjo. Večina teh bo prišla izven Kranja in bodo potrebovali stanovanja. Pa tu* dl sicer, čeprav v celoti ne bomo imeli več delavcev, je zaradi fluktuacije in upokojevanja zmeraj treba jemati nove delavce in jim zagotoviti stanovanja. V zadnjih letih smo dali za stanovanjsko gradnjo več kot 200 milijonov dinarjev in ta tempo bomo morali kar zadržati še nekaj let.« # »Kako pa priprave za skrajševanje delovnega Časa?« »Mi v tekstilnih podjetjih težko govorimo o tem, ne da bi se dotaknili vzporednega zmanjšanja tudi proizvodnje in dohodka.. Norme so že tako ustaljene, prefcon-trolirane in v praksi napete, da nI več rezerv. Izhod bomo morali iskati v drugih oblikah. Konkretnih številk še nimam. Sedaj so na delu podkomisije po ekonomskih enotah. Velika težnja je, da bi bi* la prosta sobota. To velja zlasti za žene-matere. Seveda bo težka ugoditi takim željam, ker si sedaj težko predstavljam nezmanjšano proizvodnjo ob dveh prostih dnevih v tednu — sobota in nedelja. Morda bomo našli izhod v tem, da bi izmenično omogočili še en prost dan v tednu. Stroji bodo morali delati nepretrgoma šest dni in sedmi dan bi uredili preglede, mazanje in čiščenje teh strojev ln delali druge priprave. Osnovno merilo pa so potrebe naših delavk, žena, ki Jih je okrog 70 odstotkov med zaposlenimi. Drugo merilo pa čim večje koriščenje strojev in vseh zmogljivosti.« K. ML M0LE1NISEIEU K RAKI 22.-21XII.M -m JTE DNI !PO SVETU Že 5000 stanovanj V naseljih okoli Spopja so zgradili 5 tisoč stanovanj, še 1000 dograjenih bodo dali prebivavcem. ki jim je potres porušil hiše. Generalna direkcija za obnovo in zgraditev Skopja je razpisala natečaj za kupovanje stanovanj. Brezplačno dobe stanovanja te socialno nepreskrbljeni prebivavci, ostali bodo pri banki najeli ustrezne kredite. Še nič novega Vodilni ameriški listi pišejo, da v zadevi Kennedv še vedno ni nič novega. V VVashingtonu trdijo, da dokumenti FBI o umoru v Dallasu navajajo kot »zanesljivo dejstvo«, da sta Oswald in Ruby delala vsak zase, brez pajdašev. Mehika opozarja na nevarnost Ugledni mehiški list je nastopil proti odločitvi Organizacije ameriških držav, da začne akcije, ki utegnejo zaostriti položaj v zvezi s Kubo. Organizacija je namreč sklenila, da bo proučila ukrepe proti Kubi. Venezuela zahteva blokado Kube in podobrte sankcije. Hruščev v Skandinaviji Na Danskem so objavili, da je sovjetski premier Hruščev sprejel povabilo, naj junija prihodnje leto obišče Dansko, Norveško in Švedsko. ' v? Huda nesreča v Angoli V hudi prometni nesreči, ko je neki kamion pri vožnji čez most zdrknil v reko, je izgubilo življenje 50 delavcev. t Požar uničil stavbo letališča V soboto je katastrofalen požar skoraj popolnoma uničil de-setnadstroono stavbo letališča London. Poslopje je bilo dograje no šele pred mesecem dni ln je veljalo za eno izmed najmodernej Sih v Evropi. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudle in dogodki • Ljudie in dogodk Krvavi dogodki v Teksasu so ln državniški ravni so v zadnjem spoznamo, da Kitajci le vedno pretrgala? Najbrž bi težko našli ma prenesla na glavno nalOf*>*>" nekaj časa polnili politično kro- polletju zašli v odkrit »por. Na- niso odložili svojih nevarnih ro- primerjavo v* svetovni zgodovini, clallstlčnlh držav: na kj**"**/ niko z dogodki, ki so na borzi petoat Je naraščala vzporedno s. gov. Po njihovih napadih je videti, Sovjetski voditelji se dobro za- ekonomske in politične političnega ocenjevanja . visoko krivuljo obtožb. Prišlo je do hu- da so odnosi takšni kot med vol- vedajo, kaj bi za napredno de. ciallstičnih sil ter na krepitev nad dolgoletnim povprečjem. Na dega poslabšanja na vseh stikali- kom ln ovcami, če volk zaide v lavsko gibanje na svetu pomenil borbe za mir, demokracijo in j°* zahodni polobli so teleprinterji ščih dveh držav, v številkah pa volčjo stajo. Videz delajo, da so dokončni prelom socialističnih in •ciallzem. Skupne naloge W sca- oddajali s takšno naglico, da nam se poslabšanje odnosov kaže v pripravljeni igrati na zadnje karte, naprednih sil na dve polovici, soma ustvarile tudi ugodne pOi*' je bilo skoraj nemogoče istočas- Javnih grajah in mejnih sporih, Njihova gluha ušesa so obdana s Vendar bi včasih zašli v težke je za odstranitev sedanjih ne*0- no prisluškovati tudi na vzhodu, ki jih Je bila že kar cela vrsta, steklom. Z lastno vzhodnjaško dvome, ko bi morali zagovarjati glastj, ki jih ni mogoče odora- spravo med dvema različnima viti z ideološko polemiko. strujama, ki imata bistveno raz- __. . „„n^r»deti lične ideološke in politične po- J ¥£$M^%Č?T}* * glede in teorije o razvoju in ure- ^J^^Sđ od^ V dltvl sveta v enotno gibanje, ki u£ " ^ato spustili n<"° je tako ali drugače v bistvu vse X*" prej kot enotno. Vernikov in ne- ».m a« *«remetnbB vernikov ni mogoče spravljati v M™*° „^vS Vendar pa se politični globus na Uradne številke mejnih spopadov zaverovanostjo verujejo v svoj skupno cerkev. Vendar najbrž za ne °° 5J~[f Kar izmislit! b vzhodu ne vrti nič bolj počasi sicer do sedaj ni izdala nobena »pravilni nauk«. Peking je ostal takšno ponovno umetno ln navi- "» da Mosicva nezeii " kot na zahodu. stran, vendar so nekateri napra- trd kot oreh. Pobude za spravo dežno zagladitev spornih točk rok