nesla možnosti neposreilncga vpliva na politiko. Nove tehnologije spreminjajo tudi notranjo ilinamiko parlamentarnega dt)gaja-nja. 1'oslanec, vsakodnevno pt)ve/an / vsemi ilriigimi poslanci in svetovnimi spletnimi .stranmi, vn;L^a novo dinamiko v delovanje poslanske skupine in med njimi. Pričakovali je več nadsirankarskega |iove/.ovanja ter manj o.stre ločnice med vladnimi in opozicijskimi pt)slanci, manj o.strih spopadov in diskvalifikacij ter več sodelovanja.
V knjigi dr. Cirila Ribičiča bodo .strokovnjaki, .Študenti pniva ter ix>litologije. pa tudi laični bralci na.Sli .Številne |X)datke, različna staliSča, kritična razmišljanja in vrednotenja ustavnopravnih in politoloških vpraSanj minulega parlamentarnega dc.setletja. V.se nas je navdu.šila tudi oblikovna oprema, ki jo je kot novosi uveljavila oblikovalka Anka i5tu-lar. .Simbolna je že naslovnica, ki prikazuje ribje jate in ponazarja živalski svet prežimja v kruti setlanjosti. tiuli preživetje poslancev v parlamentarni areni. Vsako poglavje uvaja sin)lx)lika iz živalskega .sveta z domiselnimi fotografijami in pregovori: .s<K)čanje samo-zaverovanih petelinov (v parlamentu), ravnotežje ptic na ilveh žicah s pregovorom 'Kadar deli lev, je v.se na eni strani" in druge; izredna je sklepna simlx)lika; pajkovo omrežje in virtualna elekronska mreža s kitajskim pregovorom "Vsi cvctovi prihodno.sti .so v semenih sedaniosti".
Ideje, misli in predlogi dr Cirila Ribičiča lx)do vsekakor .še naprej živeli v sloven-.skeni parlamentu, v političnem življenju in v j:ivno.sti. Nje.ijovo futuri.stično raznji.šljanje o virtualnem poslancu in novih možnostih in-forniacij.skih tehnologij, ki jih bo moral parlament uporabljali že leta 2004, pa bodo zaC^-le vv.ncmirjati poslance in politike že danes. Kajti skrajni čas je, da so poslanci v svojem prizade\'anju za javno blaginjo "vze-mirjeni in prizadeti v svoji notranjosti: nekateri zaradi dvoma o uspehu, drugi zaradi strahu. kakSna bo sodba* - kakor jih jc opozoril John .\Iilton v .svojem govoru za .svobo do tiska že leta 1644.
Vinko VEGIČ
Darko l.ubi
Jedrsko širjenje po hladni vojni Fakulteta z;i družlK'ne vede. l.jubljana (353 strani) ISlJN 961-235-020-5
Vse od prve uporabe jedrskega orožja ob koncu druge svetovne vojne je bila proble-m:itika, povez:ina z vlogo tega orožja, ena od sredi.^ičnih tem v pr<)učevanju problemov varn«)sti, vojne in miru. Obdobje hladne vojne je z;iznamovalo intenzivno le-kmovanje n;i področju jedrskega ob<v roževanja, hkrati pa tudi napori za uravnavanje tovrstnega obort)žcvanja. Z jedrskim orožjem je povezan tudi paradoks, da je njegova uničevalna moč prispevala, da do njegove dejanske uporabe ni po HiroSimi in Nagasakiju nikoli več prišlo. Že leta 1945 je Hernanl Hrodie opozoril, da je iznajdba jedrskega orožja privedla do teg:i. da je primarna funkcija vojaške sile postalo za-stra.Seranje in odvračanje, ne pa do.seg;mje zmage v vojni, .številni proučevalci problemov varnosti dolgo t)bdobje miru. ki je sledilo drugi .svetovni vojni, pripisujejo med drugim tudi ob.sioju jedrskega orožja. Posledice morebitne uporabe jedrskega orožja .so velesile prisilile k previtlnosii. Po koncu hlailne vojne je prt)hlematika. povezana z jedrskim orožjem, izgubila svojo srediSčno vlogo v v-arnostno-političnem dogajanju in razpravah. Kljub umiku jedrske problematike z "dnevnega reila". pa načrii za pridobivanje statusa jedrske sile v nekaterih državah, prevsem na na bližnjem Vzhoilu in v Aziji, ostajajo sesi;ivine razmišljanj o nacionalni varnosti.
