VESTNIK ^HMMHtutMttMtHnmtmmmnmmnmmtnmn!unnm)M)3H!r Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriag$po$tamt 9020 Kiagenturt š izhaja v Ceiovcu Er:cheinung$or( Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 Siiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. = = ^nunnuMHHMtmmtm)).tmmmmmtnummnmmmtmS LETMiK XXXiH. CELOVEC, PETEK, 16. JUMiJ 1978 ŠTEV. 24 (1870) JUGOSLOVAMSKi ZUMAMJi MiMiSTER VRHOVEC: Razvijanje sodeiovanja med Avstrijo in Jugosiavijo mora biti spodbuda tudi za hitrejše reševanje poiožaja siovenske in hrvaške manjšine „V pogovoru z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve smo poudariti našo zainteresiranost za širok napredek odnosov med obema dežeiama," je dejai zvezni tajnik za zunanje zadeve SFR Jugosiavije Josip Vrhovec ob vrnitvi iz Mew Yorka, kjer je med posebnim zasedanjem giavne skupščine OZM o razorožitvi imet med drugim pogovor tudi z avstrijskim zunanjim ministrom Pahrom. „Dejaii smo, da mora biti razvijanje sodeiovanja spodbuda tudi za hitrejše reševanje poiožaja siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Mi posvečamo temu vprašanju veiiko pozornost. Gre za zakonite pravice manjšin do njihove popotne narodnostne identitete, ki mora biti zagotovijena z ustavo in zakonom. To izhaja kot obveznost tudi iz državne pogodbe. Samo v popotni enakopravnosti — to je naše staiišče — bodo narodnostne manjšine predstavijaie mostove sodeiovanja, ne pa vzroke nesporazumov med državami. To so bita naša načeia in o njih smo k. Po repubiiških kongresih in pokrajinskih konferencah bo sedanja ..kongresna dejavnost" v Jugosiaviji dosegia višek z 11. kongresom Zveze komunistov Jugosiavije, ki bo prihodnji teden zasedat v Beogradu. Priprave za kongres so biie obsežne in temeijite, tako da upravičeno pričakujejo, da bo vsestransko osvetiii in ocenii dosedanji razvoj ter začrta) smernice za bodoče deio. Ko je o teh pripravah in o naiogah kongresa govorii pred razširjenim poiitičnim aktivom Ljubijane, je sekretar iK predsedstva CK ZKJ Stane Doianc dejai, da bo osrednje vprašane 11. kongresa vioga zveze komunistov kot vodiine družbene siie. Pri tem je nagiasii, da so vsi repubiiški kongresi in pokrajinske konference ..piebiscitarno podprti" usmeritev, da mora biti ZK tista sita, ki ima največjo odgovornost za varovanje pridobitev revoiucije. Predvsem pa je biia s tem dokazana visoka stopnja jugosiovanske enotnosti, kajti povsod je pro-dria zavest, da je napredek možen ie po poti razvijanja samoupravnih odnosov, neuvrščenosti in krepitve demokracije. Ob pregiedu prehojene poti bodo na kongresu iahko s ponosom in zadovoijstvom ugotoviti med drugim tudi dejstvo, da sta v času po zadnjem kongresu pred štirimi ieti družbeni proizvod in narodni dohodek naraščata povprečno za 6 odstotkov na ieto, ceiotno materiaino bogastvo Jugosiavije se je v teh ietih povečaio skoraj za četrtino, Ju-gosiavija pa je ostaia v skupini tistih držav, ki imajo najvišjo stopnjo gospodarske rasti. S tem je biia ustvarjena trdna gospodarska pod-iaga za nadaijnji dinamičen in stabiien razvoj. V tem smisiu bodo na kongresu tudi postavijene smernice za bodoče obdobje. Kajti ni dovoij, da bi biii ie zadovoijni s sedanjim stanjem, ki ga upravičeno ugodno ocenujejo; pogied morajo upreti v bodočnost, pri čemer si mora Zveza komunistov nenehno prizadevati za iskanje skupnega imenovaica raziičnih interesov in za to, da bo s samoupravnim sporazumevanjem prihajaio do skupnih dogovorov. To je namreč tudi osnova enotnosti in stabiinosti Jugosiavije, ki uživa veiik ugied v svetu kot dosiedna zastopnica potitike mirnega sožitja in enakopravnega sodeiovanja med narodi. Smo za dialog z prisfo/nimi de/avniid se ob tej priiožnosti pogovarjati. O manjšinskem vprašanju pa je spregovoril tudi novi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša, ko je minulo nedeljo govoril v Kranju na jubilejnem desetem zborovanju gorenjskih aktivistov in borcev NOV. Govoreč o današnjem položaju v svetu, je dejal, da je Jugoslavija že vedno bila med glavnimi dejavniki boja proti imperializmu in vsem oblikam dominacije; vedno je bila v prvih vrstah boja za popuščanje napetosti v