Št. 5.
V Gorici, dne 19. jainivarja 1901
Letnik III.
l/.haja vsak torek  in   Nohoto v
li'dnu   ob   II.  uri   prcdpoldue   za   nicsto
Lit ob <>. mi  pupoldiii- za deželo.
Slant! po pošti prejeman ali \r
(iorici na dorn poSiljan cololotno 8 K..
pollelno  'ir K.  in  ilelrtU'tno 2 K.
1'rodaja s<> v Gorici v tobakanmli
Schwarz v Solskih nlicah in .1 fi-
lers it/, v Nunskih  ulicali  po 8  vin.
GORICA
(Zjutritnje mlan.jr.)
Vi'ttduistvo in upravništvo  be
naiiajata   v   «N a r o d n i   liskarni»,
ulica Wtturini h. ŠL. 9.
Dupiso jc nasloviti na urfdništvo,
osjlas«* in naročnino pa na upravniätvo
«(•Joricf>. OgUsi s«> računijo po petit-
vrstali in siccr aku so tiskajo 1-kra.t po
l(i vin., 2-kmt po 14 vin., S-kral pu
12 vin. Ako so vrčkral liskajo, raeii-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni  urednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgo.v. J. Marušič)..
Po volitvah.
(l)opis ./. Ihinajn).
Volitve so dovrsene, — dovrsene
s težkimi izguhami za Slovence in llr-
vate. Slovenci so izgubili jedini koroški
mandat in zalirani koroški Slovenci ne
bodo imoli v drzavnem zboru niti jed-
nega zastopnika. V lstri se je posrečilo
ltalijanom. izlrgati Hrvatom mandat za-
hodnih kmečkih občin in neustraseni
voditelj islerskih Ilrvatov in Slovoncev,
dr. Matko Laginja, ne pride več v parla-
ment. Tudi nade, ki so jih stavili Slo-
venci in lirvati v pridol)itev novih man-
datov, se ni.so izpolnile. Naskok na cel.j-
ski mandat ni imel zaželjenega in priča-
kovane#a uspeha ; z neznätno večino in
le s pomocjo sleparstva je v tern okraju
tudi to pot — inenda zadnjikrat — pro-
di-I Nemec. lstotako se ni posrečilo pri-
dobiti na novo mandat splošne kurije v
Istri in pa I. 1897 izgubljeno zastopstvo
tržaškega tretjega kolegija. Vendar pa so
dosegli tržaški Slovenci ob teh volitvah
velik moralen uspeh, ki tehta vsaj toliko,
kakor ce bi pridobili kak mandat: z
ogromno manjšino svojih glasov v trža-
ški splo.sni kuriji in posebno še z veli-
kim številom slcvenskih volilcev v mestu
sameni so dokazali na impozanten naein
vsemu svetu in pred vsem polslepi av-
strijski vladi, da Trst ni italijausko me-
sto in da pristojajo tržaškim Slovencem
v soli, v uradu in v vsem javnem živ-
Ijenju prav isle pravice kakor Halijanom.
To je bil velik uspeh minolih volitev,
toda žalibog skoro jedini uspeh.
Nespametno bi bilo zdaj, tarnati nad
tern deloma nepovoljnim izidom ter na-
slevati razloge, zakaj je moralo biti tako
in ne drugače. 0 sleparstvih in nasil-
stvih, s katerimi se jc nasprotnikom po-
srecilo, spraviti nas v nekaterih okrajih
ob zastopstvo v parlainentu, bo govoril
verilikacijski odsek državnega zbora. Nasa
naloga je zdaj, da gledamo v bodočnost
ter da preudarimo, kako bi se dale z
morainimi uspehi nadomestiti materijalno
izgube.
Res se je skrčilo število jugoslo-
vanskih poslancev in tajiti ne moremo,
da je to izguba za nas, kajti upliv kluba
raste ne samri z moralno močjo, leniveč j
tudi s žtevilom udov. Toda izguba' ni [
tako velika, da bi se no dala nadome-
stiti z notranjo močjo, z enolnim, zavešt-
nim in smotrenim nastopanjem. V to je
najpi'vo polreba, da sezdru/Jjo zopet vsi
jugoslovanski poslanci, brez ozira na raz-
lične domače razpore in na osebne di-
f'erence. Slovensko-lwvatski narodnostni
in gospodarski program je skupen vsem
strankam; domače strankarstvo izvira iz
takih nacelnih in osebnih dilerenc, ki na
Dunaju ob danasnjih razmerah ne pri-
bajajo v po.stev ali vsaj ne v prvi vrsti.
To velja posebno za one tri kranjske
poslance, ki so bili izvoljeni na programu
narodno - napredne slranke. Programa
obeb kranjskih .strank se v narodnost-
iKiiii in gospodarskem oziru ne razliku-
jeta loliko, da na bi se dala zjediniti.
In v parlainentu se bodo reSevala naj-
nujnej.sa uarodnostna in gospodarska
vprašanja, kajti iz teh neresenih vpra-
Aanj izvira vsa mizi-rija, ki vlada danda-
nes v monarhiji. Problemi, iz katerih so
se porodili in se porajajo domači stran-
karski razpori, bodo stojiili na Dunaju v
ozadji1. Najprvo si mora zagotoviti narod
naeijonalno in gospodarsko eksistenco,
potem sole ima prilike in časa, odloče-
vati se za druge probleme. Ne podce-
njujemo nikakor važnosti leh problemov,
ali ob sedanjih razmerali po nasetn
mnenju -so v parlainentu ne bodo rese,-
v.ili in torcj tudi najbrže ne bodo imeli
posebnega upliva na notranjo sestavo in
na grupiranje po.sameznih klubov. Jedino
odločilni bodo v tern oziru, kakor sodimo,
narodnostni in gospodarski nazori po-
slancev in strank*). Upamo torej, da tudi
slovenski poslanci ne bodo nosili svojega
strankarstva na Dunaj. Ako bi se cepili
tudi na Dunaju, tedaj bi l)ila to n<;iz-
m<M'iia škoda za našo narod no stvar :
bili bi v parlamentu pač zastopniki po-
sameznih slovenskib in hrvatskih strank,
ali enotnega zastopstva celotnega naroda
bi ne bilo. Enotni klub bi se kot zastop-
stvo celega naroda moralo uposlevati,
ne upoštevalo pa bi se razkropljenih
posameznih poslancev.
*) In ti  sevoda somorajo rošiti  v ziianwiij"
rosnico in pravico. 0 p. s I a v č e v a.
i\aloga močnega in v sebi jedinega
jugoslovanskega kluba bo potem, da si
poišče zaveznikov. Naravno je, da si jih
poišče pri zastopnikih slovanskih narodov,
v prvi vrsti pri zastopnikih če.škega na-
roda. katerega so vezale že od nekdaj
simpatije krvnega sorodslva in bratske
vzajemnosti z narodi na slovanskein jugu.
To zvezo bo ustvariti toliko lazje, ker
so politicne težnje Čehov in Jugoslova-
nov v premnogih točkah isle ali vsaj
jednake in ker so nasprotniki isti : iiem-
ški begemonisti in centralistiska biro-
kracija.
V  sebi  močni   in  močni  v zavezni-
štvu z drugimi   slovanskimi   klubi   bodo
morali  zastaviLi   slovenski   poslanci    vse
svoje silo, da   pride   parlamcnt   do   red-
nega delovanja. Ni treba razlagati, kaj je
nam Slovencem parlament. Če se   zaprri
vrata državne zbornice, nimamo vec ine-
sta, kjer bi mogli  zastopal.i  encrgičuo  in
Lispesno   svoje   težnje.   Zato   bodo delali
slovenski  poslanci  na tri, da se prepreči
vsaka obstrukcija.
V   tern smislu bodo vplivali na svoje
česke zaveznike in ni dvoma, da se bodo
-dali   češki   poslanci   voditi    po   zdravem
razumu in da bodo nastopili pot   trezne
parlamentarne politike. Ce bi se dali od
radikalnib olementov zvoditi na protipar-
lamentarno  pot obstrukcije, tedaj  bi bilo
to ne sanio skodljivo zanje — ker bi po
lastni  ki'ivdi  izgubili   svoje zavoznike —
temveč pogubno    tudi    za nas, ki  bi  bili
brez parlamenta izročeni   sovražni    nam
birokraciji na milost in nemilost. Upajmo,
da se razvijejo stvari ugodno   in   da   se
zavoženi voz ustave spravi na trdno pot.
V   to   bodo   pomogli   in   morajo   pornoči
tudi  nasi jugoslovauski  poslanci.
Kam jadramo?!
(Iz  ueiteljskih  krogov   na  Goriškem.)
Debelo smo gledali in skoraj nisrno
mogli verjeti inrtvim črkani, katere je
poslal nomško - nacijonalni predsednik
slovensko-laškega deželnega učiteljskega
druStva na GoriSkem v nemski svet,
rekoc, da je zborovalo.isto društvo ,.un-
t e r   deutscher--Flagg e".'         '.
Raca na vodi! Kaj domišljav človek
mora biti ta P e e r z, katerega so posta-
vili na predsedniski stol tako, kakor
Pilata v kre$a.
V ,.F]dinosti", kalera je prva obso-
dila 'zborovanje pod nem.sko zastavo,
oglasil se je slovenski učitelj, kateri je
odkritosrčno izjavil, da uči-
teljstvo slovensko — in Ia3ko
ravno tako — n i m a z n e m š k o z a-
s t a v o n a j m a u j š e d o t i k e.
