The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United 'States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Berto; Za vero in narod —- ta pravico in resnico —- od boja do emagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Driavah Ameriških. ŠTEV. (No.) 107 CHICAGO, ILL., TOREK, 5. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 5, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII SOVJETSKA RUSIJA NAMERAVA ZVEZATI DRŽAVE VZHODNE EVROPE V ENO SKUPINO. — TA SKUPINA BI TVORILA PROTIUTEŽ VSAKEMU MOREBITNEMU POIZKUSU KRŠITVE MIRU. — NEMČIJA IN POLJSKA BOSTE POVA BLJENI, DA SE PRIDRUŽITE. NEMIRNA KUBA Ženeva, Švica. — Sovjetska Rusija utegne rešiti razorožit-Veno vprašanje iz njegovega kritičnega položaja. Ne namerava tega doseči z resničnim Uničenjem orožja ali omejevanjem oboroževanja, marveč s Pakti in sporazumi, pri katerih 8e naj bi države obvezale, da bodo čuvale mir, ali, še bolje rečeno, ustvariti želi novo moč no skupino držav, BOJEVIT MUSSOLINI Obljubil, da se Italija ne bo bojevala za zaveznike. Položaj na Kubi kritičen. postal zopet SLOVENCI NA SVETOVNI RAZSTAVI V petek so dospeli v Chicago Mrs. Anna Potočnik, njeni dve hčerki Miss Mary in Mildred Kovačič, in z njimi Mr. Anton Jamšek, vsi iz Detroita, Mich. Mrs. Potočnik je soproga našega zastopnika Mr. Steve Potočnika v Detroitu. Pred pose-tom Chicage so obiskali svoje v nedeljo, je dala resignacija Rim, Italija. — Preteklo soboto je imel Mussolini zopet enega svojih bojevitih govorov, j enega članov vlade, S. Venia, in katere bi'Nastopil je pred kakimi 10,000 j njegova izjava, da zapušča vla-tvorile protiutež proti Nemčiji1 prostovoljci, od katerih je iz- ° Proti domu po-mo s pomočjo bajonetov. Povodjsetili Chicago in si ogledali tu-za nove nemire, ki so izbruhnili di svetovno razstavo. Ob tej USPEŠNA POGAJANJA Tekstilna industrija bo znižala produkcijo. — NRA izvede temeljito preiskavo v tej industriji. m njenim zaveznicam. vabil obljubo, da bodo voljno j jj država pred vojaško diktatu- Sovjetski poslanik v Parizu, zgrabili za orožje, ako jih bo ro, čemur pa je on nasproten. Rosenberg, ki je prispel semkaj preteklo soboto, je v nede-Ijo skliceval konference drugo za drugo, da bi mogel do po- država klicala. Obenem jim je pa obljubil, ako se bodo kdaj bojevali, bodo to storili edino za Italijo in za nobene zavez- JUGOSLOVANSKI DAN NA RAZSTAVI Odbor za jugoslovanski dan na razstavi javlja, da se vrši priliki so se zglasili tudi v naši pisarni, si ogledali tiskarno in obiskali so še druge znance v Chicagi. Hvala za obisk in sreč-pot domov! Iz Jugoslavije* DRZEN NAPAD SREDI MAJNIŠKEGA POPOLDNEVA NA ŽUPNIŠČE V PREDOSLJAH PRI KRANJU — NAPA-DALCA ZBEŽALA PRAZNIH ROK. — ŽALOSTEN KONEC FANTOVSKEGA PRETEPA NA DOLENJSKEM. — VESTI IN NOVICE. Denarja sta hotela i največji naglici skočila na kole-Kranj, 12. maja. — V petekin oddrvela Proti Tenetišam .'popoldne, nekaj 3 :35, sta prišla v župnišče v no KRIŽEM SVETA »edeljka, ko se bo razorožitve- »ike več, češ, da ima Italija iz- na konferenca zbrala k novi kušnjo, da ni vredno nikomur | prihodnja seja vseh Jugoslova- J seji, imeti pred seboj že gotova1 drugemu pomagati. dejstva in presenetiti konfe-l -°-- renco z njimi Dolgo posvetova-1 MRS. KREMESEC IN NJENA je imel s francoskim deler HČI OPERIRANI NA EN DAN gatom, Barthou, na kar je zo-j v četrtek 31. maja se je mo-Pet konferiral z zasto.p»iW' »'ala podati .v jutru na. operacijo baltskih držav in z zastopniki male antante. Kolikor se je moglo dognati, 3e načrt sovjetske Rusije ta, da združi v vojaško zvezo pod zaščito Lige narodov vse vzhodne države, na kar bi se postavila nekaka stalna razorožitve- nov, ki se zanimajo za Jugoslovanski dan, dne 14. junija ob 8. uri zvečer v Liberty Hall na 3018 So. Wells St., kjer bo odbor poročal o dosedanjem svojem delovanju in predložili se bodo še nadaljni načrti za ta dan. Vsi, ki se zanimajo, naj pridejo na to sejo. - Pariz, Francija. — Zed. države so končno povišale plače svojim diplomatskim zastop- Washington, D. C. — Administrator Johnson ima zaznamovati velik uspeh; posrečilo se mu je namreč, da je s spretnim vod- „ , , , v stvom pogajanj preprečil stavko ,Predosljah dva f?"0 oblece"a tekstilnega delavstva, ki je ime- ineznat!ca ™ Pikala na vrta la izbruhniti ta ponedeljek in ^ župmku- V sobl' kl *luzi ki bi prizadela okrog 400,000 |obenem za zupn0 plsarno> delavcev. !prav takrat blla kuharica, ki Mrzlična pogajanja so se vr iz petorckov hočejo kovati dobičke Corbeil, Ont. Kanada__Dru- radi slepiča Mrs. Mary Fabjan, hči znane slovenske družine! Mr. in Mrs. Martin Kremesec.' Še isti dan je napadlp vnetje slepiča tudi njeno mater, Mrs. Martin Kremesec, in je morala takoj v bolnico in je bila zvečer _____________________________ radi resne«a stanja operirana; žina Dionne) ki je do zdaj živela na konferenca na ta način, da!tudl na slepiču" Pač izredno|na svoji mali farmi skrito živ- bi omenjene države, ki bi pakt1 "ak!jučje> da ;>e ™rala mati in,ljenje v skrajnem siromaštvu, Podpisale, se obvezale, da bo-!h.C1 na en in. lstl dan,na 0p®ra"> ie postala tekom par dni svetov- j , . , . icijo za eno in isto bolezen. Obe do druga drugi pomagale m da se n y g bodo pazile na to da ostanejo!bolnišnici sedanje meje v vzhodni Evropi nedotaknjene. Kakor omenjeno, bi pakt vključeval le vzhod- države, Francija Mrs. Kremesec je bila zdaj v tem nekako vrhovno letu pri svoji že visokj starosti že drugič operirana. Naj ji ljubi Bog čimpreje vrne ljubo zdravje! ——o- no-evropske Pa bi imela Pokroviteljstvo nad njim. Države, ki pridejo v poštev, so Rusija, Cehoslovaška, Ru-munija, Litvenija, Estonija in Latvija. Poljska in Nemčija niste bili vključeni h konferenci na Central in Harrison street. Obema, tako materi kakor hčeri, želimo skorajšnjega okrevanja in povratka domov. I no znana. Petorčki, katere je Willard j pred nekaj dnevi dobila, so nam- nikom v inozemstvu,,ki so občutno trpeli vsled znižane vrednosti dolarja. Povišanje plač bo veljalo za nazaj od julija preteklega leta. — Berlin, Nemčija. — Hit-lerjevci so pričeli novo propagando pi-oti Judom. Po več mestih so se v to svrho vršila javna zborovanja. Mnoge univer zitetne organizacije judovskih dijakov so bile razpuščene. Ne-j katerim Judom je bilo vzeto j tudi državljanstvo. — Peterborough, Ont., Kan. — Neki 241etni John Smith mu je prinesla neki račun. šila skozi celo soboto. Johnson je \Eden izmed prišlecev jo je po-pozval v Washington zastopnike |Pr0lul za kozarec vode — oci-tekstilne industrije, kakor tudi jvidno v namenu, da bi jo na ta zastopnike delavstva. Ni pa do- ,nažin odstranil iz sobe. Usluž-volil, da bi se vsedli k skupni mi- na kuharica je, nič hudega sluzi, marveč je zaprl vsako skupi- ,teč, odšla v kuhinjo, z njo pa no posebej v svojo sobo. Na ta tudi neznani gost, ki je v ku-način je preprečil, da ni prišlo hinji v največji naglici skrnil med njima do ponovnih prepi- ,nekaj požirkov vode, nato se pa rov. Johnson in njegovi pomoč- (prav tako hitro vrnil v župni-niki so nato tekali od ene skupi- lcovo sobo. ne do druge in jima naznanjeva- j Drugi prišlec se je med tem li, do kake popustitve je katera ,predstavil g. župniku za Sušni-skupina pripravljena, dokler ni ka Lojzeta, po domače Dolhar, bil dosežen sporazum. ]z Mlake, ki se je pred dvema Pri sporazumu je delavstvo letoma oženil v naklansko faro, prevzelo skoraj vse žrtve. Dočim in prosil za krstni list, češ, da _ so delodajalci dobili dovoljenje, je na povratku s Turčije, sedaj i danes odpeljali v bolnišnico, o-da lahko izvedejo nameravano pa da namerava iti v Francijo.' četa položili na mrtvaški oder, znižanje produkcije tekom polet- G. župnik, ki pastiruje v Pre-'vročekrvne razbojnike pa od-Mo vzeto]nih mesecev za 25 odstotkov, 'dosljah že 42. leto — 11 let je' peljali orožniki v zapore. 