svetu. Naša politika te- melji na zavesti in izkušnjah, da bo edino v takih pogojih vsak narod lahko svobodno razvijal in nosil svoj del odgovornosti za mir in napredek v svetu, je naglasil dr. Vratuša ter, sklicujoč se na besede predsednika Tita, menil, do taka politika istočasno predstavlja tudi najbolj učinkovito orožje v boju za lastno varnost. .Na teh principih gradimo tudi odnose z našimi sosedi," je poudaril predsednik slovenske vlade. „Mi v Jugoslaviji smo prepričani, da ima pri tem izredno važno vlogo tudi naš narodni živelj v zamejstvu, kakor tudi njihov pri nas. Manjšine predstavljajo namreč živi most in izredno pomemben dejavnik v pospeševanju vsestranskega sodelovanja in v poglabljanju medsebojnega zaupanja in kulturne menjave in obogatitve med sosednjimi državami. Žai pa neki naši sosedje kar naprej rušijo te mostove z nasiino asi-miiacijo manjšin ter z drugimi ukrepi diskriminacije in pritiska. Mi bomo seveda tudi v tem pogiedu našo poiitiko dobrega sosedstva na-daijevaii v duhu iistine OZM, hei-sinških dokumentov in mednarodnih sporazumov, kar je vse v skia-du z našo samoupravno sociaiistič-no ureditvijo. Me bomo se utruditi deiovati tudi v bodoče v smeri, da tudi drugi strani postane jasno, da bi biia zagotovitev vseh pogojev za svoboden razvoj narodnostnih pravic na njihovih ozemijih tudi v interesu njihovega iastnega demokratičnega razvoja." Deže/n/ svefaZ^ .Ste/aa Kna//, ^Z je M zaJajcra kongresa. Zzfo/;en za novega preJscJaZ^a ^oroš^e OVP, se je prej Jnev: og/asZ/ taJZ ^ manj-JZm^eraa vprašanja. Z cZJu/rn zaJo-vo/jsJvon! je poveJa/, Ja je na Korošcem menja vse urejeno, oJCar je M prej ptčCma Jvema Zetoma sCZc-njen taCo Jmenovan: zaCon o naroJ-m'C s^apZna/?, C: je z tzveJCemmt oJ-reJCam: Čaje „rešJ" vsa oJprta vprašanja — oJ JvojezZčmC napisov pa Jo araJnega jeziCa. Z.e eno vprašanje je še veJno oJ-prto in to Je/a faJZ preJseJnZ^a Co-rošCe OVP ve/iCe preg/avice.* CorošCi S/ovenci nočejo sprejeti „Jari/", Ci so jim Ci/a vsi/jena z %Crepi, porojenimi iz trZsTraa^ars^ega JiCtata. Koroma javnost za faCšno „neCva/ež-nost" seveJa nima razumevanja, pravi Ana// in se pri tem sC/icaje ce- /o na neCe „S/ovence", Ci Čaje prav taCo ne morejo razumeti s/ovensCiC organizacij, Ci s/ej Co prej oJC/a-njajo soJe/ovanje v manjšinskem sosveta, Cer ne morejo pristati na rešitve, Ci JejansCo pomenijo stvarno in krajevno zožitev pravic s/ovenske narojne s^apnosf/ na Koroškem. CzkoJ viJi Knaj/ v „notranjekoro-škem JZa/oga". 5 tem pa zapaJa isti napaki, ki so jo prej njim zagreši/i že JragZ, ki so mis/i/i, Ja CoJo z raznimi „omizji" in poJoCnimi jo rami zg/aJi/i nemškim naciona/istom pot, Ja Ci spet — kakor že v prvi repa-C/iki — zaigra/i voJi/no v/ogo v manjšinski po/itiki. Koroški S/ovenci smo že ponovno izpriča/i priprav/jenost za pogovore. Smo pa veJno ze/o jasno poveJa/i, Ja more Citi partner /e pristojna v/a-Ja, ki je oJgovorna za izpo/njevanje oCveznosti iz Jržavne pogojne. Nikakor pa to ne morejo Citi KND a/i poJoCni krogi, ki Ci jik nekateri očitno ze/o raJi vtikotapi/i, kakor je to na primer pri nek Janji štaJijski komisiji napravi/a OVP. Kako so vprašanja na Koroškem s seJanjo areJitvijo Jejansko „rešena", vemo koroški S/ovenci iz vsakJanje prakse. Tistim, ki tega nočejo viJeii, pa o tem govorijo protestne akcije, kakršna je Ci/a na primer prejšnji te-Jen v Ce/ovca, ko so neznani aktivisti z napisi na raznik oCjektik ponovno izpoveJa/i zaktevo po izpo/-nitvi č/ena 7. S tem so namreč proti samokva/nim trJitvam araJnik Je-javnikov na Jemonstrativen način opozori/i, Ja manjšinsko vprašanje nikakor ni rešeno in Ja oCveznosti, ki jik rlvstriji na/aga Jržavna pogoJ-Ca, z JoseJanjimi akrepi niso Ci/e izpo/njene. Po/eg tega pa je akcija taJi izpoveJa/a, Ja manjšinskik vprašanj ni mogoče reševati mimo in proti manjšini, še najmanj v smi-s/a zaktev nemškik naciona/istov, temveč samo v soJe/ovanja in spo-razama z neposreJno prizaJetimi. Za iskanje takšnik rešitev, ki CoJo sprejem/jive za oCe strani, in za takšno oC/iko reševanja, pri kateri manjšina ne Co oCjekt marveč enakopraven saCjekt, smo koroški S/ovenci veJno priprav/jeni. Nismo in ne Como pa priprav/jeni