Po vsej pravici se je zgražala „Edi-
nost" in za njo tudi „Gorica" nad zbo-
rovanjem pod nemško zastavo. Priznati
moramo, da je postopala „Edinost" ne-
pristransko, ker je sprejela brez obotav-
Ijanja pojasnilo iz peresa slovenskega
ucitelja, kateri je pojasnil stvari take,
kakorsne so in ne kakorSne si želi
nemški Peerz.
Zamerimo pa „Gorici'', ki je tie
glede na pojasnila v „Edinosti" vznovic
pogrela zborovanje in „delovanje" „unter
deutscher Flagge"*).
Govoreč z nekim rodoljubom o
naših razniorah na Goriskem, tožil je
vsled clanka v „Gorici" o delovanju in
duhu učiteljskega društva v zmislu nem-
ške zastave.
Ker mnogi čitatelji „Gorice" ne či-
tajo „Edinosti", ker je torej še krivih
nazorov med narodom na Goriskem glede
Jadranja" „unter deutscher ..-Klage", po-
dajemo tudi v „Gorici'' izjavo. da jadranje
pod nemško zastavo se je rodilo in se
vrši le v glavi nemškega Peerza; sloven-
skemu učiteljstvu pa se nikdar in nikoli
se sanjalo ni o takem jadranju.
To izjavo naj vzame v znanje slo-
venska javnost. Pristaviti pa moramo,
da je prišel na predsedniško rnesto nem-
sko-'nacijonalni ucitelj Peerz, ima na
vesti slovenski ucitelj Franc Bajt v Aj-
dovščini**).
Vec tednov je preteklpj odkar je
začela slovenska javnost obsojati domiš-
ljavo jadranje pod neinško zastavo v glavi
nernškega učitelja. Več   tednov   je   pre-
*) Slorili smo to, kor nani jc dalo povoda
k tcmu <j;lasilo „naroduo-naprcdnili" ucitoljev,
ki dobiva svojo hrano dircktuo iz obližja dr
Tutnovega ^lasila. 0 p. ured n.
**) Kaj odločuji» jedini Krane Bajt v
ucili'ljskem druätvu? 0 p. urcdn.
LISTEK.
Rešite v iz ujetništva.
(Posnetek).
Holgaraki: I. 11. Blas k o v.
(Konec.)
„Stanka! nazaj! Odstraniti se, ne
stopajte na voz!"' zakriči Peter in pahne
debelo Tatarko strani.
Mladi Tatar je upil ter se vedno
bolj bližal so samokresom in nožem v
roki. —
„Peter! čuvaj se!il zakriäi Bazilij.
Peter se vzravna.
„0, glej ga! Zdaj ti, ali jaz! Stanka,
Darinka — branite se sami, če morete
in bežite na desno v gozd... A s teboj
morilec pa poračunim zdaj !"
To izreče ter plane nad Tatara.
Tatar skoči s konja, pa ustreli na Petra.
Ali krogla ga je zgrešila; oplazila pa je
malo Bazilija. Ubožec se ustraši zaradi
te nepričakovane rane... Oči niu počrni-
jo... Videl je, da muje umreti, in postal
je še bolj divji.
Še ena žrtev je padla k nj ego vim
nogam. Še dva sta bila in tedaj... Ali se
ena krogla ga je ranila... Opežal je; boril
se   je   se, ali brez moči...   jedva   se   je
branil dv(^h smrtnih nožev. Tudi Peter
se je bil hrabro; ali tudi mladi Tatar ni
odsto])al.
Bazilij je videl, da kmali ne bo več
pomoči, in od minute do minute je iz-
gubljal  pogum.
„Peter, brate!" vzkrikne obupan,
„Kaj delaš? Jaz ne morem več; izgub-
Ijena sva, Peter !"'
Ta strašen krik je grozno zadel
Darinko, Bazilijevo ženo. Mahoma iz-
trga nož ranjenemu Tataru, ki se je
pripravljal zopet na boj, in priskočimožu
na pomoc. V tem se začuje iz gozda:
„Bazilij, držite se!" To jih je navdalo z
novo srenostjo. Hajduka siloma pridrvita.
Željko skoči na pomoč Petru, udari od
zadej Tatara in ta pade. Zdaj skoči Peter
Baziliju na pomoc. Stanka in Darinka
ste bili že v Nikolajevih rokah.
Zdaj pa prileti tolpa Tatarov s
hriba.
„Željko! Peter! Hitro! Nazaj!" za-
kriči Nikola. Druga moč gre, več so-
vra/nikov se bliža!'1
„Nikolaj !" zaupije Bazilij; „pelji
Stanko in Darinko naprej; idite ob.kraju
ceste na desno stran po gozdu. Brzo!
(Je se izgubite in ne hoste, znali naprej,
slreljajte    s    samokresom.    da.    se    naj-
domu!1'
„Bazilij!"' uleci Se ti, reče Nada.
Stanka pogleda prijazrio že enkrat, s.yo-
jega junaka 'Poh-a. In Nikolaj odpel.je
rešeni v gozd.                             . :.;
Mlad Tatar je bil ope.šal. Videl je
pomoč; ali ni iinel več moči, da bi bil
astal. Izgubi) je Stanko!
Zdaj se odpravijo še Peter, Bazilij
in Željko v gozd. Ali bili so utrujeni in
niso mogli naglo bežati. Tatari so priti-
skali za njimi in začela se je od daleč
borba se streu.
„Ne bojte se! Odstopajte!" reče
Željko. Samo raztresimo se eden od
drugega; glejta, da se ne izgubimo".
Puške so silno pokale, krogle so za-
devale; ob debele dobe ter frčale po
gozdu.
Tu obstane Bazilij, da bi si obvezal
rane. „Üdstopaj, Bazilij!" zakriči zopet
Željko. „Nazaj!"
Oni se strese. Krogle so frčale
mimo njoga. Peter pa ni rnaral, da bi
dobil še kako kroglo v hrbet; in hitelje
naprej, pa se oziral ter poslusal, ali je
že daleč Nikolaj se ženskama.
Solnce je zahajalo. Naši so Dili do-
volj oddaljeni od bojnega polja. Tatari
so obupno streljali. Ali nastal je mrak
in vse je umolknilo.
„llvala Bogu!" reče Bazilij ler prime
Željka za roko. „Usli smo smrti. Dobro,
da sta bila prišla na pomoč. Da ni bilo
vaju...!''
„Zahvali Boga in svojo ženo, Bazi-
lij! Ali kako, ti hrorniš! Saj mar nisi
težko ran j en?"
„Za sedaj ne čutim prav velike
bolecine".
„0 vsem bomo govorili pozneje ter
si celili rane", reče 1'eter. „Nu, čaj, da
vidimo, kje so naši ljudje, ki ste jih
menda pozabili. Prihaja mi na urn, kar
sem že izkusil v vasi: reäil sem jo bil
iz enega ognja, pa jo izdal drugemu".
Tako reče Peter ter jame hitreje ko-
rakati.
„Res, ne bo jih lahko dobiti", meni
Željko. „Niti ne vemo, ali so spredaj ali
zadej".
„Nikar ne skrbite za to", reče Ba-
zilij. „Le idimo Se malo naprej, pa vaiua
povem, kje so. Držimo ie testeze". Vedel
je, kam jirn je bil velel, itd.
teklo, odkar se je obsodilö tako neu-
mestno pisarjenje v nemSko - nacijonal-
nem listu, a doslej nisrno ae brali nika-
kega odgovora.
Vnovič pozivljamo s 1 o -
venske odbornike deželnega
slovensko-laUega učiteljske-
ga d r u š t v a, da povedö sloven-
ski javnosti, da pod nemSko
zastavo jadra 1 e j e d i n o N e rn e c
Peer/ — in nikdo drugi.
Ako pa hoeejo ž njirn jadrali tudi
slovenski odborniki, svobodno jini. Prvi
občni zbor omenjenega društva bode že
vedel, kaj ima sloriti z nemško zastavo
predsedniknvo in odbornikov, ako bodo
ž njiin jadrali !
Slovenski učitelji, kateri se Irudimo
v šoli in zunaj nje za blaginjo in na-
predek niilega nam slovenskega naroda,
nočemo slišati o nemäki zastavi in o
mostu iz Prusije do Adrije. Zvesti
sinovi ni aj k e Slave s rn o in
o s t a n e m o ! T a k 5 n i s in o slo-
venski u č i t e 1 j i in t a k o v z g a -
j a in o i z r o č e n o n a m s I o v e n s k o
in I a d i n o !
* *
S to našo, iz globine srea priha-
jajoeo izjavo, naj bode potolažena sloven-
ska javnost.
Da pa bode tudi širja javnost vedela.
kako in iz kaksnoga namena se ,je usta-
novilo slovensko-laško deželno učiteljsko
društvo, navesti hoeemo zgodovino nje-
govega spoeetja.
Vse.stran.sko se je priznavalo, da
gniotno stanje ljudskega ueiteljstva na
Goriškem ni bilo najboljse, ainpak na-
robe — med najslabšim v Avstriji.
Žalostna resnica je, da je ljudsko
m iteljstvo plačano — ne le slabši kakor
najnižje državno in deželno uradnišlvo,
nego celö slabši kot sluge v državni in
deželni službi.
Žandarmerija,    iinanca,     uradniški
sluge pii sodnijah itd. so boljše placani
nego ljudsko učitejjstvo, katero ima kaj
težavni posel poučevati in vzgajati mla-
dino.
