Stav. 112. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trsta, v pooedetjefc, 23. aprila 1917 etnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urtuaištvo: Ulica Sv. Frančiška Asisl:e:ja 5L 20. L rrndstr. — Vsi drmisi nnj se pošiljajo uredni s: v m lista. N Jrankirana pis;na se ne .sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik btcian Godina. Lasiiiik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon ureJništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za ce!o .......K 31*20 Za pol leta................. 15 60 za tri mesece................7 80 za nedeljsko izdajo za celo leto ...... . 6*20 M pol leta.................3*60 Posamezne številke .Edinosti• se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoStnohranilničnl račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 22. (KorJ Uradno se razglaša: 22. anriia 1917. Vzhodno bojišče. — Na številnih mestih fronte živahen ogeni artiljerije in tninovk. Italijansko bojišče. — Na pn-iitorski fronti je vladalo tudi včeraj nad vse živahno sovražno letalsko delovanje. V ozeinJju Dreizinr.en so črnovojniški oddelki vdrli v neko sovražno postojanko poleg koče »Dreizinnen«, so ujeli enega častnika in 75 mož ter* uplenili dve strojnici. Sicer se je držalo bojno delovanje v običajnih mejah. Jugovzhodno bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Kemiko uradno poročilo. BEROLIN. 22. (Kor.) VVolifov urad poroča: Veliki glavni stan. 22. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na več mestih tiandrske in artoiške fronte se je artiljerijski boj ojačil in razširil. Severno Scarpe je naraščal od časa do časa do skrajne srditosti. Pred našimi črtami kretajoče čete miio obstreljevali z uničevalnim ognjem. Močnejši angleški poizvedovalni sunek na severnem bregu potoka srno vrgli s protinapadom .Na angleški fronti severozapad-no St. Ouentina dopoldne majhni boji. jiižno Somme samo artiljerijsko delovanje. — Armada nemškega prestolonaslednika: Ob Aisni in v Šampanji je skoraj vsepovsod do večera ostalo bojno deio-\anje pičlo. Pri Berry au Bacu so naša naskočna krdela razstrelila francosko strelmco s posadko vred. Pri Braye, Hur-tebise Ferme, ob cesti Reims—Neufclia-pelle, severno Prosnesa in na zapadnem breg t; Saippese boji, ki so se za sovražnika koačaG izgubonosno. Južno Riponta --mo zavrnili francoski sunek. — Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: Položaj je neizpremenjen. — Nasprotniki so včeraj \ zračnem boju izgubili šest letal, ud katerih jih je pet sestrelil zasledovali cddetek litmojstra barona Richthnfna. Mornariški letalci so nad Nieuportom u?gai: sovražni zrakoplov in ga vrgli v morje. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Macedonska fronta. — Oživljajoče boin odelovanje v koienu Cerne in jugozapadno Dojranskega jezera. Prvi generalni Kvartirmoister: p!. Ludendortf. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 22. (Kor.) Srdit topovski boj v posameznih odsekih artoiške fronte. Pehotni boj se vrši pri Len*u. Ob Aisni in v Šampanji je dan doslej potekel večinoma mirno. Samo severovzhodno Sois-MJnsa živahen ogenj. — Z vzhoda nič no-ve«a. Boji na zapadu. BEROLIN. 21. (Kor.) VVotifov urad poroča: Silna borba ni, kot že zadnje dni, več kazala slike enotne, po velikih strateških načrtih vojene bitke, temveč se je razpustila v posamezna srdita bojna dejanja, ki bi mogla doseči samo krajevne t-spehe. Tudi včeraj so Francozi ponavljali svoje obupne poizkuse, da bi si priborili postop iz nižine Aisne na gričevje Che-ntin des Dames. Njihovi napadi so kot \čeraj razpadli v nemškem ognju. Nemcem so se posrečili protisunki, ki so jim južno Cernvja donesli pridobitev ozemlja. l udi vzhodno Craonne, v okolišu med Craonnein potokom Milette, se je izjalovi! red našo fronto očistili ter pri tem ujeli 2 podčastnika in 14 mož. Seve-rozapadno Auberive. vzhodnem krilu bojne fronte, se je položaj splošno izpre-menil malo. Na obeli straneh labasseeške-ga prekopa srdit rninovški ogenj, tudi težkih kalibrov. Cesar Viljem Frestotofiasteditsk«.- BEROLIN. 