r PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-fti. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izila zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevni SffftffTKSr* Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 226 (11.642) Trst, torek, 27. septembra 59 nije) Veadcsettisoeglava množica se je v nedeljo zbrala v Pazinu Socialisti Veličastna proslava štiridesetletnice odločitve o priključitvi Jugoslaviji Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak v slavnostnem govoru poudaril tudi pomen dobrih odnosov z Italijo in vlogo narodnih manjšin Poroča VOJMIR TAVČAR PAZIN — Bilo jih je nekaj desetti-soč. Prišli so iz vseh krajev Primorske in Istre, z Reke in iz Zadra, s k var nerskih otokov, prišli so z rdečimi in borbenimi zastavami, da bi v Pazinu proslavili zgodovinsko štiridesetletnico priključitve matični domovini. In Pazin, tisočletno mestece v osrčju Istre, kjer je leta 1943 zbor Istranov sklepal o združitvi s Titovo Jugoslavijo, jih je sprejel v duhu fratellanze odet v praznično obleko. Povsod zastave, napisi, obenem s prazničnim vzdušjem pa tudi brezhibna organizacija. Nedeljsko ljudsko zborovanje v Pazinu, ki so se ga udeležili najvišji predstavniki SFRJ s predsednikom predsedstva Miko Špdljakom na čelu, je bilo kulminacija manifestacij, ki so se začele prve dni septembra in ki so zaobjele vsa področja od kulturnega do športnega in družbenega. Pobude je organiziral skupni odbor, v katerem so bili zastopniki vseh občin Primorske, Isfte, zadrskega in reškega območja, ki so se leta 1943 združile z matično Jugoslavijo. In ta odbor, ki je imel breme in čast obeležiti zgodovinske odločitve, s katerimi so dolgo zatirani ljudje vzeli svojo usodo v lastne roke, je v nedeljo ob koncu svečane seje, izročil predsedniku predsedstva SFRJ Miki Špiljaku Listino združitve, svobode bratstva in enotnosti ter jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti. V tej listini je obveza za nadaljnja prizadevanja pri uresničevanju samoupravnih načel in stabilizacije v duhu zgodovinskih odločitev izpred 40 let. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Mika Špiljak o zakonu za globalno zaščito VIDEM — Na pobudo socialistične skupine v deželnem svetu in deželnega tajništva stranke je bil včeraj na sedežu videmske federacije PSI sestanek o vprašanju zakonskega izvajanja norm o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sestanka so se udeležili deželni tajnik PSI Gian-ni Bravo, načelnik skupine v deželnem svetu Gianfranco Carbone, poslanec Francesco De Carli, senator Franco Castiglione, član tržaškega izvršnega odbora PSI Branko Pahor, medtem ko je poslanec Loris Fortuna, ki je bil službeno zadržan drugje, sporočil svojo podporo pobudi. Na sestanku so pregledali časovne roke za predložitev socialističnega zakonskega osnutka o tem predmetu v parlamentu in so izdelali vrsto spremi-njevalnih predlogov k prejšnjemu zakonskemu osnutku poslanca Fortune (ki ga je bil prvič predložil leta 1971), z nekaterimi dopolnili in tehničnimi prilagoditvami. V tem smislu so socialistični zastopniki potrdili obvezo na vseh ravneh, da se kar najbolj pospešijo potrebni postopki za rešitev ne več odložljivega vprašanja zakonske ureditve pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki se odlaga že preveč let. Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo sestal na svečani seji v ponedeljek, 3. oktobra, ko bo našo deželo in tudi sedež deželne skupščine obiskal predsednik republike Sandro Pertini. Reagan na 38. zasedanju generalne skupščine OZN Nove razorožitvene ponudbe ZDA 1 NEW YORK — Odprtje 38. zasedanja generalne skup- Intervju gor iškega škofa buri duhove Intervju torinskega dnevnika La Stampa gori-škemu nadškofu in goriškemu županu buri duhove v Gorici. Na sinočnji seji občinskega sveta je prišlo do razprave o tem intervjuju, potem ko so štirje demokristjanski svetovalci zahtevali od župana demantiranje izjav in so se jim pridružili tudi svetovalci Bratuš (SSk), VValtritsch (PSI), Me;molja (KPI), medtem ko so misovci odobrili nadškofove izjave turinskemu časnikarju. Župan Scarano je v odgovoru dejal, da ni časnikar najbrž dobro mzumel, kar mu je on povedal. Kot je znano, je goriški nadškof Bommareo v intervjuju, ki ga je torinski dnevnik priobčil 8. septembra, nostalgično govoril o «izgubljenih ozemljih# go;i-ške pokrajine, hudoval se je nad Italijo, ker je podpisala osimski sporazum in v nejevoljo ga spravlja napis Naš Tito pod Sabotinom, ki ga vidi skozi okno. Včeraj popoldne je pet ur trajal sestanek med tajniki strank deželne večine. Po petih urah so dosegli le okvirni sporazum o sestavi večine v občini Gradež. ščine OZN je ameriški predsednik Ronald Reagan izrabil za to, da je s tega najširšega svetovnega prizorišča spravljivo iztegnil roko Sovjetski zvezi. Z govorniškega odra mednarodne organizacije je namreč oznanil tri nove ameriške predloge za pogajanja o razoroževanju. Prvič v skoraj tridesetih letih je zevala praznina na sedežu sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika, delegacijo pa je vodil veleposlanik Trojanovski. Senco, ki je zaradi tega padla na odnos Washingtona do OZN, je Reagan skušal premostiti z zagotovilom o neomajani pod pori njegove države svetovni organizaciji in s pozivom za vračanje k njenim izvirnim načelom, ki da so vse prevečkrat izneverjena z zatekanjem k nasilju in s pačenjem njenih najplemenitejših ciljev. Postopno izgubljanje ugleda Združenih narodov je po njegovem mnenju pripisati dejstvu, da vlade ovirajo združevanje idealov svojih narodov in skušajo tudi mednarodno organizacijo podrediti svojim ciljem. V tem duhu je kritiziral tudi gibanje neuvrščenih, v katerem, da so tudi članice, katerih vlade so pod popolnim vplivom SZ že davno izgubile svojo neodvisnost, s čimer vnašajo v gibanje popačene cilje in ideale. Največ prostora pa je ameriški predsednik v svojem posegu namenil vprašanju razoroževanja. Sovjetski NADALJEVANJE NA 2. STRANI PREMIRJE V LIBANONU PRIŽGALO LUČ UPANJA BEJRUT — Včeraj ob 6. zjutraj je po dveh tednih diplomatskih naporov v Libanonu končno stopilo v veljavo premirje. Oglasili so se občasno 'e ostrostrelci, vmes je kaka topovska salva spomnila Libanonce, da bo pot do miru in sprave vse prej kot lahka. Po štirih, tednih srditih in krvavih spopadov, pa je bil za Libanonce včeraj prvi dan miru. Od leta 1975 je bilo v Libanonu vse preveč «trdnih# premirij, ki so trajala le nekaj ur, morda dni, a nič več. Tokrat pa so vsi prišli do spoznanja, da libanonskega vozla ne bo z orožjem nihče presekal. Trenutno so že v teku mrzlična pogajanja z OZN, da bi na najbolj vroče razmejitvene položaje poslali «nevtralno opazovalce#. Pozabili niso niti na ^večnacionalne sile# v Bejrutu, ki bi morale prav tako odigrati «pomembno vlogo#. Pozornost vseh pa je sedaj o-sredotočena na «odbor sprave#, ki bi maral doseči pomiritev med spr- timi skupinami v libanonski državljanski vojni. V grobem je že sedaj znana sestava tega odbora, ki mu bo načeloval predsednik Dže-majel, v njem pa bodo predstavniki vseh libanonskih strank, verskih in političnih grupacij. Odsotna bosta le premier Vazan in predsednik parlamenta Kamel Asad, ki ju Džumblat in baje tudi Sirija nočeta. Vazan je včeraj iz protesta odstopil, na prošnjo Džema jela bo do nadaljnjega vodil le tekoče posle. Izključitev teh dveh osebnosti iz «odbora sprave® grozi, da se ne bodo udeležili prve seje, ki bo ob navzočnosti saudskih in sirskih opazovalcev v Saudski Arabiji, še drugi predstavniki krščanske in muslimanske desnice. V Bejrutu so včeraj zanikali, da bi imel «od-bor sprave# pristojnosti ustavodajne skupščine, a po mnenju večine je pot do sprave v Libanonu možna le z revizijo ustave, ki ne u-pošteva več spremenjenega verskega in političnega položaja. V NEDELJO NA MOSTU NA SOČI Spomenik Ivanu Preglju Pisatelju Ivanu Preglju so v ne deljo v njegovem rojstnem kraju na Mostu na Soči odkrili lep spomenik na griču, ki ga je tako ljubil, nedaleč od rojstne hiše. Pobudo za spomenik je dal Klub starih goričkih študentov ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij tolminske občine. Na slavnost so prišli poleg domačinov številni ugledni gostje iz Ljub Ijane in iz zamejstva. Kip je odkril starosta slovenskih pisateljev Danilo Lokar. O Pregljevem delu, o njegovi vlogi v slovenskem slovstvu, še zlasti o njegovem mestu v primorski u-metnosti. je govoril njegov ožji rojak in književnik Saša Vuga, ki se je dotaknil tudi perečih vprašanj slovenske kulture v sedanjem času. NA 8. STRANI Na Dunaju proslava gradiščanskih Hrvatov DUNAJ — V nedeljo so gradiščanski Hrvati, ki živijo na Dunaju, ime li svojo osrednjo proslavo, ki so jo priredili pod pokroviteljstvom pred sednika republike Kirhschlegerja. Prireditvi, katere se je udeležilo nekaj stotin gradiščanskih Hrvatov, so prisostvovali zastopniki avstrijskih oblasti, jugoslovanski ambasador Pešič, delegacija SR Hrvatske pod vod stvom inž. Novakoviča in predstavniki koroških Slovencev. Avstrijski zunanji minister Erw,n Lane je v pozdravnem govoru naglasil prispevek manjšin k večnarod nostni kulturi države. V kulturnem programu sta nastopila pevski zbor otrok iz osnovne šole in vrtca, ki i-majo letos prvič pouk v hrvaščini, in folklorna skupina iz Stinjaka na Gradiščanskem. Proslave ob 450-letni-ci prihoda Hrvatov na Gradiščansko bodo dosegle vrhunec konec oktobra «Turnir prijateljstva» Odbojkarski «Turnir prijateljstva# sodi med naše najpomembnejše športne (in ne samo odbojkarske) prireditve sploh. Zamisel za ta turnir se je porodila že pred dvajsetimi leti, ko so naša odbojkarska društva navezala plodne stike z reškimi klubi. Med glavnimi pobudniki, da bi prišlo do tradicionalnega turnirja med našimi in reškimi društvi, je bil znani jugoslovanski odbojkarski delavec, Rečan Peršič. Stiki z reško in zato jugoslovansko odbojko so bili za razvoj te športne panoge pri nas še kako koristni. Bili pa so predvsem priložnost, da so se naši odbojkarski delavci, odbojkarji in odbojkarice navezali prijateljske stike, ki so še danes zelo tesni in zgledni. Nekaj let pozneje pa” se je «Tur-nir» obogatil še z nastopom društev L Slovenije, tako da je prireditev postala še kakovostnejša, možnost za prijateljske stike širša in bogatejša. V- nedeljo so v Ljubljani sklenili že 17. turnir prijateljstva. V'ženski konkurenci je zmagalo moštvo Rijeke, med moškimi pa so bili najuspešnejši predstavniki Stavbarja. Od naših moštev se je najbolj izkazala združena ženska ekipa Mebla, ki je osvojila tretje mesto. Sicer pa so tudi ostali naši predstavniki pustili dokaj dober vtis. Naj omenimo tudi, da sta se sklepne prireditve v Ljubljani udeležila tudi predsednik deželne odbojkarske zveze Furlanije - Julijske krajine Silvano Pipan in predsednik pokrajinske zveze dr. Domenico Jacolino, kar je dalo turnirju še dodatno težo. NA 11. STRANI AMERICAS CUP Zgodovinski uspeh Avstralcev NEWPORT — Avstralski posadki je uspel zgodovinski podvig. Australia 2 je namreč včeraj v sedmi in odločilni regati America^ cup premagala ameriško jadrnico Liberty in s končnim i-zidom 4:3 osvojila to najpomembnejšo regato na sveto. Včerajšnja tekma, za katero je seveda v ZDA in Avstraliji vladalo izredno zanimanje, je bila zelo izenačena, proti koncu regate pa je Avstralcem uspelo prehiteti nasprotnike Američani so tako po 132 letih absolutne premoči na tej regati prvič izgubili. Prestižno trofejo so jim zasluženo odvzeli odlični Avstralci. Mika Špiljak odpotoval v New York BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je včeraj odpotoval v New York, kjer se bo na čelu jugoslovanske delegacije udeležil 38. zasedanja generalne skupščine OZN. Na beograjskem letališču so se od njega poslovili član predsedstva SFRJ Petar Stambolič, podpredsednik skupščine SFRJ Mirko Popovič, zvezna sekretarja za notranje zadeve in ljudsko obrambo Stane Dolanc in admiral Branko Mamula in član ZIS Boro Denkov. (dd) □ RIM — Industrijska proizvodnja je julija padla za 9,4 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani, padec v prvih 7 mesecih pa je dosegel 7,9 odstotka. □ RIM — Danes se bo minister za zdravstvo Degan sp>et sestal s sindikati, ki nasprotujejo njegovim predlogom o dejanski odpravi brezplačnih storitev za veliko večino zavarovancev, tako glede zdravil, kot glede zdravniških pregledov. • Reagan NADALJEVANJE S 1. STRANI zvezi je namenil najostrejše besede in sodbe, hkrati pa se je nanjo obračal s preračunano spravljivostjo, ki je bila ponekod spretno nedorečena. Povedal je, da je ameriškim pogajalcem za ženevsko mizo že predal navodila o novem stališču svoje administracije, ki ga je strnil v tri točke. Prvič, ZDA predlagajo novo dogovarjanje o globalnih omejitvah oboroževanja. S tem bi v praksi izključili sovjetske jedrske rakete v azijskem prostoru iz števila tistih, ki jih želijo ZDA uravnovesiti z namestitvijo svojih «p»rshing» in «eruise» v Evropi. Drugič, Reagan je izrazil pripravljenost, da bi (kot želi SZ) v morebitni spx>razum vključili tako letala kot rakete in temu primemo sestavili pogajalski koledar. In končno, ZDA bodo upoštevale različne ti-pe raket v okviru obojestranskega o-mejevanja na nižjo številčno raven, pri čemer so pripravljene zmanjšati tako število «pershingov» kot «crui-sov», medtem ko so doslej pristajale le na morebitno krčenje števila prvih. «Vrata k sporazumu so odprta in čas je, da SZ prestopi njihov prag,» je rekel Reagan in vnovič ponavljal vso ameriško pripravljenost za pravičen nadzor nad oborožitvijo velesil. Seveda ni zamudil priložnosti, da ne bi pred generalno skupščino razvil zastavo ameriške demokracije in svobodoljubja za razliko od nenehnega sovjetskega kršenja človekovih pravic, domnevnega nespoštovanja sporazu-mov o nadzorovanju oborožitve in eks-panzianistične politike sploh. Primer južnokorejskega jumba mu je bil dobrodošel dokaz o tem, kako si v Moskvi zamišljajo mednarodno sodelovanje in kakšen koncept resnice vlada pri njih. Med prvimi odmevi na Reaganov nastop v OZN je bil tudi tisti z italijanskega zunanjega ministrstva, v katerem je izražena pozitivna ocena novih ameriških predlogov za krčenje števila jedrskih raket Po ugotovitvi, da se framasonski veljak skriva v Braziliji Ortolanija verjetno ne bodo izročili Italiji SAO PAOLO — Umberto Ortolani, verjetno resnični voditelj framason-ske lože P 2, katerega so italijanski finančni stražniki izsledili v Braziliji, ni bil nikoli aretiran, in četudi bi trenutno sedel za rešetkami bi ga Brazilija ne izročila italijanskim oblastem, ker med državama ne obstaja noben dogovor o izročitvi. Dogodki so sedaj že znani. V nedeljo sta dva častnika finančnih stražnikov izsledila Ortolanija s tem, da sta zasledovala njegovega sina, Gabrieleja. Sprva so iz Sao Paola poročali o aretaciji italijanskega fra-masona, kasneje pa so brazilske o-blasti to vest odločno zanikale, češ da je Ortolani brazilski državljan in v Braziliji proti njemu ni v teku nobenega sodnega postopka. Zaradi tega ni mogoče Ortolanija niti začasno aretirati kljub mednarodni tiralici, ki jo je izdal Interpol. Brazilska verzija o dogodkih je torej bistveno drugačna od italijanske. Brazilska policija je sodelovala z italijanskimi finančnimi stražniki samo za to, ker je hotela preveriti nekatere okoliščine v zvezi z menjavo dolarjev z Ortolanijevim potnim listom. Tudi z Ortolanijevim sinom so bile težave, ker ni pravočasno sporočil spremembe svojega bivališča. Ko so brazilski policista Ortolanija zasliševali, sta italijanska častnika finančnih stražnikov že sporočila v Milan, da je prišlo do aretacije framason-skega veljaka. Dejansko pa so «po brazilskj verziji Ortolanija in njegovega sina le zaslišali ter jima dali čas do danes, da pojasnita okoliščine, prvi v zvezi s potnim listom in drugi v zvezi z bivališčem. Možnosti, da bi prišlo do izročitve Ortolanija Italiji, je torej zelo malo. Dejansko sta tu dve teoretični možnosti: prvič, če bi ugotovili, da so bile nepravilnosti v zvezi z izdajo brazilskega državljanstva Ortolani ju in drugič, če bi ugotovili, da je v prošnji za brazilsko državljanstvo Ortolani prikrival, da so proti njemu v teku sodni postopki v Italiji. Vsekakor pa je jasno, da je bil Ortolani ves ta čas svoboden in da je užival polno zaupanje brazilskih oblasti, ka terih očitno ni ganilo dejstvo, da so tega človeka iskale policije številnih držav po vsem svetu. «Zanussi» grozi z odpustom skoraj tretjine zaposlenih RIM, PORDENON — Podatki, ki jih je v nenadejanem intervjuju podal novi predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe «Zanussi» o načrtu za preustroj podjetja, ki ga je pretekli teden odobril upravni svet, so izzvali začudenje in nasprotovanje v krajevnem in vsedržavnem strokovnem sindikatu. Umberto Cuttica je namreč napovedal, da bo treba za sanacijo podjetja (največjega v Italiji in Evropi za gospodinjske in elektronske stroje) odpustiti kar 7.000 od 24 tisoč zaposlenih. Na vsedržavni ravni FLM oporeka Cuttici nekorektnost, ker je podatke objavil še preden bi- jih posredoval sindikatu in vladi in skušal s tem postaviti vse pred izvršeno dejstvo, obenem pa ugotavlja, da preklicuje obveze prejšnjega pooblaščenega upravitelja Lamberta Mazze, ki je zagovarjal izključitev iz proizvodnje 4.500 uslužbencev. Sindikat priznava, da bo treba pač sprejeti nekaj žrtev, ker ima «Zanussi» 1.000 milijard lir dolgov in bo letos izgubil 140 milijard, toda terja izvedbo načrta, ki naj bo dogovorjen v pogajanjih na pristojnih ministrstvih. Cutticove izjave pa dajejo misliti, da namerava vodstvo močno okrniti tudi proizvodnjo gospodinjskih strojev. Sindikat zato zahteva nujno sklicanje sestanka na pristojnih ministrstvih, in dolži ministra Altissima zavlačevanja in odlaganja odgovornosti, medtem ko tudi «Indesit» grozi z odpustom 3.400 delavcev. Kljub zmanjšanju primanjkljaja nobenih razlogov za zadovoljstvo BEOGRAD — Zunanjetrgovinski primankljaj Jugoslavije se je do 15. septembra v primerjavi z istim obdobjem lam zmanjšal za 35 odstotkov in je znašal milijardo 540 milijonov dolarjev. Čeprav je takšen' rezultat nedvomno pomemben za celotno poslovanje jugoslovanskega gospodarstva s svetom, pa ni preveč razlogov za zadovoljstvo. Zmanjšanje primanjkljaja je posledica manjših nakupov v tujini, ne pa povečanja izvoza. Do polovice septembra je bila vrednost izvoza 6,57 milijarde dolarjev, oziroma prav toliko kot lani. Nakupi so se zmanjšali za 10 odstotkov in je bila njihova vrednost 8,12 milijarde dolarjev. Podatke so sporočili na včerajšnjem sestanku koordinacijskega odbora gosp>odarske zbornice Jugoslavije za ekonomske stike s tujino. Skrbi tudi, ker se blagovna menjava s svetom zožuje, namesto da bi se povečala. Neugodna izvozna-uvozna gibanja, ki se pojavljajo že več let, je treba uravnotežiti s povečano prodajo jugoslovanskega blaga tujim kupoem. Za zdaj je bilo to uresničeno samo na konvertibilnem področju, kjer so pirodali izdelkov v vrednosti 4,19 milijard dolarjev, oziroma za 15 odstotkov več. Uvoz iz držav, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja, je bil manjši za 11 odstotkov, toda trgovinski primanjkljaj je še vedno velik in znaša 1,6 milijarde dolarjev. Čeprav je konvertibilni primanjklj manjši za kar 43 odstotkov, pa že sedaj znaša 97 odstotkov načrtovanega za letos. (dd) Proces «7. april» se n RIM — Proces «7. ajpril» se je včeraj r adaljeval brez glavnega obtoženca, poslanca radikalne stranke Tonija Negrija. Kdor je pričakoval kako presenečenje na včerajšnji razpravi, je torej ostal razočaran. Navsezadnje je bilo [x>px>lnoma jasno, da se ne bo Negri zadovoljil z «drugorazrednim» vstopam v sodno dvorano procesa «7. april». Ko se bo skupaj z radikalci odločil, da se bo pjredal oblastem, bo poiskal gotovo primernejše prizorišče, tako, da bo glob je in širše odjeknilo ne samo med italijansko temveč med evropsko javnostjo. Včeraj je ves svoj dolgi poseg pred sodniki posvetil obtoženi Emilio Vesce prav voditelju avtonomije. Po njegovih besedah ni Negri zbežal, se ni odpovedal obrambi in bo že dobil način za nadaljevanje boja proti preventivnemu zaporu. Bolj kot zagovor je bil Vescejev poseg pxrava obtožnica italijanskemu sodstvu in tistim parlamentarcem in politikom, ki so še pred razsodbo sodišča proglasili Tonija Negrija za nesporno krivega. Vsekakor po je Vesce poudaril pozitivni razplet zadeve Negri glede osveščenosti javnega mnenja, kar po njegovih besedah dokazuje splošno potrebo, da je treba končati obdobje izrednih zakonov in vstopiti v obdobje svobode in spoštovanja človeških pravic. Vesce se je tudi zahvalil radikalcem za vse, kar so storili tako za Negriia kot za rušenje procesa «7. april». Proces se torej nadaljuje po skoraj že vnapirej začrtanih tirnicah. Zadeva Negri je le «neljubi» incident na poti, ki pa na «žalost» ni še končan. Sodnikom pa to ne povzroča večjih skrbi, bolj zaskrbljeni so politiki, saj jim je lahko jasno, da bodo radikalci že poskrbeli, da bodo prizadeli ugled Itlaije v svetu. Vsi pričakujejo Negrija v Strasbourgu, a ne na sedanjem zasedanju evropskega sveta, temveč na zasedanju evropskega parlamenta, kjer bi njegov nastop glasneje odjeknil. Na sliki (telefoto AP): Emilio Vesce med včerajšnjim zasliševanjem adaljuje brez Negrija Veličastna proslava štiridesetletnice odločitve o priključitvi Jugoslaviji NADALJEVANJE S 1. STRANI Kot listina, tudi nedeljska manifestacija ni bila obrnjena samo nazaj, v * dogodke izpred štiridesetih let, p>ač p>a je manifestacija tesno povezana z današnjo situacijo, uprta v gospodarske težave, s katerimi se sooča Jugoslavija. Ni naključje zato, da je slavnostni govornik, predsednik predsedstva SFRJ Mika špiljak, dober del svojega govora namenil ravno aktua-nim vprašanjem jugoslovanske samoupravne družbe in še zlasti gospodarski problematiki. Po krajšem zgodovinskem uvodu, v katerem je opisal trpljenje in boj I-stranov in Primorcev za osvoboditev, je Mika špiljak poudaril, da je področje, ki je bilo desetletja povod sporov med velikimi silami, postalo danes, zaradi modre in realistične politike obeh držav, most zbliževanja med Italijo in Jugoslavijo, vzoren primer kako na osnovi listine OZN sporazumno reševati odprta vprašanja med državama z različnim družbenim sistemom. Potem ko je naglasil, da po jugoslovanski oceni obstajajo še nadaljnje možnosti za krepnitev sodelovanja med Rimom in Beogradom zlasti na gospodarskem področju, je Špiljak poudaril prispovek, ki so ga dobrososedskim odnosom med državama dale narodnostne skupnosti, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji*. «Pre-pričani smo — je dejal predsednik predsedstva SFRJ — da samo spošto- vanje vseh pravic narodnostnih skupt-nosti na osnovi listine OZN in končnega dokumenta konference v Helsinkih lahko zagotovi vsestranski družbeni, gospodarski in kulturni razvoj narodnosti in v tem smo pri nas dosegli u-speh, ki nam ga priznava ves svet. Prepričani smo in upravičeno pričakujemo, da se bo lahko stalno boljšal tudi položaj naših narodnostnih manjšin v drugih državah. V to smer gredo prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki sicer že uživa precejšnjo zaščito, da se ji zajamči globalno zakonsko in stvarno zaščito.