S številkami je dokazala na prav
drastičen naein bas „Gorica", da ljudski
učitelj je slabeje plačan nego iinancar.
In  kako še!
1 n vendar j e r o s n i c », d a
m o r a i m e t i u (-. i t e I j v s a j i s t e
in tudi v e č j e 3 t u d i j e — fakor
n i ž j i h r a z r e d o v d r žavni i n d e-
želni uradniki. Ali ni to v nebo
vpijoča krivica !
Koliko se je prosjačilo, da bi se
zboljšale take razmere ... a doslej skoraj
zastonj, skoraj brez uspeha. Šele s prvim
januvarjem 1901 3e je storil prvi korak
na bolje ; a le majhen korak. tako da
ostane   učiteljstvo   v razmerju z drugimi
skoraj tam, kjer je bilo poprej.
To je   iaktuu),   kateremu   ne  more
iiikdo ugovarjati.
PoglHjnio sedaj, kaj in kdo je kriv
takemu položaju.
V prvi vrsti moramo imenovati
državno postavodajo, katera
je prepustila placevanje i z -
k I j u č n o 1 e d e ž e 1 a m. Vsled tega je
tudi razloček med plačami v posameznih
deželah tako velik. V.^led tega so se ure-
jevale place v posameznih deželah kaj
različno.
Zaradi neugodnib grnotnih razmer
nekaterib dežel, posebno ju/.nili, nioralo
je trpeti tudi  učiteljstvo   v istib deželah.
Na Goriskem se je vedno trdilo,
da je dežela uboga, zato da ni mogoče
zboljšati ginolnega stanja.*)
Ko pa je pritiskalo učiteljstvo obeh
narodnosti na svoje poslance, čuli so se
izgovori od poslancev obeh narodnosti
jednaki: ini smo za zboljšanje, a poslanci
druge narodnosti nisö za to. Siovenci
so zvracali krivdo na   Lahe in na'rpbe.
Slovenski ueitelji smo ocitali laskim
kolegom, a oni iiam, da so naši, oziroma
njih poslanei  nasprotni  zboljšanju.
Očitalo pa se je nam in njim, da
se ne strinjajo naše in njih zahteve in
zato da nimajo uspeha ne naše, ne
laskih kolegov pro A nje. To je bil mučeri
položaj.
Da s e d o s e ž e skupno, j e d-
i! o t ii o postopanje v s eg a ljud-
skega ueiteljstva na Goriškeui
v s t a n o v s k i h — n e v politic-
n i h — z a d e v ah, u s t a n o v i 1 o s e
j e d e ž e 1 n o   u e i t e I j s k o   d r u s t; v o.
Pri ustanovnem shodu ni bilo n e
dub a ne sluha o kakem nems>tvu.
o katerein se niti ni sanjalo ne Sloven-
cLMii in ne Laboin. Pae pa se je povdar-
jala od obeli slrani p o p o 1 n a j e d n a-
kopravnost obeh narodnosti v j
d(j^c*li. Le jedino zaradi lažjega in j(^d-
nolnega sporazumlj<Mija so se sprejela z
veliko težavo neinška pravila**) in uein.Tki
notranji kot posredovalni jezik, ^ obdr-
žala sla se oba deželna jezika v-vsej
veljavi: vsakdo ima pravico po-
služevati se svojega m a te r inega.
jezika k a d a r b o č e.
Kako je bilo mogoee priti do skoka,
da je poslalo druätvo slovenskim listom
nemške dopise. to naj nam pojasnijo
odborniki.
Več kotsmeSna pa je trditev Neinca-
predsednika, da je zborovalo slovensko-  !
laško deželno   društvo pod   nemäko"' zar
stavo.
*) In ko ac jr hoU'lu najti novih virt»^ in
to j<^ pubiranjf užiLnitie v duželui upravi, Jjili so
tu-di »jiarodtio-itiiprudiii« uöitelji, ki S(i ili nu.
roko »narodnu-iuiprediiiiu« kuluvodjeni na (ii>-
rišktMn, da so ti  viri oneinugočijo!   O [>. uriidn,
**) in bai to jt' dalo puvod u<iitelju lJcrA/.u,
da je naznanil svujiin nHinäkini braLoiu vamhIu
novicu, da jadiajo slovenski in ilalijaiiski uc'itelji
na (jlt)riäkeiu pud — in-inSku /.astavu in je Nimjico
v njih doinisljavosti it- bolj potrdilo, da bnv. —
neniščinc pii nas «ploli n»; gre in lie ^rtf. Zatu
so pa kulikur iluvt'iiski Loliku iUlijanvki ucilelji
storili d teni sklepoin v « 1 i It n a r u d n » {{rtih.
Up. u r e d n.
Ako bi veljalo ouitanje o neinštvu
in o jadranju pod nemžko zastavo za
deželno ueiteljsko društvo na Goriškem,
očitati bi sriieli kaj jednakega in še hnj-
sega tudi iJržnvneniu zboru na Dunaju,
kateri obravnuje skoro izkljužno v nem-
skem jeziku*). Kakor bi bilo nespametno
očitati slovenskim in drugiin slovanskirn
državnjm poslancem, da zborujejo in
jadra jo pod nemsko zastavo, zato ker
govore nemsko. ravno tako ni pravicno
oOitati nernšlvo slovenskim uciteljem.
Kazlocek je pae ta. da bi državni
slovaaski poslanci nemudoma pokazali
vrata pr<Mlsedniku - Nemeu, ako bi s(»
predrznil trditi v nemsko - nainjonalnem
lisLu, da zboruje državni zbor pod nein-
sko zastavo ; slovenski uOitelji pa doslej
niolue k grehu svojega pred.seilnika-
Memca511*).
i Prepričaiii smo. da pride dan ol>-
raöutta. Ako' se' to ne zgodi, no pofem
bode šele opravičeua slovenska javnusl
zgražati se. Zdaj pa je treba počakati.
Š i o e r pa med u 0 i t e 1 j s t vo m n i
ne duha n e sluha o kakem
n e in š t v u in „u u I e r deutscher
V 1 a g g e" n i s in o j a d r a I i, n e j a d-
r a rn o i n n e bode in o jadrali
n i k iJ a r in n i k o 1 i n e ! Naše
g e s I o j <» in ostane! Naprej zastava ,
Slave!
D o p i s i.
1/ ('«rkna, V odgovor „Sočineniu"
dopisniku in r pojasnilo vsem blagovo-
lite sprejeti sledeüe vrstice. Brca sein.
brca tja. pa dam malo odduška svojemu
narodno naprt^dneinu snlu, pa osmešim
malo naše nunoe, spoilkopljem jim vsaj
nekaj vpliva pri (lerkljanib. oblalim jilt
pred svetom, tako si ie mislil naš pri-
jatelj. Socin dopisnik, ko je krpucal
svoje laži, katerim pae ni bilo treba še
Gabrseekovega likanja in piljeijjji. bile so
v/,e prisedse izpod rok prvega mojslra
godne za umazane Sočine predale. Oujmo
toi'ej ! Najprej trdi dopi.snik, dn so bili i
cerkljanski klerikalei pripravljeni izdati
narod in volili Italijana. če bi bilo pri-
šlo do ožje volitve mej lem iu dr. Tumo.
Tako pravi, se je izrazil volilni mož —
klerikalec.
Prva I a ž. (Jerkljanski volilci ne
po/najo moža, ki bi se bil tako izjavil.
iNasprotno je pa lahko čital Sočin do-
pisnik v „Gorici" dopis iz Cerkna, ki je
izjavil, da so cerkljanski volilni možje —
daai klerikalci — vedno pripravljeni vo-
lili raje liberalnega Slovenca kot liob-
ralnega Laha. Nasprotno pricajo lahko i
volilni inožje se Št. Vi^ke gore, torej
riaiäi nasprotniki — da so se izrekli po
prvej  volitvi  v jutru volilni   niožje   Gre-
*) Upiuititit, La pritntM-a pa — ne drii
popolnoina Up. u redn.
**) Jn inolčuijj« k. ginbu je tudi i^roh.
U p.  u r L' ii n.
Za nekaj časa poči stiel v daljavi.
Peter in Željko se prestra^ita; Bazilij pa
se zveseli. „Ne bojta se!" reče smeje.
,.Ta glas poznam; to kaže, da smo ostali
daleč zadej za njimi".
„Kako   to?"   reče Peter prestraäen.
„E, zato ker gremo počasi".
„Nu, odkod pa ta strel?" vpraša
Željko, ki že ni mogel spoznati, kaj to
pomeni.
„To sem jaz naročil. Dajmo jirn
znamenje še mi".
In Bazilij ustreli. In zdaj sta spo-
znala tovariža, čemu to streljanje.
,.Čula Bta, reče Željko, kako daleč
je počila puška. Nikolaj mora bili veliko
dalje od nas: za to bi se trudili danes
po gozdu celo noč".
„Kaj, da jih pustimo to noč, in da
jih niti ne dotečeinor1' vpraša Peter
nevoljno.
„Ni drugače. Pa saj se jim nemore
nič zgoditi. Peter, ne boj se!" rece
Željko. Pobratim Nikolaj pozna dobro te
kraje in on je zanesljiv. Treba je pač,
da prenočimo tu. kje, in jutri za jutra
jih dotečeino".
Peter je malo gledal na to. da je
bila temna, grozna noč, pa globoki jark/
in huda pot. Da je bil sain, bil bi jih
dotekel -— ali tako ali tako, ali prej ali
kasneje ; ali kaj je hotel atoriti se sta-.
rejimu od sebe. ki ju je bil dobil za po-
VnoOnika ? poleg t<iya je imel Bazilij dve
rani, in se je jedva vlekel dalje.