nobene pruožnostl za Svetovni urarjl bi rekli, da ko- vili precej točne cenitve. Te cenit- so prihajale vedno iz Moskve, sploh ne gre. Gre za odložitev vo napak. Že večkrat je lesja, ki poganja sovjetsko-kltaj- ve presegajo tisoče. Tudi po dnev- Toda kremeljskl predlogi niso škodljivega obtoževanja in za ča- dobro voljo, da bi P***«* VSJm. ske dvostranske odnose Že od nlh potvorbah kitajskega tiska slabost Moskve, ampak čut odgo« sovno premostitev . ideološkega Wto predelal svoja 9tMr*lJ^ zgodnjega poletja nihče več ne lahko sklepamo, da je ideološki vornostl pred posledicami, ki bi obračuna na poznejši čas. V Mo- Učne resnosti Moskvi nI _n>°»*T navija. Med ostrimi zobci se je spor med Moskvo in Pekingom utegnile nastati zaradi prenapete skvi bi želeli sedanje razlike spra- oporekati, pač pa s težkta* ojj začela nabirati rja skritega neza* r,nf -*>1"n'>— xim,>xbM«i .-i-, vrvi m<»ri Pi>kinonm in Mnsirvn. vitt v «tm«n nirvir- tri hi uk čiru. ^tftiri ««*iri.Kif*ni vedno upanja in glasnega nasprotovanja. Dvostranski odnosi na ideološki Gluha ušesa dal splošen pečat Človeškemu raz- vrvi med Pekingom in Moskvo, viti v strpen okvir, ki bi jih sku- čutkl zaskrbljenosti v9^n°JSm. položenju na vzhodu. Kakšne bi bile posledice, če bi se šali urejati z dvostranskimi stiki, ugotavljamo, da Je Peking vw» Po teh uvodnih ugotovitvah tanka nit na vzhodu lepega dne Celotna pozornost naj bi se sčaso- jen v svoji zaslepljenosti. Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Ljudje in dogodki • Liudje tn dogodki # IJndi* in dogodki # Uudte Razgovor s predsednikom občinske gasivske zveze Škof ja Loka Osrednji problem je finansiranje O osnutku statuta škofjeloške komune, ki zelo skromno obravnava bi se obravnavalo v posebnem gasivstvo, je razpravljala tudi občinska gaslvska zveza Skofja Lo poglavju. Uspešen korak gaslv-ka. Glede na njegove naloge In celo tudi uspehe te dejavnosti bi stva z razvojem pa Je tesno po-zaslužilo, da se obravnava enakovredno kot ostale javne službe. O j vezan s flnanslranjein. Temu tem in tudi o ostalih perečih vprašanjih nam je v razgovoru po-1 vprašanju pa bodo odborniki ob« sredoval mnenje občinske zveze njen predsednik MIRO MARKELJ.! činske skupščine na eni izmed sej (sekretariat zveze je predložil »Z razvojem gospodarstva, zla- membnostl obstoja ostalih PGD v QbS obsežno gradivo, o nJem Je / Danes Daljnovod Medvode -Škof ja Loka Skofja Loka, i.dec. •— so v Skofji Loki pričeli uporabljati novi 35 kW daljnovod, ki pa ga bo do spomladi uporabljala le Gorenjska predilnica. Daljnovod je prvi del gradenj v zvezi z razdelilno postajo na Trati, ki jo bodo pričeli graditi prihodnje leto. Daljnovod je dolg 5,8 km in ima sposobnost prenosa 16 M\V-Z novim daljnovodom bo Skofja Loka dobila zadostne količine električne energije, kar bo koristilo predvsem industriji. — V. Tečaj za pridobitev kvalifikacije Kranj — Na medobčinskem zavodu za napredek gospodinjstva v Kranju so pripravili tečaj za pridobitev naziva kvalificirane kuharice. Obiskuje ga 14 tečajnic, ki so po večini že zaposlene po večjih obratih družbene prehrane, na primer v kuhinji bolnice na Golniku, v ljudski kuhinji v Skofji Loki, v menzi tovarne »Iskra« v Kranju in drugod. Kandidatke za pridobitev kvalifikacije se vsak teden dva cela dneva udeležujejo praktičnega in teoretičnega pouka splošno izobraževalnih in strokovnih predmetov. Zaključni izpiti bodo marca prihodnjega leta. — M. Učenci šole »Prežiho-vega Voranca« so gostovali na Hruštci Učenci osnovne šole »Prežiho-vega Voranca« z Jesenic so za letošnji dan republike naštudirali akademijo z izredno bogatim programom. Razen interne šolske predstave so priredili proslavo tudi v čufarjevem gledališču, včeraj pa so gostovali z njo na Hru-Sici. Navdušili so mlade gledavce. ki bodo v bodoče pri prirejanju sti industrije, se pred naše orga nizacije postavljajo vse zahtevnejše naloge. Vedno smo si prizadevali, da bi sledili razvoju, vendar tega povsem ni bilo moč, zakaj rast naše kadrovske in materialne osnove je bila okrnjena. Zakaj? Doslej namreč še nI bilo in tudi se ni rešeno eno izmed osnovnih vprašanj gasivske službe — finansiranje.« # Bi povedali, prosim, kaj o uspehih? »V zadnjih petih letih je 795 naših članov sodelovalo v 62 akcijah in prihranilo več sto milijonov dinarjev družbenega in zasebnega premoženja. Med drugim smo obvarovali most pri »Sešir-Ju«, ko ga je med gradnjo —■ jeseni 1961 — resno in nevarno ogrožala narasla Sora. Mimogrede: v naši zvezi Je vključeno 19 prostovoljnih, 4 industrijska društva ter plaćana desetina pri škofjeloškem PGD. v katerih Je včlanjeno 328 operativnih, članov. Vsa naša gasilna oprema je v povprečju že presegla 70 odstotkov Izrabljenosti.« # Kaj menite, da bi bilo treba ukreniti za izboljšanje? »Vsekakor urediti vprašanje sredstev. S tem v zvezi pa Je tudi reorganizacija te službe v komuni. Se nadalje bo treba krepiti (kadrovsko tn materialno) plačano desetino v Skofji Loki, sodobne je opremiti centra v Železnikih ln Poljanah. Pri tem pa ne nameravamo zanemariti odročnih PGD (Sovodenj, Hotavlje, Luči-ne, Sorica, Javorje in Selca), ostala PGD pa naj bi bila le v pomoč omenjenim.