22. (Kor.) \Volffov urad poroča: Cesar Viljem je povodom zmagovito odbitega napada ob Aisni in v Šampanji poslal naslednjo brzojavko prestolonasledniku: »Tvojemu poveljstvu podrejene čete vseli nemških plemen so z Jeklenotrdno voljo in krepko vojene izjalovile veliki francoski preUor ob Aisni in v Šampanji. Pelvota je tudi tam zopet imela najtežje delo ter je tu J i v kar najpogumnejšem vztrajanju in neodoljivom napadu, z ne-umorno pomočjo artiljerije in drugega orožja, storila velike stvari. Poveljnikom in četam sporočam svojo in domovine zalivalo. Bitka ob Aisni in v Sam panj i še ni končana. Vsi. ki se bore tamkaj in krvave. pa raj vedo. da se vsa Nemčija spominja njihovih dejanj in je ž niimi trdno odločena, da boj za obstanek dovo-juje 'Jo zmagovitega konca. V to pomagaj Bog! — Viljem I. R. Bolgarsko uradno poročilo, SOFIJA, 21. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Angleški poizvedovalni oddelek s 4 oficirji je prodiral proti našim postojankam ob vznožju Be-lašice zapadno D oljnega Poroja, a so ga naše sprednje enote sprejele z ognjem in obkolile. Sovražnik je pobegnil in je osta-vil v naših rokah ujetnike, med njimi enega oiicirja. južno Seresa smo s topovskim c g nje m razpršili eskadron in dva voda sovražne pehote. Na vsej frenti topovski ogenj. — Romunska fronta: Pri Tulceji pičel ogeni strojnih pušk. Vzhodno Tul-ceišf pičlo topovsko delovanje. Pri Isaceii posamični topovski streli. i-i častnikov in 95 mož smo spravili na | Prvi predsednik upravnega sodišča umrl.Jvist med strankami in osebami, da smo DUNAJ. 22. (Kor.) Danes ponoči je na I izpodkopavali ugled in kredit drug dru-posledicah influence umrl prvi predsednik semu, ker smo bili tako nizkotni, da drug upravnega sodišča, član gosposke zbor- drugemu nismo prlvoščall nobenega nice Olivier marki Bacquehem v 69 letu "sPeha tudi ob naibolnh zasnovah. Drug svoje starosti. drugemu smo izpodkopavali tla, drug -----——- drugega smo spravljali ob zaupanje. A I varno. i Nova Rusija. Turško uradno porodio, CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinajska fronta: Po naši zmagoviti bitki pri Gazi se je umaknil sovražnik s težkimi izgubami v svoje izhodne postojanke. Naše izgube v bitki so biie neznatne. En sovražen letalec je bil cd enega naših letalcev sestreljen, drugi pa po obrambnih topovih prisiljen, da je pristal: voditelj letala je bil ujet. Na sovražna taborišča in rezerve je bilo zmetanih .300 kg bomb. Dognano je bilo, da je sovražno brodovje namenoma obstreljevalo veliko mošejo v Gazi; mošeja je bila razrušena. — Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. — V bližini otoka Miloša je eden podvodnik potopil neko sovražno prevozno ladjo z dvema dimnikoma, okoli 12.500 t. — V Hedžasu so izvršili uporniki zopet napade na železniško črto, 3 so bili odbiti s težkimi izgubami. Povelje generala Gurka centru ruske fronte. j PARIZ. 21. (Kor.) »Petit Parisien« po-l roča iz Petrograda: Uenral tlurko pravi v j dnevnem povelju na armado v centru, ua i je nedopustno, da bi v aktivni armadi vo-| jaški odseki sami imenovali svoje oficirje, i Tudi se tie more pričakovati, Ja bi vodi-i telji in višji oficirji sodelovali s podreje- * Hifnj. dtnJCasrnfk-i. kr' so jim neznani. j , . _ ^ ! Novo Stališče Rusije glede Carigrada in morskih ožin in mirovno vprašanje. ! LUGANO, 21. (Kor.) C) novem stališču Rusije v vprašanju Carigrada in morskih o/in poroča londonski dopisnik lista »Giornale d* Itaiia< : Angleški politični krogi doznavajo z zadoščenjem, da bi se | Rusija zadovoljila z internacionalizacijo j morskih ožim, ter so mnenja, da bi osrednje vlasti pri trdile laki rešitvi, s čimer bi mirovni problem postal veliko enostavnejši. V LonJonu pripisujejo izjavam ru-jske provizorične viliie velikansko važ-jnost. Ker se Rusija najbrž odpove goto-; vini teritorijalnim kompenzacijam v j evropskem orijentu, bi bil to korak daije v smeri možnosti. iia bi se vojna hitro končala. Ako je res. da bi bile osrednje vlasti pripravljene pritrditi interna-cijonaiizaciji morskih ožin, ostaja možnost miru podrejena samo še izidu vojaških operacij na evropskih frontah; na tisoče razlogov pa govori za domnevo, da stojimo ured definitivno rešitvijo teh operacij. __ Kriza na Španskem. MADi^li'. 