„Eh, če je tako, pa treba obatati1',
reče Peter in nakrivi usta.
¦     *                                                   ¦   ¦
Drugo jutro   res dotečejo poalednji •
Nikolaja,   Stanko   in Darinko.   Kako   ve-
selje je bilo zdaj   za reäitelje in režene!
Tudi celo hajduka sta bila   ginjena radi
te srečne rešitve.
Polagoma so potovali dalje, ker
Bazilij in ženski niso inogli tako naglo
hoditi. Prenočili so v neki vasi pri Želj-
kovib sorodnikih; drugega dne pa so
dospeli vsi veseli v Šumen.
Ded Ivan je bil izgubil te vse upa-
r.je, da bo še kdaj videl Stanko, Bazi-
Hja in Darinko. Nepopisljiva je bila torej
njegova radost, ko so se srečno zopet
združili vsi živi. Britka novica je bila
sicer za Stanko, ko je izvedela, kako
nesrečno je umrla uboga mati. Ali kaj
se hoče!                                                    j
„Mrtfim Bog odpusti! Živi pa za-
hvalite Boga, da vas je zopet združil po
tolikem trpljenju ! Na zdravje in dobro
srečo!" Tako jo vzkliknil Zeljko, tor na-
zdravil vsem onim zbranim v   njegovi biši.
Veselili so se pa tudi vsi Šumenci,
k(j se je to izvedelo. In za nekaj t-asa
je bila slovesna poroka Petra in Stank«.
Vsakdo je hotel videti junaka Petra in
rešeno Stanko; in zbralo se je ljudstya
kakor da bi bili vsi njijuni sorodniki in
znanci. Mnogo Šumencev se spominja že
dandanes te krasne svatbe.
Mestni poglavar je pohvalil Petra
in Bazilija za njijuno junaštvo. Obžaloval
pa je, da jima ni mogel pomagati v tern
sluoaju !
Nekaj časa pozneje se je preselila
vsa rodbina v neko vas blizo Paradžika,
kj(?r so mirno živeli. Le ded Ivan se je
kmalu preselil v drugo življenje; umrlje
zadovoljen, da se je bilo še tako na do-
bro obrnilo njegovi rodbini.
Kakor tü se je moral Slovan tudi
drugje tolikokrat boriti z ljutimi sovraž-
niki. Boril ae je — padel — umiral!
Slovan je režil Evropo ob krutih div-
jažkih napadih. In kaj ima od tega ?
Zasrueh, češ: da je zautilal za drugimi!
In še mu odrekajo t izomiki. potrebne
pogoje! Naduti bedaki — kruti!
gorčičevi in sicer vsi, da bo pae popol-
dne le enoglasna volilev bodisi Gregor-
čiua ali Tumo. ker so tudi vsi pričako-
vali ozje volitve mej enim teh dvuh iu
llalijanom. — Nadalje imenuje cerkljan-
ske naprednjake zaspane in podtika njih
malomarnosti tukajšnjo veciuo za Gre-
gorčiča. Uzrokov te zaspanosti. in malo-
marnosti pa noče imeuovati, boječ se
pae zamerili se se njirn, pri katerih je
komaj zadobil nekaj kredita. Zakaj ne
uavede vse resnice  -— resnit oljubitelj'? !
Bal se je pač. da izgubi še pri njih
oiio malce kredita, katerega je zadobil v:
najuovej.šem irasu se svojo politiko! A
zalo sij zadere l(!in huje nad khd'ikalci.
Začne L nadiiLinc-eni. Pove nam, kako so
bile golovo z nadnuneevo željo nekaj
lednov pred volitvami zelo pogosl'o inaSe
po podružnicah, med tern, ko se drugace
nasi nnnci le neradi po'trudijo uia^evat
v  podružnieo.
Druga   laž!   Nuj   navede   gospord"
dopisnik    le   en   slueaj.  v katerem hi se
bii  brauil kateri  izmej    ninii-Dv  iu  bi  ne
bil šel  niaševal   v  podru/nico,  Cm^ je bila
oJ  lain sv. maša naroüena. Kot price so
vsi    jiodru/aiearji.   da   se   je   vselej.prj.
njih opravila sv. maša, u«^ je bilo le mQ--.
goče.    Tako    je    re.sniea    in    —•   rm'rnfc,
Bosna!                                            :
Nadalje se spravi g. dopisuük na
besede. katere podlika g. dekanu. da jib
je govoril ra/, pri/.nice in navaja sia-
deče: ,.Pridite v obilnem Slevilu n'a. Yp-
lisOe. da   zmaganu)   'e   brezvern«   Ijudi",.
T re I j a I a ž ! G. dekan  je res po
va.hu  v cerkvi  vse. naj   pride.jn   volit   in
rekel, da s<i Iu  ne ,i;i*e z,a doinače stranke.
ampak za   poslanoe   v   clr/.avnem   zboru
in  da moramo gledati  na t(j,   da   si   vp-
limo kol  poslance može katoli.skega miS-
Ijenja, ne   pa   brezvercev   ali liberalcev.
Iz besedij dekanovili tiisklepal nilu'e, daje
imenoval g.d<?kan katerega Cerkljana hrez-
verea, kakur pravi t<} dopisnik, katerega
pa najbrž v ce.rkvi le»l:\j se  bilo ni, ker,,
inisli, da se je  to zgodilo med pridigo iii
uU  ene.ni  oüiLa g. dukanu, da Uodi vudiio
nepripravljen  ua pri/.uico. Zlobuj. nanieu-.
dopisnikov je jaseu.   NaSuntati IkjO^- po-*.
uteiKi C 'fkljane, katerim ui   nihue oC-it<fc|.
brezverstva,   proti   nuueem,  posebno pa
proti g. dekanu, ueA lako va.s   „Simt'ajo"'.
Kar se tič(^ očitanja g. dekanu,  da   hodi
nepripravljen   ua   prižuico, avetujemo le
g. dopisniku.  naj    le   on   spolnuje   tako
vestno   svoje   dolznosti    kakor g. dekau
svoje dubovniSke in  imel bo tudi on vest
ugleda pri helih iu crniii,   kakor ga ima
morda sedaj. Nadalje trdi g. dopisiiik dva
se pritožuje g. dekan čez preslubo placd. .
v Cerknem.
Četrta laž! G. dekan *o ni pri-
toževal proli nobenemu in se tudi ue bo
pritoževal, če mu tudi g. dopisnik odreče
svojo biro iu ofer. Pa tudi mlekaruici
bi g. dopisnikova bira in ol'er mato .po-r,^
magala. Kaj ima pa mlekarnica opraviti
z volitvami ! Seveiia, narodno uapreduo
j<4 to, da se udari tudi po mlekarnici,
ker je ista kmecka zadrugw. — Pribito
je, nadaljuje SoOin dopisnik. da je vkljub
vsemu pritisku voliJo Ie 1U0 inoz kle-
rikaluo in bi bili lahko zmagali napred-
njaki, če bi  se bili le združili..   . ..    ,.¦;«-,.
Pet a la/.! Pribilo je. pravi mo pa
mi. da se naprednjaki niso upali na vo-
lišče, ker so se zavedali svoje žalostne
inanjSine in pa ker še med tistimi ni.
bilo pravega prepricanja, da je njih stvap
dobra. inače bi bili morali volit, če tudi
bi propadli. Pribito je, daje velika večina
Cerkljanov bila za Gregorčica. Pribito je,
da so agitirali, sicer pa le bolj skrivuo
in zahrblno ludi nar. naprednjaki mej
Cerkljani, a da niso omajali nobenemu
prepričanja, tudi oni agitator ne, ki je
morda v ozki zvezi z dopisoin in ki je
pa uže tudi poprej obupoval nad Ge.rk-...
Ijani in jih imenoval bedake, ki verujejo
in zaupajo sumo duhovuikoiu. Pribito je
slednjič, da bi v slučaju potrebe prišlo
toliko volilcev Gregorčičevih na volišce,.
da bi porazili nasprotnike, in da se mnogi
niso udeležili volitve le zato, ker so ve-
deli, da jih ni treba. Zato pač odveže .
dopisnik samegd sebe in ae nekatere so-
bojevnike političnega greha, saj je imel
dobro voljo. Had bi ,,Sočin" dopisnik
spregovoril *e kaj o hranilnici in m!t>-
karnici in o marsicem. kar ni tako, kakor
bi.moralo biti. Uobro začne naj pometati
najprej pred svoji m pragom, imel bode
tvarine za več dopisov, bolj utemel;eaih
in resničnih kot je bil la v „Socr. potem
naj se pa spravi nad drug«». K koncu
svojega lazi dopisa nain pa slika ..Souin"
dopisnik se kol pikaiilnosl. ki nc sine
izostati, zmage pijana. ple.šoča kaplanOka.
Le Skoda, da je luili ta novica, sicer pi-
kantiia a zopet zlagana.
Šesta la/. Ako tnli dopisnik, da
je videl. kaplanske suknjice Irčati pozraku.
imenujemo njega in vsakega, ki to tnli
ž njim, la/nika in sieer javno in ooito.
in ne samo na ulio tenui ali oneinu. Nh>-
rajaje biti p:u: le turobno zelena je/a
dopisnikova kriva, da se je tako motil.