« # Ali opravičuje plačana desetina svoj obstoj? »Razvoj tehnologije zahteva uporabo sodobnejših sredstev za gašenje, hkrati pa tudi strokovno izpopolnjevanje, izvežbamost ln pravočasno Intervencijo, česar od prostovoljcev nI moč pričakovati. S tem pa seveda ne zanikam po- občlnl. razpravljal že tudi svet za notra Vprašanje finansiranja te dese- nje ^deve) posvetili nemalo tine Še ni rešeno. Doslej 'so pri- poz0rnosti. Finansiranje naj bi spevale potrebna sredstva gospo- W|0 jz veg virov (80 odst, odvpo-darske organizacije in občina, ln žarnih zavarovanj, 2 odst. od ob-to v razmerju 1:1. Od gospodar- j anji«. dohodnine, dalje določen skih organizacij pa v prihodnje odstotek od vseh investicij, dolo-nI pričakovati pomoči v taki vi- i gen pr0mll od bruto dohodkov šini, ker je bilo že ob ustanovitvi; uposlenih, SZDL pa naj bi doti-desetine sklenjeno, da se bodo rala društveno dejavnost) kakor deleži gospodarskih organizacij, je bilo pred!agano na nedavnem manjšali.« • In vloga gasivstva v občin skem statutu? »V osnutku občinskega statuta stanovskem kongresvJ Poudariti pa je treba, naj bi se dodeljena sredstva smotrno porabila. Mimogrede: za leto 1963 «^n^^al(?e^«l n£ i* WI° »M ««- * °bč-n»hega ravnavano. Glede na naloge naj, proraCuna odobrenJh 2fi milijona dinarjev. Od tega pa Je bil en milijon brez vednosti in odobritve pristojnega družbenega orga-mi m koriatnika odvzet ter dodeljen za Izvedbo »Letnih loških Jger« (?!). — St. š. Izredno zanimanje za predavanje Kranj, 8. decembra — V sejnih dvoranah občinske skupščine Kranj je bilo danes dop. izredno pomembno in zanimivo predavanje, ki ga je organizirala občinska komisija za varnost in vzgojo v prometu. Predstojnik sodno medicinskega instituta Ljubljana prof. dr. Janez Milčinski je govoril o vplivu alkohola na voznika motornega vozila, strokovnjak za promet pri Tajništvu za notranje zadeve okr. skupščine Ljubljana Adolf Stopar pa o pogojih vožnje v zimskem Času in o novostih, ki si utirajo pot v cestni promet. Voznike motornih vozil je tema predavanj zelo pritegnila in so do zadnjega kotička napolnili vse tri sejne dvorane. Vsekakor je bilo to eno izmed najboljših predavanj X1 a dalje vanje s I. sirani i Kaj delajo kranjski urbanisti 22 objektov. Tudi teren je za delo neugoden. Kranj se za to varianto zavzema, ker bi vse druge odrezale mesto od severnih območij. Dokler ne bo rešeno vprašanje vseh vpadnic in glavne ceste ter povezave z letališčem, bo tudi delo urbanistov omejeno le na analize in rešitve neurejenih zazidav v Kranju in okolici. Na vsak način bodo prve rešitve znane sredi leta 1964. Do tedaj jc treba zavarovati posamezne površine ln tako ohraniti predvidene zazidalne prostore in orne« ji t i anarhično gradnjo. Razbremenitev starega mesta in Jelenovega klanca Ker promet hitro narašča, bo treba najkasneje čez dve leti- izključiti ves promet iz starega mesta in organizirati obsežne parkirne prostore na Planini pred mostom in na prostoru za Staro pošto, kjer so predvidena rušenja. Po dograditvi nove cestu Posvetovanje gorenjskih tabornikov Za dan JLA -akeija »ilegalec« MIRO MARKELJ akademij in proslav skušali po- doslej v Kranju in celo na Gorenj-snemati učence z Jesenic. ■ skem sploh. — C. Vreme VREMENSKA SLIKA Nad jugozahodnim Balkanom se zadržuje jedro zelo hladnega zraka in vpliva tudi na vzhodne kraje Jugoslavije. Nad severnim Atlantikom in srednjo Evropo je področje visokega zračnega pritiska. NAPOVED V prihodnjih dneh pričakujemo še pretežno jasno in hladno vrt tnc. Najnižfe nočne temperature med —5 in -—10° C, v vzhodnih krajih do -15°. Gledališke predstave za šolsko mladino Jeseniške šole organizirajo za svoje učence občasne oglede predstav v ljubljanski drami in operi. Jeseniško gledališče prireja v sezoni tedensko po najmanj dve predstavi, na katere pa šole svojo mladino premalo usmerjajo, pa tudi mladina sama ne kaže zanimanja za te predstave, čeprav njihova kvaliteta ne zaostaja preveč za predstavami ljubi j. gledališč. Gledališče »Tone čufar« se je zato odločilo, da bo v letošnji sezoni organiziralo več zaključenih predstav za šolsko mladino. Prvo premiero v letošnji sezoni »Dom Bernarde Albe« je kot Šolsko predstavo izvedlo v soboto popoldne. Izmed vseh dosedanjih uprizoritev je bila ta najbolj obiskana, kar dokazuje, da je mladino možno navdušili tudi za domačo gledališko dejavnost. To pot je moralo gledališče izvesti propagando po šolah, v prihodnje pa bodo verjetno take predstave tudi brez propagande dobro obiskane. Kranj, 8. decembra — Danes dopoldne je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov občinskih zvez tabornikov Kranj, Jesenice in Radovljica in gorenjskih taborniških enot. Posvetovanje je bilo sklicano na predlog okrajne zveze tabornikov Ljubljana, na njem pa so se pogovorili o pni prihodnji večji akciji »Ilegalec«, o občnih zborih in o programu dela za prihodnje leto. Gorenjski taborniki .bodo tudi letos dan JLA počastili s tradicionalno akcijo »Ilegalec«. Tako kot enote drugod po okraju bodo za to poskrbele tudi vse večje gorenjske enote. Po vseh gorenjskih krajih, kjer so močnejše taborniške enote, bodo akcijo izvedli 22. decembra od 14. do 15.30. Sodelovalo bo večje število tabornikov — po štirje taborniki bodo »ilegalci«, ostali bodo sodelovali