2i. (Kt.r.) Kralj je vzpostavit ustavna poroštva. Demisija španskega pGSja :jka pri Vatikanu. MADRID, 21. (Kv r.) Španski poslanik pri Vatikanu, Calbeion. je iKnlal demisijo. Nivtraiiic*st Švedske. STOCKhOLM, 21. (Kor.) Zastopnik Associated Pressa je imel z ministrom za vnanie stvari List>"-.3?.:ann;nn konferenc?), tekom katere je izjavil, da smatra ludi nova vlafJa za svojo glavne nalogo, da vztraja neomajno iii dosledno pri nepristranski nevtralnosti, iver je s tem neodvisnost in samostojnost Švedske najbolje zavarovana in preprečeno obenem za-p'etenje v vojno. Francosfio časopisje proti Grški. KRISTIJANI J A, 21. (Kor.) V francoskem časopisju se je pričela splošna hujskaška kampanja proti Grški. Čas le ta, da aredtaio svojo domačo hI Jo! posledica? Izgubljali smo zaupanje, ugled in ceno vsi skupaj: pri nasprotnikih in pri njih, ki bi nam bili radi prijatelji in za-• vezniki! — Pri tem je krvavo trpela Član gosposke zbornice A. Otokar; skupna narodna stvar v vseh pogledih: Zeithammer dovrši v tem letu 85. leto narodno, politično, gospodarsko in — mo- svoje dobe. Ta povod porabljajo »Narodni sty«. da izkazujejo možu največje časti. ralično!! To so bili naši grehi! Češki politiki pa DOGODKI NA MORJU. LONDON, 21. (Kor.) Uradno se objavlja: Ponoči jp pet nemških rušilcev skušalo prodreti proti Dover j u ter so oddali več salv. Sovražnik je naletel pred Do-veriem na dve stražni ladji. Potopila sta se najmanj dva sovražna čolna, mogoče 1 a je. da so se potopili trije. Ostale ladje so se umaknile v največji naglici. Mi nismo vtrpeli nobene materijalne škode. Naše izgube so izredno lahke. 10 nemških je zakli- pride vsak čas na izpregled, cal Ravannes. Strahoviti hrup množice, ki se je gnetla IK) trgu, je Jokazoval, da je množica že zagledala obsojenca oddaleč. Takoj nato je voz prispel ua Grčvejski trg. — Ali vam porrltd na obsojenca olajšuje vaš bolni že! :dček, moja nežna golo-bičica? Ali se počutite bolje? — je vpra- ! šal porogljivo Ravannes svojo predsed-; nico. — Ali. dragi priiateij, dolgočasite me s svojimi neprestanimi dovtipi in šalami o mojem želodcu. — Ne govorite vendar tako. sladkost mojega življenja! Strahovito me žalostite. Vsa strahota te bolezni tiči vendar v dejstvu, da dotičniki. ki jo imajo, sami ne vedo ničesar o njej. — Ravannes, povem vam, čisto nervozno me napravite! — se je hudovala okrogla lepotica, ki je bila že nestrpna zaradi neprestanega roganja svojega ljubimca. katerega je zelo razveseljevala njena požrešnost. — O balzuin mojega življenja! Ne bodite vendar tako lahkomiselna v tej stvari. Zdravite se vendar, rotim vas, angel moje sreče. Poizkusite vendar in popijte med svojimi rednimi šestimi jelinii vselej vsaj po štiri čokolade. Ce vam to Označajo ga kot najstarejega in «$odlič-1 hodijo drag k drugemu, se razgovarjajo nejeg.i češkega politika. §e danes zašle-! tudi s političnim drugomišljenikom in slu-dujc profesor Zeithammer — pripoveduje j šajo njegovo sodbo in njegove nasvete! rečeni list — z jasnim duhom vse jav- To je čednost politično zrelega naroda, ne stvari, priobčuje dragocena raz- čednost resnične ljubavi in zvestobe do mišljevanja in spomine iz časov naših svojega naroda! konstitucijonelnih bojev in izreka bistre; Poleg naših grehov gledamo zglede sodbe o naših sedanjih razmerah, ker se i češke čednosti! vsled visoke starosti ne more udeleževati i Naj nam ne prihaja nikdo s prigovo-zborovanj in posvetovanj ja\TiiIi podjetij.! rom, Ja sedanji veliki in preresni časi OJlične osebe vseh čeških strank obisku-1 niso primerni za take rekriminacije radi jejo gospoda profesorja, da se razgovar-; naše domače mizerije, češ, da je vse to jajo ziijitn o javnih stvareh. Vsi njegovi: premalenkostno spričo veličine dogod-čestilci mu žele skorajšnjega in popol- kov in njihove zgodovinske znamenitosti! nega ozdravljenja. j Mi pa pravimo: ravno sedaj je potrebno Zakaj omenjamo tu tega pojava iz češ- izpoznanje, kako in koliko smo grešili! kega javnega življenja? Zato, ker nam Dogodki, ki naj bi jim — v smislu omenjenega prigovora — radi njih svetovne znamenitosti posvečali izključno vso svojo pozornost, se bližajo kraju in s tem se primiče čas, ki bo zahteval, da uredimo svojo razmetano domačo hišo, da uredimo svoje medsebojne razmere tako, da se vsposobiino za veliko delo, za velike naloge, od katerih rešitve bo odvisna naša bodoča usoda, naša narodna bodočnost — naloge, ki nam morajo biti skupne vsem, ako je v nas še zavesti, da smo sinovi slovenskega