Knjiga Darka l.ubija. ki je leta 1999 i/-šla pri Zna.stveni knjižnici FDV v Ljubljani, je izretino dragt)ceno in na .Slovenskem do sedaj edino znan.stveno delo. ki obravnava ra/.Sirjenost in širjenje jedrskih oboroževalnih ambicij v s\vtu |>o koncu hladne vojne ter iSče odgovor na vprašanje, kaj se bo z jedrskim širjenjem dogajalo v prih(xlnosti. Po koncu hlatine vojne .se je nevarnost spopada med državami, ki jih štejejo za imeinice jedrskega onjžja, sicer zelo zmanj.šala, veiv dar še vedno ostaja ali pa .se je celo zaostril problem nadaljnjega Širjenja kroga držav
imctnic tcj;:! orožja. Dcjan.sko .so za olxlobje |x> hladni vojni /.načilni.- kontroverznc .strokovne in /nan.stvcnc otcne glede jedrskega .širjenja. .\IogoCc jc zasledititi zelo pcsiini-.siiCne ocene, ki jedrsko Širjenje uvrSčajo med najbolj pereče politiCnc in varnostne problenK'. hkrati pa oKstajajo tudi t)ccnc. na (»sno\ i katerih je mogoče pojav jedrskega .širjenja obr.ivnax'-ati v znatno bolj optimistični liiCi. Ka/.iska\-o avtor utemeljuje prav na omenjeni ktjntrovezno.sti in nasproti uvv-Ijavljcncnui kti.šeiu, da sc jc s koncem hladne vojne problem jedrskega širjenja močno zaostril, postavlja trditev, da je v primerjavi z obdobjem hlailne vojne ostrina tega problema danes bistveno nianj.ša in ila jedrsko širjenje ni najbolj zaskrbljujoča težav-a mednarodne skupnosti. Pri tem kritično sooča pred[X)stavke, ki so temelj pretirano pesimističnih pt)gledov na pojav jedrskega širjenja, in tiste, ki nudijo osnovo /.a optimizem.
Avtor sc v svoji raziskavi ne omeji zgolj na deskriptivno raven obravnavanega problema. pač pa «iblikiije SirSi teoretični okvir, s katerim oprtxieli tcnteljni pojmovni aparat ter dejavnike in procese jedrskega širjenja. Problema pojmovne opredelitve jedrskega širjenja .se sicer loteva z \ idika klasičnega |X)jmov-anja jedrskega širjenja (horizontalne jedrske proliferacije), ki je nastalo v obdobju prve generacije oziroma v obdobju t.i. "vidnega" jedrskega širjenja, vendar ga do-ix)lnjuje s sodobnim |x)jmo\'aniem jedrskega širjenja, ki .se je pojavilo v 70-ih letih. Klasične» pojmov-.inje jedrskega širjenja, ki .se nana.ša na izključno že izilelano in prei-skušeno jcdrskt) orožje, je tako razširjeno Sc na stanja in aktivnosti, s katerimi .se |x>-vcčujejo možno.sti za dokončno pridobitev jedrskega orožja, kot npr obstoj namenskih (vojaških) in civilnih znaastvvno ra/.isko\-:il-nih in proizuidnih zmogljivosti na jedrskem ixxirot ju. Po avtorjevi dcfiniciji. ki sc opira na klasično kot tudi na .s<xlobno pojmovanje. jedrsko širjenje ob.sega [x>leg ol> stoja (širjenja) jedrskega orožja v vidni obliki .še: a) obstoj (širjenje) že izdelanega, vendar nepreizkušenega jedrskega orožja ali po.sameznih .sestavin tega orožja, ki jih je treba samo .še združiti; b) obstoj (širjenje) namenske (vojaške) znan.stvenoraziskoviil-ne in proizvodne zmogljivosti, potrebne za
izdelavo jedrskega orožja, ki ni poti mednarodnim jedrskoSirit\cnim nailzorom; c) obstoj (širjenje) znanstvenoraziskovalne in proizvodne zmogljivo.sti n:i civilnem jedrskem področju ob nesprejemanju ali zavestnem kršenju sprejete norme o jedrsktv ncširitvencm obniišanju; d) pri.sotnost (širjenje) tistih postopkov n:i nejedrskem |xv dročju. ki omogočajo hiter napredek za izdelavo jedrskega orožja, potem, ko .se zagotovi (.še) zadostna količina primernega (orožnega) cepljiveg;! m;iteriala.