* Osrednji del svojega govora p>a je, kot rečeno, Mika Špiljak namenil jugoslovanskemu gospodarstvu in prizadevanjem za stabilizacijo. V tem o-kviru je poudaril, da dolgoročni stabilizacijski program, ki je bil nedavno osvojen, omogoča pjremoščanje nastalih težav, vendar program je treba uresničevati po samoupravni poti in ne z administrativnimi ukrepi. Mika Špiljak je v svojem govoru dokaj o-stro polemiziral s tistimi pesimisti, ki so preuranjeno napovedovali neuspeh turistične sezone, kmetijske letine in še večje težave v industriji in v izvozu. Letina je bila dobra, turistična bera" zadovoljiva, izvoz na konvertibilno področje se je zvečal. Kljub temu pa so potrebni večji red in stimulacijski pogoji proizvodnje. «Razumljiva je tudi zaskrbljenost naših ljudi — je dejal Špiljak — ko se srečujejo s pojavi in ravnanji, ki so v nasprotju z našimi družbenim1 merili in moralo; prav tako je razumljivo negodovanje in velika občutljivost, ko gre za krivice in lahko bogatenje brez dela. Upravičeno je tudi nezadovoljstvo spričo neodgovornosti in neizpolnjevanja dogovorjenih programov in politike zaradi nedoslednosti in počasnosti. Delovni ljudje odkrito in upravičeno negodujejo zaradi vseh teh pojavov, zato je treba tudi temu posvetiti veliko pozornosti.* Končni del govora je Mika Špiljak namenil mednarodnim vprašanjem in v tem okviru izrazil uponje, da bosta tudi velesili uvideli, da konfrontacija ni v njunem interesu in da se bosta opjredelili za pot dogovarjanja, ki je edina prava rešitev. Govoru predsednika predsedstva SFRJ je sledil kulturni program, dan pa se je nadaljeval z ljudskim slavjem vse do večera. Med svojim bivanjem v Pazinu je Mika Špiljak sprejel delegacijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI iz F-JK, v kateri sta bila tudi slovenska predstavnika Dušan Košuta in Ladi Dornik. Med prisrčnim razgovorom sta se slovenska predstavnika zahvalila Špiljaku za besede o manjšini, ki jih je izrekel med obiskom predsednkia Pertinija v Črni gori. VOJMIR TAVČAR Fotografije: Z. PRIMOŽIČ Iz Mednarodnega monetarnega sklada nov korak k poglabljanju prepada med bogatimi in revnimi WASHINGTON — Sklepi pravkar zaključenega sestanka finančnih ministrov članic začasnega odbora Mednarodnega monetarnega sklada še enkrat potrjujejo smer, v katero se je že pred časom obrnil tok mednarodnih gospodarskih odnosov. Razvitejši svet z Združenimi državami Amerike na čelu se na sedanji stopnji razvoja svetovne gospodarske secesije krčevito trudi zaščititi prve znake svojega izhoda iz nje in pri tem egoistično in kratkovidno skrbi le za svoje interese, s čimer mednarodno gospodarstvo še naprej peha v bumerang nepremostljivega prepada med razvitimi in nerazvitimi. Potem ko je kazalo, da v odboru Mednarodnega monetarnega sklada zlepa ne bo prišlo do kompromisa, so po dolgi razpravi v Washingtonu vendarle rekli zadnjo besedo, ne ozirajoč se na razhajanja med njegovimi člani. Šlo je namreč za vprašanje višine posojil, ki jih lahko najemajo članice sklada: doslej je ta znašala 150 odstotkov vsote, ki jo članica letno namenja v blagajno sklada. Kazalo je, da bo nova zgornja meja zdrknila na 125 odstotkov, kar bi bilo sprejemljivo tudi za najbolj zadolžene države, vendar je na koncu zmagal britanski predlog, ki mejo potiska še bolj navzdol: 102 odstotka, čeprav z olajševalno klavzulo, da bo za «države, ki jih tarejo hudi problemi s plačilno bilanco*, ostal v veljavi 125 odstotni delež posojila od vsote, ki jo letno plačujejo Mednarodnemu monetarnemu skladu. Vse ostale članice pa se bodo morale zadovoljiti s 102 odstotki posojila od svojega prispevka, kar bo veljalo za naslednja tri leta. Gre v bistvu za kompromis med ameriško tezo, ki jo je formalno predložila Velika Britanija (102 odstotka) in predlogom dežel v razvoju, ki so hotele obdržati stopnjo 150 odstotkov. Razumljivo je torej, da so nekatere zastopnice dežel v razvoju (Kitajska, Alžirija, Indija in Zimbabve) močno nasprotovale kompromisu, ki so ga nazadnje vendarle odobrili, pa čeprav brez soglasja. S prihodnjim letom bo torej stopil v veljavo dvojni sistem podeljevanja kreditov iz Mednarodnega monetarnega sklada, s čimer hočejo razvitejši in predvsem Reaganova administracija, zajeziti obseg finansiranj, ki bi ameriški dolar utegnila potegniti v nov objem inflacije. To za ameriškega predsednika v zadnjem letu njegovega mandata vsekakor ne bi bila dobra predvolilna reklama, kako pa si bodo pri vsem tem pomagale države, ki jih gospodarska kriza najbolj pesti, pravzaprav sploh ni njegov problem. Prve kritike na ameriško zadržanje so že prišle iz ust predsednika Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki ji bo odločitev začasnega odbora Mednarodnega monetarnega sklada pošteno skrčila manevrski prostor. Po njegovih besedah si ZDA s tako politiko streljajo v lastne noge, v mednarodno finančno situacijo pa vnašajo nove, resne probleme. Za obnovo tretjine senata Na francoskih volitvah zmaga desničarske opozicije PARIZ — Zmaga opozicije. Tako ugotavlja soglasno ves francoski tisk, ko analizira nedeljske volitve za obnovo ene tretjine senata. Od trinajstih novih sedežev (več jih je zato, ker sedeži «rastejo» sorazmerno s porastom prebivalstva) jih je opozicija, Chiracova RPR in D'Estaingo-va UDF, osvojila kar 11, medtem ko so se morali socialisti zadovoljiti le z dvema. Končni obračun pa je tak: sredinsko - desničarska opozicija je dobila 16 novih sedežev (čeprav 5 na račun manjših desničarskih farmacij), komunistična partija je obdržala svoje štiri, levi radikalci so jih obdržali 12, socialisti pa povečati svojo prisotnost za tri sedeže, medtem ko so manjše politične skupine skoraj izginile. Največji poraz je levica zabeležila v severnih departmajih, in sicer v Pas de Calaisu in Iseru, kjer bi bil vedno socialistični fevd. Socialistična stranka je izgubila sicer malo glasov, vendar pa je desnica v zameno osvojila dva sedeža in postala večinska stranka. Skratka, na dlani je, da izhaja desnica iz tega kroga volitev za obnovitev dela senata znatno okrepljena. Na volitvah sta se predstavila kot kandidata tudi ministra Roger uil-liot (urbanistika) in Francois Autain (stanovanjska vprašanja), ki sta bila le za las izvoljena. Kaže, da se bosta oba odločila za senat, kar bo Mitterranda postavilo pred dilemo: ali samo nadomestiti oba ministra, ali pa preiti na večjo obnovo vlade? Beg gverilcev IRA 38 pripadnikov severnoirske teroristične organizacije IRA je v nedeljo popoldne pobegnilo iz kaznilnice Maže pri Belfastu, petnajst od teh pa je policija že prijela. Med pobeglimi so nekateri vidni pripadniki organizacje, ki jih sedaj vneto iščejo. Na sliki: pogled na kaznilnico (Telefoto AP) Tudi v Urugvaju dan protesta proti diktaturi Zaradi neizpolnjenih gospodarskih obljub vladne koalicije Zmaga socialdemokratov na volitvah MONTEVIDEO — Tudi Urugvajci kot pred njimi Čilenci in Argentinci se prebujajo iz skoraj deset let trajajočega političnega spanja, ki jim ga je s terorjem vsilila vojaška diktatura. Po prvih približnih ocenah se je kar 7Q odstotkov ljudi odzvalo pozivu političnih strank in drugih opozicijskih organizacij. Protest se je začel že v zgodnjih jutranjih urah, pod večer pa je dosegel svoj višek. Glavno mesto Montevideo je za 15 minut zajel pravi «e-lektrični mrk*, saj so ljudje ugasnili vse luči. V temi pa se je razlegal trušč loncev in pokrovk. S tem se je končal «uradni» del dneva protesta. Še bolj presenetljivo pa je bilo nadaljevanje, saj se je povorki monte-videjskih študentov pridružilo še 10 tisoč delavcev, ki so zahtevali demokracijo in izhod iz sedanje gospodarske krize. Odziv prebivalstva je kot kaže presenetil tako vojaško hunto kot organizatorje protesta. Presenetljivi u-deležbi pa je nedvomno botrovalo spoznanje, da je država na robu bankrota v zveznih deželah Bremen in Hessen BONN — Vodstvi obeh vladajočih zahodnonemških strank demokrščanske (CDU) in liberalne (FDP) sta včeraj dopoldne v Bonnu analizirali rezultate nedeljskih volitev v Bremnu in Hessnu. Za vladno koalicijo so volitve v obeh zveznih deželah pravi alarmni zvonec, saj so zgovorno dokazale napredovanje opozicijske socialdemokratske stranke in nazadovanje krščanske demokratske unije kanclerja Helmuta Kohla ter težave liberalcev. Kakšen pomen pripisujejo sedanjemu volilnemu testu je že zgovoren podatek, da je vodstvu CDU predsedoval kancler Kohl, medtem ko je seji vodstva FDP načeloval zunanjiminister Genscher. Poleg socialdemokratov so zmagovalci še «zeleni», ki so dokončno stopili na za-hodnonemško politično prizorišče, da morajo sedaj vse ostale stranke voditi račune o njihovi prisotnosti. Po odstotkih pa so bili izidi nedeljskih volitev naslednji. Bremen: SPD 51,35 odstotka (leta 1979 49,4 odstotka), CDU 33,31 (31,9), FDP 4,59 (10,75) in «zeleni* 5,43 (na prejšnjih volitvah so sodelovali z neko krajevno stranko, a niso dosegli kvoruma 5 odstotkov). Hessen: SPD 46,2 odstotka (leta 1982 42,8 odstotka) CDU 39,4 (45,6), FDP 7,6 (3,1) in «zeleni» 5,9 (8). Politični opazovalci so prepričani, da je takim rezultatom botrovalo nezadovoljstvo volivcev ob vladni go spodarski politiki. Manjši poudarek dajejo vprašanju «evroizstrelkov», kljub temu da je očitno, kako je to za Zahodne Nemce izredno pereče vprašanje prav tako škodilo obem vladnim strankam. Socialdemokrati so torej uspešno prestali preizkušnjo. Bodri jih spoznanje, da so njeni volivci strnili svojt vrste in da je stranka ponovno požela uspehe med srednjim slojem, ki je razočaran zaradi neizpolnjenih ob ljub vladne koalicije. Če je delni poraz krščanske de mokratske unije rezultat nezadovoljstva in protesta, je položaj Genscherjevih liberalcev bolj zapleten. V Bremnu so liberalci izginili iz krajevnega parlamenta, saj niso presegli obveznih 5 odstotkov. Liberalni glasovi so se stekli v CDU, kar pa pomeni, da je kljub boljšemu rezultatu kot leta 1979 Kohlova stranka nazadovala, saj je CDU napredovala le za 1.41 odstotka. V Hessnu so liberalci več kot podvojili svoje glasove in bodo sedaj prisotni v wiesbadenškem parlamentu, a na škodo krščanske demokracije. Z nedeljskimi rezultati je lahko torej zahodnonem-ška socialdemokracija zadovoljna, saj ji vlivajo upanje, da bo postopno premostila težave, ki so botrovale Schmidtovemu neuspehu na političnih volitvah. Izročili ostanke južnokorejskega letala TOKIO, MOSKVA - Sovjetske oblasti so včeraj izročile skupini sedmih japonskih in ameriških funkcionarjev 76 razbitin oziroma ostankov sestreljenega južnokorejskega boeinga. Te razbitine so Sovjeti našli v bližini Sa-halina, kjer se je letalo pogreznilo. Sicer pa je vsa pozornost osredotočena v iskanje «črne škatle* južnokorejskega letala, katere najdba bi znala razčistiti še marsikatero temno senco tragedije. Zato je tudi upravičena naglica, s katero iščejo črno škatlo, ki bo prenehala oddajati signale konec meseca. Moskovska «Pravda» pa je v včerajšnjem uvodniku še popoprala obtožbe proti ameriški državni upravi in pribila, da je vohunsko akcijo južnokorejskega letala osebno določil o-brambni minister Weinberger. Na sliki: Sovjetski mornarji izročajo zaboje z razbitinami letala (Telefoto AP). Weinberger srečal kitajskega kolega PEKING — Ameriški obrambni minister Caspar Weinberger, ki se mudi na Kitajskem, se je včeraj pogovarjal s kolegom Zhangom Ai Pin-gom. Po sestanku ni hotel odgovarjati na vprašanja predstavnikov tiska, ki jih je zanimal predvsem morebitni dogovor o prodaji ameriškega orožja Kitajcem. Tiskovna agencija Sinhua je pogovore zelo splošno označila kot «prijateljske in iskrene* ter za obe strani «zelo koristne*. Kitajska upanja pa je morda še pred srečanjem izrazil Ai Ping, s Konfucijevim pregovorom: «Prihajajoč od daleč moraš imeti s seboj kaj koristnega za našo deželo.* Weinberger mu je na to odgovoril, da je tokrat prvič na Kitajskem in da bo zato predvsem poslušal in se učil. Diplomatske fraze za javnost pač, ki pa le slabo prikrivajo veliko previdnost v kitajsko ame-riških odnosih. Po valu aretacij zatišje v Manili MANILA — Filipinski predsednik Marcos se je včeraj prek televizijskih zaslonov znova obrnil na javno mnenje in ponudil razširitev komisije, ki jo je imenoval za preiskavo o uboju opozicijskega voditelja A-quina. Opozicija, ki je na vrhovno sodišče vložila pritožbo nad sestavo komisije z utemeljitvijo, da so v njej sodniki, ki so najtesneje povezani s predsednikom, se z golo razširitvijo števila članov ne strinja in zahteva njeno popolno preosnovo. Vrhovno sodišče je namreč ugovor sprejelo in komisija je morala prekiniti delo. Po mnenju predstavnikov opozicije pa posebne komisije konec koncev niti ne bi bdlo treba, saj bi preiskavo lahko izvedla policija sama. Po valu aretacij, ki so sledile zadnjim manifestacijam v Manili, včeraj ni bilo povork ali javnih manifestacij, medtem ko so študentje nadaljevali svoj protest v učilnicah in zahtevali, naj Marcos odstopi. Premalo delavcev v KP SZ MOSKVA — V sovjetski partiji je premalo delavcev. To izhaja iz članka, ki ga je v prejšnjih dneh objavila Pravda in v katerem je govor o «dominantni vlogi* delavskega razreda v socialistični državi. V članku, ki ga je podpisal viden funkcionar sovjetske partije, je med drugim rečeno, da na dobrih 18 milijonov članov, kolikor jih šteje sovjetska partija, je komaj 44 cd sto delavcev, intelektualcev in uradnikov je dobrih 43 odstotkov, ostali pa so kmetje, člankar poudarja, da si voditelji KP SZ prizadevajo, da bi zvečali težo delavcev v partiji in v tem pogledu navaja zelo zanimive podatke: na približno 70 tisoč novih članov, ki jih sprejme partija vsak mesec, je skoraj 70 odstotkov delavcev in kmetov, medtem ko je komaj 28 odstotkov intelektualcev. Vojaške vaje za kopanje grobov BONN — Sodobna vojska mora biti na vse pripravljena in zato vojaki vadijo najrazličnejše stvari, med katere gre prišteti tudi vajo za pokop morebitnih žrtev jedrske vojne. Vendar pa so poveljniki ameriških vojaških enot v Zahodni Nemčiji odločili, da bodo ta tip vaj opustili. Odločitev je sporočil glasnik pete ameriške armade Walter Nebgnen, ki je tako odgovoril tudi na polemiko, ki so jo dvignili «zeleni*, češ da gre za vaje za «množičen pokop v primeru jedrskega spopada*. Nebgnen je izjavil, da bi bil to le začasen pokop, kajti vsa trupla ameriških vojakov bi nato prepeljali v ZDA. Te milo rečeno originalne vaje so potekale med vajama pakta NATO pri Hanauu, ko je 24 ameriških vojakov z buldožerjem kopalo velike grobove. To grobarsko delo pa bodo sedaj o-pustili. □ KAIRO — Pred svojo devetdnevno turnejo, na kateri bo obiskal Pariz, Washington in New York, je egiptovski predsednik Hosni Mubarak napovedal, da bo zahteval večjo ameriško vojaško in gospodarsko pomoč. Razstavišče za vohune 20. stoletja BRUSELJ — Slavna Mata Hari bi skoraj gotovo razočarana zapustila sejem vohunske opreme, ki bo v Bruslju trajal vse do 29. septembra. Na njem ne bi namreč našla nič takega, kar bi jo spominjalo na njene mladostne podvige na zahodni fronti. V Bruslju namreč razstavljajo le zapletene elektronske naprave. Bržkone pa Mata Hari ne bi niti prestopila praga bruseljskega razstavišča, saj je to mogoče le z osebnimi vabili, ki jih dajejo seveda potencialnim kupcem predvsem predstavnikom oboroženih sil in tajnoobveščevalnih služb tretjega sveta. Sejem nosi o-betaven naziv «Electronics for National security», v bistvu pa skriva le navadno veleblagovnico vohunskih pripomočkov. Na njem seveda razstavljajo svoje «blago» le države razvitega Zahoda, med njimi tudi številna italijanska podjetja. Kupcev kot kaže ne manjka, manjše je le število pacifistov, ki so prejšnja leta prisilili organizatorje, da so stalno spreminjali sedež razstave. Iz agencijskih vesti ni razvidno, ali so lahko kupci tudi zasebniki in družbe, ki jim lahko take «igračke» prav pridejo tudi za njihove «gospodarske» posle. *» • - ' , Včeraj so predslavili repertoar Nova sezona Teatra stabile Včeraj in danes v Trstu Mednarodno srečanje o problemih Jadrana V Trstu se je včeraj začelo mednarodno srečanje o problemih Jadranskega morja, ld ga prirejata tržaška univerza in konferenca rektorjev vseučilišč delovne skupnosti «AJpe-Adria». Srečanja se udeležuje nad dvesto znanstvenikov in raziskovalcev iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Jugoslavije in seveda iz Italije, vse delo pa je zastavljeno interdisciplinarno z namenom, da pridejo do izraza vsi aspekti (biološki, zemljepisni, pravni, ekološki itd.), ki so ne-pesredno povezani z geografsko in tudi z družbenopolitično specifiko Jadrana. Gre torej za zanimivo in pomembno konferenco, ki je sad povezovalne vloge skupnosti «Alpe-Adria» na področju, ki v marsičem presega meje znanosti in se uvršča v sklop širšega sodelovanja med obmejnimi deželami teh štirih evropskih držav. Uradna otvoritvena svečanost je bila v jutranjih urah v glavni dvorani tržaške univerze. Udeležence seminarja in goste, med katerimi smo o-pazili tudi jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Marka Kosina in generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča, sta pozdravila tržaški župan Richetti in rektor krajevne u-niverze Fusaroli, ki je tudi predsed- nik konference rektorjev skupnosti «Alpe-Adria». Sledila so poročila Budislava Vu-kasa z zagrebške pravne fakultete (Jadran: priprto ali zaprto morje), Giorgia Valussija s tržaške univerze (Pomorsko gospodarstvo italijanske obale Jadranskega morja), Tullia Trevesa iz Milana (Zaščita Jadrana v mednarodnih sporazumih), Vladimirja Iblerja z zagrebškega vseučilišča (Ekskluzivno ekonomsko področje, Jadran in Jugoslavija) ter tržaškega izvedenca za mednarodno pravo Giorgia Conettija (Pristojnosti EGS pri zaščiti morja). Srečanje se je nadaljevalo v popoldanskih urah v konferenčni dvorani tržaškega velesejma. V prvem delu sta poročala tržaška strokovnjaka Ici-lio Finetti (Struktura in evolucija Jadrana) in Carlo Morelli (Mikrološka osnova Jadranskega morja), srečanje se je nato nadaljevalo z delom treh komisij, ki se ukvarjajo ena s pravnimi vprašanji, druga z zemljepisnimi in geološkimi, tretja pa z biološkimi in ekološkimi problemi Jadranskega morja. Konferenca se bo zaključila danes s posegom ministra za ekologijo Alfreda Biondija. Včeraj je bila na sedežu tržaškega Časnikarskega krožka tiskovna konferenca, na kateri so predstavili repertoar deželnega gledališča ^Teatro stabile». Repertoar je predstavil ravnatelj gledališča Sergio D’Osmo, prisoten pa je bil tudi novi predsednik upravnega sveta gledališča, to je tržaški župan Franco Richetti. Po statutu je namreč predsednik Teatra stabile tržaški župan, ki lahko seveda imenuje svojega namestnika. Letošnji program tržaškega Teatra stabile predvideva v abonmaju deset predstav, od teh bo dve deli postavilo na oder gledališče samo, ostale predstave pa bodo gostovanja. Pričnimo prav z omenjenima deloma. Prvo je «Romul veliki» Friedricha Durrenmatta v režiji Giovannija Pampiglioneja. Naj omenimo, da bo v igri nastopila tudi igralka Lidija Kozlovič. Drugo delo je noviteta pisatelja Renza Rossa «11 pianeta in-decente» (Nespodobni planet). Delo bo režiral Roberto Guicciardini. Ostala dela v abonmaju so: «šest oseb išče avtorja» (Pirandello), izvedba gledališča Cooperativa Tea.tro Mobile; «Beneški trgoveo (Shakespeare) izvedba gledališča Fondazione A. Bion-do; (.