naroda! Zato se obračamo lio vseh, ki imajo besedo v narodu, ki bodo odločali pri urejanju naše domače hiše s pozivom in iskreno prošnjo: poskrbite, da se bomo izogibali grehov in da bomo posnemali čednosti — politično zrelega naroda! Cesarska dvojica na Tirolskem. INOMOST, 22. (Kor.) Veličanstvi cesar in cesarica sta danes, potujoč v Bolcan, ob 5*30 zjutraj s posebnim dvornim vlakom zapadne železnice 'dospela semkaj ter sta po lOminuinem postanku potovala dalje. BOLCAN, 22. (Kor.) Veličanstvi sta danes ob 10 dopoldne dospela semkaj. Na kolodvoru se je poveljnik armadne skupine javil vladarju. Vladarska dvojica je prisostvovala tihi maši. Ob 12 se je v navzočnosti cesarske dvojice izvršila otvoritev umetniške razstave tirolskih cesarskih lovcev. Ob 2 popolne sta se vrnila na Dunaj. Sptevljenje »Mackensena«. BEROLIN. 22. (Kor.) Danes splavljena velika križarka je bila na povelje cesarja Viljema krščena za »Mackensena«. Krst je izvršila soproga generalnega vojnega maršala pl. Mackensena. nam daia zopet zgled, kako bi morali tudi mi Slovenci urediti občevanje med politiki različnega mišljenja, ker nas uči. da je clino zdravo tisto razmerje, ki sloni na medsebojnem spoštovanju in u važe vanju. Če Hi Ji smo morda v čem različnih mnenj o tem ali onem. Zeithammer je »Staro-Čeli«, jt bil sotrudnik pok. F. L. Riegra, torej eden prvakov stranke, ki sojo Mlado-čehi strmoglavili, uprizorivši proti njej po tist'li >punktacijah< — dogovorom z Nemci — siien vihar v vsem narodu! In »Narodni Listy< so glavno glasilo nekdanji Mladočehov! in vendar se klanjajo v rajvečjem spoštovanju pred političnim nasprotnikom! In vendar prihajajo k Zeit-hammru odlične osebe vseh čeških strank, 'Ja čujejo njegovo besedo, njegovo sodbo, njegov nasvet, kako treba, da bo koristno za skupnost naroda! Kako pa je bilo pri nas Slovencih še pred nedolgo? Nudili smo naobratno — prež- ! -Stno sliko! Kar je prišlo od političnega nasprotnika, je bilo črno, tudi če je bilo v resnici belo. Kar je nameroval po-l:tik iz nasprotne stranke, ni bilo dobro, tudi če je bi! namen najbolji, tudi če je bilo očividno pričakovati koristi za narodno stvar! Vsak nasvet, ki ga je dal javno delujoč mož, k" ni bil pristaš stranke, je bil slab, tudi če je bil stvarno opravičen in namen tiajplemeniteji. Nikdar — tudi če je šlo za najvišje, naravnost življenske interese narodne skupnost' — ni bil kriterij za presojanje namenov drugih in uravnavanje lastnega postopanja, kakor bi moral biti: v vprašanju, kaj piše, kaj hoče, je-li dobro, kar nameruje, ampak edino in izključno le v vprašanju: kdo se oglaša, kdo hoče, kdo kaj nameruje?! Bili smo taki, ker nismo bili — kar odkrito priznajmo — še politično zreli in zalo tudi ne sposobni za strankarske boje v oblikah, ki veljajo v politično zrelih narodih! Mesto ne le dopuščenega, marveč celo koristnega, ves napredek pospešu-jočega tekmovanja, smo imeli le od strasti in strankarskega fanatizma zaslepljena otepanja in medsebojno pobijanje brez ozira na možnost, da udarci ne zadevljejo le političnega nasprotnika, le nasprotne stranke, marveč da krvave pri tem tudi in morda še bolj drugi interesi — interesi, ki bi jih morali najprej in v prvi vrsti braniti — tako eni kot drugi! Iz tega razpaljenega strankarskega fanatizma se je razvila v nas najčrneja za- stori dobro, bom zopet imel nekoliko upanja. Tedaj je Cartouche stopil z voza in se je dal odpeljati v mestno hišo. — Aj! To je vendar zelo galantno napram vam, vi svetla luč mojega srca, — je dejal Ravannes. — Zakaj? — je vprašala predsednica. — Ljubeznivi zločinec si je najbrž dejal, da bi preveč zavlekel obeiJ, ko bi se dal takoj treti, in vi zaradi slabega stanja svoje prebave vendar tako zelo potrebujete nekoliko kosilca. Zato je izjavil, da hoče podati svojo izpoved, da vam tako pribavi toliko časa, da si morete ublažiti svoje bolečine. Ponavljati moram, da je zelo galanten. Upanje, da bo že takoj sedaj mogia obedovati, je bilo povod, da predsednica prav nič ni zamerila te ponovne šale na nien račun. In sploh je bila res pojedina najbrže sredstvo za preganjanje dolgega časa. Bilo je že dve popoldne, in v tistih časih je veljal še stari običaj, da se je obedovalo opoldne. Tako torej družbi ni manjkalo teka. Družba se je takoj