I Grazna nesreča la Dravi. Kdo se je ponesrcfil? t 1. Po celi naši škofiji dobro znani ter nijl vse priljubljcni g. župnik iz Brczna ob Dravi Miroajav VolčičBlagopokojni je oil duhovni svctovalec, kapmn na več velikih župnijah, kjer je zapustil najboljše spomine, in od leta 1909 naprej župnik na Breznu. Kot jjeuslrašen Slovenec je bil pred vojno čislan po celi Dra|ski dolini in je bil baš radi navdušenega slovanstva nied vojnci dalje časa zaprt v Gradcu. Po preobra.tu si |e pridobil nezabne zasluge za- mirno priklopilev krajev: ob Dravi Jugoslaviji. Fantom in časlnikom, ki so ga poznali izza krotek ter mil, da ga je vzljubil vsakdo, ki jp z njim občcval. Svojim udanim ovčicam pa jc bil v ATsakeni oziru vse In brezniška fara se že danes bridlo zavcda, da je zgubila z Volčičem očeta za dušo in telp. Nezabni nam blagopokojni je bil rojen 18- 7. 1874 v Maribnru in posvečen istotam 25- 7. 1897- Zapuslil nas je po ncsreči v za dušnega pasiirja najboljših in najdelavnjcjših lelih. 2. žrtev Drave pa je g- župnik Janko Baznik od Sv. Trojicc v Halozah. Rajni g. Janko se je rodil 14. 10- 1885 pri Sv. Kri/u pri Kostanjevici na Kranjskcm in bil v Mariboru pfosvečen 25- 7. 1909. Kaplanoval jc na vcč ležavnih župiiijnh, bil jc mcd vojno vojni kural, jn še le pred dobrihi lctom je dobil župnijo Šv- Trojico. Bil je izvanrednot močne telesne poslave, vesele narave, pevectenorist in-^scstransko dobrcga srca ter navdušcno iskan pridigar. Valovi Drave so nam ga Aigrabili začetkom moške dohle. 3- smikni ponesrečenec pa je primicijant g- Rudolf Ribič, rodom iz Trsta, pa je študifal kot bcguncc bogoslovje v Maribbru in bi bil 5. avgusta t. 1. pel novo svtnašo pri svojih sorodnikih pri Sv. Jerncju pri Ločah, a nrizprosna roka usodc je bolela drugače. Ilihič1 sc je rodil v Trstu 22. 1. 1900- 4. Kot četrtega so pogoltnili dravski v;iiuvi Ijk^visI.iv ca III. lclnika g. Jožefa Dcržcčnika iz Ribnice na Poh., ki sc je rodil islotam 7. 4. 1902. Kako sc je zgodiiu giozna ncsrcta Miaulo nedcljo se je mudil g. trojiški žujimi. r.ai;nik kot pridigar na Kupčičevi primiciji v Rušah. Od tamkaj se je odpeljal v ponedeljck popoldnc v spremstvu primicijanta Ribiča in bogoslovra Dcržcčnika v Brezno na obisk k svojemu blagemu prijalelju Volčiču. Trojica pa ni našla brezniikega župnika več doma, ampak se je bil ta ravnokar prepeljal preko Dravc in botel na I godovanje hišne gospodinje Amalije k Hirschmanmina, oziroma Kacovim (na pol pota med Breznim in Vuhredom na desnem bregu Drave, Brezno leži na levem). Ker je hotel g. Baznik na vsak način govoriti z Volčičem, je odbrzela farovška dekla po cesti proti Marenbergu in klicala preko Drave g. župnika, naj počaka, ali pa se vrne. Gospod je rauzmel klice in sporočil, naj prideje gospodje za njim ,on jih bo počakal na drugi strani. In res, gostje so se prepeljali preko Drave z brodom (ki je bil za nje pri povratku usodepoln) in skupno z Volčičem so jo mahali k Hirschmanovim na godovno proslavo. Na povratku so dospeli krog polnoči zopct k zgoraj omenjenem brodu, ki je med brezniškim mostom in farno cerkvijo ter služi samo za prevažanje oseb'. Niso šli na most, ker sieer bi se bili zamudili več nego tri četrt ure.a potom broda bi bili v par minutah v brezniškem župnišču in bi bili tamkaj prenočili. Zbudili so brodarja, ki je odpel čoin in uravnal krmilo. Komaj pa je bil coln kake 4 m od kraja in v najhujšem toku Drave, se je odtrgala železna vrv, za katero je bil čoln pripet na glavno brodovo vrv in brod je prost priveze zdrčal navzdol po dravskih valovih, ki so baš tamka j radi mocnega vodnega padra in skalovja silno ncvarni. Povrh pa se je še eela žaloigra doigrala ob pol eni uri v noči, ko je bilo temno kot v rogu. Uboge žrtvc so takoj spoznale, da so v smrtni nevarnosti, napeli so vse moči, da potisnejo čoln h kraju, a valovi so jih odbijali in jim metali neprestano vodo v čoln- Čuvaj od železniške čuvajnice, ki je med mostom in brodom, jc slišal v spanju krike: «Uravnaj prav krmilo, izmečite vodo iz čolna, na pomoč itd.!« Na te klice je urno vslal in odhitel k Dravi z dolgim drogom, ki je imel ob koncu železni kavelj. Ko je bil pri Dravi, je drčal usodepolni čoln ravno mimo njega in ni veliko manj kalo, da ga ni dosegel z drogom in ga ustavil- A, ker so valovi brod hitro nesli in je bilo temno, je čuvaj pri rešilnem poiškusu prišel do potoka, ki se izliva iz hribov v Dravo in ni mogel kar hitro preko, ampak ga je moral obiti na plitvejšem mestu. Ko je pribrzel z drogom zopet do Drave, mu je že bil brod iz vidika in slišati je bilo še samo obupne klice žrtev v tcmno — nemo — noč. Še en močen tresk ob takozvano Rižnikovo peč, ki moli iznad Drave skoro na sredini pod moslom, en skupen krik, čoln se je razbil na drobne kose in valovi Drave so za vedno kopopali. gg. Volčiča, Baznika, Ribiča in Deržečnika. Rešil se je shičajno samo brodar na par deskah in izplaval na snho pri posestniku Času. Od razbitega čolna so našli doslej samo obojestranski naslonjač in nič drugega. Od utopljencev pa ni doslej nobenega sledu. Pravijo, da jih iii odneslo preko Fale, ampak da bo spustiln Drava na površje trupla šele tekom 8—10 dni. Ta ravnokar opisana vel^ka in grozna nesreča se je doigrala v noči od 9. na 10. t- m. in bo vsem prebivalcem Dravskc dolinc stala v trajno žalostnem spominu. Ljudje v Dravski dolini so fgdi groznega slučaja, kakor ga ne bcleži zgodovina, silno potrti in preplašeni in osobilo še radi tega, ker je !bil rajni Volčič duša cele Dravskc dolinc, kjer ga je vse, slaro kot mlado, dobro poznalo, ljubilo ter upoštevalo. Uboge žrlve, ki so našla skupno nenadno smrl, so žd^prejele svoje veeno plačil|>, naša dolžnost je, da jina ohranimo trajno hvaležni sjJomin v molitvi in priproš- nji Ka njih večni mir ter pd|oj pri neskončno usmilje- nera Sodniku!