sprejemati „rešitev", ki Ci nas oropa/e meJna-roJno zagotov/jenik pravic. NOV IZBRUH ŠOVINIZMA Z revanšistično in neonacistično miselnostjo zastrupljeni elementi so pred dnevi v Gradcu pokazali, čigavega duha otroci da so. Zapustili so svoj „podpis" na spomeniku prijateljstva na graškem Schlolšbergu, kjer jih je bodlo v oči slovensko ime slovenskega Maribora: ime so uničili, od župana pa zahtevali, da ga mora nadomestiti z nemškim imenom „Mar-burg". Poleg tega so se ^predstavili" z letakom, ki je prava mojstrovina nacističnega hujskanja, saj pozna za Jugoslovane le izraze, kot so „moril-ski banditi", ..pošasti", ..roparji" in podobno. Končno pa so še zagrozili, da je vse to le „prvo dejanje", ki mu bodo očitno sledile še nadaljnje akcije. Da gre pri tem za dejavnost skrajnežev, pove že ime organizacije, ki je prevzela odgovornost za akcijo: „Aktionsgemeinschaft heimatberaub-ter deutscher Untersteirer". Torej ne more biti težko odkriti, kje je treba iskati neposredne storilce. Toda krivda za taka dejanja pade na mnogo Čirši krog. Saj gre vendar za sadove, ki jih rodi miselnost, ki je že pred leti botrovala tudi postavitvi revan-Sističnega spomenika v Maria Trostu pri Gradcu, kjer z uradno podporo ^žalujejo" za ^izgubljenimi kraji" na slovenskem Štajerskem. Sedanji izbruh skrajnega nacionalizma in šovinizma je torej le posledica dolgoletnega gojenja revanši-stične miselnosti. Da pristojne oblasti tak razvoj ne samo tolerirajo, marveč celo podpirajo, je znano in je Jugoslavija na ta dejstva že večkrat uradno opozarjala ter zahtevala ustrezne ukrepe. Avstrija je taka opozorila ignorirala, ali jih arogantno Zavračala kot vmešavanje v notranje Zatdeve; s tem pa je nosilcem take Miselnosti le dajala potuho in jih naravnost vzpodbujala. Zato tudi nosi odgovornost za ekscese, kot je sedanji graški, ki pa je le eden v dolgi verigi podobnih izbruhov nacionalizma, revanšizma in neonacizma. Taki dogodki — na Koroškem so še posebno pogosti! — spravljajo Avstrijo pred svetovno javnostjo v zelo slabo luč. Zato bi res lahko upravičeno pričakovali, da se na merodajnih mestih ne bi omejevali na lepe besede o dobrem sosedstvu in na verbalno obsojanje terorizma, marveč da bi se odločili za ukrepe, kot jih Avstriji nalagajo mednarodne obveznosti. Nadatjnja važna pobuda za g!oba!no zaščito Siovencev v itaiiji Medtem ko vladna komisija za proučevanje vprašanj slovenske narodnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini (o kateri smo v našem listu že obširno poročali — op. ured.) dokaj počasi nadaljuje s svojim delom, je prišlo v tem vprašanju do pomembne pobude s strani KPI. Deželno vodstvo stranke je namreč prejšnji teden predstavilo javnosti nov zakonski osnutek, ki vsebuje .norme za zaščito italijanskih državljanov slovenskega jezika v deželi Furlaniji-Julijski krajini*. Se prej pa je bil osnutek zakona vložen v senatu, medtem ko ga bodo poslanski zbornici predložili konec tega meseca. Svoj prvi zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev je KPI predložila parlamentu v Rimu že leta 1970. Do začetka letošnjega ieta pa je pripravila nov osnutek, ki ga je potem po izčrpni diskusiji s predstavniki slovenskih organizacij in ustanov ter političnih sil temeljito izpopolnila in ga sedaj spet predložila parlamentu ter z njegovo vsebino seznanila javnost. Zakonski osnutek vsebuje 33 členov in je razdeljen na pet poglavij. Prvo poglavje je namenjeno določilom o uporabi jezika v Furlaniji-Julijski krajini, drugo govori o vprašanjih slovenskega šolstva, tretje o kulturnih in znanstvenih ustanovah, o organizacijah in o pravicah slovenske skupnosti v Italiji do javne informacije v materinščini, četrto je namenjeno določilom o pooblastilih dežele glede zaščite družbeno-go-spodarskega razvoja slovenskega prebivalstva, peto poglavje pa vsebuje določbe, s katerimi naj bi bile popravljene krivice, ki so bile slovenski skupnosti prizadejane v preteklosti, zlasti v dobi fašizma. Zakonski osnutek terja v Furlaniji-Julijski krajini v vsakem pogledu popolno enakopravnost slovenskega jezika, ki naj bi bit .izenačen uradnemu italijanskemu jeziku". Tako naj bi imeli Slovenci pravico