ko; »medvedkov« in »čebelic« v mesecu septembru na Poljane, Obranco in v Vintgar, izmenjavo z »Rdečimi sokoli* iz Belgije, po možnosti sodelovanje v »Taboru bratstva in enotnosti« v Bosni itd. Na posvetovanju so ponovno naglasili, da je po ukinitvi okrajne taborniške zveze Kranj pri povezovanju gorenjskih tabornikov nastala občutna vrzel, ki jo bo treba nadoknaditi s primemo organizacijsko obliko. — S. Skrbeli bodo za varnost prometa Jesenice — Zaradi naraščajoče, ga cestnega prometa v železarni na Jesenicah nastaja vedno večja nevarnost nesreč. Ceste jn tiri so šele v" i/delavi in predelavi, zato io vedno več nežavaroVahiM pre iskavci sledov njihovega dela." — .hodov. Promet po tirih ič rebuli. Skušali se bodo povezati tudi z I ran 7 določili železniških precipi. LT, JLA, LMS in drugim; sorod- sov in * signalizacijo, medtem ko nimi organizacijami. sc ce*tn' Promet v železarni več Občni zbori nc potekajo, kot je bilo predvideno. Od treh zvez ga dve še nista imeli, pa tudi sedem enot za to še ni poskrbelo. Zaradi tega so morali preložiti tudi okrajno in republiško skupščino. Za prihodnje leto so predvideli več športnih tekmovanj, izmed katerih večino prirejajo vsako leto, prvomajski pohod tabornikov —• letos v bolnico Franjo, pohod Podjetja dosegla izvozno obveznost * Tržič — Do konca novembra je večina tržfških industrijskih podjetij že izpolnila letošnji plan izvoza. Tovarna kos je do tedaj izvozila že za 23 odstotkov več kot so predvideli, Tovarna lepenke za pol odstotka več, BPT za 16,4 odstotkov več, Runo za 21 odstotkov in Peko za 2 odstotka več kot znašajo letošnje izvozne obveznosti. — S. alj manj šele razvija. Po cestah, ki so speljane prek ali pa tudi še vzporedno po tirih, vozijo cestna vozila transportnega oddelka, vraže, SGP Sava, Gradisa, Avto. servisa Jesenice in vseh avtopre-vozniških podjetij, ki odvažajo gotove izdelke. Zaradi povečanja varnosti je bila imenovana komisija, ki je imela prvo posvetovanje 4. t. m. Sklenjeno je bilo, da se poveri vzdrževanje cest gradbenemu ali prometnemu oddelku. Vsa cestna vozila, last železarne, bodo pod kontrolo. Odpravili naj bi prevo-ze s konjskimi vpregami ln na. bavili ustrezna motorna prevozna sredstva. Dogovorjeno je bilo, da bodo, dokler bo toliko nezavarovanih prehodov, vsa cestna vozila spremljali s »piloti«, ki bodo po. učeni o cestnih in železniških prometnih znakih in signalih, ker bodo le tako varno vodili cestna vozila. »Piloti« pri nadzorni službi naj bi te spremljali do obratov, kamor so vozila namenjena. Prometni oddelek bo Se bolje označil nezavarovane prehode z »Andrejevimi križi« Jn cestnimi prometnimi znaki za nevarnost.— B.B. bo Jelenov klanec rešen traoJj3-kljub temu ne bo mogel v kprj*.' novimi štiristeznimi vpadnicarr Najboljša rešitev bo poM'*-" •". prek sedanjega sodišča i" P , ključitev na Koroško cesto P* gimnazijo. — N. K. 2 Izkušnje počitniške skupnosti tovarne »Sava« je bilo treba za desetdnevno letovanje v domu ob morju u = ,, jih osebnih dohodkov prt10*?' c 15 tisoč dinarjev. Delavci, m niso odločili za letovanje, so bili le po 3 tisoč dinarjev. , Upravni odbor je sprejel Pj ■ log za adaptacijo doma. S sej mi milijoni dinarjev namei»*£(i modernizirati kuhinjo, p0^nj-jedilnico in■ teraso, urediti "jj^ati šo okrepčevalnico in ns^W stavbo in urediti nova '~ra|0 Tako bo v domu lahko j^o 120 članov več kot doslej.j*1 d, pa bodo pripravljali hranO'1 za prehodne goste. . o V »Savi« precej ra«n»iJ*r inj tem. kako koristno bi bilp^~ni. ustanovili skupnost vseh P°' skih domov podjetij iz/KSča!' Tako bi lahko bolje fc*°Vjv:lu zmogljivosti in Jih zame"ji ; med seboj. Prav sedaj pa čas za razmišljanje o taKin budah, ki jih podpira tudi ^ tralni odbor Zveze sind!Kat0 y i 3 Kdo naj razpoM* s toristiCno taks«' kako in v kakšne »»"Jffijlfr porabijo sredstva od tur,r(8d-ne takse. S prenosom »j, stev na novega posred0 ^ bi hkrati kompliciran jir tehnični postopek pn «*ZH ganju s turistično takso- ^ • Inženir ZVONE * r CEK, načelnik za ^f^Jtel: stvo pri občinski ^jjrpK Krajevna skupnost jc ^ organ lokalne samouprav . naj bi odločal o vseh y» Q ših krajevnih zadevah. lu ga. turizmu in gostinstvu. zumljivo bodo morali vitih turističnih krajih svetov krajevne skupn0*.^. beti v prvi vrsti z> l",ti ifi Tej nalogi mora ustreza* dl7 sam sestav KS, tako da ^v pri odločanju s sredst\i ^ polagali zares razum no. v stično društvo bo mo" ^c-takem kraju s KS tesno > lovati. zlasti kadar bo ° ri-navala, kako nalnoiic b, stiti turistično takso. ^ bilo prav, Če skrb n\ pp" p-sredstev turistične ^K,Wem11 pustimo samo u,rls-;tnC,: 0 društvu, ampak naslon njeni uporabi na! od"Ldt p3' krog ljudi. To pa F J^; men krajevne sanioup^ ^ • JANEZ STRGAR. Jj^ra sednik krajevnega SZDL Bled: Povsem logično Je nejo sredstva od da a §13' takse eden izmed viro* jjjv nansiranje dejavnosti p.