V središče obravnave problemov jetlrskc-ga širjenja je postavljen;i dvojna narav;i tega pojava: jedrsko širjenje kol niaieri;ilno-te-hnični in kot politični pojav. Obravnava jedrskega širjenj:! z vidika njegove dvojne narave je osredotočena na dejstvo, d:i ko gre za jedrsko oboroževanje, zmogljivosti in namere ni.so i.sto. Materialno tehnična zmogljivost in politična volj;i (interes) skup;ij zago-t:ivljata tisti .sinergijski učinek, ki v končni fazi lahko pripelje do dejanske o.svojitve jedrskega orožja. Vrsta industrijsko razvitih držav namreč že dalj časa r;izpt)l;iga z mate-rialno-tehntčnimi zmogljivostmi, ki bi omogočale izdehivo jedrskega orožja. vend;ir.so .se izdelavi tovrstnega orožja odrekle. Mate-riahKHehnični vidik je tako nujen, vendar ne zadosten pogoj za to, da neka država izdela jedrsko orožje.
Na dejanska prizadevanj;i države. d:i izdela jedrsko orožje, vpliva sklop spodbud, ki jih avtor v svoji teoretični obnivnavi razdeli na notranjepolitične, zunanjepolitične in zunanjcv-arnosine.
- Notranjepolitične sp<xlbuile najbolj |x)go-sto izhajajo iz nestabilneg:i političnega p<> ložaja določenega režima in prič;(kovanj politikov, da si bodo z demoastnicijo znanstve-no-tehnološke zmogljivosti na jedrskem olx)rožitvenem področju pridobili vx;čjo naklonjenost domače javnosti ter da bo jedrski oborožitveni program prinesel pomembne gt)spodarsko-razvojne koristi (npr pospešen razvoj .siKlobnih tehnologij, zaustavitev "odliva možganov"). .Med notranjepolitične spodbude se uvršča tudi tehnološki determinizem; z;(govorniki teh stališč s<i prepričani, da tehnokiško-tehnična zmogljivost izdelati jedrsko orožje nosilce p<jli-tičnega tKlIočanja prisili v odločitev z;i izde-
lavo tega oro/jii. Tovrstna staliSča avior v veliki meri /avraCa, saj se vvOje število ra/vitih držav ni odloČilo za izdelavo jedrskega orožja. Čeprav .so bile iziiolnjene tehno-lošk<)-tehniCne zmogljivc^sti, vendar pa ne zanika v p(>polnt>sti pomena prouCevanja vpliva iehnok).šk(KehniCnih sistemov na odločanje o jedrskih vojaških zadevah. Državo pa lahko pelje v jetlrsko širit\eni smeri tudi birokratski determinizem, to je vpliv posameznikov i/, vrst nacionalne znanstvenoraziskovalne, jeilrskotehnološke in varnostnoobramhne birokracije. Gre za t.i. birokratski poriv (bureaucratic piish), ko ugledni posamezniki ziigovarjajo jedrsko širjenje zotradi politiCno-varnostnih koristi za državo, dejansko pa so motivirani s krepitvijo osebne moCi in moCi ter koristi organizacije, ki ji pripadajo. Kljub temu, da nekateri primeri delno potrjujejo tovrstna stališča (Indija, Krancija) avtor opozarja na onK-je-nost razlag birokratskega determiniztna in na dejstvo, da je to lahko samo ena v sklopu spodbuti za jedrsko širjenje. - Zunanjepolitične spotlbuile za jedrsko širjenje so kt)t |K)sledica želje države, da si okrepi mednarodni ugled in vpliv. Prepričanje, da je status velike sile pogojen s pt)sedov,injem jedrskega orožja in askladi-tev vojaške moči z drugimi se.stavinami nioCi, so lahko pomembna spodbuda, da si bo držav-.i prizatlevala pridt)biti jedrsko orožje. Tovrstne s|X)dbude so v dosedanji praksi pripisovali pretivsem Veliki