Price so na razpolago. Toliko v. odgovor
lyd. ,7. jan.uarija „Soci" poslane laži!
lz Skrilj. Dne 2. januarija I. I.
s'premili smo k vot'iicinu počilku due 31.
dec. p. 1. uinrlo Marijo Hustja roj. Zgo-
nik iž Dabravelj. Hlaga pokojnica bila je
fitara 78 let ; v srecnem zakonuje živela
581/;, let. Zal. da ji Hog ni dal duziveti
še kratke dobe \\\, let. ko je imela praz-
novati djamaatno poroko, katere se je
posebno veselil sedaj po ajej žalujoči
soprog ; živela sta v aajlepsej složnosti
in ¦'ljube/ni. A ne samo v domaeern krogu,
»unpak ludi v celej soseskj bila je /.nana
kot dobra niali, skrbna gospodinja ter
usiniljena dobroluiea potrebnim. lulor je
potreboval pomoei. tolažbe. svela. zalekel
a% j« k dobrej ,.materi'1 in ona inn je
pomagala, če je le mogla. Kako je bila
oböe pi'/ljubljena, kazal je pogrebni spre-
vod, kakorsnega niso videle Skrilje uze
Yeö let. Poleg troli gg. duhovnikov, pri-
hiteli no od blizu in daieč sorodniki. pri-
jatelji, znanci, da skažejo rajni zadiiju
caxt; na celu jim šolska niladina so svojo
uöiteljico. Naj v miru počiva draga
aiainica !
v ': Pokojnie:a bila je mati gospoda Jo-
Mtpa Rustja, c. k. gozdnega nadzorniku v
Motovuuu ter gaspe Terezije Logarjuve
a« Opciaah.
Z Uo<'   pri   Vipavi.  — (,.Tolo-
vajstvo na Go can".) Pod teni na-
slovom je prinesla „Sofar vest, da je
določena obravaava o usodnib posledi-
eali ianiozaega plesa našia „aapredaja-
kOv" na 6. in 7. dan prih. meseca pri
dez. sodišču v Ljubljani —kar je meada
poHnela po svojem „naprednjaškem"
bratcu ljubljauskeni, a katerim je bila äe
pred nedolgein srdito v laseh. Ker bode
aajbrže stikala po dopisniku tega dopisa,
ji moraai povedati, da so pisale ta dopis
poätene zakoaske ro ke (Capito, äjor
Dreja?! Op. stav.), ki nimajo z naaiin
g. kuratom nobene dotike. Zaaimalo bi
gotovo bravce „Gorice" zvedeti, iz ka-
kega aiča je nastal v na^i va.si znani
prepir, ki povzroouje v ,.Narodu*'
in „Soci'; toliko krika. ali v to se mi
ponudi po dovräeni soda, obravaavi
ugodaejSa prilika. Za daaes se hočem
oaibjiti le aa porooilo o aeki obravaavi
pri okrajnem aodiAču v Vipavi, ki se je
zvrSila zadnje dni pret. meseca. Naš
oboe priljubljeni go»p. kurat je bil aainreč
prisiljen tožiti aekatere glavne „na-
predajaške kapuae1' zarad raz-
žaljeaja časti. In zmagal je. „Nad-ka-
pun" je obsojen na 240 ki-on globe,
drugi aa 20 kron (ki jib bode moral pa
„presedeti") in aeka dekliška amacoaka
^katere ime iz usmiljenja zamoleim) tudi
na 20 kron. Povod tej tožbi jc dala prav
za jirav gori nazaaajeaa pravcla, katera
iaia biti nekaka predigra. Če tudi ta
tako izpade, potem bodemo vedeli, komu
pristoji „Sociao"' „tolovajstvo", all naši
kuraciji in gospodu kuratu, ali peščici
„zdražbarjev". Pravim: peščici; kajti dru-
gega imeaa res ne zaslu/Jjo. To kažejo
podpisi na skoiijstvo za g. kurata. lzmed
205 kuracijskib gospodarjev saio se pod-
pisali skoraj vsi, le aekaj nad deset ni
botelo. To je torej ono impozanlno „libe-
ralstvo" na Gočah, o katerem se „Na-
rodu" in „SoOi" tako sladko sanja.
Politični pregled.
Poijaki v  neinskem tlrzavnem zboru.
Poljski poslaaec Mizerski v aemškem
di/.avnem zboru je oOital nem.ški vladi,
da boee po vsej sili raznaroditi Poljake,
živeče v nem^ki državi. s tern, da, od-
pravlja iz ljudskil» sol podučevaaje polj-
skega jezika ter da sili poljske otroke.
da se morajo učiti jedino It? neniščjnc.
Zastopnik aemške vlade .se je takim
pritožbam — rogal in je brez ovinkov
povedal, da nemska vlada ne bode ini-
rovala. dokler popolnoma ne ponemci
Poljakov ziveoih v ncni.ški drzavi. Iz tega
odgovora Poijaki labko razvidijo, da
nemska „kultura" ne obstoji v iwcem
drugem a ego v stremljeaju po podjarm-
Ijenju vsega kar ni nemško. Pri takeai
narodu kot so ti Prusi pač ne more biti
govora o blagÜi čutib.
Vojna na Kitajskem.
Angležki lisli, ki so mojstri v la^a-
nju, so spravili v svet novico, da nastaae
kmalu inir na Kitajskem ter da se po-
viiie vrhovni povelji^ik Waldersee skoro
v Kvropo. Da je to porocilo zlagano, i>
tern govori dosti jasao dejstvo, da na-
mei-ava Nemčija v kratkem poslati na
Kitajsko Se 900 rnoz in 12 castnikov
svoje vojske. Ker je omenjeno poročilo
iz a u g I e ž k e g a vira, je labko razu-
meti, da bi Angleži bolt'li nalveziti jav-
aosti, da je na Kitajskem „vse v redu",
ako le potegne svoje čete dornov Liusija.
Anglija in Nenioija bi najrajsi na svojo
roko naredili „Kitajski racuir1. Ker se
jima pa to ne posreci, išeeta in delata
spletk. da bi škodovali Kusiji. Ker je
Husija zasedla neko pokrajino v Maad-
žuriji, bi Anglija rada nasla v tern po-
vod vojni in Anglija je aedavno poslala
ruski vladi protestno nolo, ker je po-
slednja sklcnila s kitajsko vlado pogodbo
radi železaice iz Tieatsiaa v Šangajkvaa.
Mnenje jo, da aa Kitajskem ne bod*' prej
miru, da vzprejme kitajska vlada vse od
vlasti predložene jej mirovne jjog(jj<;, kar
pa se ne bode zgodilo še lako kmalu,
ker tu odločujejo še drugi t'aktorji aego
intrigaatna NemOija in Anglija.
Vojna v južni Afrlki.
Angleže je vznemirila vest, da imajo
liuri v Kapu izvrstao urcjeao topniStvo
maksimovega ziatema. Te topove so liuri
lansko leto, ko ao morali zapiu»titi Kap,
ikfili v gorovju in zdaj jim izvrstno
zopet rabijo. V najaovejieai easu na-
predujejo liuri proti morski obali, kamor
je že dospeia jedna koloaa. Njiliov. nn-
rnen je, poru.^iti tu vse proinetne zvez<^.
Mej tern so Buri pod poveljstvom lie-
yerja- ruzrušili železnico pri Senekaln in
tu ler v bližini lJretorije aatepli zopet
Angleže. Ma jugu Magali-gqrovja orgaai-
zuje Botba aov« c-ete in ima že okoli
sebe 3000 prostovoljcev. Aagleži hočejo
poslati v Al'riku Ae 10.000 mož in y»ak
teden 5000 koaj, ali vprašaajo je, kako
budo te čete mogle do bojišča, ko S;O
Buri razdrli že malo ne vse kqmuuikax.
cijske "zveze in vzeli Angležem možnost.
prehrane. In vender Anglija ne popusti
od .svoje prevzetaosti in že dela naörto
v — zrak, kako hoče upravljati „novo
pridobljene južno-atriake kolonije1'.
Domače in razne novice.
Za „Šolski Doin" doSlo upravni-
älvu „Gorice" : g. Kubar v Gorici 1 K,
g. Andrej in Fratieiska Jakil 10 K ; ve-
sela družba obbajajoča god sv. Aatoua
dn« 17. t. m. v gostilai gospoda Antona
Kigelj v Peviiiici je aabrala 10 K. —
Hvala !
Denariiičarju je doälo : G. Joako
Malija iz Bovca (po pomoti v predzad-
ajem izkazu izpuščeno) f> K; Leben Joa.
vikar v Libužnjem 10 K; Simon Gregor-
cic, vikar v Sedlu. na račun ustanovniae
HO Ü.                                                  l1'
Mesecni doneski: Gg. Blazon Franc
1 K; Bolko Loop. 2 K; b'on Jos. 4 K;
Finžger Fr. 4 K; Jerkic A. 2 K; Josip
lvančič 10 K; Jo». Kavčič 2 K; Fr. Kav-
eic 2 K; Rudolf Koajedic 2 K; Aat. Ko-
rea 2 K; Al. Kovačič 2 K; Krojaška za-
druga 20 K; Audi*. Kragelj fj K; Josip
Lieea 10 K; Gust Novak 2 K; Fr. Ore-
sec 2 K; prof. Gvaiz 2 K; dr. Jos. Pav-
lica 2 K; dr. A. N. Papež 2 K; Iv. Pir-
jevec 2 K; M. Rutar 2 K; Fr. Sivec 2
K; Ant. Santel 5 K; Andr. Tabaj 2 K;
Ferd. Terkuč 2 K in Fr.   Žaidercič 2 K.