'so delavci pridobili le toliko, bil tu kaplan, sedaj mu pa teče j O, alkohol, kako velike in da se bo pod vodstvom NRA iz- f31 leto> 0dkar je župnik — te- 'težke so tvoje žrtve, kako veli-vedla temeljita preiskava v teks- 'ga Lojzeta kakor vso faro do-1 ko in strašno tvoje prokletstvo minut pred Govorila sta čisto domačo govo-'vorico, razmere so jima bile dobro znane, izvzemši, da je župnikova blagajna — prazna! --o- ; Smrtna žrtev fantovskega pretepa Št. Jernej, 11. maja. — Na Vnebohod zvečer so se stepi i pijani fantje v Dol. Stari vasi in napadli posestnikovega sina Pavlica. Z debelimi koli in deskami so navalili nanj in ga obdali s krvavimi ranami. Hoteč rešiti sina je skočil y bojni vrvež mladi oče, a pijani razbojniki so planili nanj in mu razbili lobanjo, da je potem, krvaveč iz mnogih ran, izdihnil. Po groznem dejanju so pretepači zapustili kraj krvavega poboja, a aufbiksanje in klici na korajžo so še dolgo doneli v tiho noč . . . Težko ranjenega Pavliča so ima v v~ , |t1im industriji v svrho, da se u- bro o n at • čudno v naših lenih načrtu drzen cm. Name- i„ntm,; Vnlikn v HpI-^v Pozna, zaio se mu je cuano \ nabin lepin a j.i 'gotovi, koliko zvišanja v delav- d , k neznanec, ni hil — reč nekaj tako nenavadnega, da v malem> 16 čevl^ev dol^em vidijo razni agenti v njih dober čo]nu- S Potovanjem prične te-vir za kovanje kapitala. Tako je'kom dveh tednov. Za ta poiz-dobila družina že več ponudb, da ikus se Je fant tako i^ežbal, da bi dovolila, da se smejo petorčki jlahko prebije celih pet dni prepeljati v Chicago na svetov- brez spanja ».o,,« n,,«ninfi AfiontiV,"-----' "TV". .--------------------, ,zdelo, ker mu neznanec ni bil rava namreč piepluti Atlantic gkih plačah bi industrija zmogla. 'gigt() nič podoben REKORDNA VROČINA no razstavo. Neka družba je ponudila, da bo plačevala družini po $100 na teden, dokler ne bodo pripeljani petorčki v Chicago, London, Anglija. — Kakor se čuje iz verodostojnih virov, nameravate Anglija in A-merika odločno nasprotovati ! od tedaj naprej pa po $250 na zahtevi Japonske po enako- Chicago 111. - Koncem pre- teden in poleg tega pa ge 30 od. o tem paktu. Kakor se čuje, se teklega tedna se je Chicago in z stotkov vseh dohodkov iz vstop- Unijski voditelji so zadovoljni s tem uspehom, češ, cla bo preiskava dognala, kake razmere vladajo v tej industriji. -o- HIMEN Chicago, 111. — Preteklo soboto dopoldne je naš mladi ro- slovenskih krajih! podtaknjeni" Lojze zelo dobro vidi, ne-i znanec pa je nosil črna očala. jZupnikove dvome o pravšnosti njegovega imena je preganjal z nejasnimi trditvami, Češ, da se pač že dolgo nista videla, da jmu je delo v rudnikih skoro po- j Strela Kmalu v prvih dneh meseca maja je ob neki nevihti udarila strela v razgledni stolp na Bo-ču na Štajerskem. Radi slabega strelovoda je strela razkopala streho, ki je bila lesena. -o- Jima namerava predložiti celi Pakt kot gotovo dejstvo in se jima bo dalo na izbiro, da se niu priključite, ali pa ga zavr-žete. Dasi se ju ne namerava dosti snubiti, vendar se bo Nemčiji, ako bo voljna, da se Priključi paktu, dalo dovoljenje, da nekoliko zviša moč svojega orožja, za kar se bo mo-obvezati, da bo branila njo vsa bližnja in daljnja okolica nin. Skromne starše je spravila naravnost pekla v neznosni vro-;v precejšnjo zadreg0 pozornost, cim Doc,m je v četrtek zlezel ki jo poaveča ce]i svet niih dru_ toplomer J bila rekordna vročina za mesec maj, je pa v petek postalo še znatno občutnejše, ko je dosegla na 98 stopinj, kar je|žini; in ne vedo> kako bi se odlo_ jak Peter Prah stopil v cerkvi Pohloma vzel° Vld • • • j Ustavljeno naseljevanje sv. Pavla v zakonsko zvezo s svo-! Ko se je prvi vrnil iz kuhi-| p0 vojni se je veliko ljudi jo izvoljenko, Miss Annie Lezon. nje, ga g. župnik vpraša, kaj preselilo v Južno Srbijo, zlasti Ženin je sin znane in spoštovane bi on rad, ta pa meni nič tebi so se tja naseljevali Hrvatje. Prahove družine na 1806 W. nič dvigne roko kakor za strel, Tam so dobili od države določe-23rd St. in je že več let zaposlen ^n zavpije: "Roke gor! Tiho!", no število oralov zemlje in po-renci, ki se bo vršila prihodnjo I pri našem podjetju Amerikanski ^ župnik je presenečen zakri- j leg, če so bili revni, še nekaj dr-leto v Londonu. .Slovenec. Mlademu paru želimo čal, neznanec pa ga je zgrabil . Javne podpore. Sedaj poročajo, •o--obilo sreče, zadovoljnosti in ve- z eno roko za usta, z drugo pa da je naseljevanje za nekaj ča- se je oklenil njegovega tilnika. J.sa ustavljeno. Uradniki nam- Krik je zaslišala kuharica v ku- pravnosti v oborožitvi na morju. To zahtevo namerava izreči Japonska na pomorski konfe- ilRITE "AMER. SLOVENCA" Iselja v novem življenju. vročina rekordna višino za junij, j 102.2 stopinj. To je uradno po-1 i ročilo, kakor je kazal toplomer | i v bližini jezera; ostali deli me- AVSTRIJSKI DIKTATOR POZDRAVLJA PRISTAŠE 1 sta, zlasti pa še okoliška mesta, precej *ala 'neje svojih sosednjih držav. . ... , , so imeli zaznamovati iJroti morebitnemu napadu. Od J ygv c^ica i poljske pa se nasprotno priča-1 ^estej^ro prijeten hlad, to Huje da bo pristopila ne da bijda osta]i osrednji zapad pa se je J1 bilo treba dajati 1—1-1- 1 več. Chicagi sami je v soboto se v Jjub. kakih ob-i Pakt je namenjen v prvi vrsti v svrho, da se prepreči tevizija meja, in Poljska je v ^eni bolj interesirana kakor ka-®i"akoli druga država ter bi do le v njeno korist, da pomaga ščititi sedanje meje. Ako bo pri teh pogajanjih prišlo do kakega definitivnega 2aključka, bo imelo to za po-®ledico, da bo Rusija pristopila * Lifiri narodov, katere se je do daj odločno ogibala. Na drugi fe^ani pa bo prišlo tudi do dol-odlašanega priznanja so-jetske vlade od strani držav antante. ponovno pekel. DELAVSTVO ZMAGALO V SPORU Toledo, Ohio. — Pogajanja med unijo električnih delavcev in električno družbo so imela uspeh, da se je preprečila stavka, ki bi postavila v temo in onemogočila vsak industrijski obrat v celem severozapadnem delu O-hio. Delavstvo je bilo pri teh pogajanjih uspešno, kajti doseglo je, da se mu bo zvišala plača na tisto višino, ki jo je dobivalo/ pred dvema letoma; od tedaj jim je bila znižana dvakrat po 10 odstotkov. Slika je bila vzeta na nekem javnem zborovanju v Salzburgu, Avstrija, katerega se je udeležil tudi diktator Dollfuss. Slika kaže od leve proti desni: Princa Starhemberg, Doll-fussa in salzburškega župana Rehla. hinjo in z vso naglico pohitela j gori v sobo. Pri pogledu na roparja, ki je davil g. župnika, je zarjula, kar so ji moči dale, in j se vrgla nanj. Napadalec ji je | sicer nastavil revolver na prsa, ona si pa ni dala< bogve kaj do-1 povedati, ampak še bolj pogumno zavpila nad njim: "Kar buti!" To vpitje je zaslišal gospod kaplan, ki stanuje nasproti župnikove sobe, in hitel gledat, kaj je. Enega od obisko-j valcev je še videl, kako je dr-i vel po stopnicah na prosto, z i drugim pa sta se srečala med ! vrati župnikove sobe. Tudi nje- | mu je nastavil samokres, g. kaplan pa se ni zmenil ne zanj ne za njegovo orožje, ampak ga je odrinil od vrat in planil v sobo, da vidi, kaj se je zgodilo z g. župnikom, ki pa se mu, razen nekaj prav malenkostnih prask po obrazu in