< ne skupnosti. Re^mU' hod- je, da bodo moral! bi« ^c- ki od turistične taks« ^c- . io*tl. l\ združeval predstavnik« #o-družbenega življenja, J*' ral.slediti programu, K' ,jtvr pripravilo turistično ° O____J-__-^...inO Vv' ri njeni v prvi vrsti ,rftVnos i ki f Svet krajevne skupno««. vsega vanje turistične Seveda pa nc smemo - ^ mp. da marsikateri ko^ vati preozko. Razi t m objekt neposredno '"j^pn" turizmu. Krajevni * Zre* / bi lahko najemala «»fl' ,t. ' te za turistično dol*ufv Prodam, kravo, dobro mlekari-«o. Jama 4 4580 Prodam avto »Olimpija« v odličnem stanju. Vinko Rožič, Pri-stava 20, pri Tržiču 4581 Prodam zazidljivo parcelo pri °snovni Soli Prirnskovo. Naslov v °«&snem oddelku 4582 Prodam prašiča za rejo. Grad 19, Cerklje 4583 Ugodan nakup novoletnih daril **ttk nudimo v prodajalni Delikatesa v Kranju in v paviljonu Delikatese na novoletnem sejmu. Trgovina Delikatesa Kranj 4531 Prodam blok za 1100 do vključ-*»o letnika 52. Moša Pljade 42, Kranj 4584 Prodam prašiča, 120 kg težkega. Poženk 7 4585 Prodam kravo s teličkom in kravo, ki bo čez 4 mesece telila. Baielj 19 ft M I f|1 4586 Prodam suhe smrekove deske *n samokolnico z gumi kolesom. Naslov v oglasnem oddelku 4587 Pri takojšnjem plačilu nudimo °rganizadjam in ostalim pri nakupih od 5000 din dalje poseben Popust pri nakupu novoletnih daril. — Trgovina Delikatesa Kranj 453,9 kupim Kupim pletilnl stroj »ItouflAirt* *li »Papp« v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 4557 Vsa darila vam poljubno pakiramo In odpremimo na naročni-kov naslov. Trgovina Delikatesa Kranj 4547 Dne 3. I. 1964 bomo izžrebali ku-pone kupcev, ki bodo v mesecu decembru kupili v naši trgovini vsaj za 3000 din. Caka vas lepa nagrada. Trgovina Delikatesa Kranj 4556 Sprejmemo mlajšo natakarico, kvalificirano, za obrat .GradHrib' v Preddvoru. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite na naslov »Central«, gost. In trgov, podjetje Kranj 4588 Besničani in njihove skrbi V Besnici in okoliških vaseh je okoli 2 tisoč prebivavcev, večina med njimi pa s trgovino in obrtnimi uslugami ni zadovoljna. Trgovina je na primer le ena, če. prav sta bili že včasih, ko je bilo manj prebivavcev, dve. V zadružnem domu so uredili prodajalno mesa. vendar morajo kljub temu po meso in mesne izdelke v Krani ali pa prek Dražgoš v 2e-leznike. Zelo neprijetno je tudi to, ker kraj nima nobenega frizerja. Tudi za to so namenili prostor v zadružnem domu. Menijo, da bi zadostovalo, Se bi prišla RAZPIS 1. Delavska univerza Kranj razpisuje višji administrativni tečaj z naslednjim učnim programom: slovenski jezik, srbohrvaška korespondenca, strojepls, stenografija, ekonomika SFRJ in samoupravni sistem, poslovna korespondenca z administracijo, finančno poslovanje In poslovanje samostojnih zavodov ter mehanizacijo pisarniškega poslovanja. Tečaj bo trajal 6 mesecev- in sicer 1-krat. tedensko po 4. ure. Vse interesente obveščamo, da bo program posebej prilagojen s poudarkom na uporabnost v poklicu. Pogoj za vpis v tečaj je dovršena administrativna šola ali dolgoletna praksa v administrativno-pisarniškem poslovanju z obvladanjem stenografije na stopnji administrativne šole. Slušatelji prejemajo ob zaključku tečaja na podlagi preizkusa znanja ustrezna potrdila o opravljenem tečaju. Prijave sprejema DU Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 20-26, 22-43 do 20. decembra 1963. Na Delavski univerzi dobite tudi vse potrebne informacije Prijava naj obsega: osebne podatke, šolsko izobrazbo, prfckso in delovno mesto, ki ga ima sedaj. 2. Prav tako še sprejemamo prijave na že razpisane knjigovodske tečaje, ln sicer: nadaljevalni knjigovodski tečaj, tečaj za organizacijo celokupnega materialnega poslovanja v gospodarskih organizacijah ln tečaj za obračun proizvodnje v sistemu ekonomskih enot, ki se bodo pričeli v januarju ln februarju 1964. frizer in frizerka v kraj vsaj dvakrat na teden. Morda bi o tem razmislili v mestnem frizerskem salonu. - V'tem času mnogo razpravlja-: jo tudi o avtobusnih zvezah s i Kranjem. Posebno malo zvez imajo v dopoldanskem času. Menijo, da bj bil avtobus okoli ! 10. ure dopoldne polno zaseden. J Morda bi le enkrat na flan lahko 1 podaljšal svojo progo kar avto-I bus mestnega prometa, ki vsako uro vozi iz Kranja v Stražišče. — i j** * «j^*>t KULTURNOPROSVETNO DELO V PREDDVORU V kulturno-umetniškem društvu »Matija Valjavec« so se že pokazale spremembe v delu društva. Razen dramske sekcije ima društvo še klub in knjižnico. Pred kratkim so ustanovili še moški in mešani pevski zbor, ki ju vodi Frane StrČnik. Prav ob 29. novembru so vse sekcije pripravile lep program in prebivavci vasi upajo, da bo društvo z-delom nadaljevalo tudi v poletni sezoni, ko je v Preddvoru vedno več obiskovav-cev. — R. Beležka MALOMARNOST PA TAKA Na željo vseh vaščanov in okoličanov — predvsem pa koristni-kov ceste Kranj—Kokrica — so j letos poleti porušili zapuščeno hišo in gospodarsko poslopje št. 63, ki je stala na robu ceste I pred mostom na Kokrici. Grad-! beni material, predvsem kamenje, so naložili na kupe, verjetno z namenom, da bi ga pozneje odpeljali. Toda na začudenje pa jc ostalo do danes vse tako, kakor so pustili. Sedaj je videti, kakor bi bile to še posledice vojne. Ali res ni nikogar, ki bi dela do konca izpeljal? — R. Kvalificirano kuharico sprejmejo takoj ali po dogovoru. Plača Po/TP, »Stari Mavr«, Kranj 4568 iSČem inštruktorlco ali inštruktorja za matematiko za višji raz-p*d osnovne šole'za na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4513 Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme takoj TEHNIČNEGA RISARJA Prošnje / navedbo doseda-njega službovanja in življenjepisom je treba naslovili na Upravo podjetja. RESTAVRACIJA PARK sprejema rezervacije za silvestrovanje v restavraciji Park In delavskem domu. 