(.ženska na postelju (Franco Brus ati), izvedba deželnega gledališča iz Toskane; «Korupcija v sodni palači» (Ugo Betiti), izvedba Cooperativa Teatro popolare iz Rima; v alternativi tega dela «Nakana gizdalinov» (Farguahr), izvedba gledališča Venetoteatro; «Poskusi znova Sam» (Woody Allen), izvedba stalnega gledališča iz Bočna; «Ne ve se kako» (Pirandello), izvedba gledališča «Teatro Eliseo» iz Rima; «Inženirjeva hi-ša» (Ferrone-Gadda), izvedba stalnega gledališča iz Turina in «Don Car-los» (Schiller), izvedba gledališča Teatro Eliseo iz Rima. Izven abonmaja bo tudi nekaj predstav, že 14. oktobra bo v Trstu premiera dela «Pardon monsieur Molie-re» znanega avtorja Pietra Garineia. V glavni vlogi bo nastopil Gino Bra-mieri. Sergio D’Osmo je poudaril, da je večina del «preizkušenih» in da so doživela že v prejšnji sezoni uspeh. Veliko bo tudi znanih igralcev, kar odgovarja želji občinstva. Poleg predstav bo tržaški Teatro stabile priredil tudi mednarodni simpozij o sodobni dramaturgiji. Na včerajšnji tiskovni konferenci so se oglasili tudi razni predstavniki javnih ustanov, tako odbornik za kulturo na tržaški občini Agnelli in predsednik Tržaške turistične in letoviščar ske ustanove Barison. Tiskovno konferenco je zaključil tržaški župan Richetti, ki je med drugim poudaril potrebo, da gledališče Tea- tro stabile ponudi občinstvu tudi takšne predstave, ki morda ne pritegnejo veliko občinstva, a imajo velik umetniški pomen. Ob zaključku lahko vsekakor zapišemo, da so verjetno prav županove besede zadele v osnovni problem, s katerim se srečuje Teatro stabile. Večina predloženih predstav govori o želji, da se gledališka dvorana Rossettija napolne. Verjetno je v letošnjem repertoarju veliko jamstev za to. Manj prostora pa je odmerjenega umetniškemu in gledališkemu «tveganju» in iskanju. Resnica pa je tudi ta, da razmere v katerih se nahajajo italijanska stalna gledališča silijo v smer čimvečje «popularnosti.» Nova trajektna proga Trst-Grčija V prihodnjih dneh bodo odprli novo trajektno progo med našim pristaniščem in grškim pristaniščem Igome-nitsa. Na progi bosta trikrat tedensko plula trajekta Atlas I. in Atlas n. pirejske plovne družbe Libra maritime. • Zaradi popravil na prezračevalnih napravah bo predor pri Montebellu zaprt v dneh od 28. do 30. septembra od 23. ure do 5. ure zjutraj Ob obisku bavarskega državnika Josefa Straussa Privilegirati vlogo tržaške luke Tesnejše sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino in možnost večjega izkoriščanja luk v naši deželi kot tudi skupni načrti v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran so bile teme, ki sta jih v nedeljo obravnavala predsednik deželnega odbora Comelli in ugledni gost Josef Strauss, predsednik ministrskega sveta Bavarske in predsednik zahodnonemške krščanskodemo-kratske stranke. V dopoldanskem nedeljskem pogovoru, ki je potekal na sedežu deželnega odbora ob prisotnosti številnih njunih sodelavcev, sta Strauss in Comelli poudarila, da je treba poglobiti stike med obema deželama, ki ju je konec druge svetovne vojne postavil na nekakšno politično in gospodarsko obrobje v okviru vsesplošnega evropskega razvoja. Comelli se je podrobneje zaustavil ob možnostih sodelovanja na prevozniškem, energetskem, znanstvenem, kulturnem in turističnem področju, medtem ko je Strauss podrobneje analiziral sedanji gospodarski in politični trenutek, iz katerega pa morajo izhajati še večje pobude za ustreznejšo kooperacijo med deželama. Ugledni zahodnonemški državnik je poudaril, da bosta imela Trst in dežela Furlanija Julijska krajina preferencialno vlogo pri uvozu in izvozu z Bavarske in ZRN, predvsem kar za- Josef Strauss deva zalaganje oziroma trgovanje z energijo in predvideni promet proti deželam tretjega sveta. Še posebej sedaj, ko so v naši deželi v fazi realizacije pomembne prometne infrastrukture. Ta zagotovila je Josef Strauss ponovil tudi na tiskovni konferenci v Grljanu, kjer je še enkrat opozoril na odlične odnose med obema deželama, čeprav so zaenkrat prometne zveze še nezadostne. Kljub temu je treba delati v to smer, kajti Bavarska ima, velik interes, da se tržaško pristanišče razvija. Razvoj pa je odvisen tudi od skupne politike dežel Alpe-Jadran in še bolj od odločitev centralnih državnih parlamentov. Josef Strauss, na katerega so letela predvsem vprašanja zunanjepolitičnega in mednarodnega značaja, v prvi vrsti o odnosih Zahod-Vzhod, je nato malce samovšečno podal «zgodo-vino» svojih stikov z največjimi svetovnimi državniki, nakar se je posvetil oboroževanju v Evropi. Tu je prišla na dan njegova znana in značilna desničarska žilica, ko je vso krivdo za žarišča napetosti seveda zvrnil na Vzhod, Sovjetsko zvezo in komunizem ter poudaril, da ne sme in ne more priti do odpiranja s strani Zahoda, kajti to bi samo krepilo moč in propagando vzhodnega bloka. Zaradi tega je bil tudi proti posojilom Poljski in Jugoslaviji, ki jih je nemška zvezna vlada njegovim protestom navkljub dodelila. Sicer pa je za združitev vseh Nemcev, ničelna izbira mu pomeni državni pogreb tretje kategorije in je za teorijo konvergenc: na Zahodu malce več socializma in manj demokracije, na Vzhodu pa narobe. Popoldne si je Josef Strauss ogledal še pristaniške strukture Trsta in Tržiča, nakar je zaključil svoj kratki obisk, med katerim je prejel veliko zlato plaketo Furlani je-Julijske krajine. Nenavaden pojav pod Rušim mostom Ne gre za prvoaprilsko šalo, ampak za res nenavaden dogodek, ki se je spremenil v pravi «špektakel», kot lahko vidimo tudi z zgornje slike. Zgodilo se je pač, da je včeraj zjutraj in tudi popoldan ogromno število plošč (paser) napolnilo kanal pod Rusiem mostom. Ribe so privabile številne ribiče, ki jim tokrat ni bilo potrebno čakati na plen; iz vode so lahko zajemali ribe kar z navadno mrežico. Seveda se je na Rusem mostu in ob kanalu gnetla tudi množica radovednežev, ki so opazovali izjemen pojav. Kako in zakaj so tolikšne jate plošč zašle v kanal pod Rušim mostom, si ne znamo razlagati. Dejstvo je, da sili burja tovrstne ribe na površino, vendar to ni zadosten razlog, saj je bil včerajšnji pojav enkraten. Ribe so bile kot omamljene, drugače si težko razlagamo ulov z navadno mrežico. Gre morda za nenavaden učinek onesnaženja morja? Tudi to je težko trditi. Verjetno se bodo o vprašanju izrekli izvedenci. Mi pa seveda zabeležimo pojav, ki je vsekakor nenavaden. USPEH LONJERSKE RAZSTAVE GROZDJA V nedeljo se je v Lonjerju zaključila tradicionalna razstava grozdja, ki vsako leto prirejata Kulturno društvo Lonjer - Katinara in Športno društ Adria. Razstava je tudi letos odlično uspela, sodelovalo pa je 19 kmetovalcev Lonjerja in s Katinare, med katerimi je zmagal Lovrenc Žerjul pred Antono Kjudrom, Efminiom Sudičem, Mirkom čokom in Andrejem čokom. Ostali ra stavljavci pa so bili Silvano Močilnik, Fabio Pečar, Ernesto Gombač, Silva: Braiko, Stojan Sancin, Karlo Čok, Milan Miot, Gianni čok, Gigi Bisca, Ange Čok, Vilko Batič, Lidja Gombač, Berto Giacomini. Vsi sodelujoči so bili nagr jeni s praktičnimi darili, ki jih bodo lahko takoj uporabili v kletarstv zmagovalec pa je dal sod, ki ga je prejel kot nagrado, na dražbo, in izkupiči daroval prireditelju. Praktične nagrade pa so prispevali Nuova Agraria B< cich, Agraria Zhepek, Agraria Furlani in Agraria Silvano Močilnik. Do poznih ur so nato izredno številno občinstvo zabavali Veseli godci Boljunca, medtem ko so v soboto prisotni sledili koncertu moškega pevske) zbora Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote, nato pa se zavrl li ob zvokih domačega ansambla. R. Pečar Na sliki: razstavljavci na lonjerskcm prazniku grozdja. Pisma uredništvu | Pod šotorom brez slovenščine Spoštovanemu uredništvu Primorskega dnevnika Tako v soboto, 17., kot v nedeljo, 18. t.m., ste precej obširno in celo z mastnimi črkami poročali o izjemnosti in velikosti programa praznika športnega društva Breg. Priznam, da je «Z nami v šotoru* novost za naše pojme. Že šotor sam je nekakšna senzacija. V Primorskem in v zadnji številki glasila KPJ Delo sem bral izčrpni poročili o dolinskih mladincih, ki so se udeležili komunističnega praznika v Fossalti. Moram zato pomisliti, da bo kulturni program praznika Brega le slab odtis tega praznika. Vse na veliko, da bd le pritegnili čimveč ljudi in zaslužili čimveč denarja. Evropsko znan orkester, če se ne motim romanjolske glasbe, svetovni prvaki v akrobatskem rock and rollu in še kaj. Ne vem, če bo vseh deset dni treba plačevati stalno vstopnico za vstop v šotor, ali če bodo zadostovali prosti prispevki. Evropsko znani umetniki so vendar zelo dragi! Sprašujem pa se, ali bo pod šotorom sploh slišati slovensko besedo, razen že slovitega «in torej*, ki ga vzklika razposajeni član ansambla Pomlad. Le ta pa bo itak nastopil menda prav zadnji večer, torej ko se ne računa več na polnoštevilno udeležbo. Vtis imam, da organizatorji računajo na ogromno prisotnost gostov iz mesta, torej Italijanov. Morda Slovenci premalo zapravimo na takih praznikih? Ali pa Slovenci iz zamejstva in iz matične domovine ne premoremo pevca, ansambla ali u-metnika, ki bi privabil veliko število gostov, željnih nekaj nevsakdanjega in «nešagrskega»? Čudi me izbira športnih delavcev Brega, toliko bolj, ker se vedno jočemo nad poitalijančenimi ekipami. Ne mislite, da sem kak zakrknjen nacionalist ali ekstremist, sem samo trdno prepričan, da bi se dalo v tako bogat izbor nevsakdanje zabave vključiti tudi nekaj slovenskega. Pa še to: 6.000 lir za evropsko znani ansambel Baiardi ne nameravam odšteti, ne jaz, ne moji trije družinski člani. Štiridesetih tisočakov se dandanes le težko otresemo za nekaj, kar nam ni pri srcu. S spoštovanjem A. š. • Tržaška občina je uvedla nov način za plačevanje občinskih dajatev za anagrafska potrdila in družinske liste. Na ta način bo postalo delo uradov racionalnejše in hitrejše. Tako poslovanje so uvedli že v mnogih drugih italijanskih mestih. Prizivni proces proti Vulkanu preložili na 10. oktober Tržaško prizivno sodišče je včeraj na prošnjo branilca Calligarisa preložilo obravnavo proti 50-letnemu Marinu Vulcanu na 10. oktober. Vulcano je bil letos januarja obsojen na devet let zaporne kazni in na plačilo 3 milijonov lir globe, ker je izkoristil psihično šibkost zakoncev Gabrielli in ju oškodoval za več desetin milijonov lir. Calligaris je utemeljil svojo zahtevo z dejstvom, da se je njegov kolega, odvetnik Gregori iz Rima, šele prejšnji teden odločil, da ne bo branil Vulcana. Marino Vulcano se je včeraj pojavil v sodni dvorani v nekoliko staromodni, sivi obleki z dvoprsnim jopičem, pazljivih oči in skrbno kontroliranih gibov. Če ga je odpoved odvetnika Gregorija prizadela, tega ni bilo razbrati iz njegovega obnašanja. Pozorno je sledil izvajanjem glavnega tožilca, predsednika sodišča in svojega odvetnika, pogledal je tudi, ne da bi odkril posebnih občutkov, proti Robertu in Annamarii Gabrielli, po odložitvi pa se je v družbi karabinjerjev mirno vrnil v zapor, kjer od vsega začetka skrbi za evidentiranje zapornikov in urejanje knjižnice. • V četrtek, 29. septembra, se bo ob 19. uri na sedežu v Ul. Mdle 16 sestal rajonski svet za Kjadin - Rocol. Podjetnikom že spet dovoljena poimenska izbira delovne sile Tudi po sinočnji seji tržaška pokrajina še brez predsednika Tržaška pokrajina ostane še dalje brez predsednika. Na sinočnji seji ni nihče izmed kandidatov prejel na prvih treh glasovanjih absolutne večine glasov, ki jo predvideva zakon, too bo za izvolitev predsednika potrebno še eno zasedanje pokrajinskega sveta, ki bo na sporedu prihodnji torek. Šestrankarska koalicija, ki že u-pravlja tržaško občino, je enotno glasovala za socialista Clarieija, ki bo tako skoraj gotovo spet potrjen za predsednika. Komunisti so glasovali za načelnika svetovalske skupine Martoneja, ki ga je podprl tudi svetovalec tržaškega gibanja Omero. Li-starji so glasovali za bivšega odbornika Venturo, fašisti pa za svojega kandidata. Pred glasovanjem je bila na vrsti politična debata, o kateri bomo obširneje poročali jutri. Drevi se bo medtem sestal tržaški občinski svet, ki bo ocenil hudo gospodarsko krizo našega mesta, zlasti spričo načrtovane preosnove ladjedel-niškega in pomorskega sektorja. Resolucijo o teh vprašanjih je predložila komunistična skupina, pričakovati pa je, da bodo demokratične stranke ob koncu izglasovale enotni dokument in ga izročile predsedniku Pertiniju, Vsedržavni zavod za socialno skrbstvo INPS je te dni izdal okrožnico z dodatnimi pojasnili o zakonu z dne 25. marca letos glede mladinskega zaposlovanja. O tem zakonu je uradno govor kot o zakonu, ki olajšuje najemanje mlade delovne sile. V resnici je to relativno: zakon bi bolje opredelili s trditvijo, da koristi predvsem interesom delodajalcev. Po sporazumu med enotno sindikalno zvezo CGIL - CISL - UTL in pristojnimi vladnimi dejavniki, ki so ga hočeš nočeš in z različnimi občutki motali sprejeti tudi podjetniki (od obrtniških mojstrov pa do industrijcev), in ki mu je botrovala statistika z več kot dvema milijonoma brezposelnih, v veliki meri mladih (danes imamo v Italiji že 2,5 milijona nezaposlenih, katerim gre prišteti nameščence v dopolnilni blagajni in tako imenovane podzaposlene), je delodajalec moral pri iskanju delovne sile obiskati Urad za delo (Ufficio collocamento). Tam je bila lestvica brezposelnih in treba je bilo spoštovati vrstni red imen. Socialna pravičnost, torej, ki ni imuna pred napakami, ki pa je kolikor le mogoče redčila primere nepotizma in raznih drugih vrst privilegijev. Po februarskem «sporazumu Scotti» je pa prevladala delodajalska stran in prav nič niso zalegli še tako ostri protesti sindikalistov. Z uvodoma omenjenim marčnim državnim zakonom i-majo p>odjetniki spet pravico do poimenskega izbiranja delovnih moči starosti od 15. do 29. leta. Z njimi podpišejo tako imenovano terminsko delovno pogodbo, ki pomeni v bistvu leto dni prakse; po tem obdobju uslužbenca lahko obdržiš ali pa odpustiš, medtem ko ga v preteklosti po trimesečni zaposlitvi nisi več smel odsloviti. Pripomniti moramo, da v tem primeru ne gre za vajence, ampak lahko tudi za izkušeno delovno silo, tako na primer za inženirja ali kakega drugega univerzitetnega absolventa. Zakona o vajenstvu, brez katerega nekatere stroke, zlasti obrtne, polagoma izumirajo, na žalost še vedno ni, čeprav ga pristojna oblast že dolgo obljublja. Pri najemanju delovnih moči imajo podjetniki v smislu marčnega-zakona posebne olajšave (pa tudi dolžnosti, tako npr. obvezno zavarovanje in siceršnjo socialno oskrbo uslužbencev). Vzemimo obrtniško dejavnost: za to, da si lahko vpisan v ustreznem stanovskem seznamu pri trgovinski zbornici, moraš kot obrtni mojster zaposlovati največ 20 ljudi, a od teh mora vsaj polovica (torej 10) biti vajencev. No, delovno silo lahko v smislu marčnega zakona najameš tudi prek omenjenih številčnih razmerij. Kaj p>a industrijsko podjetje? Če izvzamemo podjetnike, ki delujejo na gradbenem in kamnarskem področju, velja za industrijce v praksi enako pravilo kot za obrtnike: podjetnik je dolžan za vsakega uslužbenca odšteti mesečno toliko in toliko denarja za Sklad dopolnilne blagajne, uslužbence p>a, ki jih najameš po marčnem zakonu, ne prištevaš številčno k o-nim, za katere plačuješ navedeni prispevek. Toda tudi ta olajšava ima svoje meje: velja namreč le za obdobje usluž-benčeve prakse, torej za leto dni, sicer pa v splošnem najpozneje do 29. januarja 1985, ko bo marčni zakon zapadel (razen seveda v primeru, da si medtem nameščencu začasno delovno razmerje spremenil v stalež). (dg) V LIBANON NE VEČ SAMO PROSTOVOLJCI? Skupina parlamentarcev PDUP je pred dnevi, kot smo poročali, naslovila na obrambnega ministra Spadolini-ja vprašanje ah odgovarja resnici dejstvo, da so v eni izmed tržaških vo- jašnic z žrebanjem določili «prosto-vrijce» za Libanon. Zadeva je odjeknila tudi na seji svetoivanskega rajonskega sveta, občinski svetovalec Tržaškega gibanja Parovel pa je vložil interpolacijo ter zahteval od tržaškega župana pojasnila v zvezi s tem dogodkom, ki ga vojaške oblasti tako v Trstu kot v Rimu niso še uradno potrdile ali demantirale. Včeraj pa je posebni oddelek za informacije pri obrambnem ministrstvu neposredno potrdil, da bodo v primeru pomanjkanja prostovoljcev vojaške o-blasti same določile vojake za Libanon. To sporočilo, ki bo brez dvoma zaostrilo polemike o umestnosti prisotnosti italijanskih vojaških sil v Bejrutu, vzbuja zaskrbljenost tudi zaradi tega ker je rimska vlada že od samega začetka zagotovila in se v parlamentu tudi obvezala, da bodo vojaki odhajali v Libanon le po lastni izbiri. V luči te izjave obrambnega ministrstva je Tržaško gibanje včeraj izdalo tiskovno sporočilo v katerem ostro kritizira to stališče in vabi krajevne o-blasti ter demokratične sile, da posežejo in preprečijo to «škandalozno po- četje». Nadalje Tržaško gibanje poziva družine vojakov, da se združijo v odbor za zaščito pravic svojih sorodnikov, ki služijo vojaški rok. (st) Kako odstraniti večje odpadke Tržaška občina obvešča občane, da morajo odnesti večje predmete za odpad (na primer pralne stroje, hladilnike, televizorje, žimnice in drugo) do najbližnjega sedeža smetarske službe, če poskrbijo za prevoz sami, je «usluga» brezplačna, če pa oddajo predmete za odpad uslužbencem smetarske službe, bodo morah plačati za to posebno pristojbino (tarifa znaša 12.500 lir na vsak kubični meter odpadkov). Sedeži smetarske službe so v Ul. Tigor (tel. 750404), v Ul. Moreri (414356), v Ul. Calogna (tel. 569116), v Ul. Gambini (744382), pri Sv. Jakobu (741305), na Opčinah v Proseš-ki uhci (212368), v Ulici Macelli (820778). • Na. tržaškem sejmišču se bo jutri pričelo 15. srečanje Vsedržavnega združenja za morsko biologijo. Na srečanju bo sodelovalo približno 250 strokovnjakov. Na Opčinah spet plesali «S kotalkami po svetu» ■ j' 1 * ' ' f kIb if ff 1 |B| - K' ’:I^^h žtf * fiu k 9 im - " m 1 vat P ■ JU E Na openskem kotalkališču pni Pikelcu so v nedeljo p>opoldne kotalkarji domačega Poleta ponovili kotalkarsko revijo, s katero so pred dnevi slovesno proslavili 15-letnico openskega športnega društva. Pred številnim občinstvom se je na ploščadi zvrstila v bistvu vsa generacija Poletovih kotalkarjev, od najstarejših, ki so za to priložnost ponovno obuli kotalke, do najmlajših, ki šele stopajo v kotalkarski svet» (naslov revije je bil namreč prav «S kotalkami po sveto). Poleg skupinskih točk so s svojim kotalkarskim znanjem v posamičnih nastopih in v dvojicah navdušili gledalce aktivni tekmovalci, ki so poželi že vrsto priznanj in prestižnih uvrstitev tako na državnih tekmovanjih kot tudi na mednarodnih nastopih. Kotalkarsko revijo je zaključila sklepna množična «Tarantella», ki je že spet izzvala buren aplavz pubhke. Izid žrebanja na prazniku ŠD Breg Praznik športnega društva Breg «Z nami v šotoru* se je zaključil v nedeljo zvečer z žrebanjem dobitkov velike loterije; na sporedu bi moral biti tudi pjles, zaradi močne burje, ki je ogrožala prireditveni prostor p>a so ga organizatorji morali odpovedati. Sedaj objavljamo izid velikega žrebanja, ki je bil naslednji: 1. nagrada (7-dnevno potovanje za dve osebi v Palmo di Mallorco) — hstek številka 7456 ; 2. nagrada (prenosni televizor) — listek štev. 1514; 3. nagrada (steklena mizica za dnevno sobo) — hstek štev. 187; 4. — 7599; 5. — 2214; 6. — 7816; 7. — 1900; '8. — 4976 ; 9. — 3156; 10. — 1917; 11. — 3617; 12. — 7594; 13. — 2654; 14. — 599; 15. — 1569; 16. — 130; 17. — 5119; 18. — 2047; 19. — 687; 20. — 5090; 21. — 2486 ; 22. — 7676; 23. — 6522 ; 24. — 5731; 25. — 2470. Izžrebanih je bilo tudi deset rezervnih številk, ki p>a veljajo le za prvih deset nagrad. Rezervne številke so naslednje: 1. — 714; 2. — 5266; 3. — 2401; 4. — 4862 ; 5. — 7063 ; 6. — 2576; 7. — 2485 ; 8. — 1632 ; 9. — 1595; 10. — 4463. Nagrade je treba dvigniti v roku petnajstih dni po opravljenem žrebanju. Dobitniki naj se zglasilo pri Evgenu Maverju, tel. 22-86-16. • Tržaška občina je dala v zakup enemu od tržaških gradbenih podjetij dela za popravila šolskih poslopij T V tragični nesreči je pre- minil naš dragi Bruno Danjelut Pogreb bo danes, 27. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Marcela, hči Sonja z Guidom, hči Giulia-na s Pavlom, vnukinji Ileana in Fede-rica, sestra Bruna, Bernarda ter o-stalo sorodstvo. Ne cvetja, darujte v dobrodelne namene. Trst, 27. septembra 1983. Žalovanju se pridružuje družina So-lagna. (Občinsko pogrebno podjetje) Ob izgubi dragega moža in očeta Bruna Danjeluta izrekajo svojcem i-skreno sožalje družine Karlo Kreva-tin, Ferluga in Renzi in Maria Kreva-tin. Tržaški Lloyd: v 6 mesecih Vzhodnokraški rajonski svet o problemih smetarske službe Kinodvorana Cristallo 59 milijard zgube Včeraj se je sešel upravni svet Tržaškega Lloyda. Ker se ga seveda nismo mogh udeležiti, smo segh po a-gencijskem sporočilu. V njem je rečeno, da je zguba tržaške plovne družbe, ki sodi v sklop IRI - Fin mare, v prvih letošnjih šestih mesecih prekosila raven, ki je bala napovedana v prvem trimesečju. Koliko pa zguba znaša, tega v sporočilu ni. Kljub temu smo zvedeli, da se suče okrog 58 do 60 milijard lir, medtem ko je v vsem letu 1982 dosegla 56,8 milijarde lir. Člani upravnega sveta so tolikšno «luknjo» pripisali občutnemu padcu prevoznin p>a tudi naraščajoči konkurenci ladjarjev, ki razpx>lagajo z bolj ekonomičnimi plovili Na seji, ki jo je vodil predsednik družbe Vittorio Fanfani, je bilo tudi naglašeno, da se je promet le izboljšal in da ima vodstvo družbe v načrtu izboljšanje režije in storitev, tako tudi z reorganizacijo nekaterih plovnih zvez. V spx>ročilu ni besede o načrtu za združitev družbe Fin-mare, ki naj bi sledila spojitvi lad-jedelniških družb px> načrtu Fincan-tieri. Pač pa bomo o tem marsikaj čuli prihodnje dni iz ust sindikalistov. • V uradih Kmečke zveze v Ul. Ci-cerone se nadaljuje vpisovanje za tradicionalni letni izlet stanovske organizacije tržaških kmetov. Izlet bo kot znano v soboto, 16. in nedeljo, 17. oktobra, v Istro in na otok Krk. Interesenti naj se zato v delovnem urniku čimprej zglasijo v uradih KZ, kjer bodo prejeli tudi vse ostale informacije. Neverjetna davčna bremena, ki jih je smetarska služba tržaške občine naložila prebivalcem pri Banih za odvažanje smeti, so še vedno v ospredju pozornosti vaškega življenja. O njih je razpravljal in sprejel določene pobude tudi vzhodnokraški rajonski svet, nobenega razjasnjujočega pojasnila pa ni bilo še s strani tržaške občinske uprave, ki je za to odgovorna. Vzhodnokraški rajonski svet je o vprašanju razpravljal tudi na zadnji seji, ki je bila prejšnji teden, in sprejel resolucijo, s katero poziva tržaško občinsko upravo, naj določi jasne kriterije obdavčitve smetarskih uslug, ki so bile doslej med drugim pri Banih in v drugih kraških vaseh skrajno pomanjkljive. V tem okviru rajonski svet soglasno zahteva ukinitev terjanja davkov za smetarsko službo (ki gredo v nekaterih primerih v stotisoče lir) za prejšnja leta. Mednarodni zgodovinski seminar v Grljanu V potek, 30. t.m., in v soboto, L oktobra, bo v hotelu «Adriatico» v Grljanu mednarodni seminar na temo «Levičarsko gibanje in krajevne uprave v Evropi cd 19. stoletja do druge svetovne vojne.» Semiij^ir prireja Socialistični inštitut za preučevanje zgodovine. Pokrovitelj srečanja bo ministrstvo za kulturo, udeležena p>a bo tudi Zveza evropskih socialističnih strank. Predavanja bodo oba dneva zjutraj (s praičetkam ob 9.15) in popoldan (s pričetkom ob 15.30), govorili pa bodo številni italijanski in evropski znanstveniki. odslej gledališče Kinodvorano CristaUo bodo čez nekaj dni zaprli, da bi jo preuredili v gledališče. Ponovno naj bi zaživela spet v prvih dneh oktobra, ko jo bo začela upravljati tržaška gledališka skupina «La Contrada*. S tem bo Trst še ob eno svojih kinodvoran. V zadnjih letih je prenehalo namreč delovati kar 11 kinodvoran (Odeon, Garibaldi, Alabarda, Massimo, It.alia, I-deale, Impero, Aldebaran, Abbazia,-Excelsior in Ritz) zaradi hude krize, ki je zajela kinematografski sektor. V prihodnih mesecih bodo v prenovljenem gledališču Cristallo (975 sedežev) priredili drugo revijo «Tea-tro ragazzi», ki jo organizira «La Contrada* v sodelovanju s tržaško občino, pokrajino, šolskim skrbništvom in nekaterimi italijanskimi gledališkimi skupinami. Trojica iz Milana hotela ogoljufati tržaške trgovce Agenti letečega oddelka so aretirali in prijavili sodstvu zaradi goljufije ter poneverjanja osebnih dokumentov 31-letnega Giuseppa Gentileja iz Milana. Obtožbe, da sta sodelovala pri goljufiji, pa se bosta marala bra-jiiti tudi njegova pajdaša, 32-letni Salvatare Vincenzo in 35-letna Rosa Maria Invitti, oba-iz Milana. Za kakšno goljufijo je šlo? Policija je ugotovila, da je trojica prišla v Trst konec prejšnjega tedna z naklepom, da bi nakupila več dragocenih predmetov, v zameno pa dala trgovcem ukradene čeke. Vincenzu je to pri dveh trgovcih uspelo, pri tretjem pa ne. Leta je namreč zavrnil ček Italijanske komercialne banke, s katerim mu je Vincenzo hotel plačati oblačila v vrednosti milijona lir. Svoje sume je sporočil policiji, ki je nato pri možaku zaplenila tudi osebno izkaznico na ime nekega Milančana in na kateri je Vincenzo nalepil svojo sliko. V petek se bo začel «Festival festivalov» V tržaški kinodvorani Ariston bodo od petka dalje predvajali film sovjetskega režiserja Andreja Tarkovskega «Nostalghia». S to predstavo bo stekel «Festival festivalov», na katerem si bomo lahko ogledali najboljše filme iz letošnjih mednarodnih filmskih festivalov in podobnih prireditev, poseben ciklus pa bo namenjen jugoslovanski kinematografiji. Petkove otvoritve festivala bi se moral udeležiti tudi švedski filmski umetnik Erland Josephsson. Zveza žena od Banov izreka globoko sožalje ženi Marceli in svojcem ob nenadni izgubi moža Bruna Danjeluta. , Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in * brat Karlo Knez Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 13.30 iz nabrežinske kapele v devinsko cerkev. Žalujoči: žena Marica, sin Milovan, hčerka Celestina, brat in sestri z družinami in drugo sorodstvo. Devin, 27. septembra 1983 Ob smrti tovariša Karla Kneza izreka odbor sekcije KPI Devin - Nabrežina najgloblje sožalje svojcem. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega Stanka Simoniča Posebna zahvala g. župniku in govorniku za ganljivi zadnji pozdrav. Žalujoči svojci Opčine, 27. septembra 1983 Franc Pahor 80-letnik V Medji vasi na številki 8, v de-vinsko-nabrežinski občini je danes praznični dan. Stari oče Franc Pahor slavi namreč svoj 80. rojstni dan in čeprav se pritožuje, da zadnje čase čuti močne bolečine v hrbtu, je še zmeraj še kar čil in zgovoren moža-kar. Rodil se je v Medji vasi v številni kmečki družini, ki je imela kar 12 o-trok. Družina je obdelovala kar 12 hektarjev posestva, oče pa je delal pri devinskem princu. Leta 1915 je začel križev pot Pahorjevih, ki so morali zaradi vojnih razmer zapustiti rojstno vas in so se kot begunci zatekli najprej v Salež, nato v Tr-novco, Prečnik in na Gorjansko. Domov so se vrnili komaj leta 1922, ko so začeli spet intenzivno obdelovati kmetijo in si kaj kmalu opomogli. Trpljenje pa se je ponovilo leta 1944, ko so 27. februarja Franca skupno s 26 sovaščani odpeljali v taborišče v Neumarkt. Pet mesecev je delal v lagerju, mesec dni pa je bil bolan. Domov se je vrnil 16. septembra. Še sedaj se živo spominja, kako so bili Medvejci zaskrbljeni v taborišču, ko so dobili pismeno sporočilo, da so fašisti 16. avgusta zažgali vas. Oddahnil si je komaj čez nekaj dni, ko je zvedel, da je družina na varnem. Po povratku iz taborišča se je do konca vojne ponovno moral izseliti v Salež, Jamlje in v Šti-van. Po vojni so se preživljali z vinogradništvom in s sadjarstvom. V hlevu pa so imeli po tri, štiri glave živine. Leta 1957 se je vpisal v kmečko zavarovanje in postal član Kmečke zveze. Žena Marija Skrij mu je povila tri otroke. Smrt žene pred nekaj leti pa ga je zelo prizadela. Še zmeraj se rad sprehodi po kmetiji in, če mu zdravje dopušča, tudi pomaga sinu pri lažjih opravilih. Simpatičnemu Francu želimo, da bi še veliko let preživel v krogu svojih dragih in brezskrbno užival svoj zasluženi pokoj. Skupina «Dixieland» v Trebčah Navdušujoč koncert ansambla jazz glasbe Skupina «Dixieland» iz Izole je v soboto zvečer povsem očarala treben-sko občinstvo z izvajanjem tradicionalne jazz glasbe. Čeprav publika ni povsem napolnila Ljudskega doma, pa lahko rečemo, da je bila udeležba skoraj zadovoljiva. V prvem delu koncerta smo lahko prisluhnili odličnim jazzovskim izvedbam kot sta tja do konca prvega dela, ki se je zaključil z že znanim motivom «At the jazz band bali*. Pri teh pesmih so prišli do izraza prav vsi inštrumenti od kla virja, kontrabasa, banja in tolkal, ki tvorijo ritem-sekcijo pa do klarineta, trobente in pozavne. Vsi nastopajoči so se izkazali, še najboljši vtis pa je zapustil 21-letni pianist, študent na Akademiji jazza v Gradcu, Renato Chicco, ki je med prvim in drugim delom sporeda mojstrsko izvedel nekaj jazzovskih motivov kot so . Dirigent Tullio Riccobon. ^JtSlno*0 i/GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983 - 84 Vpisovanje abonentov ob delavnikih do 5. oktobra, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 30. septembra od 9. do 14. ure, telefon 734 265 - 734 269. Nadaljuje se vpisovanje v baletno šolo v Kulturnem domu vsak dan dopoldne. Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Velika dvorana Danes, 27.9., ob 19.30 Georges Del-valee - orgle (Francija). Srednja dvorana Danes, 27.9., ob 20. uri: «čas se je ustavila - premiera madžarskega filma. Okrogla dvorana Danes, 27. 9.. ob 20.30: Claude retti - šansonjer (Švica). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 28. t.m., ob 20. uri: W. Sha kespeare «Troilus in Kresida». Pred-ta-va za abonma S - sreda jn izven v veliki Za- Kino Ariston 16.30 «Sciopen». Eden 17.00 «Porky’s 2, il giorno dopc». Fenice 17.00 «FIashdance». M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Ameri-can love». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 «Perversione». Prepovedan m'adini pod 18. letem. Dvorana št. 3 15.30 «La časa con la scala nel buio». Za vsakogar. Grattacielo 17.00 «48 ore». Mignon 16.30 «Dolce e selvaggio». Aurora 17.00 «Due ore meno un quarto avanti Cristo*. Capitol 17.00 «Victor Victorias. Radio 15.30 «Desideri... caldi e basnati». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vit*nr> V“Pe*o lPTO "L^zioni malHo-se». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 17.00—22.00 «Turbo times>. Lumiere 16.30 «Detector». Cristallo 16.30 «Tootsie». D. Hoffman. f Čestitke Danes slavita v Repnu 25 let poroke IRMA in ROMANO PURIČ. Še vel ko sreče in zdravja jima želi družina Purič. Razna obvestila Slovenska gobarska družina - Trst vabi člane na sestanek jutri, 28. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Pogovorili se bomo o pripravah na razstavo svežih gob. Planinski dom Mangart - Žabnice -Trbiž vabi vse člane in planince na otvoritev planinskega doma v Žabnicah, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 11. uri. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še jutri, 28. t.m. Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo od 3. oktebra do 30. junija prihodnjega leta čistilko, ki bo skrbela za čiščenje telovadnice v Repnu po 3 ure dnevno. Zainteresirane občanke naj vložijo prošnjo na občinsko tajništvo do petka, 3P. t.m. MENJALNICA vseh tujih valut 26. 9. 1983 Ameriški dolar . . . . . . 1.585.— Kanadski dolar . . . . . . 1.295.— Švicarski frank . . . ... 745.- Danska krona .... . . 166.— Norveška krona . . . . . . 215.— Švedska krona .... . . . 202,- Holandski florint . . . . . . 5,-9 — Francoski frank . . . . . . 137.— P.eleijski frank .... . . . 26,— Funt šterling .... . . . 2.400,— Irski šterling .... . . . 1.8 ••<).— Nemška marka . . . . . . 603.— Avstrijski šiling . . . . . . 85,50 Portugalski eskudo . . . . . 11.— španska pezeta . . . . . . 10,— Japonski jen ... 5.— Avstralski dolar . . . . . . 1.300.— Grška drahma ... . . 14.— Debeli dinar . . . 12,75 Mah di-ic. 12,50 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F FILZI 1Q - t‘2 61-AA0 Včeraj-danes Danes, TOREK, 27. septembra DAMIJAN Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 17.55 — Dolžina dneva 11.58 — Luna vzide ob 21.39 in zatone ob 11.15. Jutri, SREDA, 28. septembra VENČESLAV DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV vabi na odprtje razstave Tapiserije Cvetke Miloš - Radanovič Vreme včeraj: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb rahlo la-ste, veter 28 km na uro severovzhod lik, vlaga 32-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje. Odprtje razstave bo danes, 27. septembra, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Nastopal bo kantavtor IVO TUL. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicola Sperco, Ales-sio Liessi, Monica Ceci, Michele Cocia-ni, Christian Castorina, Marco Buttelli, Pietro De Bernardi, Andrea Ventin. Ma-rialuisa Tamaro, Francesca Machetta, Vanessa D'Ambrosio, Thaila Panzini. UMRLI SO: 77-letni Domenico Parot-ta, 79-letni Giovanni Višini, 83 letni Pietro Derossi, 87-letni Josip Komar, 85-letni Giovanni Beltrame, 83-letni Pietro Leva, 58-letni Vladimiro Pancrazio, 79-letna Palmira Lenisa vd. Aug lli, 95-letna Maria Cerneca vd. Prodan, 65-letni Andrea Crevatin, 47-letna Bianca Maria Spadaro por. Sartori, 80-letna Angela Schurk vd. Brandolin, 66-letni Car-lo Buonsante, 72-letna Bruna Ierneicic vd. Giraldi, 17-letni Edi Iacobi, 72-letni Giovanni Veggian. rispevki V spomin na Antona Pauletiča in na Ido Grilanc daruje družina M. Cijak 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob obletnici smrti dragega brata Josipa Faganela daruje sestra Olga 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Stanka Simoniča daruje Justina štubelj 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Severina Dorhinija daruje gospa Moschini 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 20. obletnici smrti dragega očeta Franca daruje hči Marta Križmančič 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Fran-cesco) 1. Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Prosek, Milje (Lungomare Vene-zia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Veoellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ulica T. Vecellio 24, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje priredi v nedeljo. 2. oktobra, v društvenih prostorih Ul. Cer-reto 12 »Tradicionalni praznik karama-lov». Postregli vam bomo z ribami. «fanclji z dušo», domačim pecivom, dobro kapljico in drugim. Začetek ob 16. uri. Vabljeni! Vpisovanje in prva vaja otroškega zbo ra F. Venturini bo v soboto, 1. oktobra, ob 14.30 v kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju. Vabljeni vsi otroci, ki jim je petje všeč. PD Slovenec obvešča vse pevke in pevce, da bo naslednja pevska vaja v če trtek, 29. t.m., ob 20.45; obenem vabi vse, ki jih veseli petje, da se zboru pridružijo. KI) Lipa vabi v soboto, 1. oktobra, na gledališko predstavo «Pic-nic s tvojo že no» v izvedbi KD Bazovica iz Reke. Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda sporoča, da bo prva vaja za otroke, ki obisujejo osnovno šolo, jutri, 28. t.m., ob 16. uri v osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku ter za ndadince, ki obiskujejo srednjo šolo, v soboto, 1. oktobra, ob 15. uri v telovadnici osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd v Saležu. Vabljeni! Izleti SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 2. oktobra, ob priliki gostovanja folklorne skupine enodnevni avtobusni izlet v Preddvor pri Kranju z obiskom Begunj in Krope. Vpisovanje do 28. t.m. v društvenem baru. SPDT prireja v nedeljo. 2. oktobra, avtobusni izlet v Žabnice ob priliki otvoritve planinskega doma Mangart. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno jutri, 28. t.m. Sekcije ANPI - občine Dolina priredijo 1. oktobra izlet v Kočevje ob proslavi VIII., IX. in X. brigade. Vpisovanje do jutri, 28. t.m., na sekcijah. V spomin na pok. Svetka Križmančiča daruje Andrej Renčelj z družino 10.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Sebastjanovega dedka. Svetka Križmančiča, darujejo starši u-čencev in učiteljica 5. razreda osnovni šole P. Trubar 30.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. Namesto cvetja na grob pok. Svetka Križmančiča daruje gostilna Pepi 25.001 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. V spomin na pok. Svetka Križmančiča darujejo sosedi, od venca ostali denar, 29.000 lir za osnovno šolo P. Trubar in 29.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Ite Si- nigoi darujeta Angela in Pepi Gruden 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Antona Pavletiča darujejo Vojko, Ančka in Anica 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na mamo Marijo Saksida roj Caharija daruje hčerka Dorina 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu. V počastitev spomina Slavka Pirjevca daruje Lidija Kapun 10.000 lir za Dijaško matico. . Namesto cvetja na grob pok. Ite Se-gatto daruje Lilijana Jelen 50.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. Ob prvi obletnici smrti drage mame daruje Lidija Stanissa 20.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Ite Sinigoi daruje družina Mario Golemae 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje družina Herman Svetlič 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Slavka Pirjevca darujejo bivši kolegi TKB 254.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V spomin na Dušana Ravbarja darujejo sestre 40.000 lir za SKD Tabor in 40.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. Ob 10. obletnici smrti dragega moža, očeta, brata in dedka Milana Lebana daruje žena Marija 50.000 lir za Center za rakasta obolenja, 50.000 za Center slepcev Rittmayer, 50.000 za Center kar-diovaskolarne bolezni in 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM Renault 17 TL, letnik 76 v dobrem stanju. Tel. 040/299457. KUPIM manjšo nezazidljivo parcelo v bregu pod Borštom. Pismene ponudbe • na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro «Breg». NA KRASU prodam trgovsko licenco: j stvine, sadje in zelenjava kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Tel. 226240. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220601 od 13. do 14. ure. PRODAM parcelo pod Borštom v bregu. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro «Parcela». GROZDJE ZA VINO ^<7 vS SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 % ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE HILDERGARD BAYER tečaji iz nemškega jezika za otroke ad 6. do 14. leta Informacije in vpisovanje vsak dan od 16. do 19. ure (razen ob sobotah) TRST — Ul. Ginnastica 3 — I. nadstr. — Tel: 730037 Z D’Eli som je nastal «Mitteleurock» Ena izmed najbolj emblematičnih figur kulture mesta Trst je prav gotovo pevec lahke glasbe Gino D’Eli-so. Ne vem, kdo lahko oporeka tej trditvi. Lahka glasba je seveda kultura — pa ne psevdokultura, drugorazredna kultura ali «kultura z malo začetnico» (to samo po sebi umev-no trditev moram žal stalno na novo poudarjati, ker še obstajajo določeni ljudje, ali pa celo «kulturni» krogi ki tej trditvi oporekajo). Edi-oo to je res, da obstaja pri lahki glasbi velika možnost potvorbe, ker j® pa na eni strani potrošniški produkt široke uporabe, po drugi pa je ta možnost zelo stvarna, ker so njene značilnosti tipične značilnosti sodobne umetnosti, ki temeljijo na široki empirični podlagi, ki je izpostavljena dvoumnosti in mistifikaciji, Proti kateri pravzaprav nima ne u-metnik, ne potrošnik - poslušalec, pra- yega orožja. Skratka, imamo dobro In slabo lahko glasbo — slaba pa je tista, ki načrtno zastruplja dobro, oz. zastruplja pri določenih ljudeh, ki lahko glasbo površno poznajo, in jo nekritično izenačijo s slabo, ter jo nato odklanjajo kot psevdokulturo. Podobno se dogaja pri poeziji, posebno sodobni, vendar pa z bistveno razliko, da pri tej ni nihče nikdar Podvomil, da je poezija umetnost in kot taka sestavni del kulture! Torej, Gino D’Eliso, pevec Trsta, točneje pevec iz Trsta, saj ni v njegovih pesmih prisoten nek fizičen, geografski Trst, temveč psihološki, mentalni Trst, točneje situacije, ki so lahko realne le v neki tržaški stvarnosti. D’Eliso je znan po vsej Italiji, priznavajo pa ga kot začetnika čisto samosvoje glasbene rock smeri, ki so jo imenovali «Mitteleu-rock». Da bi zvedel kaj več o tem Pevcu, seveda izven klišejskih televizijskih odgovorov, sem se na dolgo Pogovoril z njim o marsičem, iz tega p>ogovora pa sem izluščil naslednji intervju. Vpr.: Gino, najbolje je, da se kar sam predstaviš, in da v začetku poveš tisto, kar bi si sam želel razložiti, ne da bi te kdo kaj vprašal. Odg.: V glasbi sem od . . . zmeraj. No, pred časom sem igral v raznih tržaških predmestnih rock skupinah, nato pa sem začel svojo uradno glasbeno pot. Pet let sem bil «disk-jockey» na Radiu Koper, nato sem delal na tržaškem RAI, kjer sta me Emil Zonta in Giancarlo Deganutti dejansko «prisilila», da sem se profesionalno posvetil glasbi. Res, pozabljam, imam 32 let, diplomiral sem na tržaški filozofski fakulteti, po poklicu pa sem, ojoj . . . pevec. Svojo Prvo ploščo sem izdal leta 1976 z naslovom «11 mare*. To je prijetna Plošča, v kateri se že prepozna moja glasbena nagnjenja. Leto kasneje je izšla «Ti ricordi Vienna*, ki je Po mojem vsekakor ponesrečen glasbeni poizkus, čeprav sem prodal skopaj 20 tisoč izvodov. Moja tretja plošča nosi naslov «Santi ed eroi», pa je tudi ta dejansko glasbeni poizkus. V snemalni studijo sem šel s svojimi glasbeniki popolnoma nepripravljen, improvizirali smo, rezultat tega pa je bila . . . dobra plošča. Moja zadnja Velika plošča pa je izšla letos z naslovom «Cattivi pensieri*, žela pa je tanogo uspehov po vsej Italiji. Vmes sem izdal tudi nekaj malih plošč, med katerimi je tudi pesem «Mitteleurock», ki je dejansko začetnica mojega čisto osebnega rocka: mitteleurocka. In ti že odgovorim na tvoje drugo vprašanje. Rad bi obrazložil ta pm jem. Mitteleurock je rock, torej povojna glasba za mlade, ki sprejema v glasbi pač glasbene vplive kultur tistih držav, ki se stikajo na področju Trsta, torej romanske, germanske 'n slovanske, v tekstih pa milje, o-kolje, mentaliteto in duh teh kultur, ki so tesno povezane med sabo. Kon- kretno boš v mojih pesmih slišal jugoslovansko glasbo, kolo, pa tudi druge vzhodne vplive, v tekstih pa bo valovala neka tipična mitellevropska dekadenca, avstroogrska otopelost in obenem nostalgija po preteklosti. Samo ne me razumeti napačno. Moj miselni povratek v preteklost v emble-matsični pesmi «Ti ricordi Vienna» ne pomeni miselni povratek v staro Avstrijo, temveč zame, ki Franca Jožefa nisem doživel, povratek v študentsko leto 1968, kar pa je vseeno povratek v preteklost, pač vsak v svojo. Vpr.: Prav do tega tvojega bistva sem hotel priti: do simbolike mesta Trst, ki je pri tebi dosti globlja, kot bi hotel sam prikazati . . . Odg.: Res je. Simboliko Trsta nanesem na osebne miselne situacije, ki navsezadnje niso nikdar osebne, temveč kolektivne, ali za neko celo generacijo, ali pa za neko celovito skupnost, v tem primeru za heterogeno skupnost Trsta s svojimi emble-matičnimi protislovji, ki izhajajo iz različnih miselnih procesov, kultur, narodnosti in osebnega odnosa do stvari. Te tipične tržaške situacije, ki jih spreminjam v univerzalne, pa so sanjavost ljudi, ki niso sposobni neke konkretne akcije, pa se zatekajo v preteklost, ki jo dobijo ■ točno definirano v urejenem staroavstrijskem sistemu, nato še apatija človeka, ki samo nekaj govori, pa nikdar nič ne ukrepa, saj dobro vemo, da se Tržačan zateka v spomine, ne da bi delal revolucije! Trst se v tem primeru spremeni v cel svet, in prav v tem ga sprejemam «mittelev-ropsko», pa tudi vzhodnjaško, malce celo ameriško, in še na druge načine. Vpr.: Gino, prej si mi v osebnem pogovoru pravil o tvojih odnosih s Slovenci. . . Odg.: Slovenci so vedno bili moja stalna . . . konstanta, saj sem vendar začel svojo glasbeno pot dejansko v Kopru, pa tudi moji prvi glasbeniki so bili delno Italijani, delno pa Slovenci, kot npr. Goran Tavčar, Aldo Berljafa in drugi. Tudi s slovenskim radiom v Trstu sem že sodeloval, saj sem npr. napisal siglo popularne oddaje Marjuče Oficije «Med dvema ognjema», z naslovom «Look at che children playing». In še bi ti lahko našteval svoje sodelovanje s Slovenci. Enostavno vas sprejemam, kot vas je pač treba sprejemati, torej kot soustvarjalce krajevne zgodovine in kulture tekom stoletij stvarne prisotnosti. Vpr.: Kje je razlog tvojih velikih, celo mednarodnih uspehov v zadnjih letih, glede na to, da je italijanski glasbeni trg za kantavtorje že pr ena sičen in mora torej pevec, če hoče uspeti, pokazati nekaj res vrednega in novega, pa tudi nekaj, kar ljudje sprejemajo. Odg.: No, s svojo zadnjo trditvijo si dejansko že sam odgovoril na svoje vprašanje: pokazal sem pač zanimivo novost, ki jo ljudje sprejemajo. To je mešanica več glasbenih vplivov, katere rezultat je prijetna in bogata glasba, kj se v določenih tonih približuje ljudski. Veš, da so me v Italiji sprejeli predvsem na Jugu prav iz tega razloga, isto pa v Jugoslaviji in Avstriji, zaradi vsestranske prisotnosti odtenkov ljudske glasbe, v kateri se marsikateri narodi spoznajo, Jugoslovani recimo v kolu, ki je večkrat prisoten v mojih pesmih, 'južnjaki v pestrosti instru-mentacije in še bi lahko našteval. Drugi razlog mojega uspeha pa je dejstvo, da sedaj končno obvladam tehniko in spoznavno psihologijo, ki privede neko umetniško stvaritev k uspehu. V primeru popevkarstva je dandanes važno, da razumeš, da so «spoznavni časi» neke avtorske pesmi zreducriali na minimum, recimo na eno minuto. V eni minuti, pa se mora torej površni poslušalec zapomniti tebe, oz. tvojo pesem. To konkretno pomeni, da mora biti refren pesmi takoj na začetku, prva kitica mora biti lahka in enostavna, z jasno dokončno izrečeno mislijo ipd. Dandanes je poznanje tehničnih prijemov nujen, če hočeš sploh računati na uspeh. Vpr.: Ura je že pozna, obema se mudi, druge kave ne bom več kuhal, zato ti postavim še zadnje vprašanje, ker vem, da mi boš nanje odgovoril, kot vedno, nepričakovano in učinkovito: kdaj in kje pišeš tvoje pesmi? Odg.: Pesmi pišem v vlaku, ki me vsak dan pelje iz Trsta v Milan in v letalu, ki me pelje od Ronk do Rima. O tržaški bogati, mittelevrop-ski in večni dekadenci ja ne bom pisal doma, saj moraš biti daleč od nekega mesta in njegovega duševnega stanja, če ga hočeš prav razumeti. . . Razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 «Adorabili creature» - TV film 13 30 DNEVNIK 1 14.00 Na cestah Kalifornije - TV film 15.00 Italijanske kronike 15.30 Šolska vzgoja 16.00 Orzovvei - mladinska nadalj. 16.25 Risanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Dick Turpin - TV film 18.00 «Tutti in pista nel sesto conti-nente* - 1. del 18.30 «Per favore non mangiate le margherite* - TV film 19.00 Moda v Italiji 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.30 Vojna in mir - po romanu L. Tolstoja - 4. nadaljevanje 22.00 DNEVNIK 1 22.10 Italija v vojni: bitke v letih 1940 - 1942 23.05 Mister Fantasy - glasbena odd. 23.55 DNEVNIK 1 - Zadnje vesti, 00.05 Šolska vzgoja Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Capital - 2. del Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Zbis - N. Maurer: Jesenski veter 17.55 Naši zbori iz arhiva TV Ljubljana: Loški glas iz Loke pri Zagorju 18.25 Posavski obzornik 18.40 Po poti stare gore Hua 19.00 Knjiga 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Delavci na črno - TV nadalj. 21.00 Aktualno: Prava terapija 21.45 Pesem giba - Daljni vzhod Zagreb 16.40 Videostrani 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Glasba, čas, ljudje 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali - notranjepolitična odd. 20.45 Žrebanje lota 20.55 Plutonij - film 14.25 «La ragazza del peccato* - film Nastopata J. Gabin in B. Bardot 16.20 Komični film 16.30 Rhoda - TV film 17.30 DNEVNIK 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Velika dogodivščina napredka 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18 40 Inšpektor Derrick - TV film 20.30 Polkovnik von Ryan - film 22.30 DNEVNIK 2 - Nocoj 22.40 Srečanje s kinematografijo - filmi, ki jih boste videli na velikem platnu 22.45 DNEVNIK 2 - Dosje 23.40 DNEVNIK 2 Zadnje vesti Tretji kanal 15.30 Šolska vzgoja 16.30 Nasilna zgodba - film 18.00 Glasbena oddaja 18.35 Posebna glasbena oddaja z Roberto D'Angelo 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 20.05 Šolska vzgoja 20 30 DNEVNIK 3 - Posebna oddaja 21.30 Gianni Schicchi - opera Glasba: Giacomo Puccini 22.30 DNEVNIK 3 23.05 Rock koncert Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednje vesti: TRST — Srečanje rektorjev dežel Alpe Adria TRST — Tiskovna konferenca Teatro Stabile TRŽIČ — Razstava fotografij GORICA — Tek po mestnih ulicah 17.00 TV D - Novice 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva 17.30 Popi - mladinski TV film 18.00 Veliki detektiv - serijski film 19.00 Obzorja 19.30 TV D - Vse danes 19.50 Trnova pot - TV nadaljevanka 20.30 Skrivnost treh kontinentov 22.15 Turistični vodič 22.30 TV D - Nocoj 22.40 Serijski film RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Pogovori - Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: «Nož in jabolko*; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Glasbeni jubilej: ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: O-troški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Poeti rocka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.20 Rubrika; 17.35 Vladimi-ro Cajoli: «Pravica ubijati*. Drama v 2 dejanjih. RADIO OPČINE Do 14.00 Glasba; 14.00 Raznovrstna glasba za vse okuse; do 20.30 Glasba; 20.30 Kiapa rock; dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved - Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav -Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 13.00 Otvoritev - Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Odprti dan v zaporih Koper ob dnevu službe izvrševanja kazenskih sankcij, sestanek sodstev družbeno političnih organizacij obalnih občin o aktualni problematiki zdravstva, združevanja v sestavljeno organizacijo združenega dela Timav in delovanja posebne družbene politične skupnosti. O tem bo tekla beseda v dnevno informativnih oddajah «V zanimivosti*. Od 13.20 bo o svojem delu govoril pilot rekreativnega letala. V oddaji namenjeni mladim poslušalcem pa bomo govorili o prvih dneh novega šolskega leta. Naj vas opozorimo, da imamo ob torkih ob 18.45 na sporedu tudi skupno zamej-ček; 18.00 - 18.55 Sotočje. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 0.30 «Attenti a quei due* - TV film 9.10 «Phyllis» - TV film 9.40 «Alice» - TV film 10.10 «Mary Tyler Moore* - TV film 10.40 «Lou Grant* - TV film 11.40 «Giomo per giorno* - TV film 12.00 «Arcibaldo» - TV film 12.30 «Help!» - Glasbena igra 13.00 «11 pranzo e servito* - nagradno tekmovanje 13 30 «Sentieri» - TV roman 14.30 «General Hospital* - TV roman 15.15 «Mi svegliai signora* - film 17.00 «Tarzan» - TV film 18.00 «Galactica» - TV film 19.00 «Arcibaldo» - TV film 19.30 «T.J. Hooker* - TV film 20.25 «La saga del Padrino* - nadalj. 21.25 «11 giocattolo* - film • -23.25 Šport: boks 00.25 «Affondate la Bismarck* - film RETEOUATTRO 8.30 Risanka 9.30 «Amore in soffitta* - TV film 10.00 «Papa caro papa» - TV film 10.30 «11 bacio di una morta* - film 12.15 «La famiglia Bradford* TV film 13.15 «Padroncina Flo* - Novela 14.00 «Aguaviva» - Novela 14.50 «Viale del tramonto* - film 16.20 Risanka 17.50 C.H.I.P.S. - TV film 18.50 «Dancin’Days» - Novela 19.30 «Super Dynasty» 20.30 «Assasinio allo specchio* TV film 22.30 «I0 Anna Magnani* Ob koncu «Otto uomini di ferro* film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.15 «Cara čara* - ponovitev 10.00 «Febbre d’amore» - ponovitev 10.45 «La vergine sotto il tetto* - film 12.10 «Gli eroi di Hogan* - TV film 12.40 «Vita da strega* - TV film 13.00 Bim, bum, bam - otroška serija 14.00 «Cara čara* - Novela 14.45 «Febbre d’amore» - nadalj. 15.30 «In časa Lavvrence* - TV film 16.30 Bim, bum, bam 18.00 «La časa nella prateria* TV film 19.00 «Wonder woman» - TV film 20.00 Risanka 20.30 «L’investigatore Marlowe» - film 22.15 «Lo scarabeo d’oro» - TV film 23.15 «11 poliziotto č marcio* - film 00.55 «Cannon» - TV film TELEPADOVA 7.30 Risanke 8.30 «L’ultimo colpo delTispettore Clark* - film 10.30 «Laura» - TV film 11.15 «Cuore selvaggio* - TV film 12.00 «Agente Pepper* - TV film 13.00 Risanke 14.00 «Laura» - TV film 14.45 «Codice 3» - TV film ii7 4^ RituinlčP 19^30 «L’incredibile Hulk» - TV film 20.30 «11 mistero della bambola dalla testa mozzata* - film 22.00 «Toma» - TV film 23.00 «Monjiro» - TV film 24.00 Film TRIVENETA 7.30 Risanka 8.30 «The Detectives* - TV film 9.30 TV film 10.00 «Monitor» 12.30 Horoskop 12.40 «Hondo» - TV film 13.30 «Kodiak» TV film 14.00 «The Jeffersons* - TV film 14.30 Film 16.00 Oddaja o kinematografiji 16.30 «Harry 0» - TV film 17.30 Risanka 18.00 «La lama d'Oriente» - TV film 18.30 Risanka 19.00 «Hondo» - TV film 20.00 «Medusa» - TV film 20.30 «The Jeffersons* - TV film 21.00 Film 22.30 «Asta di tappeti* TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 «Insieme amiche mie* 12.45 TV dnevnik 13.00 «Anche i ricchi piangono* 13.30 TV film 14.00 «Che donna!* - film 15.45 Program za mlade 16.00 «Spaziotto» 18.20 TV film 18.50 TV film 19.20 Horoskop 19.25 TV dnevnik 19.50 «Rubrica» 20 10 Nagradno tekmovanje 20.30 «Anche i ricchi piangono* 21.00 «La fossa dei dannati* - film 23.00 TV dnevnik 23.10 «Abat-jour» 23.15 «The Bold Ones* - TV film 00.15 «Abat-jour» TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italijo 1 19.00 Dogodki in komentarji Narodne in ponarodele; 14.20 Glasbena produkcija radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Za varnejši jutri - zavarovalna skupnost CROATIA; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Mladim poslušalcem; 18.00 Zaključek; 18.00 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; - Pesem tedna; 7.00 Horoskop; 7.50 Glasba; 9.15 E-dig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Svet mladih; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; 14.40 Glasba; 16.15 Poje in igra skupina Casadei; 17.00 Made in Ju-goslavia; 19.00 Glasba; 19.32 Poročila v nemščini; 20.00 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00,.8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Zagorje ob Savi; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? - Nekoliko drugačna dela naših znanih skladateljev; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - Skladatelj Jakob Jež mladim pevcem; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - «0 značilnostih slovenskih ljudskih melodij; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Hans Friedrich Kiihnelt: Ciao, Mas-simo - Glasbeni intermeezo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov Glede podgorske tekstilne tovarne Srečanje med CGIL-CISL-UIL in odbornikom Francescuttom Pozitiven potek trgatve v Brdih in na Vipavskem Na deželnem odbomištvu za industrijo v Trstu je za danes napovedan nastanek med odbornikom Francescuttom in delegacija teritorialnega tajništva zveze CGIL - CISL - UH, za Goriška in sindikata tekstilcev FUL TA. Glavna tema pogovora na srečanju, za katerega je zaprosila sindikata zveza in je balo doslej že nekajkrat odgodeno, bo reševanje teŽKega položaja v podgorski tekstilni tovarni, pravzaprav preverjanje o izvajanju/neizvajanju obvez, ki jih je glede omenjenega kriznega podjetja sprejela dežela. Znano je, da se je po sprejetju načelne obveze, da bo dežela posegla v korist podgorske tovarne in zagotovila dodatna finančna sredstva, vprašanje ustavilo na mrtvi točki. Namen današnjega sestanka je prav preveriti v kolikšni meri in v kakšnem časovnem obdobju namerava dežela sprejete obveznosti tudi uresničiti. V zadnjem času je, tudi spričo zaostrovanja splošne gospodarske krize in izbruhom novih žarišč krize na območju pordenonske pokrajine, vsa manj slišati o načrtu Burgi - Moltasio, ki naj bi v prihod njih dveh, treh letih zagotopal nekaj nad 200 delovnih mest. Danes normalizacija v letalskem prometu Po včerajšnjih težavah v letalskem prometu zaradi stavke, ko niso poletela letala Alitalia, bi se moralo stanje na deželnem letališču v Ron-kah normalizirati. Po informacijah, ki so nam jih posredovali v uradu na letališču so za danes črtali edino jutranji polet v Milan, poleta ob 7. uri proti Milanu torej danes ne bo. Naj ob tem omenimo, da stavka ne zadeva osebja podjetja Aligiulia, ki je tudi včeraj redno opravljalo prevoze. V Goriških Brdih onstran meje je trgatev v polnem razmahu in ugotavljajo, da je pridelek grozdja povprečen oziroma manjši kot lansko leto, ko je bila trgatev rekordna. Pridelali bodo tako okrog 1300 do 1400 vagonov grozdja, vendar bo kakovost pridelka spričo obilnega sonca kar za dober odstotek boljša kot lani. Zadruga na Dobrovem je pozvala vinogradnike, naj grozdja ne trgajo prezgodaj oziroma naj omogočijo, da se bo zorenje na trtah nadaljevalo. Kmetom plačujejo od 1.700 do 2.400 starih dinarjev za kilogram grozdja, pri čemer sta merili stopnja sladkorja in vrsta grozdja. Vendar bo dejanska cena grozdja višja, ker bodo vinogradnikom del dohodka izplačali pozneje, ob letnem obračunu in prodaji vina. V Brdih nimajo težav s prodajo vina, čeprav se je zaradi poslabšanja življenjskih razmer prodaja na jugoslovanskem tržišču zmanjšala. Zadruga dosega namreč pomembne * uspehe pri plasiranju zlate rebule na tuje trge. V sodelovanju s podjetjem Angoris v Krrninu prodaja rebulo v Italiji in v drugih evropskih deželah, ter v ZDA. Iz kleti na Dobrovem bodo kmalu poslali v svet tudi peneče vino, to je šampanjec. Tudi pri plasmanu tega vina — izdelan bo iz grozdja vrste rebula — bo sodelovala tvrdka Angoris. Naj ob tem navedemo, da imajo v jugoslovanskih Brdih približno 1630 hektarov vinogradov, dosegajo pa četrtino pridelka vin v Sloveniji. Pri trgatvi grozdja v vinogradih Kmetijskega kombinata Vipava sodeluje okrog 250 občasnih delavcev, v Goriških Brdih, pa približno 100. Na to področje so prišli na pomoč pri obiranju grozdja tudi Romi. Priložnostni obiralci zaslužijo do 90 tisoč starih dinarjev dnevno, kmetijski delovni organizaciji na Vipavskem in v Brdih pa pomagajo tudi pri namestitvi in prehrani teh občasnih delavcev. Kar zadeva social- no sestavo obiralcev grozdja je največ upokojencev, delavcev, ki so st v svojih podjetjih za čas trgatve vzeli dopust, nekaj .študentov in podobno. V nasade Kmetijskega kombinata Vipava pa je prišlo le 20 tistih, ki so sicer pri Zavodu za zaposlovanje v Novi Gorici prijavljeni kot brezposelni, v Brda pa niti f' den od slednjih. V obeh kmetijskih organizacijah so nejevoljni nad to*0 slabim odzivom tistih, ki radi trdijo, da pogosto ne morejo dobiti vsaj priložnostne zaposlitve, oziroma, da žive v pomanjkanju. Opozarjajo tudi na to, da brezposelni vpisani v ustrezne sezname dobivajo denarno pomoč, pogosto dokaj visoko v primeri s plačami zaposlenih delavcev, 'n tudi zato odklanjajo razna Prf' ložnostna dela, kakršno je na primer obiranje grozdja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Allezani, Ul. Carducci 28, telefon 84268. Telefonska številka bolnišnice Osebje splošne bolnišnice obvešča vse, ki telefonirajo v bolnišnico, naj ne kličejo številke 83991. Ta številka je namreč namenjena izključno polivom za prvo pomoč na cesti. Ker na novem telefonskem imeniku uporabniki ne dobijo te informacije, je vsak dan na desetine pozivov, ki dobesedno onemogočajo delo osebju za prvo pomoč. Uporabnikom svetujejo naj telefonirajo na številki 30011 ali 30111 za vse pozive, ki ne zadevajo prve pomoči na cesti. Izgubljeni predmeti V uradu na poveljstvu mestnih stražnikov hranijo sledeče izgubljene predmete, ki jih lahko dvigne, kdor dokaže, da je njihov zakoniti lastnik: aparat za daljinsko upravljanje, zakonski prstan, dve zapestnici iz dragocene kovine, žensko kolo, moško kolo, tri zložljiva kolesa, dve motorni kolesi, večji kos šotorskega blaga, štiri pare očal za vid, dve moški zapestni uri, tri ogrlice, eno denarno vsoto, dve dragoceni zaponki, par uhanov, denarnico z denarno vsoto, knjige in druge šolske potrebščine, več snopov ključev. Lisice niso bile okužene s steklino Lisice, ki jih je pred kakšnim tednom (o tem smo poročali v našem dnevniku 14. septembra) ustrelil lovec Giuliano Poletto blizu Doberdob-skega jezera, niso bile okužene s steklino. Tako so ugotovili na specialističnem laboratoriju v Padovi, kjer so opravili predpisani pregled in o tem obvestili pokrajinski veterinarski urad. Kakor smo že poročali, je Poletto ustrelil štiri lisice v nekaj minutah. Šlo je za štiri že precej odrasle in samostojne mladiče, ki jih je ustrelil v neposredni bližini lisičine, kjer so se po vsej verjetnosti skotili. t Na odkritju spomenika Ivanu Preglju izpričana vera v slovensko kulturo Danilo Lokar odkriva Pregljev spomenik Nedeljska slavnost na Mostu na Soči, kjer so ob poti, ki pelje iz vasi proti cerkvi sv. Mavra in domačemu pokopališču, na razgledni točki, s katere vidiš v lepi modri barvi svetlikajočo se Sočo, v ozadju pa tolminsko ravan in nad njo naše vrhove, odkrili prelep spomenik Ivanu Preglju, ni bila navadna počastitev tega pisatelja, kot je bilo ob podobnih svečanostih širom Primorske. Svečanost se je spremenila, postala je, po zaslugi slavnostnega govornika Saše Vuge, pravi izziv nekdanjim in sedanjim kritikom in poniževalcem slovenskega jezika in kulture. Govor Saše Vuge, ki so ga pozorno poslušali domačini in številni odlični gostje iz osrednje Slovenije in iz zamejstva, je postal pravi manifest ne le primorskega, tolminskega kulturnika, marveč vsakega slovenskega kulturnika. Saša Vuga, doma iz Mosta na Soči, ki ga poznamo iz prvih povojnih licejskih let, še bolj pa po njegovih literarnih delih v kasnejših letih, ki je seveda Preglja poznal, ki je analiziral njegovo delo, ki ga je razumel bolj kot drugi, saj je