BOGOSAJOVIC
Plinsko-bonska mrzlica
Lepega dne sejev Ljubljani zgodilo, da je zmanjkaloplina. Pravzaprav se to sploh ni zgodilo lepega dne, kajti dan, ko česa zmanjka, je lahko kvečjemu grd. No, in takšnih grdih dni je bilo potem še petin-petdeset, dokler ni plin navsezadnje spet priklokotal.
Toda kot mimo vseh dobrih stvari pri nas, tako tudi pri plinu ni bilo mogoče iti mimo bonov. In plinarna je sporočila, da boplin razdeljevala na bone, bonepa bodo razdelile ljubljanske občine.
Tistega lepega dne (pravzaprav je bil tu-di grd), ko so začeli po občinah (in nekate-rih krajevnih skupnostih) deliti bone za plin, se je na teh »krmiščih« nabrala nepre-gledna mnoiica ljudi. In v hipu je bonov zmanjkalo.
Kako je to mogoče, so se vprašali Ijudje. Podobno so se vprašali tudi v plinarni, kjer so natisnili precej več bonov, kot pa plina na mesec porabijo v Ljubljani.
Za razliko od bencinskih bonov je dala
nlinskf hnnf* natisniti nlirtarana   Ti hnni
pa niso bili tako imenovana pravica do nakupa, ampak so boni imeli le ta namen, da naj bi kupci za plin neplanili vplinarno vsi hkrati prvi dan. Toda tega očitno niso vedeli ne na občinah ne posamezni občani. Pa so si lepo tisti, ki so lahko prišli do bonov, nakupili bonov za vse leto in več, takole po deset, dvajset bonov in več.
Zdaj, ko plinarna obljublja, da bp plina dovolj, se bodo imetniki bonov obrisali pod nosom, lahko pa da bodo tudi hudo užaljeni, ker so si samoupravno priborili lepe zaloge bonov, ki bodo sedaj bvez vre-dnosti. Kdo jim bo zdaj poplačal njihov trud in iznajdljivost?
Tudi tisti, ki bonov niso dobili vprvem roku, bi veleposestnikom bonov njibov trud prav radi poplačali. Zato bi bilo zelo prav, če bi se pojavili samoupravni sezna-mi vseh tistih »oškodovancev«, ki imajo obilico plinskih bonov. Prepričan sem, da bi na občinah te sezname zelo hitro in do-kaj natančno sestavili tned svojimi usluž-