'Maja tn tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni tednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28 97. Naročnina: letna 1^00, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: ponedeljek -Sreda 10, sobota 20 din. Malt oglasi: za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Kokrica, 7. decembra — Včeraj : bane. dopoldne so na Kokrici svečano Nova prodajalna mesa jc kar odprli novo prodajalno mesa, ki .najmoderneje urejena in oprem jo je uredila Klavnica Kranj. Pro- 'Jjena in je kot taka ena izmed dajaino mesa je otvoril predsednik silno redkih na podeželju. Odprta občinske skupščine Kranj Martin bo vsak dan razen ponedeljka. Košir, ob otvoritvi pa je govoril; Domnevajo, da bo promet v nje i tudi direktor Klavnice Janko Up zelo dober. — C. Je ehražaj se sinko inim" hw-* mi nitlll M: N.Jmik 127. Gostilničar je J>11 močan človek srednjih let z zavihanimi rokavi. Inženir Novak Je naročil črn brlzganec. Gostilničar mu ga je takoj prinesel in pri tem pogledal na stensko uro, ki je bila na drugem koncu bifeja. Kazavcn sta se ravno pokrila na številki 12. Novak je razmišljal: človek, ki me je poslal sem, je najbrž policijski agent. To je skoraj gotovo. Toda zakaj ml je rekel, naj pridem sem? če me je hotel ugrabiti, bi to lahko storil takoj tam na ulici, med racijo. 128. Toda agent ga takrat na ulici nI aretiral, temveč mu je rekel: pridite v bife »Vrbas« in naroČite črni brlzganec. In inženir Novak mu je zaupal. Zakaj sem mu le verjel, si je mislil inženir- Ura na steni je udarila dvanajst. V gostilno nI nihče prišel, čeprav je Novak v tem času nekoga pričakoval. Koga? Tega sam nI vedel. Vedel je le, da Je mesto nemogoče zapustiti brez »zveze« in da ga je tisti nekam simpatični agent poslal sem najbrž zaradi rešitve tega vozla. Novak mu je zaupal, zato je prišel sem in zato je čakal. 129. Minute so tekle, Novak pa je nestrpno gledal proti vratom. Postajalo ga je strah. To je zanka, si je mislil. Dobro st je zamislil ta agent: žrtev naj pride sama v bife »Vrbas«. In to točno ob 12! Naj popije črni brlzganec in obrne kozarec, da ga bodo ja vsi spoznali. Zazdelo se mu je, da ga že ves čas zasledujejo. V gostišče je stopil člstivec čevljev. Svoj zaboj je spustil pred točilno mizo. Gostilničar je brez besede postavil predenj neko pijačo, člstivec je počasi pil in opazoval Novaka. Hrlili ni: poznajo sramu Eden izmed vojakov na tovornjaku je zakričal. Možje so se vrglj na tla. Cebotarjev je krmaril vozilo s stisnjenimi ustnicami Ui napeto opazoval cesto. Od strani ga je le prestreljena šipa valovala pred izstrelki. Motor jc brnel glasneje, tovornjak ie drhtel v naporu, toda levo kolo jc zašlo s poti v mehki sneg. Bledi kasti ^botajev ni pomagal le z rokami — z duševnim naporom je poskušal premakniti vozilo, medtem ko je motor jezno drhtel in prav *ako stopnička, na kateri jc stal Vasic... »Streljajte tjakaj, kjer vidite jezičke plamenov!« je zavpil-Va-•te s hripavim glasom. »Pribijte jih k tlom!« Ni videl, temveč zgolj slišal, da tudi s sprednjega avtomobila streljajo po Nemcih. »Ogenj! Ogenj! Glave ne smejo dvigniti!« Vojaki,-podžgani od njegovih klicev,, so prek stranske jn zadnje Jtranice streljali v polje, kjer so se v temi pobliskavali ognjeni teki. - Avtomobil se je nenadoma vzpel kakor živo bitje pa počasi zle-**1 na cesto. Sele ko sta zadnji kolesi začutili trdna tla. je silovita l**oe', ki je vrela v motorju, pognala vozilo z mesta. Cesta, podobna *tolj- beli progi, je drvela pod Vasičevimi škornji. Se vedno je stal 5* stopnički. Veter ga je rezal v obraz, le malo pa bi mu odneslo **Plco. Vojaki so se med vožnjo zdrenjaii na zadnji konec tovornjaka. *n streljali na Nemce. Spričo nagle vožnje so popadali na tla. V J^etlobi ugašajočih raket so nekateri nemški vojaki, streljajoči z brzostrelkami, stekli na cesto, ki le ostala daleč za voziloma, skuhaj z. razbitim tovornjakom. Nemci in vozilo so se vse bolj oddalje-*ill. »i* ,f / " * , ! V sprednji šipi. ki so jo prebile tri krogle, tako da je bila polna belih raz, se je zrcalila zasnežena cesta. Prikazala se je iz teme pa se naglo bližala vozilu. Luknjice v šipi so poskakovale, tako da so ovirale razgled. Veter je bril skoznje. Vasic je odprl vrata. Močan veter mu je zavel v obraz. Zatisnil Pred niim so po cesti poskakovale nemške vojaške vprege z visokimi kolesi. Pred sleherno sta bila vprežena dva konja. Oba tovornjaka — Golubov jc vozil tik za Vasiecm — sta naglo dohitela vprege. Vasic si je' pridržal čepico ter pogledal M zadnji del tovornjaka. Na tleh, s hrbtom proti vetru, so sedeli vojaki in hlastno kadili kozje nožice pa jih v rokah skrivali pred vetrom. Bile so prve cigarete po napadu. Med n Umi jc bil ranjenec, ki je leže pe-stoval prestreljeno roko, da bi io obvaroval pred sunki. »Ste še živi?« je vzkliknil Vasic. »Živi!« je veselo odvrnilo nekaj glasov. V pogledih in obrazih vojakov je še vedno počival dah komaj prestanega spopada. »Ležite na tla!