zrastel v istem okolju, nam je orisal na čudovit način lik tega literata, ki nam je opisal tolminske ljudi od puntarskih časov sem, preproste ljudi, ki so se borili za svoj obstanek in za svoj jezik. Prikazal nam ga je kot globoko vernega moža, ki pa so ga v temačn h dneh predvojne Jugoslavije napadali in črnili ter cenzurirali prav tisti kulturniki, ki bi ga morali poveličevati. Pregelj je bil samotarski človek, ki so ga iz pozabe poklicali v javnost med vojno in mu dali nekako odlikovanje. Odlikovanja ni potreboval Pregelj, kot ga ni nikdar potreboval noben slovenski literat, odlikovanje je potreboval ti- sti namišljeni slovenski prezident, ki mu ga je izročil, da bi se opral za svoje zločine. Saša Vuga se je tudi vprašal, kako sploh more literat, ki je o Preglju govoril na spomladanski slavnosti poimenovanja slovenske osnovne šole v Rupi po njem, govoriti o Preglju, ko ga je spoznal le uro in pol. Bil je to zelo kritičen prikaz stališč o Preglju, ki ga imajo nekateri, ki se skoro vesele, da je bil pisatelj tudi po vojni nekako odmaknjen in pozabljen. Prav zato je prav, da se ga je Slovenija dostojno spomnila ob stoletnici rojstva. Saša Vuga pa je v svoj govor vpletel vso slovensko zgodovino, še posebej primorsko. «Njegov tolminski Bog ni bil bog Margottijev in Pacellijem, je dejal Vuga, «bil je bog očetov in dedov, ubog enako kakor oni.» Pregljeve težave so bile Saši V.ugi osnova za prrikaz sloven- ske kulture v času med dvema vojnama, ko so nekateri skušali odpraviti slovenščino v imenu nekakšnega unitarizma. Prav tako je govornik hudo obsodil nekatere sodobne poizkuse, da bi slovenski jezik in slovensko kulturo v imenu nekakega sodobnega unitarizma pahnili v drugorazredno stopnjo, ter dejal, da je prav slovenska kultura tista, ki se enotno upira takim poizkusom in ki bo še enkrat ohranila slovenski narod pri njegovem odpornem življenju. Govor Saše Vuge je mogočno odjeknil (objavljen bo v celoti v Sodobnosti in si ga bo zares vredno prebrati) med prisotnimi. Prišlo jih je veliko iz Ljubljane, še zlasti literatov in kulturnikov, ter iz zamejstva. Bi lahko omenili nekaj i-men? Cirila Zlobca, predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki je spomenik tudi izročil v varstvo u- čencem osnovne šole Dušana Muniha, Matjaža Kmecla, dr. Jožo Vilfana, Pregljeve sorodnike, podpredsednika slovenske skupščine Jožeta šušmelja, tajnika ZSKD Rudija Pavšiča. ' Med govorniki je prvi prišel pred mikrofon predsednik Kluba starih goriških študentov dr. Zvonimir Laznik, ki je povedal kaj vse je klub naredil v dvajsetih letih. Kip, *®' redno delo Negovana Nemca, je odkril starosta slovenskih pisateljev dr. Danilo Lokar. V kulturnem programu so sodelovali učenci domače osnovne šole ter pevski zbori iz Mosta na Soči, Tolmina, Kanala in Kobarida. Slavnost so pričeli z poprej zastave Slave*, zaključili pa 1 «Le vkup, le vkup, uboga gmajna■* (mff) Občinski svet v Doberdobu Seja občinskega sveta v Doberdobu bo jutri, 28. septembra, s pričetke®1 ob 15. uri v občinski sejni dvoran1-Na dnevnem redu je med drugim e dobritev obračuna za leto 1982, dodelitev raznih podpor, razširitev občinske stavbe, zakup del ureditve gozdnih del, odstop jusarskih zemljišč in drugo- Izleti Društvo slovenskih upokojencev obvešča udeležence avtobusnega izlet® v Prekmurje, da bo avtobus odpelje* v soboto, 1. oktobra, ob 6.15 iz Ro2' ne doline (na jugoslovanski strani)-Priporoča se točnost. Kino Tisoč ljudi na goriškem pohodu Pohod Stragorizia, ki ga je v nedeljo priredil Gruppo Marciatori Gorizia p>od pokroviteljstvom goriške hranilnice, je tudi letos imel velik uspeh. Okrog tisoč rekreativcev se je z atletskega igrišča na Rojcah odpravilo na dve progi po Gorici in okolici. Čeprav sta bila oba pohoda netekmovalna so se številni udeleženci takoj spravili v tek, drugi p>a so mirneje korakali proti cilju. Na 25-kilo-metrskem pohodu je bil najhitrejši Goričan Boaomi, ki je razdaljo pokril v uri in 50 minut, medtem ko je na krajši progi Federico Zuccato pritekel skozi silj že 34 minut po startu. Pokal hranilnice za najštevilnejšo skupino je prejel Sci club 2 iz Tržiča, ki je prijavil kar 50 udeležencev. Pa še dve zanimivosti: najstarejši na px>hodu je bil 87 let stari Rodolfo Vuga iz Gorice, skupina, ki je prišla iz najbolj oddaljenega kraja pa 15-članska ekipa 4 mori iz Cagliarija. Na Vrhu v četrtek sestanek o kulturno-športnem središču Pred kratkim smo v našem dnevniku poročali o uspešnem delovanju članov Gospodarske zadruge na Vrhu pri urejanju kultumo-špx>rtno rekreacijskega središča v tej vasi.'Povedali smo tudi, da so člani s prostovoljnim delom doslej veliko napravili in da pa je treba še veliko truda in denarja, predno bo zamisel uresničena in izročena svojemu namenu. O tej hvalevredni p>obudi je poročala v daljšem prispevku tudi koprska televizija. O vseh vprašanjih, ki so v zvezi z nadaljnjo gradnjo tega središča bo govor na sestanku, ki bo v četrtek, 29. septembra, ob 20. uri v gostilni «Pri Lovcu* na Vrhu. Sklicujejo ga Gospodarska zadruga, kulturno društvo «Danica» in krajevna sekcija bivših partizanov. Sestanek bo odprtega značaja, zato tri omenjene organizacije vabijo nanj člane in prijatelje, skratka vse vaščane. Sestanek je pomemben, zato so pobudniki prepričani, da bo nanj prišlo veliko ljudi. Nov sedež občine in banke v Marianu V nedeljo ob 11. uri bo v Marianu slovesnost ob predaji namenu nove stavbe tamkajšnje občine. V pritličju nove stavbe bodo tudi odprli obnovljeni sedež podružnice Goriške hranilnice v Marianu. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča, da se v petek, 30. t.m., ob 20.30 pričenja tečaj rekreativne telovadbe. Tečaj bo v telovadnici Kulturnega doma. Deželni svetovalec prof. Silvano Pagura sprejema vse tiste, ki bi mu radi povedali svoje tegobe, na sedežu KD vsak ponedeljek od 10.30 do 12.30. Na sedežu Kulturnega društva Skala v Gabrjah bo v torek, 27. septem bra, ob 19. uri sestanek staršev otrok, ki so že peli v otroškem pevskem zboru in ki bi radi sodelovali v tem zboru. Vabljeni vsi starši otrok. Domenili se bomo o začetku vaj. Pevski zbor Jezero iz Doberdoba prične z rednimi vajami v četrtek. 29. septembra, ob 20. uri. Vodil ga bo Ivan Klanjšček iz Števerjana. Pevci so vabljeni, da se prve vaje udeležijo, ker bo govor o bodočem delovanju zbora. Posebno zaželeni so novi pristopi starejših in še zlasti mlajših pevcev. Gorica VERDI Danes zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 «Love Helen-love Florence*. Prepovedan mlad1' ni pod 18. letom. CORSO 17.45—22.00 «Krull». Ken Marshall. Barvni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Tootsie». EXCELSIOR 18.00—22.00 «Pomo se-gretaria particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 «Brez milosti*. Češki vojni film. SVOBODA 19.00-21.00 cPogojno n® svobodi*. Francoska komedija. DESKLE 20.30 «Parazit». Amerišk* znanstveno fantastični film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ai Redentore, Ul. bratov Rosell*-telefon 72340. POGREBI: Ob 8. uri Roman Peršolja iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani h1 na glavno pokopališče; ob 9.30 Pave* Podobnik iz splošno bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče; ob 11. uri Luciano Collenzini 12 splošne bolnišnice v cerkev pri SV-Ani in na glavno pokopališče, oj* 12.30 Raffaele Bordini iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori in na pe kopališče v Ločniku. Po nedeljski VN Evrope v formuli ena V Kyalamiju dvoboj Prost -Piquet Arnoux, ki je bil šele deveti, ima v boju za SP le še teoretične možnosti V. ,V 1. jugoslovanska nogometna lig n v! !v V znaku < velike četverice» BRANDS HATCH — Po VN Evrope sta v boju za naslov svetovnega prvaka v formuli ena ostala le še dva Pilota: Francoz Alain Prost (renault) 57 točk in Brazilec Nelson Piquet (brabham) 55 točk. Ferrarijev pilot Bene Amoux, ki je bdi v nedeljo šele deveti, ima sicer še nekaj možnosti. vendar le teoretičnih, saj je ostal Prt 49 točkah in lahko računa na naslov le v primeru, da bi v zadnji Preizkušnji v Kyalamiju (15. oktobra) Piquet in Prost popolnoma odpovedala, sam pa bi moral celo zmagati. Kar zadeva prvo mesto, ni bila nedeljska Velika nagrada kdove kako hrumiva. Italijana De Angelis in “atrese, ki sta startala v prvi vrsti, sta kmalu zatem trčila med seboj, v vodstvo pa se je tedaj pognal Piruet, ki je tudi zanesljivo zmagal Pred Proštom, kateremu ni nikdar nspelo, da bi ga ogrozil. Razen četrtega mesta De Cesarisa MEDCELINSKI POKAL V odločilni tekmi zmaga Argentincev BUENOS AIRES — V odločilni tekati košarkarskega medcelinskega podala je argentinska peterka Obras Sanitarias s 89:76 (44:28) premagala Jollycolombanija iz Cantuja. Tudi za-radi nenatančnosti sicer odličnega strelca Rive (ki je dosegel 28 košev) so tako Italijani prepustili naslov domačinom, med katerimi se je zlasti ukazal Pellegrino (20 točk). Italijani so se tudi hudovali nad sodnikoma, 2a katerega menijo, da sta spretno zrežirala tekmo čeprav hkrati priznavajo, da so tudi sami igrali slabo. Do zmage je spet prišel milanski Simac, ki je v nepomembni tekmi z 50:75 premagal ameriški Oregon State, medtem ko je Penarol s 110:99 odpravil Montelibano. KONČNI VRSTNI RED Obras 10, Jollycolombani 6, Monte-bbano, Simac in Penarol 4, Oregon 2. niinin linji jjiinpi Nelson Piquet (alfa romeo) je bila za Italijane nedelja črn dan. Še zlasti sta razočarala oba Ferrari jeva pilota. Njuna bolida sta bila zelo slabo pripravljena, A LIGA IZIDI 3. KOLA Avellino - Udinese 2:1; Catania -Sampdoria 1:1; Fiorentina - Ascoli 2:1; Genoa - Lazio 0:0; Inter - Torino 0:0; Juventus - Napoli 2:0; Roma - Milan 3:1; Verona - Piša 2:0. L E S T V IC A Roma 6; Juventus 5; Udinese, Fiorentina, Verona, Avellino in Torino 4; Lazio in Sampdoria 3; Catania, Milan, Ascoli in Genoa 2; Inter, Piša in Napoli 1. PRIHODNJE KOLO (2.10.) Ascoli - Inter; Lazio - Juventus; Milan . Catania; Napoli - Avellino; Piša - Genoa; Sampdoria - Fiorentina; Torino - Roma; Udinese - Verona. STRELCI 5 — Žico (Udinese) 3 — Iorio (Verona), Laudrup (Lazio), Monelli (Fiorentina) in Rossi (Juventus) zavore niso delovale pravilno, pnevmatike so se hitro razkrajale in upanja v ugoden razplet sezone so kmalu splavala po vodi. V Ferrari je vem taboru se že govori o tem, da bodo zamenjali oba pilota, Tambaya, ki je bil že itak kandidat za odhod in celo Amouxa, ki se stalno prereka z vodstvom. Vendar je povsem jasno, da vzroki za neučinkovitost italijanskih bolidov, ne tičijo samo v pomanjkljivosti pilotov. VRSTNI RED VN EVROPE 1. Piquet (brabham), ki je 319 km dolgo progo prevozil v 1.36’45” s poprečno hitrostjo 198 km na uro. 2. Prost (renault) po 6”; 3. Mansell (lotus) po 30”; 4. De Cesaris (alfa romeo) po 34”; 5. Warwick (tole- man) po 44”; 6. Giacomelli (toleman) po 52”; LESTVICA ZA SP Prost 57 točk; Piquet 55; Amoux 49; Tambay 40; Rosberg 25. B LIGA IZIDI 3. KOLA Arezzo - Pescara 2:1; Cagliari -Palermo 1:0; Campobasso - Pistoie-se 2:1; Catanzaro - Atalanta 0:3; Ca-vese - Varese 0:1; Cesena - Monza 3:1; Como - Padova 1:0; Lecce -Cremonese 1:1; Sambenedettese -Empoli 1:0; Triestina - Perugia 2:2. L E S T V IC A Campobasso in Como 5; Atalanta, Cesena, Arezzo, Cremonese in Cagliari 4; Lecce, Empoli, Pistoiese, Varese, Palermo in Sambenedettese 3; Monza, Padova, Perugia, Pescara in Triestina 2; Cavese in Catanzaro 1. PRIHODNJE KOLO (2. 10.) Atalanta - Cesena; Cremonese -Sambenedettese; Empoli - Arezzo; Monza - Cavese; Padova - Cagliari; Palermo - Catanzaro; Perugia - Campobasso; Pescara - Como; Pistoiese -Lecce; Varese - Triestina. Komentar FRANCI BOŽIČ Moštva velike jugoslovanske nogometne četverice se v uvodnih kolih prvenstva niso proslavila, toda v 8. kolu so imeli «veliki štirje» svoj veliki dan. Crvena zvezda, Hajduk, Partizan in Dinamo so osvojili vseh 8 možnih točk ter ustvarili razliko v golih 9:0. Toda na vrhu lestvice še trenutno ni nobeden izmed favoritov, temveč «outsider» Rijeka, medtem ko je zagrebški Dinamo zadnje mesto prepustil ljubljanski Olimpiji. Nogometaši Crvene zvezde so pred povratno tekmo za pokal UEFA očitno že v vrhunski formi, v dobrem tednu so nanizali tri zmage, ki jim dajejo dobre možnosti tako v prvenstvu kot v pokalu. V Tuzli je «Zvez-da» dobila kar s 3:0, prikazala pa je doslej najboljšo igro, zmagala pa bi lahko še višje. Gole sta dosegla Djurovski 2 in Šestič, ob njih pa so se izkazali še Elsner, šugar in Ja-njanin. Partizan si je na srečo praktično že zagotovil uvrstitev v drugo kolo pokala šampionov, kajti igralci prvaka so daleč od lanskoletne forme. Partizan je sicer z 2:0 premagal Sarajevo, toda ni igral prepričljivo, oba gola pa je dosegel Žinkovič v zadnjih minutah tekme. Če bi sarajevski vratar Djurkovič branil bolje, potem bi se Partizan bržkone moral zadovoljiti le s točko. Veliko bolje pa je igral Hajduk, ki je v derbiju kola z 2:0 premagal solidno moštvo Veleža. Strelca sta bila Cukrov in Zoran Vujovič, omeniti pa velja tudi dobro igro Sliškoviča in Zlatka Vujoviča, kar je vsekakor dobro znamenje pred povratno tekmo z romunsko Universitateo, ki jo mora Hajduk premagati z dvema goloma razlike. Olimpija že šest let ni izgubila tekme z Dinamom v Maksimira, sedmič pa je le pokleknila. Zagrebčani so tradicijo prekinili pod taktirko novega trenerja Vladka Markoviča, ki je zamenjal Belina. Kandidat za to mesto je bil tudi nekdanji selektor Ante Mladinič. Dinamo ni blestel. Prej bi lahko rekli, da je bila Olimpija izredno slaba. Zagrebčani so oba gola dosegli v zadnjih 25 minutah, strelca pa sta bila Mlinarič in Krnčevič. To je bil že tretji zaporedni poraz Olimpije v zadnjem tednu, očitno pa ljubljanski prvoligaš doživlja hudo krizo, iz katere se ne bo ravno lahko izvlekel. Najslabša moža Ljubljančanov sta bila tokrat vratar Dalanovič in še pred kratkim najboljši igralec Petrovič. «Nekdanji» Jožko Skoblar je kot trener enako uspešen kot tedaj, ko je zabijal gole v Franciji. Pod njegovim vodstvom je Rijeka doživela pravi razcvet, z zmago 2:1 nad Vojvodino se je še «utrdila» na prvem mestu. Rečani so igrali odlično v prvem polčasu, ko sta bila strelca Lukič in Ma-trljan, v nadaljevanju pa so nekoliko popustili, tako da je Ilič zmanjšal rezultat. Tekme 8. kola si je ogledalo samo 85.000 gledalcev, kar je doslej najmanj. Boljši obisk je preprečil dež, toda tudi igre so bile zelo poprečne, in tako tudi učinkovitost. Strelci so namreč dosegli le 19 golov, zato pa je bilo kar 22 rumenih kartonov. Na srečo pa reprezentanti igrajo še kar dobro. IZIDI 8. KOLA Rijeka - Vojvodina 2:1 (2:0), Hajduk - Velež 2:0 (1:0), Dinamo (Z) -Olimpija 2:0 (0:0), Dinamo (V) - Rad-nički 3:0 (2:0), Željezničar - Vardar 3:0 (1:0), Sloboda - Crvena zvezda 0:3 (0:2), Budučnost - Osijek 0:0, Partizan - Sarajevo 2:0 (0:0), Priština -Čelik 1:0 (0:0). LESTVICA Rijeka 12, Hajduk 11, Crvena zve-7 zda, Partizan, Priština 10, Velež, Željezničar in Budučnost 9, Sarajevo, Dinamo (V), Osijek in Sloboda 8, Čelik 7, Vojvodina 6, Dinamo (Z), Rad-nički in Vardar 5, Olimpija 4. PRIHODNJE KOLO (2.10.) Olimpija - Dinamo (V), Vojvodina -Dinamo (Z), Sarajevo - Rijeka, Čelik - Partizan, Osijek - Priština, Vardar - Budučnost, Crvena zvezda - Željezničar, Velež - Sloboda, Radnički -Hajduk. Tako v italijanskih ligah •y. V italijanski A ligi Roma sama na vrhu lestvice Medtem ko je De Giorgis dosegel dva zadetka Obramba Triestine spet razočarala V tretjem kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva je Roma prvič po ?7 letih doma premagala Milan. Zaradi Istočasnega poraza Udineseja v Avel-unu so tako Rimljani sami ostali na vrhu lestvice, njihov najbližji zasledovalec pa je sedaj Juventus. Vse kaže torej, da se v A ligi obnavlja rhnsko-turinski dvoboj, ki je označeval lansko prvenstvo. Udinesejev poraz na jugu je nadvse aeroden. Potem ko je Žico iz prostega strela izenačil in je že kazalo, da bo-Videmčani zlahka osvojili točko, je Tibero® Edinho poslal žogo v lastna vrata le minuto pred koncem, tako da ai bilo več časa za takojšnjo reakcijo, videmčane so tudi razburile nekatere s°dnikove odločitve. Med vodilnimi sta se izkazali še fiorentina in Verona, ki potrjujeta, da Namerava ta letos odigrati vidno vlogo. Obe se nahajata tik pod vrhom. Medtem ko je v Firencah zablestela vezna linija (napadalci so razočarali), je v Veroni mojstrsko igral Iorio (dva zadetka), katerega je Roma letos poleti vendarle nepremišljeno odslovila. Že skoraj brez možnosti za visoko uvrstitev sta Inter in Napoli, ki sta zopet razočarala. Milančanom je v tekmi s Torinom šlo za «življenje ali smrt», zato so igrali previdno. Točka je trenerju Radiceju bržkone zalegla, a če pomislimo na predprvenstvene ambicije Interja, je dosedanji izkupiček zelo skromen. Drugače je menda z Napoli jem, ki je znatno šibkejši od Juventusa in mu je tudi sicer najbrž usojeno( glede na igralski kader), da se bori proti izpadu iz lige. TRIESTINA — Nieri, Costantini, Stimpfl (46’ De Giorgis), Vailati (26’ Piccinin), Mascheroni, Braghin, Per-rone, Leonarduzzi, Romano, Ruffini, Ascagni. PELUGIA: Di Leo, Ottoni, Bene-detti, Piccioni (51’ Caneo), Frosio, Montani, Mancini (78’ Zerbio), Mauti, Pagliari, Valigi, Morbiducci. STRELCA: v 25. min. in v 89. min. Morbiducci, v 56. min. in v 73. min. De Giorgis. Ko bi ob koncu prvega polčasa vprašali katerega koli navijača Trie stine, ali bi se zadovoljil z remijem ob koncu srečanja s Perugio, bi nam gotovo odgovoril, da ja, saj je bila razlika med obema ekipama tako o-čitna v korist Perugie, da je zgledalo, da bo Triestina lahko izenačila le po zalugi kakega čudeža. Do čudeža je res prišlo in čudežu je ime Giorgio De Giorgis. Z vstopom novega napadalca je Triestina igrala kot prerojena in prisilila sicer odlične goste, da so igrali povsem podrejeno vlogo. Ko so vsi že skoraj slavili prvo prvenstveno zmago domačinov (De Giorgis je namreč dosegel dva zadetka) pa je v predzadnji minuti srečanja Perugia izenačila, zato pa so vsi gledalci odšli razočarani nad končnim izidom. Triestina je tudi v tem srečanju pokazala svoje običajne pomanjkljivosti. Na zatožni kolpi je ponovno o-bramba, ki je v marsikateri priložnosti dala prosto pot nasprotnikovim napadalcem. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da je napadalec Perugie Morbiducci lahko dosegel dva zadetka s streloma z glavo, čeprav po svoji po stavi ne spominja ravno na košarkarskega igralca. Zgledalo je kakor, da bi bili tržaški branilci prikovani na tleh. Na sredini igrišča sta edine Vailati, in po njegovi poškodbi mladi Piccinin, skušala zaustaviti nasprotnike, ko so se ti podali v napad, o-stali pa so bili pri kritju zelo pomanjkljivi. V napadu je Perrone skušal z izredno požrtvovalnostjo nadomestiti De Falca, bil pa je prevečkrat osamljen tudi zaradi že skoraj običajne slabe igre Ascagnija, čigar vedenje postaja neopravičljivo. K sreči je novi nakup Tržačanov De Giorgis pokazal svoj talent in tržaški navijači že nestrpno pričakujejo napadalno dvojico De Falco - De Giorgis. V ostalih tekmah vzbuja veliko presenečenje visok poraz, ki ga je Catanzaro doživel na domačem igrišču in dobra igra Campobassa, ki se je povzpel skupno s Comom na prvo mesto lestvice. Igor Pavletič fobio Cergoht Vtindrcuije t mladega Doberdobca po Indiji, Sri Lanki ia Nepalu Pozimi sem se mudil na daljšem potovanju po deželah indijske podceline. V petnajstih tednih sem bolj ali manj podrobno spoznal Sri Lanko, Indijo in Nepal, poleg teh pa še površno Iran in ponovno bil v Turčiji. Najbolj pogosto vprašanje, ki so mi ga zabavljali prijatelji in znanci pred mojim odhodom je bilo, kaj me je privedlo do tega, da sem se odločil ?-a ta del sveta. Težko bi odgovoril na to vprašanje, kot tudi ne Poznam vzgibov, ki so me v preteklih potovanjih Peljali v ostale dežele, ki sem jih tudi obiskal. Ker Pač ne poznam pravega razloga, sem zmeraj odgo-v°ril kaj drugega, če pa bi skušal izvleči bistvo mo-ram le priznati, da sta bila glavna vzroka čisto Materialnega značaja: prvič, vsako potovanje v te bežele je neprimerno bolj poceni kot v ostale dele Sveta. Točnih številk ne bi navajal (ker jih sicer Piti sam ne poznam — v nadaljevanju boste lahko sPoznali zakaj, oziroma zakaj na ceno takega poto-vanja lahko vplivajo najrazličnejši dejavniki, ki so vselej težko predvidljivi), porabil pa sem v poprečju nekaj več kot deset dolarjev na dan (vključno s ceno prevoza). ■ Poleg te finančne plati pa je bil v mojem primeru zelo pomemben tudi časovni faktor. Sem študent četrtega letnika na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo na mednarodno-politični usmeritvi, na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in kdor pozna študijske razmere v Sloveniji bo lahko pritrdil, da je tako potovanje v prvih letnikih časovno neizvedljivo. Vse to zaradi sorazmerno strogega študijskega režima, opraviti moramo skoraj vse izpite, ki so tudi pogoj za prestop v naslednji letnik, pa tudi obisk predavanj je obvezen. V zadnjem letniku pa se vse to sprosti in študent tako le pride na «zeleno vejo». Privošči si lahko daljši «počitek», ne da bi si s tem bistveno otežkočil nadaljnji študij. Če pa sem povsem iskren moram še dodati, da sem hotel izbrati tako pot, ki naj bi me nujno vodila preko Istanbula, kjer naj bi (v obeh smereh seveda) obiskal svojo dobro prijateljico. Ne morem se torej ponašati s tem, da me je tja gnalo posebno veliko navdušenje za indijsko kulturo, za njihovo vero, navade in običaje (ki pa nedvomno imajo svoj čar), niti nisem iskal nobene mistifikacije v svojem potovanju, tudi poceni mamila niso odigrala nobene vloge. No, s tem naj bi zaključil «razlago», kar pa še zdaleč ne pomeni, da ne obstajajo še drugi, podzavestni razlogi, ki jih bomo morda skupaj odkrili. Tudi na to pot sem se odpravljal kot vselej. Zbiranje informacij je bil moj vsakdanji «posel». Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so v teh deželah. že bili, pozanimal sem se za cene, za najboljše možnosti čim-hitrejše in čimbolj poceni poti do Indije. Svoji mami sem to razložil nekako takole: »Vidiš, ti vprašaš sosedo ali prijateljico, kje prodajajo bolj poceni in boljši prašek, kateri mesar ima boljše meso in katera juha je bolj okusna. Tako gre nekako pri vsem, tudi pri načrtovanju počitnic.* Sem seveda sodi tudi pravni del organizacije. Indijci so mesec dni pred mojim odhodom uvedli za italijanske državljane obvezno vizo, ki sem jo brez posebnih težav dobil v Rimu. Za Sri Lanko ta formalnost ni potrebna, kar se tiče Irana pa je bila vsa stvar nekoliko bolj zapletena. Ne bi se spuščal v podrobnosti, naj omenim le, da sem za to vizo čakal šest tednov, bil sem štirikrat v Milanu na konzulatu iranske islamske republike, nesel cel šop dokumentov, od zdravstvenega zavarovanja, potrdila o dobrem vedenju pa do potrdila o šolanju. Jasno je, da so te formalnosti imele le namen otežkočiti vstop v Iran, ne pa te, da dejansko nimajo vsi iranski konzulati enakih pravilnikov za izdajo tranzitnih viz. Kot sem kasneje zvedel v Rimu izdajo vizo v dveh dneh ob dokazu, da imaš dovoljenje za vstop v naslednjo deželo; v tem primeru Pakistan; v Damasku čakanje traja, tri dni brez kakršnegakoli potrdila, v Indiji pa je še bolj zapleteno kot v Italiji. 2. AMATERSKA LIGA: remija in poraz naših ekip AMATERSKA LIGA Vesna s težavo iztržila točko Ve.v.ia — Palmanova 1:1 (0:0) STRELCA: v 72. min. Di Blas, v 83. min. Ludwig. VESNA: Bubnich, Gotti, Sodoma-co, Somma, Penko, F. Candotti, R. Candotti (od 51. min. Basiaco), Pitan, Sedmak (od 33. min,. Ludwig), Jerman, Kostnapfel. Kriška Vesna tokrat nd izpolnila pričakovanj. Po uspešnem gostovanju v Turjaku je bilo sklepati, da bo na domačih tleh odnesla obe točki, vendar je še do remija prišla s težavo. Križani so igrali precej neurejeno, deloma tudi nervozno in izgubljali precej žog. Veznim igralcem večkrat ni uspelo vzpostaviti pravega sodelovanja z napadom, napadalci pa žel niso znali izkoristiti nekaterih dragocenih priložnosti, tako da je pozitivno zaigrala le obramba. Palmanova je začela zelo previdno, Vesna pa je v 1. polčasu imela le eno srečno priložnost s Fabdom Candottijem, ki je z glavo le za nekaj centimetrov dvignil žogo nad prečko. V drugem polčasu so prvi povedli gostje, kar je Križane nekoliko streznilo, tako da so predvsem po zaslugi Ludwiga zagospodarili na sredini igrišča. Svojih akcij pa žal niso znali učinkovito zaključiti Igra je postajala čedalje nervozne jša: gostje so se bali zapraviti dragoceno zmago, Vesna pa si doma ni mogla privoščiti poraza. Križani so zato čedalje bolj pritiskali. V 83. min., ko so pred kazenskim prostorom branilci Palmanove zrušili Kostnapfla, je sodnik dosodil prosti strel, ki ga je Jerman silovito izvedel, vratar je žogo s težavo odbil, najprisebnejši je bil Ludivig in končno izenačil. Vesna se je v preostalem delu tekme še naprej borba, a tekme je bilo praktično konec. (Andrej) Kras — Opicina 0:0 KRAS: Paulin, Gnezda, Škabar, Su-gan, Puntar (v 64. min. Covi), Villal-ta, Vidah, Košuta, Ferfolja (v 87. min. Mario Terčon), Olivo, Peter Terčon. OPICINA: Macoratti, Gherzil, Gabrieli, Doz, Tulliani (Cassanese), Bor-roni, Lenarduzzi (Cutrara), Manzon, Vecchio, Starc. SODNIK: Harland iz Tržiča Varovanci trenerja Mikuša so iztržili pomembno točko proti Opicini. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, saj so prav gostje, ki naj bi sodih med favorite prvenstva, zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi, še posebno dolgočasen je bil prvi polčas, ko sta ekipi igrah pretežno na sredini. Rdeče-beli so tokrat pokazali rahel napredek, zlasti v obrambi, kjer sta Škabar in Gnezda z lahkoto zaustavljala nasprotnikove napade. Tudi sredina igrišča je dokaj homogena ped odhčno režijo Ohva. V drugem polčasu so imeli kr asov ci lepi priložnosti, da bi povedli: najprej je v 30. min. odlični Ohvo dolgo žogo podal v kazenski prostor, kjer je bil gostujoči vratar za las hitrejši od Vidahja. Nekaj minut kasneje pa je imel Covi lepo priložnost, ko je hotel poslati žogo čez vratarja, a mu je streljal naravnost v roke. Opicina p« ni niti enkrat samkrat streljala proti Frasovim vratom, saj je bil Krasov vratar praktično nezaposlen. (Z. S.) Zarja — Libertas 1:1 (0:1) ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti, Franco, Sossi, Križmančič, Perossa, Bon, Egon Fcmda, Damjan Fonda, Ražem. LIBERTAS: Ulcigrai, Gnesda, Di Nicolo, Francolla, Mottica, Taucer, Zacchigna, Raker, Molino, Sorrentino (v d.p. Ruzzier), Musich. SODNIK: Michelini iz Trsta STRELCA: v 36. min. Sorrentino, v 64. min. Ražem Tudi v drugi prvenstveni tekmi je Zarja iztržila točko, čeprav je glede igre popolnoma odpovedala. K sreči so bih tokrat nasprotniki precej naivni in so se po golu zaprli v obrambo, da bi tako odnesli povoljen izid. To pa je precej olajšalo delo Bazov-cem, saj so se tudi branilci večkrat padali v napad. Tržačani so od vsega začetka pri-tisnili in večkrat spravili Zarjane v škripce, vendar niso nikoli nevarno streljali proti domačim vratom. Zarja pa si v prvem polčasu ni pripravila niti ene nevarnejše akcije. Tako so prav gostje v 36. min. poved h, potem ko je sodnik spregledal, da je Sorrentino v prepovedanem položaju. V drugem polčasu so Bazovci zaigrali na vse alj nič in si s Tog-nettijem ustvarih edinstveno priložnost, toda domači napadalci so bih za las prepočasni. V 64. min. pa so Zarjani le izenačili z Ražmam, ki je v gneči silovito streljal, branilec je sicer žogo odbil, vendar je že prešla belo črto. Do konca tekme se je igra umirila, tako da niso imeli drugih resnih priložnosti. Na koncu lahko omenimo, da je tokrat v Žanr jinih vrstah zaigral Perossa, ki je letos okrepil Bazovsko enajsterico. (Big) CGS — Primorje 2:0 (0:0) CGS: Del Bello, Righer. Rebec, Bi-sel, Cehgoi, Verona, De Pangher, Bushnelli, Palumbo (v 81. min. Dega-no), Coionna (v 36. min. Krizsan), Cristofaro. PRIMORJE: Micor, Štoka, Vasilij Pertot, Rojac (v 63. min. Sergij Husu), Samese, Walter Pertot, Antoni (v 46. min. Chizzo), Di Benedetto, Pugliese, Bortolotti, Lenarduzzi. STRELEC: v 77. min. in 87. min. Cristofaro. SODNIK: Zemarolla iz Vidma Solidni CGS je zasluženo zmagal, saj je skozi vso tekmo pokazal boljšo igro od Prosečanov, pri katerih so prišle na dan vse pomanjkljivosti, predvsem v napadu in na sredini i-grišča. Primorje je sicer v prvem polčasu brez večjih težav branilo neodločen izid, v nadaljevanju pa, ko so vezni igralci popustih, je bila o-brambna vrsta pod stalnim pritiskom in vratar Micor je moral končno kloniti: napadalec Cristofaro je preigral dva igralca v kazenskem prostoru in neubranljivo realiziral. Ko so domačini videli, da Prose-čani nimajo moči, da bi reagirali, so to takoj izkoristili in brez večjih težav podvojili ter prednost obdržali do kraja srečanja. V vrstah Primorja sta tokrat zaigrala tudi Lenarduzzi (ki je dobro opravil svojo nalogo) in Chizzo, ki sta letos prestopila k Primorju. Lenarduzzi je lani igral pri Portualeju, Ghizza pa pri miljskem Fortitudu. (H. W.) ATLETSKI MITING V GRADIŠČU Milovan Savič 49”3 na 400 m Športno društvo Torriana iz Gradišča je v soboto priredilo mednarodni atletski miting «Pokal M. Borghes* na katerem je nastopilo 23 društev in med temi tudi atletski klubi iz Nove Gorice, Kranja in Pulja. Trofejo so osvojili atleti univerzitetnega športnega centra iz Trsta pred kranjskim Triglavom, medtem ko so Novogoričani in Puljčani zasedli 5. mesto. Čeprav je atletska sezona pri koncu, so v Gradišču zabeležili nekaj dobrih dosežkov. Predvsem velja omeniti čas 49”3, ki ga je Milovan Savič (Pulj) dosegel v teku na 400 metrov. 3. AMATERSKA LIGA: v prvem derbiju Primorec boljši od Gaje SKUPINA H Sovodnje — Villesse 0:2 (0:1) SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Kosič, Marsom, Flarenin, E. Petejan, Zearo, Sambo, Butkovič, Gomišček, Fajt, Kovic. Sovodenjci so v nedeljo odigrali prvo prvenstveno tekmo pred domačim občinstvom in izgubili s solidno ekipo iz Vileš z 2:0. Gosti so povedli že v začetnih trenutkih prvega polčasa, kar je seveda še kako vplivalo na nadaljnji razvoj tekme. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo pričakovati nekaj več od domačinov, saj so belomodri na predprvenstvenih nastopih večkrat zmagah in dokazah, da so dobro u-igrani. Tokrat pa so se pomerili s solidnim nasprotnikom (Villesse so iz padle iz druge hge), ki sedi med najresnejše kandidate za končno zmago na letošnjem prvenstvu. Prihodnjo nedeljo bodo Marsonovi varovanci gos tov ah v štandrežu, kjer jih čaka derbi z domačo Juven-tino. Torriana — Juventina 3:0 (1:0) JUVENTINA: Gurtner, Šturm, Ca iazzo, Chizzolini, Medeot, Russo H. (Vižintin), Russo I., Di Palma, Pa-nico, Lauri, Nitti. Juventina je letošnje prvenstvo začela dokaj slabo in visoko izgubila na gostovanju v Gradišču. Vižintino-vi varovanci so sicer zaigrali pod svojimi zmožnostmi, čeprav je treba povedati, da so nastopali v okrnjeni postavi (manjkala sta Devetak in Costa, Acconcia pa je odšel v Medeo). K temu je treba dodati, da je tudi sodnik oškodoval Štandrež-če, ko je domačinom priznal zadetek, ki so ga dosegh z roko. Srečanje se je začelo v premeči Torriane, ki je prvi polčas zaključila z golom prednosti. V drugem polčasu pa so začeli napadati, vendar jih je kaj kmalu zaustavil sodnik, ko je Torriani priznal gol, ki ga je domači napadalec dosegel z roko. Zaradi protestov je sodnik še izključil Laurija. Minuto kasneje so doma čini prišli do tretjega zadetka in tekme je bilo konec, (pr.) SKUPINA I Primorec — Gaja 1:0 (0:0) STRELEC: v 87. min. Edvin Kralj PRIMOREC: Leone, I. Milkovič, Mauro Kralj, F. Milkovič, Marko Kralj, Ferfoglia, E. Kralj, P. Kralj (v 82. min. Bruni), Štoka (v 65. min. V. Milkovič), Finessi, B. Kralj GAJA: Kante, Milkovič, M. Grgič (v 72. min. StraMčak), Gabrieli/, Bto Rismondo, M. Rismondo, Kralj, B. Grgič, Vrše (v 46. min. Kraljič), Križmančič Pečar SODNIK: Fucile iz Tržiča O prvem letošnjem derbiju 3. amaterske hge ne moremo trditi, da je posebno zadovoljil gledalce (morda z izjemo navijačev Primorca, katerih moštvo je osvojilo obe točki), saj nista niti trebenska niti padriško-gro-pajska enajsterica pokazali nič posebnega. Igra je bila vseskozi nepovezana, zlasti neučinkovita pa sta bila napada, tako da čaka trenerja še precej dela. V prvih 30 minutah je sicer Primorec imel več pobude, vendar razen dveh strelov, ki ju je Kante zanesljivo ustavil, ni zmogel drugega. Proti koncu prvega polčasa se je Gaja nekoliko odločneje podala v napad. Z izjemo Vršejevega udarca z glavo, ko se je žoga srečno odbila od Leone ja, ni nič drugega, kar bi bilo vredno zabeležiti. Tudi kronika drugega polčasa je izredno skopa. Kante je lepo posredoval v 4. minuti po udarcu Edvina Kralja, zatem je Maks Grgič zaposlil Leoneja, v 35. min. pa je Mauro Kralj prišel prepozno v kazenski prostor. Tekma se je nekoliko razživela proti koncu, ko je sodnik po prekršku Rismonda nad Borisom Kraljem dosodil enajstmetrovko v korist Primorca. Streljal je Edvin Kralj, ki pa je zadel drog. Isti igralec pa je takoj zatem popravil napako, ko je po Kantejevi kratko odbiti žogi poslal usnje v mrežo. «Glede na to, da je bila to prva letošnja tekma,* je menil trener Primorca Bogdan čuk, «dn da je bilo vreme precej toplo, mi je srečanje zapustilo ugoden vtis. Ne vem, morda bi bil remi pravičnejši, vendar smo vseeno naredili nekaj več od Gaje. Oboji pa so se dobro obnašali na terenu.* «Vaš letošnji cilj?» «čim več zmag, zatem pa bomo delah račune in videli, kaj lahko dosežemo.* «Ne na eni strani ne na drugi,* je bil drugačnega mnenja Gajin trener Aldo Kralj, «nisem videl nič posebnega.* «In enajstmetrovka? » «Če jo je sodnik dosodil, pač pomeni, da je videl prekršek.* «Na kaj letos računate?» «Edini naš cilj,* je bil spet kratek vendar zadovoljiv odgovor, «je ta, da bi padriško-gropajska ekipa nastopala izključno z domačimi igral ci.» (db) Fogiiano — Mladost 1:1 (1:1) MLADOST: A. Gergolet, Lakovič (L. Frandohč), Pahor, Semolič, Vižintin, Gerin, E. Gergolet, Lavrenčič, Nardon, E. Kobal, D. Frandohč. STRELEC: v 17. min. E. Kobal Prva preizkušnja v letošnjem prvenstvu se je za doberdobsko Mladost zaključila z remijem, nad katerim je (in mora biti) precej zadovoljna. Kraševci so namreč dobro igrah le prvih dvajset minut, kar je bilo premalo. Res je, da so prav v teh minutah povedli z Edijem Kobalom, ki je zaključil lepo osebno Gergoletovo akcijo, in da so v teku igre imeli še nekaj ugodnih priložnosti, toda s prikazano igro niso zadovoljili. Vsekakor je bilo že od vsega začetka jasno, da bedo Kraševci s težavo odnesli vsaj točko, predvsem zato, ker so nastopih z okrnjeno postava Uraniču so namreč manjkali Uhan, Kobal (ki je že dalj časa poškodovan) in Ferfolja. Doberdobci so ohranili prednost le 15 minut. V 32. minuti so namreč domačini izkoristili. . . nepazljivost kraške obrambe in remizirali. V drugem polčasu smo gledali zelo raztrgano igro z neštetimi zgrešenimi podajami na obeh straneh. Od 30. minute dalje so Uraničevi varovanci iz- Avelllno - Udinese 1 Catania - Sampdoria X Fiorentina - Ascoli 1 Genoa - Lazio X Inter - Torino X Juventus - Napoti 1 Roma - Milan 1 Verona - Piša 1 Cagliari - Palermo 1 Campobasso - Pistoiese 1 Lecce - Cremonese X Siena - Taranto X Gorizia - Mantova X KVOTE 13 ( 15.825 dobitnikov) - 399.000 Ur R (260.158 dobitnikov)- - 24.000 lir 1. — L Guidsun 2. Tabariyya 2. — 1. Slitta 2. Vituperante 3. — 1. Egipt 2. Ebedua 4. — 1. Acheron 2. Argamasilla 5. — 1. Aiello Sp 2. Iffene 6. — 1. Happy 2. Fargan KVOTE 12 ( 21 dobitnikov) -11 ( 445 dobitnikov) — 19 (4329’ dobitnikov) — 1 X X X 1 2 X 1 1 2 1 X 8.534.000 lir 388.000 lir 39.000 Ur gubili Semoliča, ki ga je sodnik, ki je bil dotlej precej popustljiv, precej lahkomiselno predčasno poslal z igrišča. Domačini so takoj poskusih še zadnji masovni napad na Ger-goletova vrata, toda niso ustvarih večjih priložnosti za gol. SKUPINA L Breg - Lancieri FIrenze 1:1 (9:1) BREG: Paniconi, Albertini, Gri-sonic, Paoletti, Sega, Dazzara, Buf-fa, Jež, Edoni, Mondo, Strnad. STRELEC: za Breg: Jež Brežani so se za prvi letošnji nastop na domačem igrišču proti novoustanovljeni ekipi Lancderd Firenze predstavili s trdnim namenom, da osvojijo celotni izkupiček. Tekma se je odvijala predvsem na sredini, kljub temu, pa smo bili priča živahnemu srečanju. Brežani so res imeli nekaj več priložnosti, vendar tega niso izkoristili. Tako nasprotnik ni zamudil priložnosti, ki se mu je ponudila in je povedel. «Plavi» so reagirali in zasluženo remizirali po lepi akciji, pri kateri sta najprej sodelovala Albertini in Mondo, končno pa je Jež neubranljivo premagal vratarja. Remi je pravilen rezultat, čeprav bi si Brežani zaslužili tudi zmago, na katero naj bi odločno štartali v tem prvenstvu. (I.T.) PRVENSTVO C-2 LIGE Goričanom točka Gorizia — Mantova 1:1 (1:1) GORIZIA: Hlede, Grazzolo, Di Dalt. Lazzara, Zilli, Antonutti, Bertoia, Ri-ghini (Poleseho), Bacchetti, Nel Neri, Diodicibus. STRELEC za Gorizio: Bertoia. V prvem nastopu pred domačim občinstvom so igralci Gorizie {»pravili slab vtis, ki so ga pustih na uvodnem srečanju proti Novari. Rejevi varovanci so pokazali učinkovito igro in pod taktirko izkušenega Del Nerija pripravili nekaj dpbrih priložnosti pred vrati Mantove. (pr) Michele Alboreto zamenjal Tambaya MARANELLO — V prihodnji sezoni bosta za Ferrari tekmovala Francoz Rene Amoux in pa Michele Alboreto, ki je tako prvi Italijan, ki nastopa za Ferrari po letu 1973. Alboreto, ki je bil zadnji dve leti pri Angležu Kenu Tyrrehu, je zamenjal Arnouxovega rojaka Patricka Tam tjajrin' +' - 1. AMATERSKA LIGA (Skupina B) IZIDI 2. KOLA Gradese - Muggesana 2:0 Ponziana - Lsonzo 5:0 Vesna - Palmanova Ul Pieris - Torviscosa 1:0 Sangiorgina - Pro FiumiceUo 0:2 Costaiunga - San Canzian 1:1 Percoto - San Giovanni 2:0 Ronchi - Tisana 1:0 LESTVICA Pieris, Percoto 4; Gradese, Fiu-micello 3; Ponziana, San Giovanni, Costaiunga, Vesna, San Canzian, Ronchi, Muggesana 2; Tisana, Palmanova, Sangiorgina, lsonzo 1; Torviscosa 0. PRIHODNJE KOLO (2.10.) Palmanova - Percoto, Pro Fiu-micello - Costaiunga, lsonzo -Pieris, Tisana - Gradese, Muggesana - Sangiorgina, San Giovanni - Vesna, San Canzian - Ronchi, Torviscosa - Ponziana. 2. AMATERSKA LIGA (Skupina F) IZIDI 2. KOLA CGS - Primorje 2:0 Kras - Opicina 0:0 Zarja - Libertas 1:1 Domio - Zaule 1:0 Giarizzoie - Radio Sound 2:3 Fortitudo . C. Elisi Prisco 2:1 Op. Supercaffe - Vermegliano 1:0 Stock - Aurisina 2:3 LESTVICA Aurisina, Domio 4; CGS, Radi® Sound 3; C. Elisi Prisco, Fortitudo, Op. Supercaffe, Zaule, Zarja, Kras, Opicina 2; Primorje, r Stock, Vermegliano, Libertas 1; Giarizzoie 0. PRIHODNJE KOLO (2.10.) Libertas - Op. Supercaffe, Radio Sound - Fortitudo, Opicina -Domio, Aurisina: - CGS, Primorje . Giarizzoie, Vermegliano -Zarja, C. Elisi Prisco - Stock, Zaule - Kras. 3. AMATERSKA LIGA (skupina H) IZIDI 1. KOLA Sovodnje - Villese 0:2 Azzurra - Medea 3:0 Brazzanese - Fossalon 6:1 Visco - Piedimonte 1:1 Jalmicco - Mariano 0:2 Torriana - Juventina 3:0 Počitek: S. Lorenzo LESTVICA Brazzanese, Piedimonte, Torriana, Azzurra, Villese, Mariano, 2; Sovodnje, Juventina, Jalmicco, Medea, Visco, Fossalon, San Lorenzo 0. PRIHODNJE KOLO Villese - Jalmicco, Juventina -Sovodnie, Piedimonte - San Lorenzo, Fossalon - Azzurra, Medea - Visco, Mariano - Brazzanese, počiva: Torriana. 3. AMATERSKA LIGA (skupina I) IZIDI 1. KOLA Poggio - San Marco S. 1:0 Primorec - Gaja 1:0 Italcantieri - Romana 5:1 Begliano - Sagrado 0:1 Fogiiano - Mladost 1:1 Campanelle - Union 6:1 Počitek: Barbarians LESTVICA Campanelle, Italcantieri, Primorec, Poggio, Sagrado 2; Fogiiano, Mladost 1; Union, Romana, Gaja, S. Marco S., Begliano, Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (2.10.) Gaja - Fogiiano, Union - Primorec, Sagrado - Barbarians, Romana - Poggio, S. Marco S. - Begliano, Mladost - Italcantieri, počitek: Campanelle. 