vsedla k mizi. Na prvi klic so prišli krčmar Jeronim in njegovi natakarji s kadečimi se skledami in številnimi steklenicami. — Da, — je menil Ravannes. — ker mora imeti Cartouche težko brem* na svoii ve4 ti. imamo dovolj časa, preden se vrne. Torej le zdravite se. vi zibelka dra-žesti, zdravite se temeljito, izdatno. Predsednica le zato ni odgovorila ničesar, ker je že pridno delala. Obed sta solila sproti Lancenis s svojimi žgočimi dovtipi in Ravannes s svojim roganjem. — Le posilite se, kraljica divote, — je ponavljal Ravannes vedno zopet napram svoji sosedi, — posilite se, rotim vas. Bolezen vam nalaga to dolžnost: pokorite se njenim okrutnim zahtevam. Mala dražestna nenasitnica pa ni potrebovala nikakršnega izpodbujanja. kajti njeni mali. beli zobiči so mleli neprestano v njenih malih, vedno polnih ustih. Baron de Lozeril, ki ie dobro preudar-jal vsako svojo besedo, je bil tako prostodušno vesel, In vedno se smehljajoča markiza 'de Brageron je, vkljub strupenim Lancenisovim namigavanjem, očividno tako popolnoma pozabila preteklost, da je de Cambiacu končno popolnoma prešla prejšnja bojazen in se je brez pridržka vdal splošni veselosti. Toda naj so vina še tako imenitna in naj nudi kuhinja tudi najizbornejše stvari, pa vendar pride, in sicer tem gotoveje še po večumi pojedini, Čas, ko mora tudi najvztrajnejši odložiti orožje. Dobičkonosnost ulnosradnKtva. , (Dopis.) V nedeljski številki »Edinosti« z dne 15. t. m., štev. 104. ste ponatisnili iz »Zadruge« spis »Dobičkanosnost vinogradništva«. Zadruga je posnela ta spis iz »AHgenicine VVeinbauzeitung«. Spis je, kar se tiče sestave računa, popolnoma nepravilen in napačen ter je do skrajnosti nestrokovnjaški. Objavljanje takih spisov jc silno napačno in škodljivo, in sicer iz sledečih razlogov: 1. Vinogradniki sami ne poznajo renta-bilitete svojih vinogradov, se sami varajo in s takimi spisi se jih v njih mnenju še potrja. kajti v resnici so stroški znatno večji in je rentabiliteta vinarstva v resnici znatno manjša. 2. Ce tak spis dobi v roke kak sodnik, kateremu je itak praktično življenje popolnoma tuje, se nanj sklicuje in uboge vinogradnike kaznuje zaradi navijanja cen. 3. Na Primorskem so uveljavili krivično nizko maksimalno ceno za vino, po kateri so ga zasegah" in povzročitelj se sedaj baha, da je državi prihranil 30 milijonov kron, a na drugi strani so ravno isti plačevali ogrsko židovsko vino čez 3 K za liter. Ce so res prihranili 30 milijonov kron, so jih vzeli iz žepov ubogih Primorcev, katerim ta vsota ne zadostuje za nakup živil, ki so na Primorskem neznosno draga. Tudi se ne vpošteva, da se je v tržaškem, senožeškem in goriškem okraju pokradlo najmanj polovico grozdja. Bilo je že šest ura, ko je družba vstala in stopila zopet k oknu. — Lopov ima, kot se zdi, sodniku veliko povedati. Ali nas morda hoče celo čez noč zadržati tu? — je vprašal Lancenis, ko je videl, da je krvniški oder še vedno prazen. — Da bi noč prebila tu? Ne, jaz ne botri čakala tako dolgo tu. Ce do polnoči ne !)o še usmrtitve, poprosim Lozerila, da me snremi domov, — je dejala gospa de Brageron. — Upajmo torej, gospa markiza, da Cartouche konča svojo izpoved pred polnočjo. — je odgovoril Ravannes. — Torej počakajmo. Tako je minila nadaljna ura, tekom katere je družba dražila predsednico, ki jc ostala za mizo prc*i pravcato goro kola-čev in slaščic. Končno je prišel trenutek, ko se je Ravannes, kakor je predvidevala markiza, začel dolgočasiti in je dejaJ: — Gospoda, predlagam majhno igrico. — Imenitno! — jc vzkliknil de Lancenis. — Pa bodi! — je menil Cambiac nič hudega sluteč. De Lozeril je samo pritrjevalno poki-mal z glavo. Zdelo se mu je bolje, da predlog ni izšel di njega. Pogledal je skrivaj markizo in ppazil je okoli njenih ust- Stran II. EDINOST* štev. 112. V Trstu, dne 23. aprila 1917. Kakšen je pravilen račun o rcntabiliteti vinogradništva, posneinljemo iz spisa, ki ie priobčil v »Kmetovalcu« ravnatelj c. k. kmetijske družbe za Kranjsko, gosp. Gustav Pire. rorei avtoriteta, poklicanec ia polju kmetijstva sploh in vinarstva še posebej: strokovnjak, mož znanja in praktičnih izkustev. Sestavil ie tak račun z ozirom na Dolenjsko, a pripominja v knjižici, ki je iz-Š'a kot ponatis iz Kmetovalca«: čuiiain seveda s povprečnimi