uporabljati svoj jezik v odnosih s sodnimi, upravnimi in šolskimi organi; podjetja, ustanove in upravne službe v deželi bi morale delovna mesta razpisovati tudi v slovenskem tisku; pri nastavitvah naj bi imeli kandidati za javne službe, ki znajo slovenski jezik, prednost in tudi pravico do posebnih doklad. Zakonski osnutek se sklicuje na določilo ustave, ki pooblašča avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, da sestavi seznam občin s slovensko manjšino, in terja enakovredno uporabo slovenščine v vseh teh krajih. Na področjih šolstva in kulture predvideva zakonski osnutek določeno avtonomijo, sicer pa se zavzema za soodločanje Slovencev v vseh forumih, katerih sklepi bi bili veljavni le, če se jim pridruži večina slovenskih zastopnikov. Glede družbeno-gospodarske zaščite osnutek zakona podrobneje obravnava zaščito ozemlja, na katerem živijo Slovenci. Glede podpor slovenskim kulturnim, znanstvenim in drugim ustanovam pa zahteva zakonski osnutek določena finančna sredstva (letni prispevek 3,5 milijarde tir), ki naj bi jih razdeljevala .slovenska komisija' pri avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, katero zakon predvideva kot .izraz slovenske narodne skupnosti* in njenih organizacij. Pri predstavitvi zakonskega osnutka je deželni tajnik KPI Cuffaro dejal, da opravljeno delo ni le v korist slovenske manjšine, marveč v korist vse deželne skupnosti za razvoj demokracije v deželi in za italijansko demokracijo sploh. .Fločemo doseči popolno uveljavljanje slovenske narodne identitete, njenih pravic in razvoja slovenske skupnosti, do katere ima vsa Italija tudi razlog za globoko hvaležnost za njen prispevek v odporniškem boju in za zmago nad fašizmom.* Turizem se razvija v „največjo industrijo sveta" Spoštovanje človekovih pravic je izrednega pomena za mednarodno sodelovanje VprdMnje vse yowerrz^^e;š; elerneMt celota:/; weJndzoJr::^ ojMOsov, M; je spoštovanje č/ove^ov:/: pravic :n tewe/jn:A svoboščin tzjentnega powena za enakopravno nteJna-roJno soJe/ovanje. Tako so agotovJ: na sej: zveznega sveta za meJnaroJne oJnose 5TA /ngos/avtje, kjer so poaJarJ:', Ja je v prt-zaJevanjtk za ko/jstm življenjem pravzaprav koj za širjenje člove-kovtk pravic In pravic naroJov, kar pomeni, Ja je svokoJa posameznica neločljiva oj pravice naroJa. Vprašanja človeCovIC pravic kot zelo CompIeCsnega prodema n: mogoče Izločiti Iz nacionalnega, ekonomskega In socialnega konteksta, so naJalje men J: na sej:'. Zato ga je treka obravnavati Integralno In vseobsegajoče, kot sestavni Jej koja za sprememko meJ-naroJnlb oJnosov In njihovo JemoCratlzacIjo In ne kot :zraz blo-kovskega tekmovanja, meJsekojnega nasprotovanja Jražbenlb sistemov In vmešavanja v notranje zaJeve saverenlb Jržav. Posebej so na sej: agotovlll, Ja se /agosiavija kot socialistična :n samoapravna skapnost zavzema za popolno aresničevanje vsek človebovlb pravic in svokoščin v vsek Jrzavak. Pri tem izkaja iz spoznanja, Ja je to eJen izmeJ zelo pomemknik pogojev za Jražkeni napreJek, mir in varnost za vse naroJe, kot taji za celotno meJ-naroJno skapnost. Takšno staiišče /agosiavije je oJsev iastnik pri-zaJevanj v Jržavl za nenekno izpopoinjevanje Jražkenega in poii-tičnega sistema, Ja ki čim popolneje aresničiii po/itične, gospoJarske, kaitarne in vse Jrage pravice in svokoščine Jeiovnik ijaJi in okčanov. Gradiščanski Hrvati počastiti svojega „učite!ja" M Strokovnjaki, ki se poklicno bavi-jo s turizmom in z gostinstvom, trdijo, da bo naše stoletje značilno tudi po tem, da se je v njem turizem razvil do najvišje mere. Na začetku tega stoletja so v letu dni našteli kvečjemu 200.000 turistov, od katerih jih je največ, in sicer kar 90 odstotkov, preživelo krajše ali daljše letovanje v Švici in Franciji, ki sta biti za tedanje čase najbolj privlačni za tiste premožne sloje, predvsem aristokracijo in del velike buržoazije, ki so si lahko privoščili brezskrbno zabavo oziroma oddih ali počitnice. Danes pa ugotavljajo na svetu že 220 milijonov turistov na leto, od katerih jih spet velika večina, in to 70 odstotkov, odpade na staro celino — Evropo. Iz teh podatkov je razvidno, da se je turizem kot pojav izredno