strahu, ni zgodilo nič liujšega. Prepodena napadalca sta v reč imajo silno veliko nerešenih prošenj in te hočejo najpoprej rešiti, šele potem bodo sprejemali nove prosilce. -o- Smrtna kosa Na Glincah pri Ljubljani je umrl Mihael LadiČ, višji policij; ski stražnik v pokoju. — V Šmartnem ob Paki je umrla Terezija Tonstnik, občinska reva stara 70 let. — V Gaberju pri Celju je umrl Jože Dovečar, krojaški pomočnik star 58 let. — Pri Sv. Lovrencu pod Pro-žinom je umrl Franc Avžiner, najemnik star 44 let. --o- "Mlada" nevesta V Zagrebu se je 8. maja poročil 30 letni trgovski potnik Ivan Radoševič s "samo" 80 let staro nevesto zasebnico Avelino Švanda. Poroka je bila velika senzacija za celo mesto Zagreb. -o- SlP!TE AMER- SLOVENCA! Stran Ž 'AMEKiKANSKI SLOVENEC Torek, 5. junija 1984 &MERIKANSKI SLOVENEC rrm m najstarejši »lo?en$M list v Ameriki, «AUutovl}«i lets tfVIt The tirnt and the Oldest Slovene Newspaper in Amerim« Kstabltahui 1W1. isdaja »s*k dan r&zu* sedelj, pont-•sdjkov la daevov po prunikifa. ixdaja In tibka! LOIN OST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave i (§49 W. Cermak RdL, Ciiicag« Telefon: CANAL 5544 VJTa g&vrl**« «1 Sn celo ta pol In četrt Issued daily, sxcspt Sunday, Monday and ths day aftor holidays. Published by] EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication officss 1849 W. Cermak RdL, Chicago Phone. CANAL 5544 Subscription; For one year---- For half a year-- For three months----- Chicago, Canada and For one year---- For half a yeat ______ For three months _____ Dopisi važnega pomen« sa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko * tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopiss brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo ns vrača, Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Centralizacija Nemčije Do sedaj skoro vsemogočni vladar Prusije je podal ostavko kot pruski notranji minister, njegovo mesto je prevzel državni minister za notranje zadeve Frick, dočim je bil pruski prosvetni minister Rusti imenovan tudi za državnega ministra v istem resoru. S temi spremembami je bil storjen velik korak naprej v postopni likvidaciji pruske državne samostojnosti, kajti pruska državna vlada bo odslej komaj več, kakor zunanja formalnost. Ostala sta ji namreč še dva samostojna resora: finance in justica, očividno tudi le začasno in iz edinega razlega, ker je za novo organizacijo teh dveh upravnih panog treba več časa in obsežnejših preddel. Vsa ostala ministerstva so prevzeli v nekaki personalni uniji člani centralne državne vlade. Tako se v Nemčiji vedno bolj bliža izpolnitvi Hitlerjev unifikacijski program, ki zahteva, da se historične zvezne dežele izbrišejo z nemškega zemljevida. "Nič več Prusija ali Bavarska, niti kaka druga dežela, le nemški narod in narodno-so cialistični pokret sta stebra današnje države," je dejal 'Fiihrer' na niirnberškem zboru lanske jeseni. Zaradi te kancler j eye. napovedi se je splošno pričakovalo, da bo že zakon o državni reformi, ki ga je sprejel nemški parlament ob prvi obletnici Hitlerjevega vladanja, napravil definitive^ konec nemškemu par-tikularizmu. Toda ta zakon je bil še plod kompromisa in je prepustil upravno razdelitev bodoči zakonodaji. Znano je, da se je likvidaciji dežel uipi'ral pred vsem Hindenburg, star pruski junker, ki mu je bilo na tem, da ohrani zibelko hohenzol-lernskega rodu in domeno veleagrarne aristokracije. Samo pziri sivolasega državnega predsednika bi sicer gotovo ne bili zadržali kancelarja od skrajnih ukrepov; bil pa je tu Goring, ki je v Prusiji za sebe ustvaril državo v državi in niti Fiihrer ju ni pustil, da moti njegove kroge. Ne sicer v javnosti, tem srdite j o pa se je za kulisami zadnje mesece odigraval boj za moč in oblast med Hitlerjem in Goringom. Kakor dokazujejo zadnje spremembe v pruski vladi je ostal zmagovalec vendarle Ad. Hitler. Potop Prusije v nemško skupnost je zgodovinski fakt, ne samo za nemški narod, nego za vso Evropo. Nemčija se je kot velesila razvila iz pruskih početkov. Rod Hohenzollern je povzdignil že staro Prusijo na stopnjo najmočnejših držav Evrope in se je krčevito oklepal pruskega prestola proti težnjam ve-lenemskjh fantastov po združitvi in obnovi nemške cesarske krone. Pred sto leti je veljala agitacija za nemško edinstvo v Prusiji za veleizdajo. Friderik Viljem je odklonil cesarsko krono, ki mu jo je ponudil frankfurtski revolucijski državni zbor. Bismarck, ki ga slavijo Nemci kot utemeljitelja nemškega eclinstva, je delal pred vsem prusko politiko in se je za nemško cesarstvo odločil šele tedaj, ko je bila vodilna vloga Prusije zagotovljena. Znano je, da se je Viljem I. do zadnjega branil nemškega cesarstva, boječ se za moč in vpliv pruske kraljevine. Ustava iz leta 1871 ni upoštevala rezervatov historičnih držav in državic le za to, da jih pridobi za državno skupnost, marveč pred vsem za to, ker Bismarck in Viljem nista hotela žrtvovati nobene pruske prerogative. Bismarckova Nemčija je bila v resnici samo povečana Prusija, ki je trpela dina- stije in njih ustavni položaj, ni jim pa dopuščala nobenega dejanskega vpliva na državno zunanjo politiko. V tem leži glavni razloček med Bismarckovo in Hitlerjevo politiko nemškega zedinjenja. Adolf Hitler se je v svojem konceptu vrnil k ideji nemškega edinstva, kakor so jo zastopali en-tuzijasti osvobojevalnih vojn pred več kakor sto leti. Prevzel je glavno politično misel programa nekdanjih svobodnjakov, ki so se rogali znanim "trem tucatom nemških domovin". Kakor oni, tudi Adolf Hitler ne priznava legitimističnih aspiracij malih nemških dinastij, katerim je z letošnjim zakonom o državni reformi za vedno vzel nado na vrnitev. Ni dvoma, da je centralistična reforma nemške države, ki ne pozna več zveznih kraljevin, kneževin in vojevodstev, bridko razočaranje konservativnim krogom. Saj so ravno oni Hitlerju po najboljših močeh pomagali do oblasti, ker so pričakovali od njega, da bo po zlomu weimarske socialne republike zopet poklical na prestol hohenzollernskega cesarja in ostale dinastije, ali z drugimi besedami, da bo vrnil Nemčijo historičnim "stebrom prestola in oltarja" — plemiškim rodovom. Še večje pa bo brez dvoma to razočaranje, kadar bo Hitlerjev program unifikacije izveden do kraja in ko bodo Prusija, Bavarska in ostale deželice prenehale obstojati tudi kot upravne edinice. Da se taka upravna reforma v resnici že pripravlja, dokazuje knjiga, ki jo je o novi upravni ureditvi napisal glavni referent za državno reformo, kanclerjev zaupnik Nicolai. Namesto nekdanjih dežel se bo država po njegovem načrtu delila v upravna okrožja (Gaue), katerim bodo podlaga stara plemena nemškega naroda. V Prusiji je začetek že storjen. Ko pa bo likvidirana ta najtrdneje v zgodovini in tradiciji zasidrana trdnjava v korist centralizirani državni oblasti, bo za ukinitev ostalih provinc zadostovala poteza s peresom. jo blago dušo. — Vso naselbi? no je ta strašna novica o ne-reči presenečila, ker je bil vsem priljubljen, vse, staro in mlado ga je imelo rado. Ni se sramoval slovenske govorice, kar se dandanes tako rado dogaja zlasti med mladino. Tru-moma so ga hodili kropit in ves je bil v cvetju, ko je ležal na mrtvaškem odru. — Pokojni John je bil jako nadarjen mladenič, ki je znal vsakovrstne stvari napraviti. Spomin na njegovo zadnje delo nam bo to te organizacije je, pomagati revnim vdovam in sirotam, dobiti državljanski papir. — Vsaka zavedna žena in dekle bi morala biti članica organizacije SŽZ. Naj