Britaniji in Franciji, deloma tudi Kitajski. Posebej pa so zunanje|)olitiCne spodbude lahko pi>-membne za državo, ki si pri/uideva do.seCi status prvora/.retine |x)liiiCne sile v regionalnem okviru. Z željo po vodilnem vplivu v regiji pogosto povezujejo predvsen» indijska prizadevanja za pridobitev jedrskega orožja. Zunanjepolitično spodbudo pa lahko predtavlja tudi želja [>o vodilni vlogi v transnacionalnem gibanju ali povezavi držav Tako naj bi npr. Pakistan svtijo jedr-skooborožitveno zmogljivost razvijal tudi z mislijo na t.i. "islamsko bombo". Pomembna zunanjepolitična spodbuda je tudi zj večji vpliv v okviru zavezništva, ki je lahko povezana tudi z nezaupanjem v jedrska zagotovila zaveznice. Primer takšnih spodbud je mogoče najti v- vedenju in odnosih med jedr-
sko trojko v Naiu: ZDA, Francijo in Veliko Britanijo. Med zunanjepolitične spodbude, ki pa se med hladno vojno ni.so izkazale kot |x>-glavitne, je mogoCe uvrstiti .še: a) željo frustri-rane države po pritegnitvi večje mednarodne pozt)rnosti; b) možnost, da bi jedrsko orožje postalo sredstvo revnih in ner.izvitih za iloseganje bolj pravične mednariKlne go.v [MKlarske ureditve in prerazdelitve moči v mednarodni skupno.sti: c) držav:i z globalnimi gospodarskimi interesi bi lahko (Kenihi, da ti interesi zahtevajo tudi globalno voj;Uko moč-, podprto tutli z jedrskim orožjem. - Zunanjevarnostne spodbude za jedrsko širjenje lahko določeno ilržavo silijo, da bi na vojaške gn)žnie ilrugih ilržav (Kigovorila s pridobitvijo lastnega jedrskega orožja, vend;ir se to zgodi le redkokdaj. Na splošno vidi država v posedovanju jedrskega on)žja primerno ali nujno sredstvo za zagotavljanje varnosti, kadar je izpostaljena tolikšni stopnji vojaške ogroženosti, da bodo koristi. izhajajoCe iz opore na jedrsko orožje, presegle morebitna tveganja. Pojasnjev-anje, kdaj bo jedrsko i>rt>žie postalo racionalna opcija z.;(gotavljanja varnosti, avtor opira na poznavanje vsebine dosedanjega jeilrskoširitvene-ga proce.sa in ugotavlja, da je za to potreben obstoj kombinacije dok)Cenih okoli.ščin. Takšen učinek je mogoče pripisati okoliščinam: a) ko je držav".! s<x)Cena s .sovr.ižni-kom - sosednjo državo ali oddaljeno veliko vojaško silo s sposobnostjo prenosa orožja in vojaštva na veliko razdaljo - s katerim je zapletena v globok spor iz teritorialnih, etničnih, religioznih, rasnih, ideolo.ških, političnih iilr. vzrokov in k;iteri odkrito izraža do nje sovražne namene; b) ko lahko iz prej opisanih r:izlogov država upravičeno pričakuje močno poslabšanje .svojega zuna-njevarnostnega |x>l<>žaja; in c) ko je ob enem od prejšnjih pogojev izpolnjen vsaj .še eden od naslednjih pogojev: 1) da glavni znani ali potencialni sovražnik že ima ali razvija jedrsko oboaižitveno sposobno.st; 2) da država, ki je soočena z znanim jedrskim .sovražnikom, nima jedrske za.šCitc od .svojega zaveznika ali da ocenjuje to zaščito kot nezutnesljivo; 3) da je država na področju konvencionalne vojaške sile v primerjavi s svojim gliivnim .sovražnikom toliko šibkejša, da se v razmerju do njega nahaja v položaju
I.i. pignicjskc tiržavc; -i) da ima dr/.ava /naCilnosii parijskc ali gariii/.ijskc države.