števili. Zato je račun le šematičen. kajti za vsako kmetijo p /sebej iz»Jelan račun s konkretnimi števili ie lahko v enem slučaju ugod-;ejši. a v drugem slučaju znatno neugodnejši. Sestava popolnega m pravilnega računa kake dolenjske kmetije, spojne z vinogradništvom, bi bila pretežav-na. prezamudna in preobširna. Zato sem zbral najkrajšo pot ter sem vzel za ix>d-:ugo računa i ha velik vinograd z aom-ncvkmn. manj. ker imamo opra\ ti s slabšimi delavci, zlasti z ženskami in z mladino, ki zbog slabe prehrane ne more zmagati tistega dela. kakor •noski delavec z dobro prehrano pred vojno. Pred vojno se je računal delovni dan v akordu po 2 K in če ga računam sedaj po 5 K pri današnjih dninarjih, ni to preveč, ker toliko se mora plačati ne glede na veliko slabše delo. Pravilno bi moral vzeti veliko več delovnih dni. a ostal sem pri isti množini kakor preJJ vojno. Na to sledi račun 1 ha vinograda odpadle glavnice. Cenitev (inventura), če ie vinarstvo glavna panoga in so ostale panoge kmetijstva vinarstvu podrejene. In sicer velja ta inventura za prvi januar tistega leta. ko je po trtni uši uničeni obnovljeni vinograd že pričel roditi. 1. Nepremičnine. Stavbna glavnica: dele? hiše (ki ga je vpisati na ra-čun vinarstva) kleti itd. . . Zemljiška glavnica, in sicer vrednost 1 ha zemlje uničenega vinograda pred obnovljenjem...... 2. Premičnine. Ostanek vrednosti vinogradniškega inventarja pred obnovljenjem vinograda: vrednost popolnega inventarja tisto leto, ko vinograd začenja roditi: vrednost raznega novega orodja, 10.000 komadov novih trsnih kolov, obratna glavnica v gotovini, trsna glavnica (to so stroški naprave novega vinograda in stroški obdelovanja prva tri leta. dokler vinograd ne rodi) . . . - Vsa vrednost inventarja, oziroma obratna glavnica . \ posebnem sestavku podaja g. Pire podrobne postavke trsne glavnice. 2. Stroški obdelovanja vinograda. trgatve, naprave \ ina od I ha vinograda v letu 1916, ki jih g. Pire spe-cifira z označenjem de lov n'h dni po 5 K (s petkronsko dnevno mezdo)..... 3. Celotni stroški pridelovanja vina za prodajo na Dolenjskem na S ha I. 19 i 6 ceni na....... • ; , , Množino pridelka pa ie izračunal na i hektaru okroglo na 10 hektolitrov, po odbitku izgub na priielku vsled vremenskih nezgod, nedostatnosti škropljenja. pomanjkljivosti kletarstva, bolezni, lastne potrebščine in one za delavstvo, bire. Na podlagi tega šematičnega računa prihaja Pire do rezultata, da na hektoliter vina prihaja 253 K stroškov ob 5 kronski dnevni mezdi: povdarja. da vsaka krona dnevne mezde viša ali niža pri- delovalne stroške pri lil za 22v/i kron. Istotako pa *ia ni govora o manjših pridelovalnih stroških, če posestnik sani s svo.-ci dela v vinogradu. Kaiti. četudi nima za to delo izdatkov v gotovini, vendar izkazuje pravilen račun kmetije. da domače delo naimanje toliko stane (ako ne več), kolikor najeto. Pire izvaja: Pravijo, da je sedaj ob vojni primerni »meščanski dobiček pri kaki kupčiji 10% od nabavnih stroškov blaga. Prav tako: privoščim »meščanu< ta Uobiček pri njegovih kupčijah, ki jih dela danzadnevom in zraven prevede svojo obratno glavnico na leto ne enkrat, ampak večkrat, ihorda celo dvanajstkrat, a za kmetovalca državljana« ob seJa.iji draginji ni primaren dobiček državljana samo 10/v, če more le enkrat na leto prodati svoj pridelek in ima poleg tega računiti z ri-ziko. ki«»e trgovec ali obrtnik nima. Ali ie pri obratni glavnici vinarstva v znesku 14.N00 K res primeren celoletni ifbiček rri 16 hI pridelanega vina dobrih 41 »o?! Prav gotovo ne. Kdo pa je dolenjskemu vinogradniku povrnil večmilijonsko škodo, ki so mu jo naredili trtna uš. ne>rečna vinska klavzula v korist poštenjakoviču Lahu in vinska kriza. Kdo mu povrne škodo drugo ieto. ko ne bo imel dovolj modre galice in prav nič žvepla?! To so refleksije, ki spravljajo vsakega mislečega človeka v zadrego, če mora uveljavljati svoje mnenje i>o kakem kopitu. ki ga je kdo v naglici zrezljal. ne :ja bi upošteval velikanske razlike med raznimi panogami produkcije vobče in v trgovini posebej. _ Kron 20**0'- 2« H MV- 5041 — 14.841 — 2342' 4048'— Aorovizaciiske stvari. Popravek. V včerajšnji objavi o živilih aproviza-cijske komisije, ki se bodo dobivala ta leden. je bilo pomotoma rečeno, da se boJo dobivala po štiri jajca na osebo. V resnici je določenih pet jaiee na osebo in teden. * • • Razdeljevanje navili izkaznic za kruh, moko, sladkor, maščobo in kavo. V soboto. 