se torej na tem mestu prisrčno zahvalim Mrs. Pris-land za njeno dobro xdelo, ki mi je bila vedno v pomoč, kadar sem jo vprašala. Dobila si mi tudi delo, katerega še danes opravljam in za vsem sem ti iz srca hvaležna. Vse naj ti ljubi Bog poplača. Pa to ni, da bi sa- sicer, ko nam je komaj pred.mo meni pomagala, pomagala WAUKEGA.NSKE NOVICE Waiikegan, 111. Zopet se je nabralo nekaj novic v naši naselbini, katere bi rada sporočila bralcem tega lista. Prepričana sem, da je vsaka stvar za naš narod zanimiva, ki se zgodi v slovenskih naselbinah. Dne 20. maja smo imeli v naši cerkvi prvo sv. obhajilo, ki je vsekako najginljivejša in najlepša slavnost. Otrok, ki so prvikrat pristopili k mizi Gospodovi, je bilo iz naše šole Matere božje 13 dečkov in 12 deklic, iz publične šole pa pet dečkov in 10 deklic, torej skupno 40. Vsi srečni so bili, ko so prvikrat prejeli Gospoda v svoja srca, da jim je sreča sijala z obraza in napolnjevala božji hram. Štirje mali dečki in štiri male deklice so vodili prvoob-hajance pred oltar, 24 deklic s cvetkami v rokah jih je pa spremljalo nazaj o 1 oltarja. — Slovesno pritrkavanje, ki se je začelo še pred osmo uro, je to slovesnost še povzdignilo. Nekoliko pred začetkom sv. maše je šel č. g. župnik z ministranti in križem v šolo in pripeljal prvo obhajanc.e v cerkev. Ta sprevod je že napravil na vse jako lep vtis. — Notranjost cerkve je bila za to slovesnost prav lepo ozaljšana in še zlasti veliki oltar, ki se je zdel kot pravi prestol nebeškega kralja, ki pričakuje svojih najdražjih, da se prvič naseli v njihovih srcih. Za vse te skrbne priprave gre v prvi vrsti čast g. župniku in čč. sestram, ki so se trudili, da je bilo vse tako lepo priprav- ljeno. isrez čč. sester bi otroci gotovo ne bili tako lepo naučeni in pripravljeni. — De poglejmo naselbine, kjer ni čč. sester, kako se to tam pozna na mladini. Le sami se dragi bralci prepričajte ob prvi priliki, pa boste videli, da je res. — Večkrat se-sliši tu pa tam kako protestiranje, češ, koliko stanejo o-troci v katoliških šolah, vendar bodimo prepričani, da kar damo za dobro stvur, nam bo enkrat vse povrnjeno. V Waukeganu in North Chi-cagi smo imeli že pravo sušo. Lepo je vse ozelenelo, ko se je zemlja ogrela in se prebudila iz zimskega spanja, a le prekmalu je začelo tudi usihati, ker ni bilo dovolj vlage. Potrebovali smo dežja in bali smo se že, da se nam vse posuši, pa smo se tudi bali, da vzklije kaka nevarna bolezen vsled silnega prahu, ki se je dvigal do oblakov iii še čez. Pa nam je dobri Bog poslal 21. maja vsaj nekoliko potrebnega dežja, katerega smo bili prav veseli. Sporočati moram tudi žalostno novico, ki je 20. maja zadela našo naselbino. Omenjeni dan zvečer se je namreč ponesrečil dobro znan, pošten in u-jgieden mladenič John Debevc, j živeč na 1137 Wadsworth Ave., i North Chicago. Peljal se je na motornem kolesu po deseti cc-,sti in Jackson vogalu, kjer je >anj zadel avtomobil s tako silo, da je fanta vrglo deset čev-iljev v zrak in v tamkaj stoječe ! drevo. Nesrečneža je zadelo v j prsa in v glavo tako nesrečno, I da je kmalu potem izdihnil svo- ar tedni postavil radio v hišo. Rad je vsakemu pomagal. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik in dober plačnik.— Najhujši udarec je pa to seveda za njegove starše, ker je bil John tako dober za nje. Dne 23. maja ob 9. uri se je vršil njegov pogreb iz doma na 1137 Wadsworth Ave. v cerkev Matere božje ob veliki udelež- je tudi drugim, hodila za tolmača in dobila je več njim mestno podporo. Vem, da so Ti vsi za to hvaležni, kakor sem Ti jaz iz celega srca. Le žali-bog, da se tako dobro delo rado pozabi. — Ker na tem svetu Mrs. Prisland najbrže ne bo dobila plačila za vso svojo dobrosrčnost, upam, da ji ljubi Bog poplača enkrat na onem bi pogrebcev, kjer se je brala I svetu. — Je še nekaj drugih zanj sv. maša, katero je opra- j članic, ki so mi vedno rade po-vil domači g. župnik Rev. Fa-;magale, katerih imena niso tu-ther Butala. Pred cerkvijo so,kaj navedena,, imam jih pa za- mu vojaki častne garde napra vili špalir in ga potem spremljali na pokopališče. On je namreč bil v Naval Reserve Ninth District. Kot v zadnji pozdrav so mu na grobu oddali tri strele. Za pogrebom' ga je spremljalo 32 avtomobilov in pogreb' pisane v svojem srcu. — Bog vam vsem stotero poplačaj. Mrs. Mary Brezovnik. -o- BOMO VIDELI Milwaukee, Wsi.' Večkrat je že bilo poročano angleškem časopisju, da je je imel v oskrbi slovenski PO- zaposlenih 15 arhitektov pri grebmk Joseph Nemanič. Ker načrtih za poslopje, katero boje pa Mr. Nemanič nekoliko o- do zidali v Milwaukee s fede_ bolel ga je zastopal njegov!raInim deilarjem. — Tukaj brat Anton Nemanič iz Jolieta. |menda smem reči> da niti ene Mr. Nerpamcu pa želimo sko-;iesene bajte niso postavili v rajsnjega okrevanja, ker je ja- Milwaukee s tistimi $19,000,-ko priljubljen v naši naselbini. 0l00 in dobro vemo, da z enim — Pokojni mladenič zapušča j milijonom tudi sedaj ne bodo žalujoče starše, pet bratov in bogve kaj postavili, ker bo ta štiri sestre. Pokopan je pa na!miiijon šel zopet skozi več rok, Ascension pokopališču. — Po- kakor je slo 2e omenjenih 19 civaj v miru, dokler te no zbu-|miijj0nov. Morda bo nekaj di angelska trobenta. Sveti ti brezposelnih dobilo nekaj naj večna luč, žalujočim pa naše sožalje. ' Ivana Keber. drobtin od tega milijona, medtem ko bodo morda nekateri imeli še lepše dobičke. — So pač srečni ti, ki "hendlajo" federalne milijone po Milwaukee county. — Tem, ki spadajo k IZ SHEBOYGAN A Sheboygan, Wis. Bolj poredko smo se pričeli zopet oglašati iz naše naselbine j FERA, moramo za enkrat še o-v najstarejšem slovenskem li- prostiti, ker nismo še nič slišali stu Amer. Slovenec. — Ni moj o njih delu in dejanju. O njih j namen se spuščati v javnost, dobrih delih in uslugah bomo J ker so drugi bolj za to, vendar poročali pozneje. — Pozdrav j pa moram tudi jaz omeniti, ka- vsem naročnikom tega lista. co lepo smo se imeli na materni1 G. W. R. dan. Za vse to pa gre prizna-j -o- nje materi Zveze, naši pred- DOPISNICA IZ ELKHART SE sednici Mrs. Mary Prisland. I OGLAŠA Ona nam je organizirala in u-J stanovila slovensko žensko or-! gamzacijo, Elkhart, Ind. c, ^ , Ker ni dolgo tega, ko me ie Slovensko Žensko „ • , ■ . , , J i rr , , . • neki rojak iz Clevelanda vura- 1 Zvezo, pod katere imenom se So1 • , , , . , , \ p 1 • i j. • sal in rekel, da je mislil, da sem je letos vršil program m pro- nTY11,,Q , . i , , . , ; i i . • T , , umrla, ker ni videl iz Elkharta 'slava materinega dne, katerega v „ * i , j ,T-i . ze toliko časa nobenega dopisa, vsako leto bolj slovesno m z sem odgovori]a; da ^ večjim zanimanjem proslavlja- tudi bolj skromno. z.akaj „ mo. - Sedaj smo blizu njene- šem je pa vzrok ta> ker ^^ ga rojstnega dne m ne bilo bi moreš vsem ustreči> Ce ne pi§eg vec kakor prav, ce bi se enkrat ni prav in če pišeš zopet n{ zavzele in ji pridobile vsaka, pa m ge tako laskavo, nekateri eno novo članico za SŽZ. Vem,!vedno godrnjajo. Vzrok je tudi da bi bilo to njej v največje ve-'ta, da človek vsled premišljeva-selje. Pokažimo se enkrat, da nja in skrbi rad opusti pisavo in cenimo njeno dobro delo, za potem je že tako, da pisanje za-katei-ega se je ona tako žrtvo-1 stane. — Med nami Slovenci ni vala in se še žrtvuje. — Namen' posebnih novic. 