razvil. Vendar pa so strokovnjaki mnenja, da smo še daleč od vrhunca. Menijo, da bomo že na koncu tega stoletja dosegli 600 ali celo 800 milijonov turistov, pri čemer pa menda ne bo več Evropa tista, ki bo beležila največje rezultate, čeprav bo njen delež še vedno zelo visok, namreč okoli 50 odstotkov. V teh merilih turizem upravičeno ocenjujejo kot .gospodarsko panogo stoletja". Hkrati pa se razumljivo postavlja vprašanje, kako to, da se je turizem tako naglo razvil? Predvsem je treba podčrtati eno dejstvo: medtem ko si je počitnice ob morju ali v hribih v začetku stoletja lahko privoščil le redek bogataš, je turizem zlasti po drugi svetovni vojni postal množičen pojav — deloma zaradi izboljšanja življenjske ravni, delomat pa tudi zato, ker ima človek vedno več prostega časa. Ne bi hoteli trditi, da je sodobni človek v splošnem zares bogat, toda v primerjavi s preteklimi desetletji si današnji človek res lahko privošči več oddiha. Da bi mogel turizem konec našega stoletja postati „ naj večja industrija sveta", izhaja iz prognoze mednarodne zveze turističnih organizacij, ki računa, da bomo konec našega stoletja na vsem svetu zabeležili že tri milijarde turističnih dni na leto, medtem ko jih danes dosegajo okoli 500 milijonov. Turizem je industrija, ki povzroča izredno kroženje denarja. Po strokovnih računih je bilo lani v turistične namene potrošenih 50 milijard dolarjev. V tem imajo prvo mesto zahodni Nemci, ki so lani potrošili v tujini nad 8 milijard dolarjev. Na drugem mestu so bili državljani ZDA, ki so potrošili 6,5 milijarde dolarjev. Turizem kot industrija seveda zahteva iz leta v leto tudi večje investicije; o tem pričajo velikanske gostinske zmogljivosti v raznih predelih sveta. O tem, kako važna gospodarska panoga je turizem, pa govorijo tudi stroški, ki so jih posamezne dežele pripravljene vložiti v turistično propagando. Kako važen je turizem, izhaja tudi iz dejstvai, da se s temi vprašanji bavijo tudi pri Združenih narodih, kjer menijo, da bo treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost tudi v odnosu na naraščajoče število prebivalstva. Glede tega omenjajo dva podatka: konec tega stoletja bo po mnenju .optimistov" na svetu že pet in pol milijard ljudi, po mnenju .pesimistov" pa jih bo celo šest milijard in pol. To se pravi, da bo vedno več .potencialnih kandidatov" za turizem. In v tej zvezi je treba upoštevati tudi dejstvo, da bo človek v bodoče imel v povprečju vedno več časa na razpolago. V industrijsko razvitem svetu ima povprečni zaposleni državljan že danes 136 prostih dni na leto. Če pa v nekaterih državah računajo že z uvedbo 30-urnega delovnega tedna ter s podaljšanjem letnega dopusta na osem tednov, to pomeni, da bo imel zaposleni človek še več prostega časa. Vendar pa je pri vsem tem treba upoštevati, da to velja v glavnem le za bolj razviti in bogati svet, medtem ko ne velja za vrsto dežel v razvoju ter za nerazviti svet. In še več: ob naraščanju bogastva na eni strani se sorazmerno niža raven siromašnega in nerazvitega sveta. To se pravi, da bo tudi na tem področju prepad med bogatim in siromašnim svetom še naraščal, kar pomeni, da bo bogati svet praktično užival toliko več na račun siromašnega sveta. Torej bi tudi tukaj bila potrebna mednarodna solidarnost — ne pa samo hlastanje po lastnem uživanju na račun drugih. Stavni pesnik Mate Meršič Mito-raidič — učitelj hrvaškega naroda na Gradiščanskem, je zapisano na spomeniku v Frankanavi na Gradiščanskem, kjer so se gradiščanski Hrvati svojemu velikemu sinu pred nedavnim poklonili ob 50-letnici njegove smrti. Poseben poklon slavnemu pesniku in učitelju pa predstavlja brez dvoma tretja izdaja Miloradičevih pesmi, ki jih je za njegovo obletnico izdalo Hrvaško tiskarsko društvo v Železnem. Miloradičevo praznovanje v Fra-kanavi se je začelo z mašo, pri kateri je gradiščanski škof Laszlo v hrvaškem in nemškem jeziku orisal lik Miloradiča ter poudaril njegov pomen in doprinos za narodno prebujanje in osveščanje gradiščanskeh Hrvatov, hkrati pa tudi pozval Avstrijo, da mora stati na strani šibkega in zato pomagati Hrvatom in Madžarom v njihovem boju za obstoj. Sledilo je polaganje