« Nagla vožnja, veter, ki je tako močno pihal v nosnice, da so le s težavo dihali, vrhu vsega še hladni dah bližnje nevarnosti ■.. Vasic je zaloputnil avtomobilska vrata. Potem je privil stransko okence. Veter je potihnil in za minufo se je občutek nagle vožnje polegel, te motor je tulil in grmel v ušesih- Za šipo stranskega okenca so se prikazali vozovi in vrteča sc kolesa ter otožno copotajoči konji. Glave nemških vojakov na kozlih so se obračale proti avtomobilu. Vozila so se prikazovala in spet izginjala. Vasičeve oči so skozi okno srečale za trenutek pogled Nemca, ki je vodil vprego. Nemec je pričel nenadoma kričati s spačenim obrazom in kazati z roko proti tovornjaku. »Zavohal je pečenko!« ie Vasiču šinilo skozi glavo. Položaj jc postal vznemirljiv in vesel. Vasic je od strani pogledal Cebotarjeva. Voznik se je skoraj naslonil na krmilo in pritiskal s konico škornja na plinsko pedalo. »Fric nas je razkril,« je glasno dejal Vasic. »Razkril nas le le na pol — zdaj nas mora te uloviti!« Poševne oči čebotarieva so se zalesketale. Cesta jim jc drvela naproti. Veter je grozeče tulil skozi luknjice v Šipj in sc trgal v krpicerr Vasic se je zavlekel globlje v kabino, tja kjer jc bilo temneje. Prijeten hlad mu je oklenil srce. Na desni strani so švigala mimo majhna drevesa v nekakšnem nasadu. Prikazalo se je vozilo z dvignjenim pokrovom nad hladilnikom. 1 Dva Nemca sta sklanjala glave k motorju. Na cesti je bilo videti številne sledove gosenic. Vasic je strmel v temo, toda v steklu je videl le lastne oči. V vetru, ki mu je šibal obraz, je videl obrise skrivnostnih, temnih tankovskih teies. Med tanki so tekali Nemci. Nemški vojak z vedrom je stopal prek ceste, tik pred kolesi drvečega tovornjaka. Dobrodušno jim je zagrozil s pestjo. »Manj plina!« je ukazal Vasic. Ko je zagledal začudeni, nejeverni pogled Cebotarjeva, je pojasnil: »Cesta vodi proti fronti. Nikomur izmed Nemcev se ne mudi iako, da bi z vso hitrostjo drvel tjakaj. Vsakdo rad zamudi.« Grom topovske salve iz bližine ju je oglušil. V temi sta videla dolge pobliske. »Lahka baterija,« jc ugotovil Vasic in si zapomnil kraj, kjer je stala — prav tako, kot je poprej preštel Dbrise tankov. »Prav blizu fronte smo. Da le niso prekopali ceste. Tako bi se lahko prebili -. -« Upal je, da Nemci še niso imeli časa, da bi pošev prekopali cesto, saj se fronta še ni ustalila in so se boji še vedno odvijali z vso silo. Spet je pomislil: tako bi se lahko prebili! Drveli so / vso močjo, K:v ie ie bilo v motorju, vendar tega niso opazili. Vojaške misli so bile drugje. Cesta je drvela pod kolesi in med piskanjem vetra si) drveli kilometri — toda fronte Sc vedo« ni bilo videti. »Zaustaviti bi morali-, da bi slišali fronto.« Toda Vasic je strmel le v temo. Nenadoma ie pred seboj zagledal rdečo luC žepne svetilke, ki je dajala znamenje. Nekdo jim je mahal, naj se zaustavijo. Cebotarjev ga je naglo ošinil s pogledom. Vaslč je pn-kimal. ^3EJj^ST^yfy^t\ X Z vsemi čutili, z vsemi mišicami, ki so se napete zlile v eno r vozilom, je čutil, kaj sc bo /dni zdaj zgodilo. Vsekakor ne bj smeli obstati, 340828 *»OVFir)ET.TF.K. •. decembra W OLA8_____ Šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • Šport • šport # šport O šport • šport 6 šport • šport • šport 9 šport 9 šport # špo Mednarodna,hokejska tekma na Jesenicah' Jesenice: KAC 2:2 Jesenice, 9. decembra — Sinoči je bila pod Mežakljo izredno Zanimiva hokejska tekma med najboljšima moštvoma Jugoslavije in Avstrije — HK Jesenice in KAC .iz Celovca. Oba gola za Jesenice je dosegel Tišler, strelca za KAC pa sta bila Tambellini in Puschning. Pred 5 tisoč gledavci sta tekmo sodila Jugoslovan ing. Kaltneker in Avtrijec Valentin. • 2e ob pričetku tekme sta obe moštvi začeli z zelo dinamično in borbeno igro. V 14. minuti je Tišler na podajo Felca dosegel gol in domače povedel v vodstvo. V drugi tretjini so Jeseničani igrali mirneje, ker so se hoteli ohladiti za zadnjo tretjino. Njihovo ležernost je v 16. mnuti izkoristil Tambellini, in izenačil rezultat. Zadnja tretjina je bila izredno borbena. Gostje so na vsak načm hoteli odnesti s sabo zmago, toda tudi domačim je bilo veliko do nje. Vendar je Puschningu uspelo povesti KAC v vodstvo z 2;1. Jeseničani so napadali ostro, hoteli so izenačiti in to jim je uspelo tik pred koncem, v l9. minuti, ko je Tišler dosegel Še en gol. Ko jc sodnik Kaltneker žvižgal gol, ga Valentin ni hotel priznati, kar je gledavce silno razburilo. Glasno so protestirali. Oba sodnika sta vztrajala pri svojih odločitvah, vendar so po eni minuti le priznali rezultat 2:2. Domači so nastopali s standardno postavo, v avstrijskem moštvu pa so igrali le trije Kanadčani. — U. Kvalifikacijske tekme za vstop v prvo republiško odbojkarsko ligo Triglav v prvi slovenski ligi Kranj, 8. decembra — V organizaciji odbojkarskega kluba Triglav je bil dopoldne v gimnazijski telovadnici odbojkarski turnir za vstop v prvo republiško odbojkarsko ligo. Na njem sta sodelovali moštvi Mežice in Črnuč, ki sta to sezono zavzeli zadnji mesti v prvi ligi, ter kranjski Triglav, ki je zasedel drugo mesto v zahodnem delu II. republiške lige. Drugouvrščeno moštvo vzhodnega dela druge lige — Črnomelj — je sodelovanje odpovedalo. ' Največ uspeha na turnirju so imeli domači