'Zdravje je že polagoma še precej dobro, le tu in tam včasih kdo nekoliko boleha na prehladu. — No ja, novica je in sicer ta, da se je oglasila ptica štorklja pri družini Mr. in Mrs. Louis in Pavlina Arko in jim pustila krepkega sinčka. Oba, mati in sinček sta zdrava. — Kar se pa tiče dela je pri nas .ravno tako, da ne moremo reči, da ne delamo. Nekoliko je že boljše, odkar imamo predsednika Roosevelta, a je vseeno še veliko ljudi brez dela in zaslužka. Pa tudi ti, ki sedaj delajo, ne zaslužijo dovolj za svoje družine, kajti življenje, kakor meso in druge potrebščine so se zelo dvo-gnile v ceni, cena plačam, je pa še vedno nizka in ne odgovarja cenam drugih potrebnih reči. —' Poljski pridelki ne kažejo nič posebno dobro, ker vlada suša. Meseci pa hitro bežijo naprej in ne dolgo, ko bomo zopet morali gledati, da si nabavimo kurjave in živeža za dolog zimo in še vsega drugega, kar se bo potrebovalo. Sedaj je zopet svetovna raZ' stava otvorila svoja vrata. Mno gi že ugibljejo da jo bodo šli po gledat, eni poprej, drugi pozneje Kakor se sliši, je letošnja raz stava nekaj povsem novega. Ka^ teri rojakov širom Amerike še ni bil tam, naj letošnje razstave nikakor ne zamudi. Onim, ki pridejo na razstavo s svojimi avtomobili, priporočam, da zapeljejo svoj avto v garažo rojaka Martina Miller na 1600-1602 S. Ashland ave., Chicago, 111. On ima veliko prostora in garaža je noč in dan odprta. Tam boste dobro postreženi in tam boste dobili tudi vse morebitne potrebščine za svoje vozilo. — Ta prostor ni posebno daleč od razstave in je tudi blizu slovenske cerkve sv. Štefana, in slovenske naselbine, v kateri so slovenski trgovci, zdravniki, so tam slovenske pivnice, restavranti in hoteli za prenočišča, kjer boste prav dobro postreženi zlasti pri teh, ki oglašajo v našem listu. — Katerem11 le razmere dopuščajo, naj se V' deleži"'te razstave, kSctHSo yiP reči, ki jih morda še nikoli ni videl in jih mogoče tudi nikoli več ne bo. To je gotovo, da take prilike težko še kdo izmed nas dočaka, težko doživi še kaj takega. Krasni mesec maj je že odro-mal od nas. . Mesec, posvečen Mariji, obdan z rožami in cvetjem, se je za eno leto poslovil s spominskim dnevom, ko z majskim cvetjem krasimo grobove naših rajnih. Mesec, ki je izmed vseh najljubši in najprijaznejši. — Toliko za enkrat, o priliki se še kaj oglasim. — Pozdrav čita-teljem in naročnikom. M. Oblak. -o- OBLJUBO TREBA IZPOLNITI Johnstown, Pa. Da ne prelomim dane besede, moram napiatiti par vrstic za Amerikanskega Slovenca. Mogoče da boste rekli, da se johns-townski zastopnik prepogosto o-glaša s svojimi dopisi in trati dragocene kolone našega lista. Mgoče imate prav, da list vedno dobi bolj podučljivega čtiva, (Dalje na 3. strani.) TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Tarzan je izginil izpred Horiba ki ga je strašil, in predno se je ta zavedel, p že ni bilo vec videti nikjer. H o rib je zagnal velik krik proti tem, ki sq jezdili , spredaj, da jih je opozoril, naj gk-dajo za ubežnikom, a kako, ko ga ni bilo t^s kjer usedati, niti ni bilo opaziti, da bi se bila kje zganila kaka veja, ali da bi se slišal kak šum. Jana. ki je jezdila nekoliko zadaj za Tarzanom, je videla kako se je ta rešil in sedaj je ostala sama med temi divjaki. Popolnoma brez vsakega varstva se je začutila. da j<5. sedsj. Že velikokrat je bila v nevarnosti, a toliko strahu, kakor ravno sedaj, ko je videla da je sama, še ni uzila v vsem svojem življenju. Ni zamerila Tarzanu da se je rešil, a ko je bil še on tukaj, se je čutila nekoliko varna. Mislila si je, Jason bi je gotovo ne pustil tako same. . . Tarzan, ki je bil vajen plezanju in skakanju po drevesih., se je pa povzpel v -višave, kjer je odkril popolnoma nov svet. Popolnoma drugačno življenje je bilo tu v vrhovih dreves, kakor pa spodaj na zemlji. Krasno zraščeni veliki drevesni listi, in cvetje. Popolnoma tuji "krasno pisani ptiči, raznovrstne leteče zverine in bajno pisani metulji. Sam si ni mogel predstavljati, kako more biti v tem dolgočasnem Pellucidarskem gozdu, toliko raznolikega življenja in pestrosti, katere do sedaj še ni videl. Vendar ni bilo časa za občudovanje, če je hotel pomagati in rešiti tudi Jano. Horibi so splezali na drevesa in vse preiskali, da bi morda kje našli izginolega' Tarzana, ki jim je tako nenadno ušel. Nazadnje so sprevideli, da je vsako iskanje zaman in so nadaljevali svoj pohod. Postali so na drugega jetnika — Jajio, tudi bolj pozorni, kar je bilo za njo pač slabo. — Daleč naprej se je Tarzan spustil nižje in š§ močnejše je začutil že prejšnji vonj, kateremu je sledil. Vedel je, da je na pravi poti, čim dalje je šel. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. « Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5. pošljite....? 5.75 Za $10. pošljite....$10.85 Za $15. pošljite....$16.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. pošljite.:..$41.2S Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. 'AMjERIKAtiSKt sižilMifep WUiuaa. i Tvoj nedeljski tovariš fuiunmiim^fiiw 'ioreK, h. junija jy;j4 TEDENSKI KOLEDAR 10 Nedelja — Marjeta, kraljica. 11 Ponedeljek — Kv. Barnaba. 12 Torek — Janez Fakund. 13 Sreda — Anton Pad., sp. 14 Četrtek — Bazilij, škof. 15 Petek — Vid, muč. 16 Sobota — Jošt, Fr. R., sp. kaj dni je bil v zaporu in stalno so ga zasliševali na tržaški policiji. Postopali so z njim na najstrahotnejše načine. Po ponovnem takšnem zasliševanju, ki mu je do kraja razmajalo živce, je v petek zvečer med 18. do 18.30 njegova tragedija dosegla svoj strašni zaključek. Ni znano, ali so ga vrgli fašistični organi s stopnišča v tretjem nadstropju ali se je sam pognal čez ogrfijo. Padel je med stopnicami J 5 metrov globoko. Pobil je smrtne poškodbe. Nekaj ur nato je tudi izdihnil. Tako si je fašistični režim v Primorju nakopal novo žrtev, ki je toliko sjtrašnejša, ker je bil Čotar miren človek, ki se zlepa ni "spozabil" niti proti fašističnim oblastem. V zadnjem času se je mnogo govorilo, da je postal fašistični NASTOPILA KAZEN gočih drugih okoliščin popustljiv .napram našim ljudem. Zločin, ki ga je zakrivila tržaška policija, na najstrahotnejši način de-mantira te govorice in priča, da je naše ljudstvo še vedno in še vse bolj izpostavljeno naravnost inkvizicijskemu nasilju fašistične OVRE in njenih organov. -o—-— Slovenski jezik izginja iz Be neške Slovenije Našim bravcem je že znano, da je videmški prefekt s posebnim odlokom prepovedal po vseh Rev. J. C. Smoley: TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH Ali ne bomo hvaležni našemu Gospodu Jezusu Kristusu iz celega srca za njegovo ljubeznivo besedo, ki je polna tolažbe za ves človeški rod, za to nepozabno besedico, ki jo slišimo že režim paradi krize in vseh mo stoletja in stoletja: besedo o stalnem iskanju božjem vsega, kar je izgubljeno? So izreki v evangeliju, ki prešinjajo vso našo dušo, vse naše srce, izreki, ki se tičejo vsakega izmed nas. Zato nas prime, takorekoč zagrabi Jezusova beseda, dasi so minula že stoletja, ravno tako, kakor so ganile množice za njegovih dni — je pač človeško-božja beseda, ki najde mesto v človeškem srcu. Ko slišimo, da je bilo nekaj izgubljenega, se prične tresti in trepetati naše srce, saj vemo: te besede veljajo tudi nam. Življenje nas popelje s svojimi temnimi nagibi, nagoni, dogodki, s svojimi strastmi in željami, s svojimi slabostmi in zapeljivostmi proč od pota miru, proč od pota pravice in nedolžnosti. Zgubimo se v temne kote, kakor se je zgubil vinar, ki ga je izgubila žena, ki je zdrknil v kotiček med smeti in nesnago — eden izgubi mir srca, izgubi veselje nad svojim življenjem, drugi izgubi veselo, mirno vest; drugi izgubi svojega Boga, izgubi zvezo s svojo