vencev ob Miloradičevem spomeniku, kjer je predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Ivo Mtiller naglasil, da je bil prav Milo-radič tisti, ki je svojemu narodu in svetu pokazal, kako lep je njegov jezik. Poleg drugih sta vence položila tudi predsednik Društva književnikov Hrvaške ter predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Osrednji del proslave je bila slavnostna akademija, katere se je udeležilo tudi lepo število častnih gostov, med njimi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribiče-vič, svetnik ambasade Besedič, pred- Mersiča - Mitoradiča sednik komisije izvršnega sveta SR Hrvaške za zveze s tujino Majerič, šef avstrijske ustavne službe Ada-movich in mnogi drugi, zastopane pa so bile tudi osrednje organizacije koroških Slovencev. Slavnostni govornik dr. Blazovich je prikazal življenje in delo Miloradiča, potem pa spregovoril o današnjem položaju gradiščanskih Hrvatov ter naglasil njihovo trdo življenjsko voljo. Zato nimajo prav tisti, ki so prerokovali ali še prerokujejo hitro smrt tega majhnega naroda, je dejal govornik ter pozval gradiščanske Hrvate, da se oklenejo svojih organizacij in kulturnega dela, glede zahtev po izpolnitvi člena 7 državne pogodbe pa naj bodo nepopustljivi. Drugi govornik — znanstvenik Zvane Črnja — pa je lik velikega pesnika gradiščanskih Hrvatov, ki je s svojim delom zaslovel na Hrvaškem in po vsem slovanskem svetu, posebej osvetlil v luči borca za človekove pravice in sploh za enakopravnost človeka. Miloradiča in njegovo pesem so predstavili domači recitatorji, svoj delež h kulturno-umetniškemu sporedu pa so prispevali tudi umetniki iz Zagreba. Ne besede dejanja so važna Vedno spe! je slišati, da je Avstrija manjšinam posebno naklonjena in da je avstrijska rešitev maj-šinskega vprašanja lahko .vzor" vsem drugim državam. Med .širokogrudna darila", s katerimi osrečuje Avstrija manjšine, sodijo tudi slovenske oddaje celovškega radia, ki trajajo pol do tričetrt ure na dan. Zato pa v televiziji niti sekunde ni časa za koroške Slovence, medtem ko gradiščanski Hrvati nimajo lastnih oddaj ne v radiu ne v televiziji. Ob tej avstrijski ..širokogrudno-sti" se nekam čudno sliši vest, da so televizijski študiji na Reki pred kratkim dobili novo tehnično opremo za televizijske oddaje v italijanščini. Te oddaje, ki vsebujejo mednarodne, državne in krajevne novice, posebno pozornost pa posvečajo dejavnostim italijanske narodnosti reškega področja, trajajo v prvi tazi po četrt ure na dan. V Kopru pa že vrsto le! deluje moderno opremljena RTV postaja, ki po več ur na dan prenaša Italijanske oddaje tako v radiu kot v televiziji. V Avstriji torej širokogrudnost v besedah, drugod pa širokogrudnost v dejanjih! Tukaj res ni težko ugotoviti, kdo je komu lahko za vzor. na o&Mha pri v CeFcvca V okviru rednih stikov so v petek 9. junija predstavniki Kiuba siovenskih študentov v Gradcu pod vodstvom predsednika Janka Kuimeia obiskali sedež Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, kjer jih je sprejet predsednik dr. Franci Zwitter v navzočnosti podpredsednika dr. Avguština Maiieja in na-daijnjih članov upravnega odbora. V daljšem pogovoru so študentje seznaniti predstavnike ZSO z delom Kiuba slovenskih študentov v Gradcu in pri tem poudarili potrebo po čim tesnejšem sodeiovanju z obema osrednjima organizacijama koroških Sio-vencev. Povedati so, da si ktub posebej prizadeva za obveščanje javnosti o položaju in težnjah siovenske narodne skupnosti na Koroškem ter med pripadniki večinskega naroda vzbuja zanimanje in razumevanje za njen boj za uresničitev čiena 7. Po drugi strani pa klub skrbi za živo povezavo svojih čianov z živijenjem in stremijenji koroških Siovencev ter razvija tudi iastno dejavnost ziasti na kuiturnem področju. S strani ZSO je biio klubu izrečeno priznanje za njegovo delo, zlasti pri obveščanju javnosti, kar je izredno važno za nadaljnji boj koroških Slovencev. Ugotovljeno je bilo, da je klub zelo pomemben za siovenske študente, vendar ne sme postati .geto", temveč mora biti študentska miadina še močneje vključena v splošno mladinsko gibanje in družbeno dogajanje. Izražena pa je bila tudi želja, da bi člani kluba v bodoče še bolj podprli in pomagali organizacijam in ustanovam koroških Slovencev pri njihovem delu, kakor bo obratno ZSO tudi naprej nudita klubu vso možno podporo. Med pogovorom je bilo med drugim obravnavano tudi vprašanje prihodnjih volitev ter je bilo ugotovljeno, da volitve niso in ne smejo biti edina oblika dela in boja koroških Slovencev. Soglasno je bilo poudarjeno, da volilni boj ne sme privesti do razdvajanja, kajti tudi po volitvah bo treba nadaljevati boj za obstoj in pravice siovenskega ljudstva na Koroškem. besedami: nacistične) kolonije. Poteg tega pa brazilski zakoni ne prepovedujejo take dejavnosti, kot je agitiranje v prid nacizma in reorganizacija nacistične stranke (zaradi česar so Roderja v Nemčiji obsodili na 14 mesecev zapora), tako da zloglasni neonacistični kolovodja celo lahko računa z zakonsko zaščito — kakršne so v izdatni meri deležni tudi številni nacistični zločinci, ki so prav v Braziliji našli svojo novo .domovino*. Kako brazilske oblasti skrbijo za takšne svoje državljane, kaže tudi najnovejši primer Gustava Wag-nerja. Ko so ga izsledili in prepoznali kot obremenjenega vojnega zločinca, je bil sicer aretiran, vendar pa se brazilske oblasti sedaj skrivajo za formalizmom, ko gre za njegovo izročitev državam, katerih državljani so bili njegove žrtve. V prvi vrsti njegovo izročitev zahteva Izrael, saj so bili Židje najbolj številni med Wagnerjevimi žrtvami. Toda izraelski zahtevi verjetno ne bodo ugodili, kajti več sodnikov brazilskega vrhovnega sodišča (ki odloča o izorčitvi) meni, da taka zahteva po zakonih ni utemeljena, ker .Izrael v času druge svetovne vojne, ko je Wagner zagrešil zločine v taboriščih Treblin-ka in Sobibor, ni obstajal". Morda ga bodo rajši izročili Zvezni republiki Nemčiji ali celo Avstriji, ki sta obe že v primeru Wagnerjevega komandanta in prijatelja Franza Stangia ter številnih drugih na-cističhih zločincev dokazali, da znata dovolj prizadevno ravnati s takimi ljudmi — .saj je po več kot tridesetih letih vendar treba potegniti črto pod preteklost". Preiskava zločinov Gustava Wagnerja je medtem odkrila, da je zloglasni morilec iz Treblinke in So-bibora, ki je vodil kazenske ekspedicije esesovskih čet, kriv smrti tud približno 30.000 ljudi z Reke in iz Istre. Nedavna aretacija zloglasnega nacističnega zločinca Gustava Wagnerja, nekdanjega krvnika v koncentracijskih taboriščih Treblinka in Sobibor, je zanimanje mednarodne javnosti znova v povečani meri usmerila na posamezne države Latinske Amerike, ki že vsa povojna leta .slovijo" kot pravo pribežališče za številne predstavnike nacističnega zločinskega režima. Posebno .častno" mesto med temi državami zavzema Brazilija, za katero poznavalci menijo, da v njenih mejah živi in se povsem svobodno giba na tisoče nacistov in vojnih zločincev. Danes se ti ljudje omadeževani s krvjo neštetih nedolžnih žrtev, ki so jih mučili in pobijali v imenu nemškega herren-volka, ukvarjajo z različnimi gospodarskimi dejavnostmi in so lastniki delnic velikih brazilskih podjetij. Vendar pa to ni njihova edina zaposlitev, kajti tudi danes se še bavijo s politiko — s svojo nacistično politiko, ki bi jo radi razširili in uveljavili v državah Latinske Amerike. Zanimive podrobnosti o teh silah je objavil brazilski novinar in pisec Roberto Botacini v knjigi, ki ji je dal dovolj zgovoren naslov .Nacizem preživel tretji rajh". V tej knjigi avtor navaja, da živi danes na .zeleni celini" okrog 8000 vojnih zločincev in nacističnih prvakov, ki da so v Latinsko Ameriko in tam predvsem v Brazilijo pobegnili z vatikanskimi potnimi listi in denarjem, dobljenim od organizacije Karitas. Večinoma živijo v Braziliji in Čilu, kjer da imajo velik vpliv. V zadnjih letih so nacistični veljaki v Latinski Ameriki občutno povečali svojo politično dejavnost. Znani .lovec na nacistične zločince* Simon Wiesen-thal je tozadevno odkril in objavit že vrsto podrobnosti. V ta okvir sodi tudi sestanek .