Teoretičnemu okviru, pred.stavljenem v prvem ilelu knjige, .sledi obravnava jedrskega .širjenja po hladni vojni, ki .se je avtor loteva z matcrialno-tehniCnega in političnega vidika. V prika/.u materialno-tehničnega vidika jedrskega .širjenja |'X) hladni vx)jni so podrobnt) obravnavani |>ogoji in možnosti, ki so potrebni za r.izvoj jedrske zmogljivosti neke države. Avtor najveC pozornosti ito-.sveCa možnostim zagotoviti zadostno količino primernega cepljivega materiala, ki jc za možnost jedrskega širjenja osrednjega pomena. Drugim materialmnehniCnim pogojem (zagotovitev konstrukcijskega načrta in nejedrskih .sestavin za jedrsko orožje) je. izhajajoč iz dejstv"a, da ti pogoji za povprečno razvito drž;ivo danes ne predstavja-jo večje ovire, namenjena manjša pozornost. Študija najprej podrobno analizira doslej znane teoretične možnosti za zagotovitev orožnega cepljivega materiala, nato pa danaSnje stanje v .svvtu z vidika ra/iiirienosti reaktorske iehnoU)gije ter obogatitvvne in pretlelovalne (reprtKcsirne) industrije, zj-log in ra/.širjenosti civilnega in vojaškega cepljivega materiala v svetu ter r:t/_širjenosti jedrskega orožja in njegove fizične v;irnt)Sti. I'ri tem preseneča |5<xlr(jbno poznavanje (up<ištevaii moramo, da je avtor |t<) profesi-ji družboslovec) tehnoloSko-tehniCnih procesov na področju pridobivanja materiakiv. l>otrebnili za izdelavo jedrskega «irožja. Pri obravnavi materialno-tehniCnih vidikov jedrskega širjenja, avtor po.sebno jiozornost posveti tuili varno.sti obstoječega jedrskega materiala in orožja. Najbolj zaskrbljujoča je varnost tovrstnega materiala na tleh nekdanje .Sovjetske zveze, kjer glavno slabost nadzora predstavlja človeški dejavnik, katerega zanesljivost je gospodarska, politična in moralna kriza močno omajala. Tako je var-no.st tega materiala na tem območju ogrožena predvsem s .strani tistih, ki z njim razpolagajo. Obenem pa pomen te nevarnosti zmanjšuje dejstvo, da je bilo do leta 1995 potrjenih le nekaj primerov kraje cepljivega materiala, da [X) tem obdobju pogostost tovrstnih primerov upada in da ni šlo za material s tak.Snimi la.stno.stmi ali v takšnih količinah, ki bi zagotavljale re.sno
možno.st uporabe za oborožitvene namene. Poleg tega pri poskusih tihotapjenja tudi ni šlo za delo dobro t)rganiziranih kriminalnih .skupin.
Glede jedrskega .Širjenja |-x> hladni vojni kot matcrialno-tehniCnega iKijav;) avtor ugotavlja. da danes prostorska raz.Sirjenost jedrske tehnologije in znatna istovetnost te tehnologije v civilni in voj;LSki rabi omog()ča izdelali preprosto jetirsko orožje prve generacije vsaki državi, ki je do.segla vsaj r.iven znan.stven(Hehnolo.Ske razvitosti ZD.A iz začetka 40-ih let. Vendar je ta navidezno lahka dostopnost do jeilrskega orožja omejena z več dejavniki. Namenski obrati za proizvo-dnj<j orožnega cepljivega materiala ilanes poleg v držav~ah. ki so odkrite imetnice jedrskega orožja (ZDA. Rusija, Francija, Velika Dritanija in Kitajska), ohstajo le še v treh državah - Izr.ielu, Indiji in Pakistanu - delovanje takšnih objektov v Iraku in Severni Koreji pa je bilo onemogočeno. Cepljivi material za oborožitvene ptnrebc je sicer mogoče zagotoviti tudi s ponuK^jo civilnega energei-ske.H.i in razi.skovalnega jedrskega progr.t-ma. vendar .so energijski jedrski reaktorji relativno odporni proti zlorabi zar.tdi svojih telmološko-tehničnih značilno.sti, ekonomskega im|X'rativa in izpostavljenosti mednarodnemu jedr.skoneširitvenemu nadzoru. Podobno velja tudi za civilne raziskovalne reaktorje. Tako civilna uporaba jedrske energije danes ni ne|X)sreden in po.sebej močan vir jetlrsko.širitvene nev-arn<isti.