cerkvijo, odtuji se ji, odtuji se verskemu življenju. — Da, beseda o izgubljenosti je vsakemu znana. Žalostna, bridka je ta beseda in boli. Je toliko žalosti, toliko tuge v nji. Kolikokrat zdihuje taka izgubljena, ranjena duša, kakor je zdihoval prerok David v 24. psalmu z besedami, ki jih slišimo v uvodu današnje sv. maše: "Ozri se name, o Gospod, in u-smili se me; sam in zapuščen stojim tu. Glej, kako sem skesan, koliko trpim — odpusti mi moje grehe!" Kdor ni nikoli občutil teh notranjih duševnih boli, teh duševnih stisk,o izgubljenosti in zapuščenosti, ta — skoro bi rekel — ni bil nikoli človek, tak ne more biti pikoli Bogu prav iz srca hvaležen za vse, kar mu je storil in dal. Najbolj zvesti učenci Gospodovi so bile gotovo te duše, ka-tere je on privedel zopet domov iz ogromne črede grešnikov, zapuščenih, iz čred teh, ki so bili v zmotah in blodnjah, pope-Mjih je zopet domov v hišo miru, v čudežni svet čistosti in dobrote, v raj svoje nebeške odrešeniške ljubezni. Pomislite le na Marijo Magdaleno in cestninarja Caheja! Najsi so godrnjali farizeji, da občuje z grešniki, on se za godrnjanje teh prevzetnežev, nadutežev, trdosrčnežev ni brigal veliko krivico cerkvi in ljudstvu; Iskati, vse iskati, kar je bilo izgubljenega, vse zopet do- isaj konkordat izrecno določa, da z mojo sedemletno hčerko in otrok se je kar zaljubil vanjo, šli. Najlepša hvala pa družini U. za vso vašo prijaznost, katero tako, da jo je vzela s seboj v naj vam dobri Bog povrne. In da Bridgeville, da se nazadnje še bi naša Kr. Micika še dolgo let skjjjat nisem mogel. — Dan po- bila v vrstah sotrudnikov in agi- tovanja je bil krasen, da smo tatorjev katoliškega tiska. — imeli prav prijetno vožnjo vse- Prisrčen pozdrav vsem čitate- skozi do cilja. Našel sem znance, ljem tega lista. prijatelje in sošolce, s katerimi smo se v naših detinskih letih bosopeti lovili po vasi in katerih nisem videl že 20 in 30 let. Tako se mi je zdelo, kakor da sem prišel domov. Sprejem je bil prisrčen in veliko smo si imeli povedati, samo škoda, da je čas tako Math Klucevsek. ZAHVALA Veliko iznenadenje sva doživela podpisana v soboto dne 26. maja 1934. Kakih 50 ljudi je prišlo na naš dom že okrog hitro bežal. Za vse to, da smo se 9 ure zvečer. Kaj naj to pomeni sešli z znanci in prijatelji iz o-'toliko ljudi na enkrat priti na troskih let, gre v prvi vrsti za-' aS domV _ sva si mislila. Rea hvala naši prijateljici in sotrud- je bila na ta dan otvorjena sve. mci Amer. Slovenca. - Ko bi t,ovna raestava v Chicagi, ki se vedeli, kako se je Mrs U. trudila letos lja v novi izdi4i in za naso udobnost. Stregla iWsva že mislila> da ima ta „oset je kakor kakšnemu kralju z v,a- kaj g tem opraviti. A]i motila kovrstnimi dobrotami, da je nal„,; ,, . ■ , ,, . Y , , ., , . ... sva se. V tem trenutku naiu že se popolnoma pozabila ter ni niti ... , v , ...v, j i - i • , m povabijo h našemu staremu mislila na nedeljski počitek. Ta- . 1 ko , „'„„ znancu prijatelju, vsem dobro Dva od ugrabiteljev milijonarja Wm. p. Gettlea, na levi James F. Kirk in Roy Williams na desni, predno sta nastopila svojo dosmrtno ječo. lo morda bolje da bi jo kar po- ^Specialist za revmatične bolez-želi in na to mesto vsadili kaj mi dr. G. Stili pravi o revmatiz-drugega. Breskve je slana ožga- mu, da se ga človek lahko na- . znanemu rojaku Mr. in Mrs. Jože Perko. la. Ljudstvo je vprav obupano ker dobro vedo, da je njegova cerkvah beneške Slovenije slo- usoda odvisna izključno samo od venske pridige. Skratka, prepo-1 letine. Ne vlada ne pokrajinske vedana je bila raba slovenskega j oblasti se za njegovo usodo ne jezika ali rezijanskega narečja v,zmenijo,, Davki so tudi v prime- vseh cerkvah. To je bil strahovit ru najhujših elementarnih kata-udarec za vse beneške Slovence.1 str of neusmiljeno iztirjujejo, leze, duje. lahko pa ga tudi pode AMERIŠKI POSLANIK NA KUBI V NEVARNOSTI je hitela s postrežbo, cla sem mislil, da si mora noge izrabiti' v _ , najmanj do kolen. Jaz pa, nepri- Joze Pf kc\ Ko ^emo tja diprav, sem ji vedno še kaj iz- nama obrazlože sv°3 načrt- da rednega dela nakladal, da ni ime- Je prirejeno od naSih Prijate-la niti minuto miru. Ako nisem ljev za 25 letnico na->ine mogel drugega, sem nasul pepela ko" Da Je b51° to za iz^d-na preprogo, da jo je morala či- no presenečenje ni treba menda stiti in to na samo binkoštno ne- tu navajati. Omenimo naj le to-deljo. Rad bi jo prosil odpušče- da je bil to bogat prirejen 11 j a, pa ne vem, če ima tako veli- Party, oskrbljen z vsemi dobro-ko srce, da bi mi mogla to odpu- in med udeleženci je bilo stiti. Tudi ji obljubim, da se bom 50 naših prijateljev jn prijate-prihodnjič bolj gentlemansko ob-' Ui ki je čestokrat nastopal na Ostankih slovenske mladine. v 7lta.1926- je bil kot častnik ' službi na neki italijanski trgo-mski ladji. Ob neki priliki se je spri z drugimi italijanskimi častniki. Zaradi tega so ga postavili pred sodišče. Branil ga je tedanji poslanec in odvetnik dr. Wilfan, ki je dosegel, da ga je sodišče oprostilo. Pred dvema letoma ne. je spričo nevzdržnih razmer preselil v Ljubljano. Tam ni dobil službe. Kljub temu ni obupaval. Z in-strukcijami v angleščini, francoščini in drugih sličnih predmetih se je preživljal poldrugo leto. Končno je dobil službo na Su-šaku. Tam je prebil šele nekaj mesecev, ko mu je z doma nenadoma prispela vest, da je njegov oče na smrtni postelji. Cotar, ki je prišel v Jugoslavijo s pravilnim potnim listom, je menil, da se bo z njim tudi nemoteno vrnil domov. Na Reki pa so ga takoj prijeli organi fašistične policije in ga odvedli v Trst. Ne- Sedaj bo pa najbolje da kon-čam, predno g. urednika mine Vrnil, oziroma vrnili prop se z 'potrpežljivost in pošlje ta dopis obiska nazaj domov v "Fload jn mepe v uredniški koš, od tam City". Na binkoštno nedeljo smo pa že veste kam vodi pot, v peč, se namreč odpravili na pot v kjer se še tako robata pisava Bridgeville, da obiščemo tam-:spremeni v prah in pepel. — Bo-kajšnjo zastopnico Amerikan- dite mi srčno pozdravljeni vsi, s skega Slovenca. Naj vam kar na- katerimi smo se sešli, posebno prej povem, da je nisem prese- še vsi stari znanci na Sygjm, netil kakor sem nameraval, pač sprejmite prav prisrčno zahva-pa je presenetila ona mene. Ime- lo. Dal Bog, da bi se še kedaj se-la je namreč pri fari sv. Terezi-' je v Johnstownu nekaj opravka v soboto 19. maja in se je ob tej priliki oglasila tudi pri meni, ravno, ko smo se takorekoč pripravljali za odhod. Lahko si mislite moje začudenje, ko se mi je predstavila. Da bi te kokla! sem si mislil, največji užitek mi je splaval po vodi. Seveda je izvedela že poprej, da imamo namen jo obiskati drugi dan, kar ji je bilo v veliko zadoščenje, da me je tako pošteno prevarila in razorožila. Sprijaznila se je zelo Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1934. Predsednik: Jolin Mcllc, 6508 Bonna Ave. Tajnik: Anthony T. Forhma, 1003 E. 641 h Str. Zdravniki: Dr. J. M. Sdiikar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Terme in Dr. A. J. Perko, Dr A. Skuk. Društvo zboruje vsako prvo ne,t de]jo v mesecu v Kpausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo n sprejmejo člani(icc) od 1*. (lo 55. let«. Zavarujete «e lahko za 2»-letno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino jn sicer za $«(>, »500, J1000, $1500 in J20M posmrtuine. V drnStvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva <)o 1«. lota. Za bolniško nodporo pa $7.00 in $11.00 tedenske bolniške podpore, v tš|«gkij» Im-lczni, bolnik