>It»stiie volitve v Ljubljaai ovr-
žene. Ysled pritožbe proti mestaim vo-
litvam v Ljubljani, katero je podal dr.
Šusteršič pri upravaem sodiseu aa Du-
naju. je slednje ugodilo pritožbi ter uni-
čilo volitve v II. in III. razredu. Vsled
tega postane neveljavaa tudi izvolitev
župana  llribarja.
„Slüvensko katoliško dehivsko
driistvo*' v ttoriei priredi jutri javen
sbod v prostorih gostilne g. Gorjanca na
Kornu v Attemsovi palači ob 3. uri pop.
Govoril bo g. M Klavžar o novem do-
movinskern zakonu. Prit'akuje se obilne
udeležbe.
Vv\a plesiia zabava v Oitalnici
min. soboto 12. t. m. je uspela nepriča-
kovano dobro. Lepo stevilo naših vrlih
gospodiein in mladib gosjiodov se je ne-
prisiljeno ple.šoč zabavalo. Udeležba je
bila voc\'d kakor kako drugo leto. Sploh
kaže mladina nar>e mestne inteligencije
prav o z a v e d n o s t, da se druži v
drustvu, ki zavzema vzvišeno rnesto v
nasera soeijälnem življenji. To tudi pri-
stoji na.ši Čitulnici po uje odlicuib clanib
in po nje zgodovini Ona je najstarejše
zabavno drustvo ceh^ga mesta in si je
pridobila prislojni uj;led tudi pri nažih
someščanili druge naroduosti, ki sodijo
aašo socijalao izobrazbo po društvenem
delovanji na5e Cito I nice. Koaiur je torej
kaj aa ugledu nasc^a socijalnega življe-
nja, tu mora podpinili po svojib močeh
Čitalnico.
Potrjoii , deželiiozboi;ski    sklcp.
Vsled 'tiajvis(iga sklepa z due 28. decem-
bra 1900 jr potrjen načrl zakoaa za-
strali apremembe §8. cestnega zakona
iz leta iH\)i. Po tej promembi dobi ko-
bariski okraj svoj cestni odbor, tolminski
pa izgubi 2 odbornika, aamesto 9 jib
bode imel samo 7. — Ker je vsem cest-
aira odborom tolminskega polit. okraja
potekla žestletua poslovna iloba, razpi-
sejo tse te dni nove volitve. ki se bodo
vršile kakor tudi one v polit. okraju
gori^ke okolice — v prvi polovici me-
seca februvarja. Za sežanski okraj bode
volitev cestnega odbom dne 20. t. m.,
za kormiuski, červiajaaski, gradiski in
tržiiki pa nietl 22. in 25. I. m.
Pmirnvnava pravil c. kr. knie-
tijsk.cga drustva. Zadnji „Gospodarski
list'1 je objavil poročilo in načrt o preu-
ravuavi pravil c. k. kmetijskega društvn
v Gorici. Ta ¦ predniet pride na dnevni
red obenega zbora, ki se bode vršil v
Gorici v druslyenem uradu . due 11. fe-
bruarja 1. I. — Glavna namera te preu-
ravnave j(^ decentralizija, — društvo naj
bode itnelo svoj ft odseke po dežcili, kt(?ri
bodo labko razvijali nekako samostalno
delovauje. Ne verno Se prav dobro, kaj
da tiOi za grmom tega aacrta, a.proučiti
b or em 6 stvar prav dobro in razodeti
svoje mnenje se pred obenim zbororn.
— Tudi imiMiovanje drustvenega tajnika
bod« na dnevnem redu istega zbora.
Po. slu/benem razpisu bo imel tajnik
tudi nalogo, na raznili krajib dežole pri-
rejati kmetijska predavunja. Ce je tako,
poteai'.bo moral znali . oba deželaa je-
zika, * kar j(; itak neobhodno potrebno,
ker rhora tajnik vsak dan občevati s
strankami obeb narodnosti in gotovo več
s sjovenskimi kakor z italijanskimi. Kme-
tijsko društvo dobiva vsako leto znarae-
nite podpoi-e za kuietijske potrebe cele
dežele, tbrej je pravično in potrebno, da
se tudi v tern oziru enakopravno pre-
skrbi za celo deželo. Bomo videli!
SloveiH'i, prepiwite   se   pod me-
8to ! 'Za sprejem v občinsko. zvezo gon-
skega rnesla je treba napraviti tako le
prošajo : Slavaemu mestuemu aiagistratu
v Gorici. — Podpinaai J. J. st?inujoč v
Gorici v ulici . . . b. st. . . . prosi da ga
slavni magistral sprejme v občinsko zvezo
goriskega mesta.
Podpisani je slanoval   v  Gorici   od
...-.¦ do'.....torej   celib   deset let,
kar dokazuje priloženo potrdilo A.
-Iz priloženega krstnega   liata   !} se
razvidi, da sera rojea dne.....18 ..
torej sera bil ob času, ko se je priceio
postavno desetletno priposestvovanje do-
movinske pravice, vže polnoleten.
Državljanstvo moje potrjuje pridjani
domovinski list C
Živel sem ves čas ob svojemu brez
pomoci občine
Prositn torej na podlagi ij 2. domo-
' vinske postave z due 5. decembra 1896,
da me slavni magistrat sprejrne v obcin-
sko zvezo goriškega  mesta
V Gorici. dne . . .  1901.
N. N.
Potrdilo A da poli(^ija, ali pa go-
spodarji, pri katerib je kedo stanoval ali
delal.
Ali je mugiu'u veifja nesrainnost?
Gospod Krnest Klavžar, ki je kot deželni
uradnik skozi več let opravljal službo
d(?želnega tajnika, je prosil iz zdravstve-
nib ozirov za upokojeaje. On služi že
nad 35 let in se nahaja v 61. letu svoje
dobe. Človek bi mislil, da bo posebno
dr. Tumovo glasilo zadovoljno s kora-
kom, katerega je naredil g. E. Klavžar s
svojo prošnjo za upokojenje; saj je bila
vender „Soöa1' vedao ista, kateri je bil
a a poti g. Klavžar v svoji službi. Pa
zmotil se je oni, ki je tako mislil! —
„Soci-1 ni prav, ako je g. Klavžar v
svoji službi in „Soči"' ni prav, ko se g.
Klavžar poslavlja iz službe. To dokazuje
njena predzadnja številka, v kateri se g.
Klavžarju   očita,   da   stopa iz službe  in
prosi za upokojeaje, češ, da bi se dolgo
vrsto let labko siu/iil. In cujte, k lo očita
to g. Klavžarju. ki služi že nad bj let in
se aabaja v til. letu svojp dobe? To mu
očita glasilo dr. Tu. ;¦, t. j. glasilo
onejja moža. ki je po 12 ali 13službenib
letih zaradi „telesne onemoglosti" za-
prosil kot c. kr. sodnijski pristav upo-
kojenja, katero je tudi vdobil. ki je pa
koj potem vkljub tej ,.telesni oaeaio-
glosti1' ustopil kot koncipijent v odvet-
niško pLsarno in je vzlic vsej ,.t<*l(»sni
onemoglosti1' kot tak moral opravljati
v e 1 i k o t e /. a v a e j š e p o s 1 e, kakor
jib je opravljal prej kot c. kr. sodni
pristav.
To očita, praviiuo. g. hi. Klavžarju
glasilo onega rnoža, ki je vzlic „po-
p o 1 n i svoji t e I e n n i onemoglo-
sti" poleg službe odvetniškegn koncipi-
jenta opravljal tudi službo deželnega
odbornika in prevzel in izvršil cez
vse n a p o r n o d e 1 o usodepol-
n e g a r a z p o r a n a G o r i š k e in. Je-
li torej mogoča večja nesramnost, kakor
jo pojavlja glasilo dr. Tume v tern slučaju V
Dr. Tumovo glasilo ostaja pri
svojih lažeb glede svojega članka .,Zveza
dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem in z Labi",
kar je popolnoma umevno, ker bi dtu-
jjuče bila nedosledaa. Jezi se pa nad
mmi, da smo iz ajenega zelnika vzeli
aekoliko izrazov, s katerimi smo po
vrednosti označili njeaega člaakarja. —
Hvalevredno pa je od nje to, da p r i-
z n a v a, da so se „narodno-napredni',
v resnici pogajuli z liberalniini Italijani
četudi — „ini'orinativno".....
„Sočina" žalost in jeza radi lija-
ska njonega kandidata v V. kuriji, še
vedno ne pride k pokoju. Dalje in dalje
jo grize ta poraz. V tern njenem srdu
pa se človeku zdi kakor ono ¦¦- pse, ki
je prežalo na — goloba že dolgo časa,
pa mu je odfrčal v drevo, zato pa zdaj
jezno bevska za njim.
IJurja   spct  uhaja   iz   —   melia.
Ob svojem času, takrat namreč, ko so se
pogodile stranke v tiskovni pravdi na-
pcirjene od strani nekaterib ravnateljev
„Trg. obrlae zadrug<r' proti urednistvu
,.Prim. lista" in je bilo v pogodbi rečeno,
da se od obeb strani neba napadati de-
narne zavode v Gorici, rekli smo, da
nimamo innogo upanja, da bi — „Sociu"
meb zamogel dolgo časa držali — Burjo,
ki bo vedno silila iz njega. Zadnja .•ite-
vilka „Soceki nain dokazuje, da smo irneli
prav, kajti v resnici je začel men že —
pn^üati......