Drugo .sestavino ocene o možnostih jedrskega širjenja v .svetu |X) hladni vojni predstavlja i^olitiCni (interesni) vidik. Razpravo o |x>litiCnih vidikih jedrskega širjenja po hladni vojni avtor usmerja na dve območji -Uližnji vzhod in severovzhodno Azijo - kjer lahko z jedrskoširitvenega vidika danes zaznamo največ nevarnosti. Ugotavlja, ila je vzroke z.;i jedrsko širjenje, kljub njegovi globalni varnostn<vpolitični naravi, treba iskati predvsem na regionalni ravni. Izhodi.šče obravnave predstavljajo politično-varno-stne in strateške razmere po hladni vojni v določeni regiji, konkretna analiza možnosti jedrskega širjenja od posameznih držav pa je podana z oporo na teoretični okvir, s katerim avtor pristopa k pojavu jedrskega širjenja. Na Bližnjem vzhodu je analiza usmer-
jena na Inik in Iran, kol najb(jlj možne nosilke jedrskega Širjenja, ter na Alžirijo. .Sirijo in l.ibijo. katerim v veCji ali manjiSi men tudi pripi.sujejo jedrsko.širitvene namene. V.severovzhodni Aziji pa avtor kot poseben potencialni jedrskoSirItveni problem obravnava .Severno Korejo. Navedene potencialne nosilke jedrskega .širjenja .so obravnavane glede na njihove materialno-tehnične /nioglji-vo.sii in glede na pt)litiene ilimenzije jedrskega Širjenja Pri slednjih je analiz;i usmerjena na .součinkovanje notranjepolitičnih, zunanjepolitičnih in zunanjevarnostnih dejavnikov. ki lahko predstavljajo spodbude za jedrsko .širjenje.
V sklepnih ugotovitvah avtor opozarja na kompleksnost dejavnikov, ki vplivajo na to. da je neka država lahko nosilka ene od pojavnih oblik jedrskega širjenja. Tudi danes je jedrsko širjenje posledica sinergije material-no-tehničnih in političnih dejavnikov, kar pomeni, da brez materialno-tehnične zmogljivosti. kljub .še tako odločni nameri, ni mogoče iztielati jedrskega orožja, /.a izpolnitev materiahuHehničnih pogojev pa je t>()trebna zavestna (politična) odločitev. Ob up<ištc\'anju navedenega kaže, da je danes pojav jedrskega širjenja v razviti obliki omejen na tri države: Indijo, Izrael in Pakistan, ki so si status nosilke jedrskega širjenja pridobile že v olnlobju hhidne vojne. Kol potenci-lane nosilke jedrskega širjenja pa je danes nK)goče obnnnavati Irak, Iran in .Severno Kcjrejo. Vendar nobene od slednjih treh držav ni mogoče nedvoumno uvrstiti med nosilke jedrskega .širjenja. K)leg problemov-glede materialno-tehničnih zmogljivosti (nobena od teh držav ni dokazano dosegla stopnje, potrebne za izdehivo jedrskega orožja) tudi splet političnih in varnostnih spodbud pri nobeni od teh držav v popolnosti ne upravičuje predvltlevanja, da .se bo držav:i dejansko odločila za pridobitev jedrskega orožja kot opcijo, kjer bodo pozitivne posletlice posedovanja jedrskega orožja prevladale nati negativnimi. Poleg tega pa jc danes pomemben dejavnik, ki omejuje ambicije teh držav prid(jbitev jedrskega orožja, prizadevanje mednarodne skupnosti in/ali posameznih držav, da bi to namero preprečile. V preteklo.sti so nekatere države (npr Argentina, Brazilija in Južnoafriška re-
publika) jedrskoobrožitvene programe opustile iz histnega prepričanja, nekatere države na območju nekdanje .Sovjetske zveze <Kazah.stan, Ukrajina In Uelorusija), na ozemlju kiiterih se je po razpadu te države zna.šlo jedrsko orožje, pa .so pristale na njegovo t>dstranitev z lastnega ozemlja.