igravci, ki so zmagali v obeh Igrah ln tako postali tretji gorenjski predstavnik v družbi najboljših slovenskih odbojkarskih moštev — polc^ Jesenic, ki so sodelovale v tej konkurenci že lani, in Žirovnice, ki je kot prvak druge lige avtomatično postala nrvollgaš. Domačine so navdušeno bodrili gledavci, ki se jih na odbojkarskih tekmah prav gotovo še ni zbralo toliko. — Moštva so nastopila z naslednjimi igravci: Tretji turnir trojk v vajah na orodju TVD Kranj II in Partizan Kranj I KRANJ, 8. decembra — Včeraj Je bil v telovadnici v StražlSču Jana Vanelii (Partizan Kranj I) tretji ln s tem tudi zadnji turnir trojk v vajah na orodju. Na njem Je sodelovalo 6 moških in 5 ženskih ekip — skupno 37 telovadcev ln telovadk (v nekaterih vrstah so namreč nastopili štirje tekmovavci). Tekmovali so na Štirih orodjih: v parterju, preskoku prek konja, na bradlji in drogu oziroma gredi (ženske). Tekmovanje je organizirala občinska zveza za telesno kulturo Kranj in je potekalo brez večjih zastojev. Nastopajoči so pokazali zadovoljivo znanje in smo videli nekaj uspelih vaj. Pohvalo zasluži posebno član domačega društva in zmagovavec turnirja Dor-Jan Robida, ki je prejel tudi najvišjo oceno tekmovanja — 9,90 točke za vajo na parterju. Po končanem tekmovanju je predstavnik ObZTK najboljšim podelil diplome, obe zmagovalni ekipi (pri moških TVD Kranj II, pri žen- skah pa Partizan Kranj I) pa sta prejeli pokala v trajno last. Rezultati tretjega turnirja — moške ekipe: 1. TVD Kranj II 112,10 točke, 2. Partizan Kranj I posamezno: 1. Dorjan Robida 109,70, 3. Partizan Kranj II 106,70; (TVD Kranj II) 38,20 točke; 2. Miro Steblja (Partizan Kranj I 37,60, 3. Boris Holy (TVD Kranj II) 37,30; ženske ekipe: 1. Partizan Kranj I 111,30 točke, 2. TVD Kranj I 110,30, 3. Partizan Kranj II; posamezno: 1. Tatjana Berton-celj (TVD Kranj I) 37,30 točke, 2. 37,20, 3. Brigita Perpar (TVD Kranj I) 37,0. Rezultati vseh turnirjev skupaj: — moške ekipe: 1. TVD Kranj II 337,0 točk, 2. Partizan Kranj I 328,70, 3. Partizan Kranj II 317,0;, posamezno: Dorjan Robida (TVD Kranj II); ženske ekipe: 1. Partizan Kranj I 333,30 točke, 2 TVD Kranj I 328,20, 3. Partizan Kranj II; posamezno: Tatjana Berton-jcelj (TVD Kranj I). — P.S. Triglav — Zepič, Soklič, Sajovic, Keše, Janškovec, Sušnik, Okom, Bizjak, Perne, Jenko; tehnični vodja Virnik; Crnnče — Knez, Kumer, Kovač, Svata bila zatopana oba kranjska kluba, ki sta dosegla tudi največ uspeha. Novi Gorenjski prvaki so postali: člani B: Ta-dina (ŠD Kranj); člani A: Tome (Triglav); članice: Zerovnik (Triglav); moške dvojice: Somrak-Klevišar (Triglav); ženske dvojice: Iz našega Športnega arhiva Tudi ženska atletika napreduje V prejšnjih sezonah je bilo opaziti, da gorenjski ženska atletika stagnira, letos pa se je stanje nekoliko popravilo. Ugotoviti pa moramo, da so nosivke napredka le nekatere posameznice, medtem ko atletinje kot celota ne nar predujejo veliko. Vzrok temu je premajhna skrb klubov za atletinje; skrbijo le za najboljše, ki se počasi uvrščajo v slovensko elito, kompleksnega napredka pa ni in ni. Najboljši 'gorenjski atletinji sta slovenski reprezentantki Anica Sajovic in Francka Salmlč, pohvaliti pa moramo tudi rokometašico Anko Ankele, pionirko Ani Kristane in že znane atletinje Udov-čevo, Stokovo, Križnarjevo in Mežkovo. Najbolj so letos napredovale tekmovavke v skokih, najslabše pa so se odrezale metavke. 60 m 8,3 Križnar tt- (T) SM GR 8,3 Ankele % (H) MM GR 8,3 Sajovic A. (T) SM GR 8,4 Habjanič (T) MM 8,5 Belehar (T) SM 8,5 Gruden (TTŠ) SM 8,6 Polajnar (T) P 8,7 Kocjan (T) P 8,7 Slivnik (B) P 8,7 Mikelj (ESš) SM 8,7 Ošina (T) MM 8.7 Valiavec (T2) MM 100 m 13,2 Sajovic A. (T) SM 13,8 Habjanič (T) MM 14.0 Križnar (T) SM 14,2 Borko (T) MM 14,3 Ošina (T) MM 200 m 28,0 Sajovic A. (T) SM GR 28,8 Habjanič (T) MM 30.0 .Tamnik (T) C 30,4 Sajovic M. (T) MM 31,0 Kristane T) P 400 m 64,2 Udovč (T) C 64,7 Sajovic A. (T) SM 66,8 Kristane (T) P 66,9 Jamnik (T) C 69,6 Trstenjak (T) MM 4x60 m 32,3 Triglav I SM GR 35,1 Gimnazija (SL) SM 36,6 Triglav II MM J6.9 Triglav III MM vitina 146 Salmlč (T) C GR 145 Stok (T) SM 133 Štibelj (T) P 131 130 130 128 125 125 125 Rakovec Štular v Pušnik Kržišnik Borko Rehberger Sušnik krogla (4) 9,87 Mežek Paper Rehberger Skoberne Tomažič 9,53 9,29 9,09 8,65 600 m 1:45,3 Kristane Rozman Simic Škarabot Nastran 1:53,0 1:59,0 1:59,0 1:59,5 4 x 100 m 54,3 Triglav 57,1 ESS Krani 59,8 TTS Kranj 60,1 Herkules daljina 5Z1 Salovic A. Mikelj Borko Križnar Ankele Jelar Belehar Rakovec Ošina Nardin 462 454 454 447 442 428 423 422 413 (P) C (ESŠ) SM (T) SM (SL) SM (T) MM (T) MM (ESS) SM (T) SM (2R) C (T) MM (ESŠ) SM (T) MM (T) P GR (ESS) SM (SL) SM (SL) SM (SL) SM SM GR SM SM SM (T) SM GR (ESš) SM (T) MM" *?. jihMzruvaii. Težko delo JeJVj je, ■saj veste, beton je trd in <*rJf| ^ tem sem čez pet let imel dvajset let Skromno smo mislili, da bi bilo' asfaltirali in potem koppf u- ■ in jarek se je spet povečal. Bil je mogoče bolje, če bi nam kanalizaci- nam kdo povedal, kako -je f"' že kar meter in pol širok in po pot- jo naredil? spomladi. Ali — kaj se Takole na dneh živimo m ki na oni tirani jarka že dolgo ni boš vtikal, ljudje so naredili svoje mo ^poceni« zabavo! Resnična zgodba