Ta argument tudi ne vel^ja „Soea''
.se opira s svojimi zaključki glede na vi-
pavsko železnico samo 5e na izrek trža-
^kega narnestnika grofa Goessa, čes, ker
je on rekel, da vipavska železnica se no
bode gradila, dokler ni zagotovljena bo-
hinjska, potem je to tudi pribito. Mi smo
nespokorljivi „Soči", o kateri bi Nernec
rabil izraz „begriffsstutzig", pojajjaili stvar
že dovolj, a ker hoče biti poysodi „nar-
naprej", kakor ribniški svät, se jsdaj oslanja
na tipični izrek tržaskega namestnika.
Ako bi bila bohinjskn železnica tudi že
zagotovljena, kar pp! še ni, morala bi
„Soča" vedeti, da tržaški namestnik ni
ničesar zatrjeval, ainpak je izre-
kel le svoje mnenje. Vsak pamelen clo-
vek pa tudi ve, da tržaški namestaik
ni mogel n i č e s a r zatrjevati, ker
vprašanje železnic ne spada v njegovo
področje ampak v podrocje železnižkega
ministerstva. Zatorej tudi ta argument
„Soče" ne velja.
I'rizivna komisga za osebno do-
hodariuo za Goriško in Gradi^čansko
sklenila je 16 t. m. svoje redno zaseda-
nje. Otvorivi^i sejo, pozdravil je predsed-
nik, dvorni svetnik in Mnancni ravnatelj
Olon vilez pi. Zimmermann, ude ter se
spominjal ob tej priliki sinrti prej^njega
uda komisije Mihe barona Locatelli-ja,
na kar je komisija vstala raz sedeže v
izkaz žalosti po ranjkem.
Obravnavalo in razsodilo se je potem
ysega skupaj o 136 prizivih zoper odmero
davka.
Po dokončanih obravnavah zahvalil
se je predsednik dožlim udom za njibovo
vestno in temeljito sodelovanje pri de-
lovanju komisije, katere razsodbe bodo
gotovo pripomogle, da se bo Sirila
zrnirom davena morala in vestno so-
delovanje pri težkem delu priredbe
osebne dobodariae, v vedno širše kroge
prebivalstva.
Ud komisije Samuel Joaa zahvalil
se je potem v itneau udov komisije
predsedniku za stvarno vodstvo pri ob-
ravnavah.
Vipavska    dolina    je    pridelala
lani izvrstno kapljico. Cena belemu vinu
je  zdaj   od   15   do  18 gld. hi. — Želeti
bi bilo le, da bi ne več kupcev oglasilo.
Nesrečna vinska klavzula!
Listnica ureduisitva. Drugim gosp.
dopisnikorn: prihodnjic!
lzDcvilla senam poroča: Vncdoljopo
mail prise] jo v cerkev sv. Ivana Krst.
pri Dovinu noznan tnjoc. hajo nek Lali.
odtr^al od zida škrinjico /a milodare, jo
razbil in odnesel, kar jo dobil v nji. Ne-
kaj novcev jo pustil že po tleh. Cerkev
je bolj osamljena, zato treba več pozor-
nosli! —
lsto nedeljo po noci dogodila so jo
nesreča na železnieni erti blizu poslaje
LJivij. kjer jo vlak povoziJ vojaka Franca
Gabrovca, 23 letnoga iz Vižovelj, ko je
gel po tiru na postajo. Našli so ga
mrtvoga.
Katolisko drustvo slovcnskih
mitoljie na IVimorskcm jo imolo v
nedeljo dne 13. januvarja svoje redno
zborovanje.
Velečaslila gospica Mirka llolzingor
pi. Weidich jo govorila o 18. stoletju,
stolotju prosvete. Podavši nani v kratkib,
znacilnih jjolozab pristno sliko 18; sto-
letja. govorilii je o baronu Franju Kride-
riku Viljelmu JVlariji Kürstonborgu, miiii-
stru in gonoralnoin vikarju sevo.niega
prodela Vestlalskoga. Mož je bil zelo na-
darjon ter tenieljilo in vsestransko iz-
obražen. Bil je jeden onih treznih mo/,
s pravim, istinilim naziranjein sveta. ki
so niso dali zapeljali od krivih aposteljev
18. stolclja. Kot posvetni in cerkvcni
(lojslojanstvonik je noumorno deloval v
povzdigo ginotnoga in dusevnega stanja
svojih j)odložnikov. Obdržavsč kar je bilo
do todaj dobrega. uvedel je na vseh pro-
gab javnoga življenja marsikatero volo-
korist.no napravo ; tako je ludi skrbel
za dobro vzgojo in pouk, zhisli onih. ki
so so iineli po'/nejo baviti s poučevanjom
inladine. L. 177Gjebila potrjena njegova
nova šolska naredba v Miinsterškom
okraju. Pri njegovem delovanju sla *ga
podpirala podngog Overborg in veleuoona
knoginja Gallizin.
Po dovr.šenem predavanju so '/apelo
nekatore gospice lepo pesein „0 sano-
lissiina.''
Gospice prodsedniea in blngajniča-
riea so podalo menu zadnjib Atirih lot.
Prečastiti gospod dr. Pavlica je pre-
eilal dopis iz Idrije. katori nas jo vabil
naj se udoležimo osnovalnega shoda prvo
podružnice Slomškove zveze due 10.
jan. Opravičivši svojo in društvonib za-
stopnic odsotnost pozdravila je hi la vo-
leč. gosp. predsednica pismeno to dru-
stveno gibanje v Idriji.
Proč. g. dr. Pavlica je zakljuOil
zborovanje govorivsi o Jezusovein itnenu
jn o naši zvezi z imononi in osebo Je-
zusovo. Navedši lastne stavke Kristusovo
in besede sv. Pavla dokazal je, da je ta
vez milost božja, ki se zroali v podobi
božji ter zavrsil z vciopomembnimi po-
slodicami te zvoze.
Prihodnje zborovanjo bode 24. fe-
bruvarja ob  10 uri.
L. K or šic, tajnica.
Dvojna liiern. Kakor čujeino, iia-
merava vlada dati 100.000 K podpore za
uslanovitev nove n e m š k e sole v
Pulj u. Da pa je taka sola popolnoma
nepotrebna in torej tudi podpora za isto
g o I a po I r a t a državnega denarja, do-
kazuje dojstvo, da za v Pulju bivajoco
poščico otrok nein.škili uradnikov popol-
noma zadostujejo sedanji tamošnji nein-
ski učni zavodi od otroških vrlcev gori
do nenisko girnnazije. Dočini pa vlada tu
z obema rokama razsiplje denar, pa
pu.sča 17.000 bi-vatskib otrok v Islri brez
vsakega šolskega pouka in enako tudi za
40.000 Slovencev tržaškega mesta niina
ene ljudske Sole. Taka dvojna niera od
strani vlade je pač več kakor cudria.
Dr. Alton/, Mosehe   umrl.   — V
Ljubljani jo umrl dne 15. t. m. odvotnik
in predsednik kranjske odvetniške zbor-
nicc dr. All'onz Mosdie, jeden najodlič-
nejšib ljubljanskib nie.ščanov in rodolju-
bov slovenskib. Hanjki je o svojem času
največ pripoinogel k zgradbi „Narodnoga
Doina" v Ljubljani s tern, da je ustanovil
takozvano „krajcarsko družbo" ki jo
znasala po novcih darove za zgradbo
lepega poslopja. Ustanovil je tudi list
„Slovenski Pravnik" in dosegel velikib
uspebov v slovenskem uradovanju na
ljubljanskib sodišcib. Bil je več let ob-
činski svetovaloc, deželni poslanec itd.
sploh rnoz, kakoršnib ima inalo slovenski
narod. Obranimo mu trajen in hvaložen
spornin !
IVe podpirajmo svojili narodnih
iiasprotnikov ! Poroča se, da jo pristo-
pil kot ustanovnik k nemSkemu društvu
„Südmark" ljubljanski zvonar in tovar-
nar Pavl S a in as sa. Društvo „Südmark"
je ono nomško društvo, ki je   ustavljeno
s budobnim namenom, Ja gospodarski
uničuje nase slovensko ljudstvo in kate-
remu društvu se nikdo ne bliža, ki irna
količkaj srea za naš narod, najmanje pa
tak, ki d<Moma živi od žuljev našega ljud-
stva. In tak je zvonar Samassa! Pri njem
naroča zvonove prav voliko slovenskih
/'ipniisč, enako tudi brvatskih za drag
denar. In ta denar gre v roko človoku,
ki ga zalaga v neinske denarne zavode,
ki so najveeji sovražniki našega narod-
noga obstanka ! Upamo da pride tudi na
to stran malo več narodno zavesti v
na.se morodajne kroge.
Inu'ititna (lvestolctnioa. V Be-
rolinu so praznovali v četrtek 17. t. in.
200 lotnioo obstanka |iruskega kraljestva.
Za to slavnost jo bila prirejena neka
dvorana v arsenalu, kanior je bilo poleg
raznib civilnih in vojaškib dostojanstev
povabljeiuh tudi mnogo časnikarskib ]>o-
roeevalcev. II ki-alu pa jo bilo zauka-
zano jioslednjiin, da imajo zapustiti dvo-
rano in na vprašanje, zakaj to, odgovo-
rilo so jim je, da jo to cosar zaukazal.
Ta cesarjev ukaz pa je izviral iz tega,
ker se jo bilo bati, da hi oasnikarji po-
proj ne raznesli cosarjovega govora.
prod no gre isti skozi roke državuoga
cenzorja. k;>jli v govorib nomskoga co-
sar j a je vedno kaka bestida, kalero se
da na razne na<"me tolmaciti in da bi
se to pi'Oproc'ilo, odslranilo se je od slav-
nost i blebotave žurnalisto.