Na osnovi navedenih spoznanj avtor postav Ija sklepno ugotovitev, da je v primerjavi z obdobjem hlailne vojne, ilanes ostrina jedrskoširitvenega problema v svetu bistveno manjša, v.sekakor pa z vitlika prostorske raz-sežnosti ni zelo ziiskrbljujoča težavit mednarodne skupno.sii. Predvidevanja glede tega, ila .se ho problem jedrskega širjenja po hladni vojni zelo z:iostril. .se torej ni.so izkazala /M utemeljena. Vend;ir pa tak-šen razvoj dcjgodkov še ne bi smel biti vzrok za sto<xl.stotni optimizem. Kot svojo .študijo z:iključuje l.ubi, "smo lahko v zvezi s sedanjostjo in prihodnostjo pojava jedrskega širjenja optimi.stiCni [x;simi.su . pesimisti .^ie zmeraj z vidika varnostnih posledic jedrskega širjenja, če do njega pride, in optimisti z vitlika današnje teže tega |iojava in obetov za prihodnost".
Pričujoča knjiga predstavlja pri nas doslej nialodanc edino, vsekakor p;i najbolj ob-■scžno tlelo s p(Klročia problematike jedrskega oboroževanja. Čeprav je analiza časovno usmerjena v obdobje po koncu hladne vojne, prinaša knjiga tudi vrsto teoretičnih razmi.šljanj o problemih, ki jedrsko ohorožev:mjc spremljajo od njegovih začetkov In nenazadnje, prina.ša tudi zelo t)b-sežno bibliografijo (predvsem) tujih del s področja jedrskega obortiževanja in njegovega uravnavanja kot tutli s p<>dn)čja varno-•Sli in mednanjdne politike na .splo.šno.
In za konec ,še razmislek, komu to kjigt) priporočiti v branje. Seveda najprej v.sem tistim, ki se kakorkoli ukvarjajo s proučevanjem sedanjosti in z obeti za prihodnost. Predvsem tistim, ki .se ukv:irjajo s svetovno politiko, bodisi kot diplomati ali znanstveniki. Posebej pa seveda tistim, ki .se ukvarjajo s problemi varnosti. Čeprav je "teža", ki jo je imela problematika jedrskega oboroževanja v obdobju hladne vojne, danes vsaj na globalni ravni manjša in čcpr;iv ta problem, kot dokazuje pričujoča študija, danes ni najbolj pereč, problem jedrskooborožitvenh ambi-
cij ostaja pomemben dejavnik mednarodne varnosti. Če ne dnigaCe. ostaja viden z viili-ka prizadevanj mednarodne skupnosti in/ali nekateriii držav, da bi te aniliicije omejevale in prepreOevale. Glede na to. da je knjiga zasnovana tako na doba-m poznavanju tehniCne in tehnoloiSke plati jedrskega oboroževanja, kot na poznavanju družbenih (poliitCnih) in voja.ških raz.sežnosti lega po-jar.i. predstavlja uspe.šno združitev spoznanj naravoslovnih in družbenih ved. Zato Ik) zar.idi svojih družboslovnih dimenzij koristno branje tudi zj v.se liste, ki se z jetirsko problematiko ukvarjajo s tehniOne plati, niso pa povsem nezainteresirani za družbene dimenzije lega pojava.
NeucuiSENIČ
Tim Allen. Jean .Seaion (ur) The Media of Conflict War Reporting and Repre.sentations of l-ihnic Violence Zed H<K>ks, I.ondon 1999.