21. t. m„ se je pričelo razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za —K3. in «4.—85. teden, izkaznic za za sladkor, veljavnih od 1. do 31. majnika, ter uradnih izkaznic za maščobo za 33.—36. teden. Obenem se razdele tudi izkaznice za kavo, veljavne do 6. junija t. 1. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah v uradnih urah od sobote, 21. t. m., do sobote. 28. t. m. (nedelja, 22. t. m., je izvzeta). Občinstvo naj se pri sprejemu izkaznic prepriča o številu izkaznic in ali so opremljene z uradnim pečatom, ker so izkaznice brez pečata neveljavne. Občinstvu se ponovno priporoča, naj ne odtrgava odrezkov od izkazničnih matic, temveč da izroča prodajalcem cele izkaznice, da prodajalec sam odreže toliko odrezkov. kolikor jih je treba za kupljen1 kruh. nič s-uešek. ki ga ji je izzval začetek razvoja po njej zasnovanega načrta. Tekom prvih dveh ur je de Cambiac priigral veliko svoto: potem se je pa sreča nagnila k Lozerilu. ki je kmalu izpraznil mizo. . , De Cambiac re hotel pričakati preobrata v~ign in se je vedno vneteje boril proti Lozerilovi sreči, lako je minila noč. in »reča se je vedno menjavala. Ko ie že napočil dan. ie Cambiaca končno utrudilo to vedno menjavanje, in potrojil je svojo postavko. — Za tako svoto pa ue igram. — ie menil de Lancenis in je vstal. — In mene ste osušili. — je dejal Ra-vannes ter tudi vstal. Igro sta nadaljevala de Lozeril in de Cambiac sama. <*ia dva sta ji pa sledila z zanimanjem. Tedaj je markiza neopaženo smuknila iz sobe. Ka- se tiče obeh ostalih dam. je ena spala v kotu sobe. dočim je predsednica zaspala pred krožnikom sladke kreme..... na bojišču časti! — Sto zlatnikov na pošteno besedo! — je vzkliknil de Cambiac v mrzlični razburjenosti, ker ni imel vCč denarja. Pol ure pozneje je izgubil že dvanajsi-tisoč frankov na pošteno bese*Jo. Domače vesti. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla soproga odvetnika g. dr. Božidarja Voduška, ga. Minka Voduškova. Splošno spoštovani narodni rodbini naše iskreno sožalje. Odškodnine za oddane kovine. Anagra-fični urad v ulici Sanita št. 25, bo danes izplačeval oJškodnlne za vse komisije in sicer na vsa potrdila do štev. 2000. Dajte nam ribe, gotove hrane! Uradna -Smotra dalmatinska prinaša pod tem vzklikom člančič, ki velja tudi za naše litv.'stv>. posebno v Istri. Naglasa, koliko brig'*, truda, troška in časa treba, predno si zredil žival, ali pridelal kaj iz zemlje, dočim se riba sama redi v vodi za grižljej človeku. Danes je morje polno rib, velikih in malih. \ treh letih vojne dobe. nelovenja. so se ribe jako pomnožile. Vse morje vre od njih. Tu je gotove hrane, a narod trpi pri tem pomanjkanje. Da je ribičev in mrež. izgiuii Jbi glad iz našega primorja. Daj. namestnik, pomagaj in Bog ti pomore? Preskrbi obmorcem mrež, daj jim ribičev! Za Urugo te ne vprašamo. V današnji potrebi ni treba ribi zabele. Moremo jo speči na oglju, moremo jo skuhat' v vodi. posuti s soljo in hrana je go-tova! Pa tud: soli nam primanjkuje. Preski bi nam je, namestnik! Pomagaj gospodarjem do mrež! Beda nas preganja, da kličemo k tebi za pomoč! Sram r.as je, ali: ko je dogorelo — treba govoriti. Primorci nimamo mleka, ua bi otroku zavreli sirotke. Zelie še ni pognalo. Ti meseci so najhujši. Vse upe stavljamo v klice na pomoč.« Velja tudi za naše obmorske kraje in — poklicane faktorje v njih! Nabirajte star papir! Centralno društvo časniških podjetij nam je doposlalo poziv do sodržavljanov, naj nabirajo star papir. Skoro triletno trajanje svetovne vojne in vse žnjo spojene težave so na mnogih poljih dovedle do tega, da treba za naše čete na fronti in tudi za zaledje posegati, po nadomestkih vseh vrsti, ki se poprej niso, ali pa le malo uporabljali. Tako važno nadomestilo je — kakor bi se to čud- no zdelo — vsak košček starega papirja. Iz tega more industrija izdelovati vrsto predmetov, ki se nujno potrebujejo, kakor n. pr. kartone za patrone, predmete za artiljerijske namene vseh vrst. strešni lep. ki daje nastaniščem vojakov na bojišču, bolnišničnim barakam itd. toplote in zaščite, potem papir za zavijanje, v katerem se pošilja možu na bojišču vsega, kar potrebuje, in tisočero drugih stvari. Izpoznavši važnost starega papirja, je naša viada ustanovila komisijo za star papir. (Dunaj I., NVipplingerstrasse 24). Po-rreha starega papirja se je jako pomnožila. dočim se ie nabiranje skrčilo vsled pomanjkanja delavcev in prometnih težav. — Doslej je nedostajalo organiziranega nabiranja, sosebno na drobno in najt. 10"»lu. DAROVI. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Ravnateljstvo mestne višje realke K 13794, prispevek učencev za mesec marc. m sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov; K 28 50 kot prispevek učiteljskega zbora in podrejenih uslužbencev za mesec april, in sicer za vdove in sirote padlih vojakov! Finančni svetnik Ov?don pl. Fischer in soproga K 20 za vdove in sirote ob sošk? fronti padlih vojakov. Za vojne invalide je dr. Evgen Brun-ner izročil primorski deželni komisiji za vračajoče se vojnike znesek K 1000. Iz Sežane. Javili smo že v izdanju »Edinosti« od 17. t. m.. Ja je g. šolski nadzornik M. Kante nabral 176 K za družbo sv. Cirila in Metoda. To svoto so darovali: Adamič Viktor K 4. Bandel Franc K 2, Bckar Anton K 2. Bekar Leopold K 2. Berginec Anton K 2. Brcar France K 2, Bekar France K 2. Brelich Gregor K 2 Brezigar K 2, Bunc Karel K 2. Caharija Ivan K 3, Cotič Alojzij K 2, Cerne Filip K 2, dr. Dolenc Ščitoiner K 10, Doljak Janko K 2, Glažar Josip K 4, Fakin Anton K 4. Jazbec Vinko K 2. Kante Matko K 5, Kocijan Ludovik K 2, Komel K 2, Kontelj Josip K 2, Macarol Andrej K 5. Macarol Anton K 2, Mahnič France K 2, Mahorčič Ludovik K 2. Mihelčič K 2, X K 4, Pagon Franc K 3, Pahor Franc K 2. Pahor Josip K 2, Peric K 3, Peternel Peter K 10, Pirec Mirko K 2. Pirjevec Anton K Pirjevec Josip st., K 2. Pirjevec Peter K 4, Premru Maks K 4. Raj-gelj Franc K 2, Rožič Ivan K 2, Slabanja A'Jolf K 2. Schiffrer Franc K 2, Štolfa Alojzij K 4. Stolia Franc K 5. Štolra Ivan K 2, Strekelj Alojzij K 2,. Šubie Milan K 2, S vara Alojzij K 4. Sturm K 2, Trampuž Ivan K 4. dr. Verčon Jvan K 5. Žnidaršič Marko K 4, Meržek Andrej K 6. Lukman Franc K 4. Kodrič Srečko K 4. Vrečko Zini K 3. Skupaj K 176. druge kc vine kakor tudi vsakovrstne železnine kupuje MARCELLO Si-ABAR Trst - Ulica Vies?na 17. : 3 Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 812 mi® naprej Ceno: i. vrste K Z. II. irste K l. Izdaja novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Občni zbor Ljubljanske kreditne banke, ki se je vršil dne 29. marca t. J., je sklenil, zvišati delniško glavnico od K 8,000.000"— na K 10,000.000'—. Upravni svet banke je določil za izvršitev te transakcije čas od 1. do 30. aprila t. I. Lastniki starih delnic imajo pravico, subskribirati na 4 stare delnice 1 novo za kurz K 430'—. Delnice, katere ne bodo podpisane od doseJanjih delničarjev, nudi banka novim subskribentom za kurz K 455*—. Natančni pogoji so razvidni iz inserata uvrščenega v našem listu včeraj, v nedeljo, dne 22. t. m., na katerega opozarjamo p. t. interesente. Z ozirom na važno stališče, ki je zavzema Ljubljanska kreditna banka v našem narodnogospodarskem življenju, bi bilo želeti, da si domači kapitalisti zagotovijo čintvečje število delnic tega cvetočega zavoda. IRSTui (na vogalu ulice Ton 3nte) Uljudno naznanja*!; ~ da sem založil krasno vspell doprsni CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. m s i? našega mladega in UuMj esa cesarja KAftLA 1. Cena mu ie K 16,— Po pošti pošiljam le na povzetje Z odličnim spoifovonjem J. ŠT9KM. I JADRANSKA BANKA Trst, Vin Cosso tii Risparmio steu. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 8 890.000 — Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge na knjižice 3 12 ° o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Sate deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso. — — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. ' Uradne ure: od 9 do 1 popoldne - „Tržaška posojilnica in hranilnica || registrovana zadruga z omajanim poroštvom TRST - Plazza dali a Caaarma i«. 2, I. nad. - VRST (v lastni hiii) vhod po glavnih stopnjica^t. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 V« •/• na menice po 6% zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE sprejema od v«nkega, če tudi ni u