/a|Hiscina iiiilijoiiai'ja. Zapuščina
glasovilega ameriskega milijonarja Van-
d e r b i 1 t a, znanoga „kralja železnic',
se bode v kratkom razdelila med njegove
dediče. Pi*oinož(4ije, ki se ima razdoliti,
znaša 72,f>00.000 dolarjev ali v na.šeni
donariu 300.OCMJ000 kron. (ilavni cledič
AIIVimI Ouyune Vanderbill, mladenie kakib
2;i lot, dobi iz zapuščine 44,500.000 «Uj-
larjov. Njegova dva brata doliita vsaki
j)o 7.500.000, njegova sestra Jerica Van-
dorbilt. 8,500.000, a udova unirloga
2,000.000 dolarjev. Najstarftjši sin Kor-
nelij Vanderbilt. bi imel dobili samo
1.500 000 dolarjev, a sorodniki so niu
dobrovoljno odstopili (),000.000 dolarjev,
da ne bo imel skrbi za vsakdanji krubek.
..Naroiina tiskarnak v Gorici
sprejme
za list „Gorica".
Phičn po dogovom. O^lasiti
so je do 27. t.  in.
Dunajska borza.
18. jiinuvjirja. 11J01.
Skupni državni dolg v notab .     98"30
Skupni državni dolg v srebru .     98lr>
Avstrijska   zlata renta .   .   .   .    II7U)
Avstrijska kronska renta 4°0 .      98;'»0
Ogerska zlala renta 4"/......II7 60
Ogorska krouska renla4g/0   .   .     92-20
Avstro-ogerske bancne delnico      17"09
j Kreditne   delnice......       GGO
London vista........    24055
Nem. drž. bankovci za 100 mark   I 17(30
20 mark    •.........     23-53
20   Irankov.........      1915     '
llalijanskelire........     90 (JO
C.   kr.   cekini      .......      1134
^^^¦^      ^^^^^      •^mmmr     ^w      ~^m^^      ^mm^r      ^^m^     ^
1 Jakob Miklus,   (
I  trgovoc z  losom in  opoko, zaloga.   f
pobistva, rakev (trng). vinskib po-   *
I  sod, stiskalnice za vino in  sadje   Š
I  vsako volikosti itd.                           V
1          v Pevmi,        ^
I za Soškim niostom, p. Gorica,  (
,   priporoča p.   n.   obeinstvu  svojo   d
I   Ixjgato    zalogo.    zagotavlja   naj-  I
hitrejšo postrežbo   in jako   nizke    ,
I                         cane.                           t
^¦^r-     -^^^       ^^^-      -^^r     -^m^     -^t^     -^m^     -^m^     *^m^     ¦^¦^     ^ur
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 23,
(v lasLni  liišii
priporoča eastiti duliov^cini in slavnemu
občinslvu v rnostu in na dožoli svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandonringo, Java, Gejlon. Porto-
rieo i. dr. Üljo: Lucea, St. Angelo, Korfü,
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju.
Sladkor razne vrslo. Moko št. 0, 1, 2, *,i,
4, 5. Voo vrst riža. Miljsveče prve in
(li-ugo vrste, namroč po '/* kila in od I
t'unta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valencič v II. Bisti-iei. Zveplenke družbo
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicevga
mlina v Kranju in z Joclnnann-ovega v
Ajdovščini   Vso  blago  prve vrste.
Po posti  so razposilja   v   zabojOkib
najmanje po 5 Kg. na vso  kraje.
ŠI.   I.
Razglas.
Se na/iiaiija, da due 23. janu-
Viirjii L I. od 11. do 12. ure predp.,
sc bi) zopol. vršilu javna ustmona
dra>:l)a v uradu cesinega odhora v
PodüOti, pii kalci'i s;i odda v zakup
po ziiižani ceni zgradba kos nove
okrajne cosle i>od Šmavlnem.
Kliciui cena ziiaša 10.000 kmn.
Vsak dražbenik bo nioi-il \mh\ z<\-
čolkom dnižbe. puložili 5 o(\ sto
vaiščiiie HM) kron.
Pogoji, tiacrl in prorarun je;
i'azpulozetj na o^lod vsaki dan v
unulii  cesliicna  odbora.
Cestni odbor za goriško okolico.
V P o dgo ri.  14. jan   1901.
Niict'liiik:
Klanöiö.
D^joLjJ Spominjajte so o vsaki
isOJalli -prinks „Solskepa donm".
.lü?!». zeleznato vino
malokrvnosti
Ickarn;u',ja (». I* i r «• o 1 i  v Ljubljani,
ilvdin. založnika ATj. Svetosti [jap^za, po anali/.i
jjosp. ])rorosorja Kroscnius v  W'iosbailoii-u
igl ima v sebi QQkrat več železa
kakor dni^i   po   rok 1:-.:.111i   iio/.aslužno   slovoßa
elmia-želoznata  vina,   katora   česlo nimajo
vi . žehv.a v srbi. kakor  vsako c»;ih> najiii/jio
viuo.
Vsl(ut tc.ua na.jvi'.c.j«» janistvo za izrint-
nost tcua vina pri nialdki'vnih, uorvo/nih
ali vslcd bolo/.ni nslahclili «.schall, kakor
tudi si' pošchni) pri bh'<liii, sla.M)itlih in
holeliaviii olrocili.
Ilohiva sc v   sti-kionicali   po   pol   litra v
(loriYi pii <i.   Ickariiarju   (l i ro n co 1 i. — Zu-
I  nanjc naročbc |>rol.i   poy/etju.                      Ill
Tiskovine za prošnje v dosego
brezobrestnih   posojil
vinogradnikorn
ima   v   /,:iloy;i                         . ¦
„Narod n a tiskarnat#.
1.  Hranilne vlogeobrestujepoi1/;,;
2.  Posojila daje:   a) na vknjižbo
po 5';Wo; b) na   meniee   po
6 0; c)   na   tekoci   račun po
:        pogodbi.
:
i '
Prijatelji in soitiišljciiiki.
agitujte za
,Centralno posojilnico4;
v Gorici, ulica Vetturini št. 9.       .   1
Uradne ure od 8-12.                      '
1.   Glavni deleži po   200 K s tri-    :
:       kratno zavezo; .                          i
2.   Opravilni deleft'po 2 K s pet-    ]
deselkratuo zavezo ;                    (
3.   Upisnina:  a)   glavnib   deležev    i
ne glede na-stevilo 4   K;   b)   |j
opravilnihf- cleložov  1   K.             jj
„JVsarodna Jii-karna" v Qoriei
ulica Vetturini 9.
Ilijada.
Povest slov. mladini.
Prosto po Homerju
pripoveduje
ANDREJ KRAGELJ.
Z   tolmačen    važncjsih    osebnih
inien  ter obsega   273   stranij.
CENA:
1 K 40 vin., po pošti 20vin. veö.
Vezana v platno 2 kroni, ozi-
roma 2 kroni 20 vin.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (iOItlCA Via Giardino 8
priporoča
pristna    bela
|      in erna   vina
iz   wipawskih,
furlanskih.
briskih,   dal-
'   matinskih   in
isterskih   v i
nugradow.
Doslavlja na dorn in   razpošilja  po   želo/-
nici   im   vse   kraje   avstro-ogersko   inonarliije   v
Hudih oil   TjG   lilrov   naproj.   A'a   zahlcvo   pošilja.
tudi uzorec.
Cene xmerne. Postr«Lba poštena.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani |
Dunajsta cesta st. 15 v Medjatovi lii.ši v prilličjii
v^prejcina zavjiroviuija vsjikovrslnili poslopij, preinuV
llill  in  poljskih  ])rül<klkov   proLi  požai*ni   žkodi,   kakor    ;
tudi xvoiiov proli poškodbi.
Pojasnihi daje in vzprejema ponudbo rjlVJfatHjstVO
zavarovaliiicM1 \ piiiličju 3hMljatove hisc inrDunajski
IH^sti v Ljubljani. a tudi po slovonskib dežH;!h naslav-
ljoni povcrjciiiki.
„Vzajciniia zavarovalnica v Ljubljani" je iMlina
slov^uska zavarovalnica. Zavaruje pod l.ako ugodniim
pogoji, da be   lahko   nin-i   z   vsako   drugo   zayarovalnico.
Poslavno vlozoni ustanovni zaklad jamči zavarovan-
cem popolno  varnost.
ROJAKI! Zavarujte svoje
imetje pri domačem zavodu!
"      „JbJtlUiJdilöJLd ILluulillu  UdllKd
|                         v Ljubljani                        ]
'        Špitalske uüce St. 2.
'                 Nakup in prodaja                 '
[ vseh vrst reut, državiiih paj)irjev, zustavnih v
v pisem, srečk, uovcev, valut i. t. d. po uaj- /
,                 Lulantiit'jsih pu^'ojih.                 „
Posojila ua vrcdnuslue papirje pruti
ni/kim obrestiin.
Zavaroranje pruti kuii,ui i/^uui.
Promese    k vsem zrebanjein.
'            Sprejemanje denarnih. vlog             J
, na vlo/ne knji/Jce, na tekoči  račuu in na f
girukuuto s4'/2o/oübj'et»tuvanjeiuü(l(liie vlo^c 1
1                      <lo dne vzdiga.                      \
> Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila 1