Zbornik .štirinajstih besedil briian.skih znanstvenikov z različnih področij prina.ša nov ix)gled na vojno poročanje anglosaksonskih meilijev. Nov predv.sem z.ato, ker .se kritično ukvarja s poročanjem zaluxlnih medijev v zadnjem de.seileiju o tako imenovanih etničnih vojnah. In prav ta izraz cinična vojna je izh()di.šče različnih analiz, zbranih v tej knjigi. Aviorji nam p<Klajajo analize novinarskega dela z vojnih območij, ki so se in .se !»e naprej dogajajo v listih delih sveta, ki jih zahodni bralci, poslušalci in gledalci (skorajda) ne poznajo. Gre za dele sveta, ki so po njihovih merilih povsem drugačni lal njihovega oziroma kot razlagajo tudi novinarji, ki poročajo s teh območij, so primitivni, necivilizirani. ... Gre lorej z.a vojne v Afriki, Aziji in na (nam zelo poznanem) območju nekdanje Jugoslavije. Zbornik nas med drugim opozarja, kako mediji v.se prevečkrat vzroke in razloge z;i vt>jnc i.ščejo v vrnitvi prvotnih vdano.sti in sovraStcv po koncu hladne vojne. poleg lega prelivanje krvi velikokrat pripisujejo skoraj samoumevni zlobni naravi posameznikov ali pijsameznih skupin.
Urednika zbornika Tim Allen in Jean Sea-ton V uvodu ugotavljata, da je večina vojn v zadnjih dveh de.sctleijih potekala v tistih delih .sveta, "ki v globalno ekonom.skem pomenu nc pomenijo veliko". Ro njunem mnenju, z zornega kota opazovalcev, iz bogatih in politično stabilnih držav ni nobene .skrbi za to, kaj .se na takšnih območjih dogaja, kaj .šele da hi tamkajšnje dogodke sku.šali razumeti.
Knjiga je razdeljena na dva dela. 1'rvi del razlaga temeljne pojme in teme. drugi del pa nam na podlagi teoretiziranja prvega dela podaja devvt posameznih študij. V prvem delu je poleg .spodaj bolj podrobno pred-siavljenih be.sedil zanimivo be.sedilo nekdanjega snemalca dokumentarnih filmov, zdaj profesorja socialne antropologije. I'e-ira l.oizosa o vizualni predstavitvi dogajanj v daljnem, neznanem svetu, analizo pa začne pri ameriški državljanski vojni, ki naj bi med ilrugin) predstavljala začetek širjenja fotografije.
V drugem delu zbornika nam najprej l-'red Halliday v članku Manipulation and Limits; Media Coverage of the Gulf War. 19901991 pow že velikokrai slišano "novico", ila je bila zalivska vojna metlijski ilogodek sam po .sebi. Pri tent nam |->oda potlaiek, da jc bilo v Savilski Arabiji tedaj 1.600 novinarjev z vsega sveta. Ta članek sicer ne prinaša nič novega, jc pa zanimiv predvsem zar.idi kritike Baudrillardove knjige iz leta I9V5 The Gulf War did not Happen, v kateri »audril-laril naslovno tezo argumentira s tem, ko pravi, da zahodni .svet vojne ni doživel kot resnični konflikt, temveč v obliki virtualne realnosti. Halliday pravi, da so bili iraški mediji pri širjenju laži šc hujši od zahodnih medijev. Pri tem se sklicuje na knjigo Al-Halila Republic of l-ear, ki je izšla dve leti prcd(!) zalivsko vojno. Poleg tega .se Halliday sprašuje, ali so zahodni mediji res toliko sprevračali "resnico", da .so s tem, kol meni Baudrillaril, ovrgli veljavnost vojne same.
Tim Allen v prvem poglavju z naslovom Perceiving Contcmporar>' Wars takoj opozori, da je razuniev~anjc .sodobnih vojnih dogajanj vse prevečkrat zavajajoče in zmedeno. hkraii pa nas to ne sme preveč presenečati. .Strokovnjaki sami niso enotni glede tega. kaj se dejansko dogaja, in si tako nas-