naj ne naznani pri tajniku samo, da dohi zdravniški list in karto tu naj se ravna po pravilih. V oddelku za "mrtvo" pošto v Washingtonu je nedavno eksplodirala bomba, ki je nevarno ranila enega uradnikov. Bomba je bila poslana v neki knjigi, v kateri je bil izrezan potrebni prostor. Društvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa o4 rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sle-Sečega odbora: John Umek, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga bpžja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce keclaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem ježiku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO. II.I.INDIS Stran 4 •AMERIKANSK1 SLOVENEC Torek, 5. junija 1934 s* ZAMETENE STOPINJE Spisal Prevela HENRY BORDEAUX KRISTA HAFNER Zivahneje kakor je zahtevala sinova hvala, Je ugovarjala: "Ne, ne! Oh, če bi ti vedel!" • Ni ji dovolil dalje dokazovati njeno preprostost in ji povedal, kar je hotela vedeti. Tereza je rešena in je srečno prestala potovanje v Caux. Tam je kar najbolje preskrbel zanjo, za Julko in gospo Aeherjevo. Hotel je zelo raz-sežen in, kdor hoče,, živi v njem lahko popolnoma samotno. Obdaja ga smrekov gozdič. Nad njim se dvigajo pečine Naye. Tn kakih sto metrov nad Lemanskim jezerom so napravljene prijazne terase. Tam uživa bolnica svetlobo, ki se vsako uro menjuje. Otrok vdihava tam ostri in sveži planinski zrak, kakor je priporočil zdravnik. Tako bosta obe preživeli poletje kar najbolje. "In ti?" je vprašala, ko je utihnil. "Jaz? Jaz bom ostal v Parizu. Toliko dela imam." "Tudi v tej vročini?" "Tudi v tej vročini. Poglejte! Cemu naj bi 'drugje iskal prirodnih lepot?" Skozi odprto okno je pokazal park Muette; njegovo gosto zelenje, polno cvetja, je viselo nad ograjo in prav nad cesto kakor težki, odprti grozdi. V ozadju je Boulognski gozd poglabljal razgled. Kakor daleč je segalo oko, je valovilo zelenje. Komaj se je tu pa tam v dalji razločila hiša, podobna otočku sredi zelenega morja. V tem izbranem kotu Pariza je zelenje celo v avgustu ohranilo nekoliko nežne mehkobe. "Nikoli nisi ostal tu avgusta in septembra," je pripomnila gospa Romenay. "Prav imaš. Letos bo nekaj novega . . . Večkrat ju bom obiskal in se prepričal, da je vse dobro. Opravil bom lahko kar do prvega vlaka nazaj." "Do pi'vega vlaka?" "Da! Zvečer se bom odpeljal s simplonskim brzcem. Še pred zajtrkom bom v Cauxu in z nočjo se bom že zopet lahko vračal in bom drugo jutro zopet v Parizu." , "Kakšen nesmisel! Zakaj se ne bi odpočil tam doli, pri njej?" Izgovarjal se je, kakor bi počitka sploh ne potreboval. Iz teh načrtov je ona razbrala slabo prikrito zaupanje, ki je zastiralo njegov ponos in je jasno govorilo o njegovi ljubezni. Hitro je razumela. "Toda, mama, Vi bi morali k njima, če Vam ne bo sitno . . . sniti se s Terezo." "Oh, Mark!" "Za Julko bi bilo to še posebno dobro." "Ne, ne, ostala bom pri tebi." "Hvala, mati! Tudi Če bom sam, bom zadovoljen." Z eno samo besedo se je oddaljil od nje. In med njima je nastal molk, molk, v katerem nadaljujemo razgovor, ki si ga nismo upali končati. Skušala se je približati tej žalosti, ki je bežala pred njo: "In potem?" je začela znova. "Potem?" "Da! Ko pride mrzla jesen . . . Pripelješ takrat Terezo v Pariz?" "Tako daleč še nisem mislil. Da, morda! Da, prav botovo, če le ne bo zaradi zdravja treba zanjo drugega podnebja. Saj veste, da bom vso zimo zdoma." "Zdoma?" "Da! Na Rusko moram. Celo novo četrt moram pozidati v Petrogradu. Kar tam bom delal načrte in proračune. Imam čudovite ponudbe, kakršnih ni mogoče odbiti. Vam še nisem pripovedoval o njih?" "Da, pretekli mesec, toda takrat si rekel, da jih ne boš sprejel. Zaradi Julke." "Premislil sem se." "Vzameš ženo s seboj ?" "Kako bi jo vzel? Zima bi bila tam preostra zanjo. Ko se vrne semkaj, Vas bom prosil, da se preselite k nam. Vaše dobro ime jo bo ščitilo ob vrnitvi. In ta povratek v moji odsotnosti bo pred svetom pripravil najino spravo. Da, tako bo še najbolje!" Ona ni odobravala načrta, Mark pa ni maral njenih ugovorov in je zasukal pogovor: "So časopisi kaj pisali o nesreči na gori Ve-lan? So povedali imela ali vsaj začetne črke?" "Ne vem. Nikoli ne berem časnikov." Toda ni se znala potajiti. Iskal je po mizi med raztresenimi papirji, medtem ko je ona mrmrala: "Cemu neki, Mark? Prosim te!" "Po dvoboju so" mi poslali časopisne izrezke, modro ali rdeče podčrtane. Tudi zdaj mi gotovo niso prizanesli. Dandanes nikomur ne prizanesejo, nikomur, ki še kaj velja; še celo tistim ne, ki so že na tleh in milostno čakajo le še zadnji udarec . . . Glejte, tu je že eden . . . Zadoščajo jim nizkotna namigavanja, ki jih ne smeš razumeti; zakaj, kdor jih razume, je že smešen. Kako podlo!" Odrinil je kup, v katerega je bil posegel; bolj iz utrujenosti nego iz nejevolje in z zani-čevalnim glasom — z onim glasom, s katerim, je govoril, kadar je hotel posebej poudariti svoj ukaz ali željo po samoti — je rekel: "Človeka lahko boli do neke meje, potem pa otopi. Kaj me briga mnenje ljudi!" In povrnil se je k prejšnjemu razgovoru: "Torej, mati, boste preživeli zimo pri njej in pri Julki?" Namesto, da bi mu odgovorila, se je gospa Romenayeva približala sinu, prisedla k njemu in, čeprav je bila vpričo njega plašna, je vendar občutila vso njegovo notranjo bridkost in prestala bi bila vse, le da bi mu lahko pomagala: "Mark, dragi moj Mark, ali se še spominjaš časov, ko si bil majhen? Kadar ti je bilo hudo, sem bila jaz pri tebi." "Ne vedno, mati!" "Oh, Mark, ne vedno?" se je začudila nekoliko užaljena. "Ne, v začetku ne! Bili ste prelepo oblečeni in preveč ste bili nabarvani po obrazu. Le zdaleč sem smel stati pred Vami. In potem mahoma niso obleke in barve nič več pomenile. Od-tedaj sem pomenil v Vašem življenju vse le jaz. Mama, dobro se spominjam!" Ni je gledal, sicer bi bil opazil, da je zardela. "Kako dobro se spominjaš! Torej mi povej, kaj te teži, kakor v prejšnjih časih! . . ." Še se je upiral in odrival ubogo ženo, ki mu je nudila svojo materinsko ljubezen. "Nič mi ni. Motite se." Ni se dala odpraviti, čeprav je še bolj trepetala; pa je bila še nežnejša. "Dragi moj, ne razumem, kaj se je zgodilo." "Saj tudi razumeti ne morete." "Upala sem, da se ti je sreča povrnila in da si zares iz srca odpustil." Skoraj sirovo je odgovoil : "Da, odpustil sem. In potem? Kaj to pomeni? Saj tu ne gre za odpuščenje, gre-za to, kako bova skupaj živela." In ker je mati sedela tik njega, se je nehote naslonil na prsi, ki so ga bile dojile: "Mama, če bi Vi vedeli!" "Otrok moj!" je vzdihnila in ga objela. (Dalje prih.) -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" J PROBLEM PRISELJENCA Ali so res ljudje na Marsu? Tega do danes še nihče ne ve. ~ Ampak vedo pa vsi ameriški Slovenci, da imamo v Ameriki samo eno slovensko katoliško tiskarno AMERIKANSKI SLOVENEC ki izdeluje vsa tiskarska dela za posameznike, društva, župnije, itd. Kadarkoli rabite kakoršnekoli tiskovine, pišite nam za cene. Katoliška društva, katoliški Slovenci, ne pozabite gesla: SVOJI K SVOJIM! C. C. C. taborišča VPRAŠANJE : Ali bodo zopet rekrutirali za C. C. C. taborišča (Civilian Conservation Camps)? Kako starost zahtevajo ? ODGOVOR: Pričakuje se novo rekrutiranje dne 11. julija 1934. Mladi ljudje v starosti med 18. in 25. letom, ki so do-berga moralnega značaja in zdravi, nezaposleni in neporočeni, se lahko vpišejo za šest mesecev. Prednost imajo oni, katerih najbližji sorodniki dobivajo podporo (relief) in ki so