3. AMATERSKA LIGA (skupina L) IZIDI 1. KOLA S. Sergio - Chiarbola 4:0 GMT - Roianese 0:0 Rabuiese - S. Andrea 3:1 SanfAnna - Olimpia 0:5 Breg t Lancieri Firenze 1:1 S. Nazario - S. Luigi FY Počitek: San Vito LESTVICA 1:2 Olimpia, S. Sergio, Rabuiese, S. Luigi FY 2; Breg, Lancieri F., GMT, Roianese 1; S. Nazario, S. Andrea, Chiarhola, SanfAnna 0. PRIHODNJE KOLO (2.10.) S. Luigi FY - S. Vito, Lancieri F. - S. Nazario, Olimpia -Breg, S. Andrea - SanfAnna, Roianese - Rabuiese, Chiarbola -GMT, počitek: S. Sergio. Jutri evropski pokal sejemskih mest Na 13. evropskem odbojkarskem prvenstvu Krstni nastop Krasove ekipe v evropski sceni Krasove namiznoteniške igralke bodo jutri opravile krstni nastop v evropskem Pokalu sejemskih mest. V svojem prvem »evropskem srečanju* se bodo pomerile doma (ob 20. uri v občinski telovadnici v Repnu) z avstrijskim moštvom Toyota UTTC iz Hbrbranza (na sliki) Italijani za las ob bronasto kolajno V' Četrto mesto pa ježe lep uspeh - «Azzurre» na solidnem 7. mestu Na samem vrhu moške odbojke ni prišlo do sprememb niti po XIII. evropskem prvenstvu v Vzhodnem Berlinu. Odbojkarji SZ so že sedmič zapored prvaki, saj nadaljujejo serijo zmag že od leta 1967 dalje. Na drugem mestu je Poljska, tako kot že od leta 1975 v Beogradu naprej. Poljaki so bili leta 1974 svetovni prvaki, dve leti kasneje v Montrealu pa še olimpijski, na evropski ravni pa še nikoli prvi. Tudi Bolgarija je spet osvojila bronasto kolajno, tako kot pred dvema letoma v Sofiji. Italijanski odbojkarji so imeli enkratno priložnost, da osvojijo bronasto kolajno, potem ko so premagali Bolgarijo. Žal pa se upi niso uresničili, ker so zadnjo odločilno tekmo izgubili z domačo reprezentanco. Poraz z Vzhodno Nemčijo je še toliko bolj pekoč, ker so Nemci vse finalne tekme izgubili in z varovanci trenerja Prandija so za nameček odigrali prav gotovo najboljše srečanje. Obenem pa je Italija na mednarodnem turnirju v Vidmu zlahka opravila s tem na sprotnikom, ki ima že celo desetletje isti koncept igre. Poraz Italije je še dodatno pekoč, ker si je zapravila možnost nastopa na kvalifikacijah za 01 v Los Angelesu. O tretjem mestu je odločal količnik v setih (Bolgarija 10:9, Italija 10:13). Po sedmih zaporednih zmagah na EP se je v ženski konkurenci morala SZ drugič zapored zadovoljiti s srebrom. Pred dvema letoma so Sovjeti nje izgubile v Sofiji z Bolgarijo, tokrat pa jih je premagala NDR. Ob izredno ugodnem razpletu — z zmago Poljske nad ČSSR — je Italija osvojila več kot dobro 7. mesto na končni lestvici, kar je najboljša uvrstitev na zadnjih sedmih EP. IZIDI ZADNJEGA DNE MOŠKI Bolgarija - ČSSR 3:0 (14,3,13); Vzhodna Nemčija Italija 3:2 (10, -6,-8,1413); SZ - Poljska 3:1 (3,11, -11,9); Francija - Madžarska 3:2 (-8, 12, 7, -7, 12); Grčija - Nizozemska 3:0 (7,11,11); Romunija - Finska 3:0 (5,11,7). KONČNI VRSTNI RED 1. SZ, 2. Poljska, 3. Bolgarija, 4. Italija, 5. ČSSR, 6. Vzhodna Nemčija, 7. Finska, 8. Romunija, 9. Grčija, 10. Nizozemska, 11. Madžarska, 12. Francija. ŽENSKE Bolgarija - Romunija 3:0 (12,13, 7); Madžarska - Zahodna Nemčija 3:0 (11,7,10); Vzhodna Nemčija - SZ 3:2 (-6,-11,8,3,15); Italija - Nizozemska 3:0 (12, 10, 12); Francija -Švedska 3:1 (11, -11,7,2) Poljska -ČSSR 3:2 (13, -10, -7, 11, 15). KONČNI VRSTNI RED 1. Vzhodna Nemčija, 2. SZ, 3. Madžarska, 4. Bolgarija, 5. Zahodna Nemčija, 6. Romunija, 7. Italija 8. ČSSR, 9. Poljska, 10. Francija, 11. Nizozemska, 12. Švedska. V nedeljo v Ljubljani sklepni del 17. odbojkarskega pokala prijateljstva Šesterka Mebla povsem zasluženo osvojila tretje mesto MOŠKI LJUBLJANA — Tudi na 17. moškem odbojkarskem turnirju prijateljstva v hali Tivoli so bili najboljši odbojkarji Stavbarja iz Maribora, ki sicer 'grajo v 1. jugoslovanski zvezni ligi. Poudariti velja, da so Mariborčani Premagali vse tri nasprotnike samo Po dveh nizih igre, najprej Ino Mlako 2 Reke, potem Juventino iz Štandre-ža in v sklepnem srečanju še Rijeko. Turnir sam je bil še precej zani-®iv in vse šesterke so pokazale dobro odbojko, pa čeprav se pozna, da v tej dobi pripravljenosti tako tehnika posameznih igralcev in tudi uigra Post nista najboljši. Barve zamejske odbojke sta v Ljubljani branili šesterici Juventine iz Standreža ter 01ympie iz Gorice. Že vnaprej je bilo znano, da se naša dva 2astopnika ne bosta mogla upirati o-stalim nasprotnikom, ki igrajo v višjih ligah in so ta čas tudi bolje pri-Pripravljeni. To je samo igrišče tudi Potrdilo, saj je Juventina izgubila ta- S. Benedetto — Beneton 73:70 (41:34) SAN BENEDETTO: Biaggi, Valen tinsig 10, La Garde 5, Sfiligoi 16, Bon, Ardessi 17, Pieric, Mayfield 19, Nobile 2, Bullara 4. BENETTON: Pressacco 6, Melillo 10, Facchin, Vazzoler 5, Ferracini 8, Jerkov 11, Marietta 2, Salomon 28, Croce, Minto. SODNIKA: Parovelli (Varese) in Spotti (Milan). PM: San Benedetto 11:20, Benetton 8:12. V srečanju za italijanski pokal je San Benedetto pred domačim občinstvom zasluženo odpravil Benetton iz Trevisa. S povratkom La Gardeja, ki je, kljub posledicam poškodbe, znat- M. Pernarčič (SK Devin) osvojil prvo mesto V nedeljo je bila v Busto Arsiziu Pri. Vareseju četrta tekma v skirol-kah za italijansko državno prvenstvo. V konkurenci je SK Devin osvojil odlično peto mesto. Med posamez-Piki pa je od naših bil najboljši Mitja Pernarčič, ki je med pionirji osvojil Prvo mesto. Za lep podvig je poskrbela tudi Kristina Gabrovec, ki je bila Pied mladinkami druga. Uvrstitve naših pred** rvnikov. PIONIRJI: 1. Mitja Pernarčič, 4. Andrej Antonič, 7. Ervin lori, 13. Rajko Žečevič, 14. Miloš Šušteršič. MLAJŠI MLADINCI: 6. Elio lori. MLADINKE: 2. Kristina Gabrovec, 9- Elena Verč. Do konca prvenstva manjkata še dve tekmi. ko s kasnejšim zmagovalcem Stavbarjem kot tudi z Ino Mlako. Tudi za Goričane sta bila Rijeka in Bled premočna nasprotnika. Na dlani je bilo torej, da bosta Juventina in 01ympia osvojili zadnji mesti v skupini. Ne glede na to, je turnir za 17. lovoriko prijateljstva dobro uspel, za kar gre največja zasluga OZS. IZIDI 1. izločilna skupina Ina Mlaka - Juventina 2:0 (13, 12), Stavbar - Ina Mlaka 2:0 (2, 9), Stavbar - Juventina 2:0 (1, 4). 2. izločilna skupina Bled - 01ympia Gorica 2:0 (2, 4), Rijeka - 01ympia 2:0 (9, 9), Rijeka -Bled 2:0 (8, 6). Finale za 3. mesto: Bled - Ina Mlaka 2:0 (11, 4) Finale za 1. mesto: Stavbar - Rijeka 2:0 (8, 14) Končni vrstni red 1. OK Stavbar Maribor, 2. OK Rijeka, 3. OK Bled, 4. OK Ina Mlaka Rijeka, 5. in 6. mesto si delita Ju- no okrepil ekipo pod košema, so Goričani zaigrali samozavestneje in bili učinkovitejši kot v prejšnjih srečanjih. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, saj so Mayfield, Ardessi in tokrat odlični Sfiligoi skrbeli, da bi Benetton ne ogrozil preveč vodstva, ki so ga domači izborili že od prvih minut srečanja. Primovi igralci so pokazali lep na predek, kar velja še posebno za nekatere mlade, ki bodo v letošnjem prvenstvu verjetno začeli igrati pomembnejšo vlogo v goriški peterki. Gostje so se izkazali kot solidna ekipa, čeprav je Jerkov zaradi poškodbe na roki igral pod svojimi sposobnostmi. Salomon je bil najboljši strelec srečanja, zadovoljivo pa sta igrala tudi Melillo in Pressacco. SGT Elsner — Bor Radenska 83:79 (45:29) BOR RADENSKA: Sosič 2, Maver 4, Volk, Sancin 4, Klobas 19, Furlan 15, Čok 2, Kneipp 10, Pisani 10, Jankovič 2, Zobec 11, Krečič. S porazom priti Ginnastici Triestini so košarkarji Bora Radenske zasedli četrto mesto na memorialu Rapotetz. V primerjavi z medlo predstavo iz prejšnjega dne pa so v nedeljo zjutraj pokazali znaten napredek. Borovci so sicer slabše igrali v prvem pol času, kar so nasprotniki izkoristili in šli na odmor s 16 koši prednosti. Glavni pomanjkljivosti naših košarkarjev sta bili slaba obramba in o-čitno pomanjkanje uigranosti ter natančnosti v napadu, kar je pa razum- ventina iz štandreža ter 01ympia iz Gorice. (G. F.) NAŠI POSTAVI JUVENTINA ŠTANDREŽ: Plesničar, L. in M. Černič, Petejan, Ju-ren, Mučič, Jarc, Orel, Brajnik, Faganel, Ferfolja in Vogrič. OLYMPIA GORICA: Špacapan, š. M. I. in R. Cotič, D. S. in A. Ter-pin, Batistič, Dornik in Kosič. ŽENSKE V finalni del v ženski konkurenci so se uvrstili Rijeka ter Marčana za hrvaško Istro, Paloma, Branik in Merkur za Slovenijo in Meblo ter Sloga za Tržaško. Naša dva predstavnika sta si pravico do nastopanja priborila letos spomladi, ko so bila na sporedu kvalifikacijska srečanja. Organizator je finaliste razdelil v dve skupini. V skupini A so igrali: Marčana, Paloma, Branik in Sloga; v B pa: Merkur, Rijeka in Meblo. ČRNUČE — Na ženskem mladinskem odbojkarskem turnirju v organizaciji društva čmulče pri Ljubljani je Borova združena ekipa deklic zaradi boljše razlike v setih osvojila prvo mesto. Potem ko so «plave» nerodno izgubile tekmo s slabšimi vrstnicami Partizana Vič, so v drugem srečanju z dobro igro strle odpor solidne šesterke Črnuč, ki je bila v prvem srečanju zanesljivo premagala Vič. Naše igralke so v prvi tekmi popolnoma razočarale, saj so stopile na igrišče psihološko povsem nepripravljene za boj. čudna in kaotična igra nasprotnic jih je kmalu zmedla, tako da niso našle pravega orožja za ljivo, glede na to, da so komaj sklenili prvi del priprav na prvenstvu (nabiranje kondicije, telesna priprava). Na dlani pa je, da se bodo morali naši odslej temeljito pripraviti na prvenstvo, ki bo v začetku novembra. Na j več jo pozornost bo treba posvetiti obrambi in moštveni igri v napadu, ki sta bili v obeh nastopih na turnirju Rapotetz največji hibi. V drugem delu tekme proti SGT so naši fantje igrali znatno bolje pred vsem v napadu, saj so nadoknadili ves zaostanek in prešli v vodstvo, ki so ga ohranili do 17. minute. V tem delu se je izkazal zlasti 'nla-di Furlan, ki je zaigral dokaj prepričljivo v napadu. Tudi ostali igralci pa so bili mnogo bolj učinkoviti in preudarni. SKUPINA A Sloga je tokrat zapravila edinstveno priložnost, da bi se uvrstila v finale. Oba nasprotnika sta bila namreč vse prej kot nepremagljiva. Paloma Branik je tokrat nastopila s svojo drugo postavo, ker je prva e-kipa igrala na nekem drugem turnirju v Mariboru. Marčana pa je šesterka, proti kateri bi Sloga z igro, ki jo je zmožna predvajati, lahko prav tako zmagala, žal pa so naše igralke tokrat povsem odpovedale in so bile torej v Ljubljani le senca e-kipe, ki smo jo vajeni. Vse preveč so grešile v osnovnih elementih, tako da sta bila dva poraza neizbežna. IZIDI Marčana - Sloga 2:0 (15:7, 15:13); Paloma Branik - Sloga 2:0 (15:12, 15:8); Marčana - Paloma Branik 2:0. SKUPINA B V tej skupini je bila Rijeka premočen nasprotnik in je gladko osvojila obe tekmi. Za uvrstitev v mah zmago. V končnici prvega in tretje ga seta so bile tako Ljubljančanke vselej bolj prisebne in so tudi po zaslugi zelo dobre in požrtvovalne o-brambe zasluženo zmagale. V drugi tekmi so naše igralke na posled pokazale svoje pravo lice in so z od časa do časa res briljantno igro gladko premagale domačo še-sterko. Zelo soliden je bil sprejem (element, ki ga sicer še niso vadile) in napad z vseh con. IZIDI Črnuče - Vič 3:0 Vič - Bor 2:1 (16:14, 12:15, 15:13) Bor - Črnuče 3:0 (15:8, 15:9, 15:10) KONČNA LESTVICA 1. Bor, 2. Črnuče, 3. Vič. 4, mestu Moštvo Bora Radenske je po svoji sestavi in po individualnih sposobnostih posameznikov prav gotovo med boljšimi ekipami v promocijskem prvenstvu, do začetka le-tega je še dovolj časa za piljenje tehnike in tak tike, tako da bodo Sosič in tovariši ob začetku prvenstva v ustrezni formi. Borovci so na memorialu Rapotetz nastopili brez poškodovanega Ra-ceta. V finalu za prvo mesto je tržaški Inter 1904 v zelo izenačeni in privlačni tekmi odpravil domači Scoglietto s 93:87. KONČNI VRSTNI RED 1. Inter 1904 ; 2. Scoglietto; 3. SGT Eisner; 4. Bor Radenska. (Cancia) finale je torej odločalo srečanje med Merkurjem in združeno ekipo Meblo. Po treh setih je zmagal Meblo brez hujših težav, saj so bile igralke _ Merkurja, ki so v Ljubljano prišle direktno iz Madžarske, kjer so v soboto nastopile na nekem turnirju, tokrat nedorasle naši ekipi. V vrstah Mebla je še vedno osotna Kusova, e-kipa pa je pokazala v primerjavi s turnirjem «Bazoviških žrtev* že večjo uigranost in boljšo formo. IZIDI Meblo - Merkur 2:1 (14:16, 15:5, 15:10); Rijeka - Meblo 2:0 (15:1, 15:8); Rijeka - Merkur 2:0. Finalni tekmi sta bili na sporedu popoldne. V malem finalu je Meblo zaigral nekoliko manj zbrano. Verjetno se je igralkam poznala že tudi utrujenost, vsekakor so kljub temu premagale Palomo Branik, ki so jo prekašale v vseh elementih igre. Na tem turnirju je torej naša združena ekipa povsem zasluženo osvojila tretje mesto. Finale za prvo mesto je bila le gola formalnost, saj je bila Rijeka za Marčano premočna. IZIDA Finale za 3. mesto Meblo - Paloma Branik 2:1 (15:12, 7:15, 15:6). Finale za 1. mesto Rijeka - Marčana 2:0. KONČNI VRSTNI RED 1. Rijeka, 2. Marčana, 3. Meblo, 4. Paloma Branik, 5. Sloga in Merkur. Naši ekipi sta nastopili z naslednjo postavo: MEBLO: Antoni, Klemše, Kralj, Grazia, Lia in Vida Legiša, Maver, jPlesjaressi, Cergol. SLOGA: Adam, Čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Kalan, Milena in Tiziana Križmančič, Malalan, Suzana in Valentina Vidali. Tekmam je sledilo nagrajevanje. Prve tri uvrščene ekip« v obeh konkurencah so prejele pokale, vse pa lično spominsko plaketo. (Inka) obvešča, da bo seja odbora sekcije jutri, 28. t.m., ob 18.30 na stadionu «1. maj*. * * * ŠD Breg košarkarska sekcija sporoča, da bodo tečaji v minibasketu (letnik 1972 in mlajši) ob sredah in petkih, ob 17. uri v občinski telovadnici. Zainteresirani se lahko vpišejo neposredno na treningu. * * * ZSŠDI obvešča, da bo danes, 27. t.m., ob 20.15 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja košarkarske komisije. ♦ * * ŠD Mladina baletni odsek obvešča, da bo potekalo vpisovanje, oziroma potrditev vpisa za šolsko leto 1983-84 jutri, 28. septembra, in v petek, 30. septembra, od 15. do 17. ure v prostorih bivšega otroškega vrtca osnovne šole A. Sirk v Križu. Italijanski košarkarski pokal Goričani tokrat uspešni Mladinska združena ekipa osvojila turnir v Črnučah Skirolke - državno prvenstvo Košarkarski turnir za memorial Rapotetz Borovci obtičali na Naročnino: Mesečna 9.000 lir'- celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 -5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana | Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik 27. septembra 1983 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst HM Član italijanske Hjn zveze časopisnih založnikov FIEG «Zagotoviti prost dohod v bazo» in padali so pendreki in solzilci COMISO — Včeraj so se pri Comi-su. kjer gradijo poligon za namestitev ameriških jedrskih izstrelkov «cruise», začele pacifistične protiobo-roževalne manifestacije in začeli so se tudi brutalni nastopi italijanske policije. Pacifisti so že zgodaj zjutraj na miroljuben način zasedli vse vhode v poligon, sedli so na tla in skušali preprečili dohod delavcem (večina le-teh je ostala kar doma) in tovornjakom. V pičlih treh urah, od 6.30 do 9.30, pa je policija štirikrat navalila nanje in jih skušala odgnati. Kakih deset pacifistov, med njimi tudi poslanka PDUP Luciana Castel-lina, je bilo ranjenih in so se morali zateči v bolnišnico po prvo pomoč. «Po3icija si bo na vse načine prizadevala, * je dejal kvestor iz Ragu-se Borgese, «da zagotovi spoštovanje dekreta, ki zagotavlja svoboden dostop v bazo. Zato so lahko vsi delavci, ki so se javili, začeli z delom in isto velja za ameriško osebje* Dostop pa ni bil lahek. Več kot tisoč pacifistov je posedlo pred vhodi in zbralo se je tudi veliko policistov, ki so bili okrepljeni z oddelki iz Palerma in Catanie. Ti so se najprej poslužili vode, s katero so oblivali množico manifestantov, nato so jih skušali s silo dvigniti, dokler se niso poslužili pendrekov in solzilcev. Samo v zadnjem «naskoku» ob 9,25 so izstrelili kar 16 solzilnih bombic in nato tekali za pacifisti tudi po bližnjih zoranih poljih. «Za vsakogar, ki bo zahteval dohod v bazo, bomo naredili prosto pot in odločno nastopili, kajti pravica po svobodnem gibanju mora biti zagotovljena,* je še pribil kvestor Borgese. Včerajšnje manifestacije so se udeležili tudi številni predstavniki levice, predvsem PDUP in KPI. Protesta pa se niso udeležili prebivalci Comi sa, ki so se v zadnjem času malce distancirali od pacifistov, kajti, pravi socialistični župan Salvatore Cata-lano, domačini so končno razumeli, kje je ideološki izvor teh manifestacij, ki kontestirajo samo rakete ameriških znamk in ne tudi ostalih. Odgovoren za vprašanja miru pri KPI sen. Renzo Giannotti pa je včerajšnji nastop policije takole ocenil. «Po včerajšnjih dogodkih je jasno, da Craxi-jeva vlada ne dovoljuje niti pacifi stičnih shodov. To je velika odgovornost, ki si jo je vlada naprtila na ramena in bo morala odgovarjati pred celotnim javnim mnenjem.* Z nogami nad grozdje Čas trgatve in grozdja. Nekoč so kar z nogami teptali grozdje, da je pri' tekla žlahtna kapljica, danes se za ta opravek poslužujemo strojev. Vendar tradicija ne sme umreti — so rekli v Bondenu pri Mantovi in obudili stari običaj (Telefot oAP) Nesrečni prodajalec zmagovitega listka . GENOVA — Res ni imel sreče najemnik časopisnega kioska v središču Genova, ki je nekemu «super srečnemu* odjemalcu prodal zmagovalno srečko Me-ranske loterije. Listek je iz serije AL in nosi številko 74981, lastniku pa prinaša 500 milijonov lir. Povsem neuspešno je bilo doslej zasledovanje dobitnika, saj je kiosk na eni najprometnejših genovskih ulic, kjer kupci po večini niso stalni odjemalci, temveč uslužbenci bližnjih uradov, slučajni mimoidoči pa tudi številni turisti, ki si ogledujejo bližnjo rojstno hišo Krištofa Kolumba. Rekb smo, da prodajalec «srečnega» listka, 22-letni najemnik «srečnega» kioska Francesco Belfiore, ob vsem tem ni imel sreče. Mladenič je namreč kupil srečko iste serije AL, ki je nosila številko 74980, torej le eno pred zmagovalno, tako da mu je sreča ušla res samo za las. Hkrati pa bo tudi ob pet milijonov, odstotek, ki po pravilu pripada prodajalcu zmagovite srečke, saj jo fant komaj pred kratkim prevzel upravljanje kioska, tako da bo vsotica šla njegovemu lastniku. Smola pa taka, pravi fant, ki vso noč ni zatisnil očesa, kajti le redko se primeri, da bi bila komu sreča tako zelo blizu, na dosegu roke takorekoč, pa vendarle tako nedosegbva hkrati. Toda, srečolov je pač «lov» na nekaj zelo muhastega, za čemer se pehamo vsi po vrsti, a doleti le redke izbrance. Če pa jih potem v resnici osreči, je vprašanje, ki bi mu le težko našli pravega odgovora. Grenke tablete vznemirjajo Avstrijo DUNAJ — že dolgo traja «vojna» med avstrijskimi zdravniki, lekarnarji in bolniki. Najprej so bile vzrok sleparije z recepti, s katerimi so razni odjemalci, seveda iz zdravniških krogov, dobili zase še drugo «dragoceno blago», prav tako povsem logično samo iz posebnih lekarn. Vso zadevo so potlačili, ker je ta «bolezen» prizadela dobršen del države. A kaj ko so štirje m'adi pisci objavili podatke o povezavah med zdravniki in farmacevtsko industrijo, ki omogoča mastne zaslužke z brezvrednimi preparati. Za konec pa so v «notranjem» spopadu med združenjem zdravnikov in štajersko vlado odkrili, da so zdravniki, predvsem pa primariji, v raznih bolnišnicah bajno plačani. Njihove mesečne plače so namreč take, da mora povprečni državljan delati celo leto, da zasluži prav toliko. Use pa je prekipelo, ko so objavili knjigo nemških avtorjev, v kateri navajajo tudi podatke za Avstrijo, o nekoristnosti številnih zdravil, pravih gomil tablet, ki jih bolniki leta in leta požirajo. Zdravstveno zavarovanje in bolniki sami plačajo milijonske vsote za navadno sleparsko blago. Preko 60 odstotkov zdravil, ki imajo skrajno zvočna in skrivnostna imena, bi bilo treba izločiti iz obtoka, saj so ali škodljiva ali pa brez vsakega učinko. Prva na seznamu so razna pomirila, pa tablete za spanje in za glavobol, sledijo razni preparati za urejanje krvnega pritiska in na stotine in stotine drugih zdravil, ki ležijo skrbno spravljena na pol*' cah lekarn. Številna od teh zdravil nimajo po trditvah piscev «Grenke tablete» nobene vrednosti, a jih prodajajo na debelo, njihov kvarni učinek pa bolniki občutijo šele čez čas. Z drugimi besedami povedano, zdraviš se za eno bolezen, zboliš pa za drugo, ali kot trdijo avtorji, bolnik lahko izbira, če noče umreti zaradi tuberkuloze, si lahko priskrbi trajno slepoto. Povsem razumljivo je objava te knjige sprožila val protestov med avstrijskimi lekarnarji, ki so skušali na svojemu kongresu dokazati, kako je pisanje netočno in klevetniško. * «Vojna» bo po vsej verjetnosti še dolgo trajala in vse kaže, da se bo končala neodločeno, saj brez tablet, tudi onih «grenkih» sodobni človek ne more živeti. Umrl je bivši belgijski kralj BRUSELJ — V 82. letu starosti je umrl bivši belgijski kralj Leopold m., ki je zaradi notranjih polemik že leta 1951 zapustil prestol Leta 1937 si je skupaj z nizozemsko kraljico Juhjano prizadeval odvrniti nevarnost grozeče svetovne vojne, ko pa so maja 1940 Hitlerjeve čete zasedle Belgijo, se jim je za 18 dni na čelu svoje vojske upiral. 25. maja je moral kapitulirati, Nemci so ga zaprb v grad Laeken v Bruslju, nato pa leta 1944 izseliU na Selško in potem v Avstrijo, kjer so ga ob koncu vojne osvobodili Amerikanci. V Belgiji so se medtem vnele hude polemike zaradi njegovega obnašanja med vojno in domnevnega sodelovanja z nacisti, tako da je naslednjih 6 let preživel v izgnanstvu. Ko se je leta 1950 vrnil v domovino, se je bil prisiljen umakniti s prestola. Na sliki (AP): Leopold III. s prvo ženo. Peš po Groenlandiji BOČEN — «Hoteli smo prerezati vsak stik z zadušujočo civilizacijo in se pomeriti z naravo v vsem njenem prvobitnem bistvu, zavedujoč se, da lahko računamo samo nase.» To je razlaga enega izmed treh protagonistov svojevrstnega podviga: Južnotirolski Robert Peroni, Wolfgang Thomaseth in PeP Schrott so od vzhodne do zahodne obale prehodili Groelandijo in to brez sank in radia, skratka brez možnosti, a bi lahko v primeru težav računali no kakršnokoli pomoč. Pohod prijateljstva na Peči TRBIŽ — Kar pet tisoč ljudi se je v nedeljo zbralo na Peči, kjer teče tromeja med Itabjo, Jugoslavijo in Avstrijo, da bi se udeležilo «praznika Prl' jateljstva* ter tako potrdilo prijateljske vezi med tremi narodi. To je bil že četrti turistično planinski pohod, ki so ga priredili telovadne društvo Podklošter iz Avstrije, turistično društvo Trbiž iz Italije ter TD Rateč® in Kranjska gora. V kulturnem programu pohoda prijateljstva so nastopile skupine iz Ziljske, Kanalske in Gornjesavske doline. Sodišče v hotelski sobi CAGLIARI — Prvič v zgodovini italijanskega sodstva se bo nek proces odvijal v hotelu oziroma točneje, sejna soba bo v hotelski sobi. Do tega zaključ-ča je prišel predsednik sodišča v Cagliariju Marco Onnis, ki meni, da je to najbolje okolje za razsodbo o primeru Manuella. Najbrž je bila odločitev prO' vilna, kajti sodniki bodo o končni razsodbi razmišljali najmanj pet dni, v katerih bo treba seveda tudi spati in jesti. Jack London: IMchlkSLIlGC (5) riše: Radiša Miloševič