črne internacionale", ki je bil konec aprila v bližini Ria, kjer so se spominjali rojstnega dneva njihovega nekdanjega fuhrerja Adolfa Hitlerja. Simon Wiesenthal meni, da ta proslava ni bila shod nedolžne skupine nekdanjih nacistov, temveč resen poskus, da bi neonacizem razširili tudi na Latinsko Ameriko. Ves ta sestanek/ki so se ga udeležili predstavniki neonacističnih organizacij z Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije, Argentine in Brazilije, je še najbolj podoben odkritemu poskusu, da bi v Braziliji ustano- Stari in novi nacisti RAZŠIRJAJO SVOJO DEJAVNOST V LATINSKI AMERIK! vili enotno nacistično organizacijo med številnimi prebivalci nemškega rodu, večinoma medvojnimi in povojnimi emigranti, je izjavil Wiesenthal za .Journal do Brasil". Glavni organizator tega srečanja menda ni bil nihče drugi kot pa Manfred Richard Roder, eden voditeljev neonacističnega gibanja v Nemčiji, ki ga preganjajo zahodnonemške oblasti ter je bil že večkrat obsojen zaradi nacistične dejavnosti. Da je Roder v Braziliji in da namerava tam pognati svoje neonacistične korenine, je potrdila tudi njegova žena, ki je sporočila sodnim oblastem v Bonnu, da je Roder pobegnil iz Zvezne republike Nemčije preko Švice v Brazilijo. Da si je neonacistični voditelj in .mož za zvezo* s podobnimi gibanji v Latinski Ameriki izbral prav Brazilijo, je razumljivo, kajti v tej državi lahko računa na podporo zelo vplivne nemške (z drugimi .AULA SLOVENICA V CELOVCU PREDSTAVLJA: Grafična dejavnost Mihe Maieša „eden od temeijev sodobne siovenske grafike,, AULA SLOVENiCA CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5--7 Vijudno vas vabimo na ogled retrospektive grafik M/? e MaFeša Razstava bo odprta Se do 30. junija 1978, in sicer od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure. NOVA KNJIGA VALENTINA JUSTA: ž /Masne KoroaHte Kot ,eno osrednjih osebnosti slovenske sodobne umetnosti, ki se uveljavlja na raznih področjih", je predstavila prof. Melita Stele-Mo-žina znanega slovenskega umetnika Miha Maieša, ko je na torkovi otvoritveni slavnosti v Auli slove-nici uvodoma spregovorila o umetniku in njegovem delu. In razstava, čeprav zaradi omejenega prostora obsega le okoli 50 listov, v posrečenem izboru res zelo dobro predstavlja široki razpon in celovito podobo grafične dejavnosti Mihe Ma-teša, ki je v teku petdesetletnega razvoja postala eden od temeljev sodobne slovenske grafike. Otvoritve razstave so se poleg umetnika in njegove hčerke udeležili številni gostje, med katerimi je predsednik društva .Aula sloveni-ca" dr. Mirt Zvvitter posebej pozdravil tudi generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Samca s soprogo. Umetnika in njegov opus pa je — kot že povedano — predstavila prof. Melita Stele-Možina; iz njenega strokovno dognanega prikaza povzemamo naslednje podrobnosti. Področja Maleševega ustvarjalnega dela so številna: slikarstvo, grafika, risba, ilustracija in keramiko. Vseskozi pa se je uveljavljal tudi kot kulturni delavec v širšem smislu — kot vnet propagator likovne umetnosti, kot publicist, od leta 1936 do 1945 je vodil „Umet-nost", prvo slovensko revijo, posvečeno izključno likovni umetnosti; teto 1937 je ustanovil bibliofilsko založbo', ki je bila prav tako prva tovrstno usmerjena akcija na Slovenskem, in s pretehtano oblikovanimi publikacijami je ogromno prispevat k razvoju grafičnega tiska. Zočetki Maleševe grafike segajo v leto 1920, ko mu je zanimanje zanjo vzbudil na umetno-obrtni šoli prof. Saša Santel. Razvija se preko študija v Zagrebu, na Dunaju, posebno pa v Pragi, kjer se je oblikoval pri istih virih kot nekaj let prej Božidar Jakac. Lahko rečemo, da sta praška akademija in praška kulturna atmosfera tridesetih let dokončno oblikovali Maleša-grafika in v letih 1925—1927 smo priča pravemu izbruhu grafične dejavnosti. Ma-teš je rojen risar in ta poteza je močno prisotna tudi v grafiki; v lesorezih in jedkanicah se to manife- stira v poudarjenem obrisu in v dinamičnosti, kar vse spremlja čustveno doživetje in lirično-erofična nota. 2e v prvih letih je Maleš obvladal vrsto grafičnih tehnik: lesorez, linorez, bakrorez, suho iglo, jedkanico, litografijo in razpršilnico. Stilno je Maleševo prvotno izhodišče v ekspresionizmu, kasneje je vsrkaval praško predelane pobude kubizma, v Zupančičeve nagrade ZA POSEBNE DOSEŽKE V KULTURI