voljni odkazati del svoje plače v korist svoji družini. Sedanje pristojbine za naturalizacijo VPRAŠANJE: Ali je res, da so znižali pristojbine za naturalizacijo? ODGOVOR: Da. Začenši od 21. aprila so bile pristojbine znižane za polovico, pa tudi za več. Od tedaj "prvi prpir" stane $2.50. Spričevalo o prihodu, ki ga mora dobiti prosilec za "prvi papir" in katero pristojbino treba priložiti k prošnji za "prvi papir", stane tudi $2.50. Za drugi papir treba plačati $5. Druge naturalizacijske pristojbine, kot ona za prepis prvega in drugega papirja (od $10 na $1) in za spričevalo derivativnega državljanstva (od $10 na $5), so bile tudi znatno znižane. Inozemd, ki so padli na breme javnega dobrodelstva VPRAŠANJE: Kaj se zgodi, ako priseljenec, ki ni ameriški državljan, zboli in, ker nima denarja, mora dobiti brezplačno o-skrbo v bolnišnici .Ali ga de-portirajo? ODGOVOR: Inozemec, ki je v Združenih državah več kot pet let, ne more biti deportiran, ako postane "public charge"_t. j. ako je sprejel brezplačno oskrbo v bolnišnici. Ako pa ni še pet let v tej deželi, je v takem slučaju podvržen deportaciji, razun ako more dokazali, da bolezen je za- čela, odkar je bil pripuščen v Združene države. Z drugimi besedami, ako mora iti v bolnišnico radi pljučnice, zlomljene kosti ali česar sličnega, more brez strahu sprejeti prosto oskrbo. Druga stvar pa je, ako trpi na srčni bolezni, tuberkulozi ali kaki drugi bolezni, pri kateri kal bolezni je utegnil obstojati še pred prihodom v Ameriko. Predsednikova pravica veta VPRAŠANJE: Ali se večkrat zgodi, da predsednik odreka svoj podpis zakonskemu predlogu, ki ga je kongres sprejel? ODGOVOR: Ne tolikokrat, kakor se zdi. V osmih letih je predsednik Wilson vetiral le 33 zakonskih predlogov. Predsednik Harding je vetiral 5, Coolidge 20 in Hoover 20 "billov". Dosedaj je predsednik Roosevelt vetiral le en zakonski predlog. Pokojnine tujerodnih vladnih uradnikov VPRAŠANJE: Bil sem v poštni službi mnogo let. Šel sem sedaj v pokoj radi starosti in dobivam penzijo. Rad pa bi se povrnil v stari kraj, kjer bi z penzijo lažje živel. Znam pa, da po dveh letih bivanja v starem kraju, utegnem zgubiti svoje ameriško državljanstvo. Ali bi tedaj zgubil tudi penzijo? ODGOVOR: Ni nikakega zakona ali naredbe, na podlagi katere bi kdo mogel zgubiti penzijo, do katere ima pravico po zakonu. Bivanje v inozemstvu in celo zguba ameriškega državljanstva nima nikakega vpliva na penzijo. Najvišja odškodnina za smrt delavca v New Yorku VPRAŠANJE: Nekdo, ki je bival v New Yorku, je umrl vsled nezgode na delu. Zapustil je ženo in tri otroke. Koliko kompenzacije sme družina pričakovati? ODGDVOR: Ob smrtnih nezgodah v državi New York se družini plačuje odškodnina po gotovem načrtu. Vdova dobiva tedenska plačila do smrti ali do zopetne poroke. Nedoletni otroci dobivajo tedensko kompenzacijo, dokler niso 18 let stari. Skupna svota teh tedenskih plačil ne sme presegati dve tretini povprečnega zaslužka pokojnika. Najvišja plačila za vso družino so pa $100 na mesec. Prebivalstvo sveta VPRAŠANJE: Koliko je ljudi na svetu? Kako raste prebivalstvo? ODGOVOR: Mednarodni statistični zavod Lige narodov ceni, da je bilo 1. 1930 več kot dvati-soč miljonov ljudi na svetu. Od teh je bilo po kontinentih: Azija 950 miljonov, Evropa 550, vsa Amerika 230, Afrika 150, Avstralija 7 miljonov. Približno 150,000 ljudi se rodi vsak dan in 100,000 jih umre. Na tak način prebivalstvo sveta raste vsako leto za 18 miljonov ljudi. TO JNONO Velika jubilejna KAMPANJA prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki K. S. K. JEDNOTE Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev. t Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva. NAGRADE: V tej kampanji je zdravniški pregled za odrasle in otroke PROST. Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 — $2. nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade. Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00. Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor. Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini. IZUM, KI GA ČAKA VELIKA ! BODOČNOST Endomehanika je nova beseda, ki jo je skoval francoski fizik Francois Dussot za označbo nove uporabe elektrike za kr-marenje avtomobilov, ladij in sploh vseh mašinerij. Endomehanika spreminja stroj tako rekoč v robota, ki izvršuje slepo vsako postavljeno mu nalogo. Od trenutka, ko se prične naloga izvrševati, do njenega zaključka ni potreben več noben posežek v delovanje stroja. Po svojem nedavnem predavanju o svojih endomehaničnih izumih v francoski Akademiji znanosti je Dussot povabil akademike, naj si pridejo ogledat avtomobil na endomehanično krmarenje, ki ga je čakal na dvorišču. Možje so tako storili, Dussot pa je vzel iz žepa papirni valj, stopil k avtomobilu, montiral valj v neko omarico, pritisnil na neki gumb in že se je začel avto sam premikati po dvorišču in izvajati najbolj nenavadne krivulje. Ko se je sam od sebe ustavil, je Dussot zamenjal papirni valj z drugim preluknjan, izrezan itd. — v tem obstoji namreč preparaci-ja papirnega traku, — tam nastane stik, tok pride v stroj in izvršuje funkcijo, ki mu je od-kazana: vodi, krmari in ustavlja stroj. Kakor papirni trak pri mehaničnih klavirjih. Na isti način se dado, kakor rečeno ravnati tudi drugo vozilo in sploh vsi stroji, tudi letala. Za sedaj gre morda bolj za ku-riozum, je pa gotovo, da bo Dussotov izum že v bližnjem času imel precejšno ulogo v našem življenju. DROBIŽ Nosorog je živel v kameni dobi skoraj po vsem svetu. Že leta 500 pred Kristovim rojstvom so imeli Kitajci prvo ljudsko štetje. Afriške kobilice so časih dolge do 15 centimetrov. Z drgnjenjem nosnega korena lahko zatremo nahod in smr-kanje. Koža človeške trepalnice je 67 krat tanjša kakor koža na dlani. -o- HOTEL JE V JEČO NA VSAK NAČIN Iz Prage poročajo o zanimivem dogodku: Delavec Anton Turna se je v bufeju "Praha" vprav izzivalno vedel. Izzival je vsevprek goste. Lokala ni hotel na noben način zapustiti, zato so klicali stražnika. Med potjo je pričel bežati, toda kmalu so ga ustavili in Turna je dal tedaj krepko brco stražniku. Med potjo na policijski komisariat je Turna žalil tudi predsednika republic. Prišel je pred sodišče in tam je izjavil, da je vse to storil samo radi tega, da bi ga zaprli. Sodišče mu ni verjelo in ga obsodilo na osem mesecev ječe. Tuma je pripomnil, da ni mislil tako dolgo sedeti. -o- NOVA KLETEV BREZBOŽNI KO V jseviskf"brezboziiikr so & jjP zmislili novo kletev, s katero naj bi širili brezboštvo. Brez-božniki se namreč zdaj po-in avto se je kretal sedaj v no- zdravljajo takole: "Boga ni!" vih figurah. Pozdravljeni odgovori nato: Bistvena stvar je, kakor vi- "Boga ni bilo in ga tudi ne bo!" dimo iz tega primera, v endo-mehaniki papirni valj oziroma elektrika. Papirni trak je namreč na poseben način prepariran, od časa do časa preluknjan, in se odvija med kovinsko ščetjo ter cilindri, ki so zvezani z nasprotnimi poli električne baterije. Papir ne propušča električnega toka, torej ni nobenega kontakta, dokler se odvija prazen papir. Tam, kjer je 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA. OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal- 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. "Dnevi v Bogu" je ime zelo primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno: Zlata obreza, lepo vezana .................$1.25 Rudeča ali plava obreza .......... ....... 85c Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL.