TEDNIK LETO Lil, Št. 29 PTUJ, 22. JULIJ 1999 CENA 120 tolarjev ŽETEV '99 Slaba letina Zaradi obilnih padavin tik pred dozorelostjo je kvaliteta zrnja slaba. Poleg slabe kvalitete pa je zelo slab tudi pridelek, saj je glede na ugotovitve prvih dni za 30 do 40 odstotkov majnši, ponekod pa je celo prepolovljen. STRAN 3. KLEPET Z NEŠOM TOKALIČEM Teater je inteligentno zavajanje oltiinstva "Mislim, da bo EU ena "kul" zadeva za Slovenijo. Odprlo se bo marsikaj, prišel bo evropski nadzor v to malo državico. Želim si, da bi kulturne vzvode v Ptuju dobili v roke pravi ljudje, da je več ne vodijo ljudje, ki niso sposobni za to. Zgled naj bo gledališče Ptuj, ki živi zdravo življenje, zato uspeva v svojem sicer majhnem obsegu. Nastalo je iz zdrave ideje in ga hočemo takega tudi ohraniti.... Ptuju zamerim, da je njegova politika na področju kulture "nepismena", da ne znajo prepoznati pravih trenutkov, priimkov in imen, ne vedo, kdo je kaj naredil, kdo stoji za kakšno idejo. Trenutno županstvo je za moje ideje "nezdravo", saj jih tudi, če bi jih obrazložil, ne bi razumeli." STRAN GORISNICA Urejena obiina^ zadovoljni obiani Zupan Slavko Visenjak: »Želim, da bi delo občine bilo de- javno na vseh področjih, čeprav je marsikdaj to težko ures- ničevati. Zelo si želim, da bi ljudje imeli občutek, da živijo v neki urejeni sredini, ter jih tako povabiti k sodelovanju. Zme- raj pravim, da en lahko naredi malo, vsi skupaj pa naredimo ve- liko več. Zato bi vsem občanom in občankam občine Gorišnica zaželel prijetno praznovanje in veliko uspehov ter zadovoljstva v bodoče.« STRAN 6.i PTUJ iavno kopališie ni modna muha s tem, ko se je nekdanja ptujska mestna oblast odrekla javne- mu kopališču, to naj bi bilo pred več kot 30 leti, je odrekla določen standard prebivalcem območja starega mestnega jedra in tudi drugim, ki imajo stanovanje, so pa brez kopalnic, kot sestavnega dela standarda stanovanj. Stanovanj brez kopalnic je kar 40 odstotkov. V svetu je povsod tako, da imajo stara mesma jedra javna kopališča. V Ptuju pa smo se mu zaradi ne- katerih višjih interesov odrekli, kot da bi bilo to za mesto, če bi ga imeli, sramota. STRAN 5. Tako kot pri Mundovih pod Polenšakom je te dni živahno po vsej donnovini. Žetev je tu! Poto: M.Ozmec 2 AKTUALHO Četrtek, 22. julij 1999 - TEDNlK TEDENS|<;i KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS- REDNISKE HISE Divjanje teiajev Začetek preteklega tedna je kazalo, da se napo- vedi o prelivu denarja iz trga pooblaščenih investi- cijskih družb na uradni borzni trg ne bodo ure- sničile. Na trgu je vladalo klavrno razpoloženje, ki ga je spremljal nizek promet in padec tečajev, slo- venski borzni indeks pa se je že približeval 1730 indeksnim točkam. Kupci so se že spraševali, ali bodo prihodnji pretirani nakupi končali v negativ- nem saldu, vendar pa se je proti koncu tedna si- tuacija obrnila na glavo. Redkim kupcem, ki so so- delovali na trgu v začetku tedna, se je pridružila tudi kopica močnih igralcev, ki so potisnili tečaje naglo navzgor tako da se je slovenski borzni in- deks povzel na 1765 indeksnih točk. Ladje so iz- plute, vprašanje koliko goriva imajo, pa se poraja v glavah vsakega borznega posrednika. Nakupi so ob takih porastih trenutno še zelo tvegani, ker še ni jasno, če bo pozitivno razpoloženje trajalo dalj kot le dva dni. Kljub temu pa smo lahko veseli, da so se končno našli kupci z malo več poguma, saj so le ti gonilna sila trga in dogajanja na njem. Najtx)lj se je na večje nakupe vrednostnih papirjev v pretekli teden odzvala delnica Luke Koper. Na- kupi so dvignili ceno delnice na 3.217 tolarjev, naj- višji posel pa je znašal kar 3.249 tolarjev za delni- co. Ti nakupi niso neupravičeni, saj podjetje dose- ga lepe rezulate pri svojem poslovanju, kar bo v prihodnosti prav gotovo odigralo pomembno vlo- go pri stabilnosti tečaja njene delnice. Ne prav dosti ni z rastjo zaostajala Intereuropa. Njen tečaj je zopet prebil mejo 2300 tolarjev za delnico, tečaj pa se je v petek oblikoval pri 2330 tolarjev, kar je nekaj več kot 2 odstotka višje kot pred tednom dni. Nevihta je zajela tudi delnico Mercatorja, ki je v petek porasla nad 9300 tolarjev za delnico, te- denski porast pa je znašal 1,8 odstotka. Enako rast je zabeležila tudi delnica Istrabenza. Po dol- gem času se je njegova delnica odlepila od 2900 tolarjev, povpraševalci pa so v petek lezli proti ceni 2970 tolarjev. Negativni predznak pa je priza- del delnico Petrola. Tečaj se je v petek gibal nad 25.000 tolarji, vendar pa je v primerjavi s tednom poprej enotni tečaj nižji za 1 odstotek in pol. Prav toliko se je znižala vrednost tudi farmacevtskemu podjetju Lek. Vrednost delnice se je v začetku prejšnjega tedna zniževala, posli so se sklepali že pod 34.500 tolarji, konec tedna pa je njeno vred- nost le potegnil nazaj preko 35.100 tolarjev. V pri- merjavi z Lekom je bila delnica Krke nekoliko bolj stabilna. Posli so se gibali med 26.500 in 27.000 tolarji. Kupci so s svojimi naložbami posegli tudi po pomembnejših delnicah prostega trga, kar se je odrazilo v njihovi rasti. Delnica Heliosa je poras- la za dobra 2 odstotka na 33.200 tolarjev za delni- co. Gorenje pa se je prebilo na 1918 tolarjev. Po- rasla je tudi delnica Kmetijskega kombinata Ruj, katere vrednost seje v petek ustavila pri 335 tolarj- ih, kar je pomenilo 0,6 odstotno tedensko rast. Trenutno je še težko napovedovati, da se bo slo- venski trg kapitala obrnil v pozitivno smer. Nizka li- kvidnost še vedno straši na trgu in tečaji se lahko ob večjih prodajah delnic hitro obrnejo v nasprot- no smer. V tem tednu se bo verjetno izkazalo, kakšen bo prihodnji trend na borzi, povsem možno pa je, da bodo vrednosti delnic ob tako nizkem prometu skakale gor in dol, kar bi bila lepa priložnost za vlagatelje, ki jim tveganje ni odveč. Matjaž Bernik, llirika BPH PIUJ / PODJETJE TENZOR ODPRLO NOVE POSLOVNE PROSTORE Samo nočrfno delo daie rezuffofe Za ptujsko podjetje Tenzor, ki se je specializiralo za varovanje premoženja, storitve in trgovino, je bil 16. julij velik dan. Sku- paj s poslovnimi partnerji, predstavniki mestne občine Ptuj, sosedi in drugimi so se veselili odprtja novih poslovnih pros- torov na skupni površini 700 m2 na Mariborski cesti 13 v Ptu- ju. S tem pričenjajo novo obdobje svojega razvoja. Že letos bodo zaposlili več kot 30 novih delavcev, v prihodnjih petih le- tih pa še 50. Objekt je zgradilo Gradbeno podjetje Gradiš Gradnje Ptuj v pe- tih mesecih, ki je v teh dneh praz- novalo tudi 50-letnico svojega uspešnega dela. Podjetje po no- vem z vsemi svojimi deli posluje na enem mestu, velika pridobitev pa sta tudi multimedijski prostor in likovna galerija, ki jo bodo odprli po počitnicah in s katero bodo prispevali svoj delež v kul- turno ponudbo Ptuj. Predvsem je bodo veseli likovni ustvarjalci, saj Ptuj nima pravih galerij. Razvoj podjetja, ki je privedel tudi do izgradnje te pisane stavbe na Mariborski cesti, je na otvorit- vi predstavil Miran Senčar, ki je ob Albertu Benetu, eden od so- lastnikov in partnerjev. Med dru- gim je povedal, da je bilo podjetje Mercator SVS Ptuj prvo, ki jim je odprlo vrata. Ob tem pa ni pozabil omeniti tudi Perutnine in Taluma ter oddelka za gospodarstvo mest- ne občine Ptuj, brez katerih pro- dor fu-me na do takrat zaprti slo- venski trg (zlasti še ljubljanski) ne bi bil mogoč. Obdobje trdega in predvsem načrtnega dela je mora- lo dati rezultate, ki se danes kažejo tudi v tem, da so po prome- tu na zaposlenega med 250 podjet- ji za varovanje na drugem mestu. Dve leti zapored pa so dosegali najboljše rezultate na prebivalca v svetovnem merilu v okviru Sen- sormatica, ki je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci elektron- skih sistemov za varovanje blaga pred krajo in katerega ekskluzivni zastopnik so. Lanski promet je znašal 210 milijonov tolarjev, le- tos načrtujejo 260 milijonov. To je njihova zgodba o uspehu po šes- tih letih dela in najmanj dvesto dni na leto preživetih v avtomobi- lu obeh ustanoviteljev in solastni- kov. Miran Senčar skrbi za stran- ke, Albert Bene za tehnični del. V imenu mestne občine Ptuj je na petkovi slovesnosti v odsotnos- ti ptujskega župana Miroslava Lu- cija govoril podžupan Milan Čuček. Med drugim je povedal, da je podjetje Tenzor sodi med tista podjetja, kjer se malo govori, pa veliko dela. Za ptujsko okolje je velikega pomena, da si je našlo ve- lik kos kruha zunaj tega območja, pomembnosti tega se še premalo zavedamo. Takšna poslovna nar- avnanost je za tako majhno lokal- no skupnost, kot je Ptuj, izredne- ga pomena. V spomin na odprtje novega objekta in za spodbudo bodočemu razvoju je Milan Čuček izročil Miranu Senčarju kristalni kelih z grbom mestne občine Ptuj. Simbolično odprtje objekta s pre- rezom traku je opravil Zlatko Kristovič, vodja glavne dejavnosti v podjetju, zaščite izdelkov pred krajo, ki je v podjetju zaposlen od leta 1993, ko je to začelo delati. Za kulturni utrip je od odprtju novih poslovnih prostorov Ten- zorja na Mariborski 13 v Ptuju skrbel igralec Tadej Toš. Denar, ki bi ga sicer porabili za velik sprejem, pa so namenili za nakup zdravil za obolelega Lukca Rutar- ja iz Ptuja, in mu zaželeli sko- rajšnje okrevanje. MG Novi poslovni objekt Tenzorja na Mariborski c. 13 v Ptuju Foto: Črtomir Goznik TEDNIK je naslednik Ptujske- ga tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okraj- ni odbor O F Ptuj leta 1948. Iz- daja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor.- Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda.- Oliver Težak, 15 041-669-509. Naslov.- RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tr (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: mvw. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik&radio-tednik.si tednikS3ajriis.net PTUJ / JUTRI ODPRTJE NOVEGA PRODAJNO-5ERVISNEGA CENTRA RENAULT Ifovi tenfer |e ife/ifra oridobitev Na 480 m'' novega centra bodo prodajali osebna vozila Re- nault, lahka tovorna vozila Renault in rabljena vozila po sis- temu Renome. Delniška družba Petovia avto ima 85 zaposle- nih. Delo izvajajo v štirih profitnih centrih: tehnični pregledi, servis, prodajno-servisni center Renault in trgovina z rezerv- nimi deli za tovorna vozila TAM in MAN, za katera so poob- laščeni prodajalec in serviser. Tudi v bodoče ohranjajo proda- jo vozil Škoda, vendar v okviru hčerinskega podjetja. Z odprt- jem novega prodajno-servisnega centra naj bi se realizacija podvojila, zaposlili pa so sedem novih delavcev. Pred jutrišnjim odprtjem nove- ga prodajno-servisnega centra Reanult Petovia avto Ptuj na Ormoški cesti 23 v Ptuju, je cirek- tor Petovia avta Vili Cerovič po- vedal: "Za nas je odprtje tega cen- tra velika pridobitev. Na pri- bližno 480 m^ površin bomo lahko praktično razstavljali vso paleto Renaultovih vozil. Sestavni del novega centra je tudi center lahkih gospodarskih vozil Re- nault, investirali pa smo tudi v center rabljenih vozil po sistemu Renome, kar pomeni višjo kako- vostno raven pri prodaji rabljenih vozil že zaradi garancije, ki jo bomo izdajali pri prodaji teh vo- zil, ki jih bomo pred prodajo tehnično pregledali, servisirali, kemično očistili, opravili potreb- na kleparska, ličarska in druga dela. V okviru te investicije smo celovito obnovili tudi mehanično delavnico. Naložba je veljala 130 milijonov tolarjev in smo jo iz- vedli z lastnimi sredstvi. Ker je letošnja evforija zaradi davka na dodano vrednost že mimo, pri prodaji novih avtomo- bilov ne pričakujemo velikih re- zultatov. Več pa pričakujemo v letu 2000, ko naj bi prodali med 350 in 400 novih avtomobilov med 200 in 300 rabljenih vozil, i novo investicijo naj bi realizacijo podvojili. Še naprej bomo prod^. jali tudi vozila Skoda, po kateri)) nas Ptuj in okolica tudi pozm Škodo kot prodajni program bomo reorganizirali v novo prav. no osebo oziroma novo podjetje^ ki je že registirano. Razvijali bomo tudi naš novi renaultov pro, gram, uvedli bomo program Re. nault minuta, ki je prav tako nov program, s pripravami na njegovo izvedbo bomo pričeli takoj po počitnicah." V novem prodajno-servisneni centru Renault so na novo zapos. lili sedem delavcev, do tega šes; namensko za prodajo Renanltovit vozil. Večina, zlasti tisti, ki bodo delali kot prodajalci vozil in nado- mestnih delov, so se v Revozu v Novem mestu izobraževali pni druga skupina, ki bo delala v me- haničnih delavnicah, bo šla na izobraževanje po počitnicah. In- vesticijo so po besedah Vilija Ce- roviča končali dokaj hitro, saj so lani avgusta imeli komaj lokacij- sko dovoljenje. Pri gradnji so jim šli na roko tako v Upravni enot Ptuj, mestni občini in v Elektni Ptuj. Tehnični prevzem objekta js bil 8. junija, zgrajen pa je pc zadnjih Renaultovih standardih. Vili Cerovič, direktor Pe- tovia avta Ptuj Foto: Črtomir Goznik f(fiWK - Četrtek, 22. julij 1999 POROČAMO, KOMMNTIRAMO 3 igvedeli smo Izvedeli smo ^OVORISE... •••rske 19, Ruj, Janez Ko- zel, Potrčeva 4, Marija Štumberger, Stojnci 20, Katica Smolinger, Lovrenc na Dr. polju 8, Ivan Kirbiš, Vareja 4. 8. JUUJ - Nada Kožar, Industrijsko na- selje, Kidričevo, Slavko Petek, Gorišnica 154, Sandi Obran, Zamušani 41, Aleš Lešnik, Gregorčičev dr. 4, Ruj, Stanislav Kovačec, Apače 269, Janez Bedenik, Kočice 25, Franc Krambergerj,. Placar 69/a, Viktor Mlakar, Jurovci 25, Mihael Bohanec, Zagorci 53, Ivan Karo, Vintarovci 18, Srečko Lah, Ul. B. Kraig- herja 21, Kidričevo, Avgust Brlek, Po- brežje 8, Mirko Krajnčič, Ul. 5. Reko- morske 3, Ruj, Roman Karo, Dravska 6, Ruj, Boris Fekonja, Zagorci 56, Dragan Demirkovič, Zlatoličje 25, Dušan Tan- cer, Metava 28, Maribor, Franc Bratuša, StrezetinaSO, Danilo Svenšek, Lesni ko- va 13, Orehova vas, Andrija Hojski, Zg. Duplek 49, Mirko mesarec, Zamušani 5, Dušan Bračko, Zg. Duplek 58, Bojan Brunčič, Jiršovci 43, Vito Plazar, Sara- jevska 5. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 234. NAD Zukon, drviina in dvševno %druvie 96, nadaljevaiye Terapevtski proces zakoncev in družine - na splošno - 9,nad, Vedenjska terapija zakonskih in družin- skih konfliktov - l,nad. Glavni dejavnik okolja, po- memben za vedenje otroka je seveda družina. V njej otrok preživi veliko časa, tam pote- ka interakcija otroka z zanj najvažnejšimi osebami, to je starši. Zato je razumljivo, da je pozornost usmerjana k družinsko centrirani ve- denjski terapiji, ki v svojem bistvu močno presega zgolj oblike nekakšnega svetovanja. Pri tem sta se izoblikovala dva temeljna pristopa: vključitev družinskih članov v proces te- rapije kot kotarepevtov in drugič, sprememba vedenja usmerjajočih reakcij v družini sami. Metoda pritegnitve staršev za pomočnike v vedenjski te- rapiji (torej kot koterapevte) se uporablja največkrat pri po- speševanju razvoja močno re- tardiranih otrok. Predhodno podučeni in trenirani starši, običajno matere, delajo z otro- kom doma. Izvajanje treniin- gov mentalnih funkcij (krepi- tev abstraktnega nivoja mišljenja, večanje besednega zaklada, razvijanje sposobnos- ti izražanja, itd.) ali treninga socialne samostojnosti, ima, kot se je pokazalo, v takih po- gojih številne prednosti. Gledano povsem tehnično, poteka terapija tako, da tera- pevt po osnovni diagnostični obravnavi otroka skupaj s starši izdela tako imenovani nM)difikacijski plan, ki ga po- tem starši izvajajo doma. Ta modifikacijski plan večinoma temelji na kontrolirani upora- bi pozitivnih okrepitev (p)o- hval) po zgledu operantnega modela kot tudi na principu učenja osnovnih zgledov in posnemanja. Razumljivo je, da moramo upoštevati v tre- ningu pravilo postopnosti, prav tako pa ne morejo biti podkrepitve enake za vse otro- ke, pač pa izbrane glede na po- sameznika. Naslednjič pa še nekaj o vedenjski terapiji v družini. Mag. Bolan Sinko PREJELI SMO So kršitelji ustave tudi ustavni sodniki? Nič ni čudnega, da sem v to- rek, 6. jimija presedel pred tele- vizorjem celih 5 ur, ko sem spreinljal burlesko v našem par- lamenm. Po pravici me ni zani- mal izid glasovanja o sprejemu Zakona o dvokrožnem večin- skem volilnem sistemu, pač pa argiunenti za in proti. Obe stra- ni, pozicija in opozicija, sta imeli po mojem mnenju vsaka svoj prav. Način, kako sta to ar- giunentirali, pa ne morem na noben način podpirati. Druga drugo sta namreč obtoževali kršenje ustave, podpirali ali ne- girali odločbo ustavnega sodišča. Ker je komentatorka prenosa napovedala, da se bo seja po vsej verjetoosti nadalje- vala v sredo ob 10. uri, sem sklenil, da bom naslednje jutro kot davkoplačevalec in držav- ljan poslal vsem parlamentar- nim strankam oziroma njiho- vim poslanskim skupinam po faksu naslednje vprašenje: Ali o legitimnosti izida referenduma, bolje rečeno skladnosti z usta- vo, lahko odloča Ustavno sodišče s preglasovanjem? žal so me v poznih večernih urah poslanci prehiteli. Zakaj takšno vprašanje? Zato, ker menim, da je Ustavno sodišče strokovni team, ki bi moralo soglasno presojati skladnost kateregakoli akta po črki Ustave. Zdaj pa ne vem, ali so trije ali pet ustavnih sodnikov kršilo Ustavo. Takšen je pač bil izid glasovanja v tem organu in odločitev je po dveh letih dobila pač takšen epilog na torkovem zasedanju parla- menta. Nihče me ne bo pre- pričal, da je varovanje ustav- nosti moč zagotoviti s preglaso- vanjem. Odločba bi po moje morala predstavljati enotnost Ustavnega sodišča z možnostjo ločenih mnenj. Drugače bomo imeli tudi v tej instimciji kršitelje Ustave. In kdo bo še komu verjel? Stanko Lepej, Ptuj PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * Se poletno vreme zgleduie po pomladanskem? Vrtnarji se letos najčešče pogovarjamo o vremenu. Krivimo ga, če je seme slabo vzklilo, če vrtnine slabo rastejo. Pogoste deževne padavine pa bi naj bile tudi edini vzrok številnim rastlinskim boleznim in škodljiv- cem, ki ogrožajo lepo cvetje in zdrave sadeže na domačem vrtu. Ne, vremena ne moremo krojiti, pa tudi vse krivde mu ne smemo prisoditi za slabše uspehe pri vrtnarjenju. Storimo po svojih močeh, s skrbno in pravočasno nego, vrtnemu rastlinju kaj v pomoč pri njegovem razvoju, naravi pa zaupajmo, da svoje napake sama najbolje popravi. V SADNEM VRTU se izteka obdobje glav- nih opravil pri negi, prehranjevanju, obdelavi in varstvu sadnega drevja. Sadjar je v tem času že v pričakovanju in pripravah za po- spravljanje glavnine sadnih pridelkov, kljub temu pa je v tem času potrebno opraviti še ne- katara tekoča opravila v sadovnjaku. Z letno rezjo in nego drevesne krošnje onrx)gočimo činnboljšo tvorbo cvetnega nastavka za rod- nost v naslednjem letu. Ce imanrx) v sadnem vrtu vpeljan način čiste obdelave drevesnih kolobarjev, ga v tem času že opuščamo, tra- vo, ki bo tod zrastla do jeseni pa zmulčirTX), da kolobar tako nekoliko obogatinrx) s humosom in zadržujerTKD talno vlago. Sadnih rastlin ne dognojujemo več, razen v izjemnih primerih. Če je bilo drevje poškodovano po toči ali dru- gih ujmah, mu pomagamo pri okrevanju s hi- tro delujočimi gnojili preko lista. Pri varstvu sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi opravljanrx) škropljenja občutljivejših sadnih vrst. Pri mladem sadnem drevju se na vršičkih še lahko pojavijo listne uši, na rodnem sad- nem drevju pa se proti jeseni, sočasno z zo- renjem, ko sadeži hrušk, sliv, jabolk in druge- ga sadja postajajo iz dneva v dan vse slajši, pojavlja vse več os in drugih nadležnih insek- tov, ki z ubodom v sadež povzročajo rane, ka- mor se kmalu naselijo glivice sadne gnilobe. Takšni sadeži prično kaj kmalu gniti in odpa- dati. Insekte lovimo z rumenimi ploščami in lepljivimi trakovi, v mnogih primerih pa je učin- kovita priprava raznih vab, da jih tako odvračamo od škodljivega delovanja na plo- dove. V OKRASNEM VRTU je redna košnja trate vsied letošnjih pogostih padavin eno najpo- gostejših opravil. Priraščanje trave je pričelo nekoliko pešati, tako da jo kosinrx) v deset in več dnevnih presledkih. Ker lahko prej ali slej pričakujerTX) še nekaj vročega in sušnega po- letja, vrtno kosilnico naravnamo za eno stopnjo višji odkos, da bi bile korenine trav ne- koliko bolj zasenčene in zavarovane pred izsuševanjem travne ruše, hkrati pa to pre- prečuje prebujno razraščanje širokolistnih ple- velov v trati. Odmerek mešanega rudninskega gnojila za vrtne trate potrosimo v enakih časovnih presladkih kot srno to počeli doslej. Gnojilo trosimo po vlažnih tleh ali tik pred dežjem ali zalivanjem trate, da se raztopijo. Potrošena na suho trato povzročajo ožige travne ruše. Žvo mejo je bolje med vegetacijo pogosteje striči, ker jo tako vzpodbujamo k hi- trejšemu obraščanju in večji zgoščenosti. Sprotna pletev živice, še posebej od nad- ležnih plevelov slaka, medvedjih šap, ščavja in podobnih, je nujno potrebno opravilo za njeno neovirano rast. V ZELENJAVNEM VRTU je konec julija in v začetku avgusta čas za sajenje drobnjaka. Drobnjak je ponnembna začimba, katerega posevek ne bi smel izostati na nobenem vrtu. Od drobnjaka uporabljanrx) v prehrani kot začimbo le njegove okrogle bičkaste liste, ker vsebujejo veliko listnega zelenila klorofila, železa in eteričnega olja. Tako kot druge čebulnice pospešuje drobnjak prebavo in pre- snovo. Drobnjak je čebulnica trajnica, ki lahko ostane več let na istem mestu. Uspeva v vsa- kih tleh, če so le malo rodovitna. Več sočnih bičkastih listov razvije v humosnih in primerno vlažnih tleh. Raznmožujemo ga s setvijo ali s sajenjem sadik, pridobljenih z delitvijo kore- ninske grude starejših grmičev. Vzgoja iz se- mena je nekoliko zahtevno in zamudno opra- vilo, zato se v praksi bolj poslužujemo pre- prostejšega načina razmnoževanja z delitvijo 3 do 4 leta starega grmiča oziroma njegove koreninske grude. Sadika, dobljena z delitvijo grude ne sme biti poškodovana, imeti mora lepo razvito čebulico in koreninice. Sadimo je v dobro pripravljeno zemljo, pognojeno s pre- sojano kompostovko. Presajanje izvederrK) na drug konec vrta, ker razsajen na isto mesto, kjer je rastel doselj, drobnjak ne uspeva. Pre- sajen drobnjak se hitro vkorenini in dobro obrašča. Liste režemo pet cm nad tlemi, da ^ se lažje in hitreje obraščali za naslednje rezan- je. Miran Giušič, tng,a^ j>eDNIK - četrtek, 22. julij 1999 STROKOVNJAKI SVETUJEJO 11 ORMOŽ / NASVET PRIDELOVALCEM SLADKORNE PESE ^l^dkorna pesa zahteva za doseganje visokih, kakovostnih in ^l^onomskih pridelkov pravočasen pristop tako glede kolobar- kakor tudi vseh agrotehničnih ukrepov. Sedaj je še prime- čas, da se odločite, kje boste spomladi posejali peso in ka- ^^fe tehnološke ukrepe morate opraviti. 0LOBAR Sladkorno peso pridelujemo ^viloma v 4-lemem kolobarju, ija manj rodovitnih tleh slabših jj^ikalnih lastnosti priporočamo ^ širši kolobar. Pogosto pridelo- vanje sladkorne pese na isti parce- li privede do povečanega napada [jolezni in škodljivcev. pobri predposevki za sladkorno peso: . pšenica in ostale strnine, Ijompir, koruza za silažo (mdi Iforuza za zrnje, če niso problem triazini in koruznica), krmni giah, vrtnine (paprika, fižol). Slabi predposevki (zaradi pleve- lov in škodljivcev): . krmna pesa, oljna ogrščica, oljna repica, zelje in ostale knžnice, detelje, lucerna, travne mešanice. ODVZEM VZORCA lEMUE ZA ANALIZO TAL Analiza tal je osnova za optimal- no prehrano sladkorne pese, ozi- roma za doseganje gospodarnejše, kvalitetnejše in okolju prijaznejše pridelave. Vzorce zemlje, odvzete s stmišč, oddajte na zbirna mesta ali direktno v Tovarno sladkorja d.d. najpozneje do konca julija. Vzorce s preostalih poljščin od- dajte do konca oktobra, vendar hodo le-ti analizirani šele v začetku naslednjega leta. PRIPRAVA TAL Stmišče takoj po žetvi plitvo ob- delamo (plug, krožna brana), da žeueni ostanki hitreje preperijo. Na ta način obdržimo več vlage v Ml, kar omogoči vznik plevelov, a jih pozneje mehanično in/ali fenučno uničimo. Pomemben ko- Jlljami idcrep je globinsko po- drahljavanje. Zanj je še zlasti hva- ležna sladkorna pesa na težjih tieh, saj so podrahljana da bolj zračna in hitreje odvajajo preko- merno vlago. Na obdelano strnišče, predvsem na deh, kjer ni hlevskega gnoja, ali pa si pesa po- gosto sledi v kolobarju, pripo- ročamo setev neprezimnih strniščnih dosekov za podor, kot so: oljna redkev, bela gorjušica in facelija. dej tabelo spodaj! Podorine povečujejo vsebnost organske snovi, izboljšujejo vod- nozračni režim predvsem težkih tal, izboljšujejo mikrobiološko življenje v telh; preprečuje- jo/zmanjšujejo spiranje hranil zlasti iz lahkih tal; preprečujejo površinsko erozijo ter pripomore- jo k mobilizaciji težje dostopnih hranil iz globljih talnih plasti v ornico. Pomemben je mdi eko- loški učinek - oljna redkev, gor- jušica in facelija so vrste, s kateri- mi uspešno zatiramo talne škodljivce, predvsem nematode. V primeru, da je strnišče zaplevelje- no s slakom, pirnico, gabezom ali osatom, priporočamo, da se izog- nete strniščnemu dosevku in nji- vo razplevelite tako, da uporabite boom efekt, cidokor ali roudup v odmerkih od 3 do 6 l/ha z dodat- kom pinovita K (0,51 na 100 1 vode). Ko so herbicidi učinkovali (počakamo vsaj tri tedne), strnišče preorjemo. Jesensko oranje (20-30 cm) opravimo konec septembra ali v oktobru. Orati ne smemo preglo- boko, ker mrtvica, ki jo s preglo- bokim oranjem obrnemo na površje, ne omogoča normalne rasti in razvoja sladkorne pese. Namesto oranja lahko plitko ob- delano strnišče podrahljamo (do globine 40 cm). To moramo opra- viti do konca septembra, ko da še niso prevlažna. Dobra stran po- drahljavanja je večja pozornost in zračnost tal, slabše pa nekaj več težav s pleveli spomladi in težje spravilo v vlažni jeseni. Zaradi Idimatko talnih raznolikosti enot- nega navodila za pripravo tal ni. Kako bomo s čim manj prehodi pripravili stndcturna da, ki bodo omogočala hiter vznik in razvoj pese, se odločimo na podlagi poz- navanja lasmosti tal, izkušenj in temu prilagojene tehnologije. V Nemčiji so za zmanjšanje erozije razvili več načinov obdelave tal brez oranja. Dobre rezultate so dosegli s setvijo sladkorne pese v plitko obdelane ostanke strniščnih dosevkov - setev v zas- tirko (miUch setev). Tudi v Slove- niji so se posamezni pridelovalci v tem načinu setve že preizkusili. Pred morebimo širšo uporabo set- ve sladkorne pese v zastirko v naših pridelovalnih razmerah je potrebno ta način setve temeljite- je preveriti ter izčrpno pretehtati dobre in slabe lastnosti. GNOJENJE Jeseni, najpozneje do zimske zmrzali, zaorjemo 20-30 t/ha hlev- skega gnoja. Pred oranjem potro- simo tudi priporočeno količino NPK gnojil brez ali s čim manj dušika (npr. za sladkorno peso 0:10:30-1- 1 B) in sicer po analizi. Če analize nimate in v kolobarju redno uporabljate organska gnoji- la, potrosite 500 - 800 kg NPK/ha, odvisno od količine organskega gnojila, ki ste ga dodali (glej tabe- lo). Upoštevati je treba, da se dušik iz organskih gnojil v prvem letu ne izkoristiti v celoti, fosfor in kalij pa imata približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil. Če or- ganskih gnojil ne uporabljate, po- trosite vsaj 1000 kg NPK/ha. Hra- nila iz jeseni danega NPK gnojila so spomladi za rastiine takoj dos- topna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli v setve- nem sloju, ki spomladi v preveli- kih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (korenin- ski ožig). Z dušikom gnojimo spomladd. Glej tabelo zgoraj! Zelo pomemben ukrep pri pri- delovanju sladkorne pese je ap- nenje, ki zmanjšuje kislost tal ter pozitivno vpliva na strukturo, ki je zaradi uporabe težkih kmetij- skih strojev močno obremenjena. Naša tia so kisla in pri prideloval- cih, ki tega ne upoštevajo, je po- manjkanje kalcija eden ob pogla- vitnih vzrokov za zelo nizke pri- delke na kislost občutij ive slad- korne pese. Po strnišču ali brazdi poapnimo s karbonatacijskim muljem do 10 t/ha ali kalcitom 3 t/ha. Mulj vsebuje poleg kalcija tudi fosfor, kalj, magnezij, dušik in mikroelemente. Pozitivno de- luje na mikrobiološko življenje v tleh. S te plati je še posebno do- brodošel na težjih, zbitih deh z malo humusa, oz. na tleh, ki jih je glede fizikalno kemičnih lastnosti in rodovitnosti potrebno sanirati. Karbonatacijski mulj je na voljo v Tovarni sladkorja dd. Ormož. Na lažjih in srednje težkih tieh je še grobo poravnavanje brazde zadnji jesenski ukrep. Tovarna sladkorja d.d. Ormož Raziskovalna enota za sladkorno peso STROKOVNJAKI ENERGETSKOSVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO / VARČEVANJE Z VODO Uporobo deievnke Vsak izmed nas lahko doma veliko stori za zmanjšanje porabe pitne vode. V povprečju porabi človek na dan 53 litrov vode (kopanje, pomivanje posode, pitje), ki mora ustrezati naj- strožjim higienskim predpisom. Poleg tega porabi še 45 litrov vode na dan za opravila, kjer ni potrebna pitna voda (izpiranje stranišč, pranje perila, čiščenje, pranje avtomobila, zalivanje vrta). Vodo, kije torej lahko slabše kakovosti, nadomestimo z deževnico. Tako lahko povprečno vsak človek dnevno prihrani 45 litrov pitne vode, ki smo jo nadomestili z deževnico. Zbira- mo jo na strehi in vodimo skozi filtre v hranilnik, ki mora biti primerne velikosti, imeti mora primemo lokacijo ter biti zaščiten pred direktno sončno svetlobo, da v njem ne nastaja- jo alge. V članku so prikazani glavni ses- tavni deli sistema ter osnovna shema sistema za uporabo dežev- nice za individualni objekt. PORABA VODE Poraba vode v stanovanjskih ob- jektih je odvisna od navad ljudi, klimatskih razmer, življenjsk^a standarda itd, zato je težko določiti konkretae vrednosti. Po- navadi določamo porabo vode na osnovi statističnih podatkov. Povprečna poraba vode v stano- vanju za 1 osebo na dan je: 1. skupina Kopanje 351 Pomivanje posode 8 1 Umivanje 71 Pitje, ktihanje 3 1 SKUPAJ 531 In še: 2. skupina Izpiranje WC 181 Pranje perila 181 Čiščenje 41 Zalivanje vrta 51 SKUPAJ 451 V prvi skupini rabimo higiensko neoporečno, torej pitno vodo, in sicer 53 litrov na osebo. V drugi skupini, kjer porabimo 45 litrov na osebo, zahteve po kakovosti vode niso tako stroge. Pomembno je predvsem, da je voda čista, in kar je posebej ugodno, da je mehka. V tem primeru tako lahko uporabimo deževnico. Povprečna letna poraba vode na osebo pa izhaja iz statističnih po- datkov in je razvidna iz spodnje tabele: Glej tabelo spodaj! Iz teh tabel lahko tudi izračima- mo povprečno letno porabo deževnice za štiričlansko družino, ki znaša 65 m^. ZAHTEVANE LASTNOSTI DEŽEVNICE Deževnica, ki jo lovimo preko streh in drugih naprav, mora v hi- gienskem, tehničnem in estets- kem smislu zadoščati naslednjim zahtevam: - biti higiensko neoporečna (npr. brez bakterij coli; če so te bakterije v vodi, pomeni to za- nesljiv znak, da je ta voda one- snažena s fekalijami), - ne sme povzročati korozije, kar pomeni, da ne sme imeti agresiv- nih primesi, - ne sme vsebovati snovi, ki povzročajo motnost, maščob in pene. Značilno za deževnico je, da je mehka in da ne vsebuje nobenih mineralov, kar je velika prednost pred podtalnico, ki v zemlji raz- taplja minerale. Deževnica ima zaradi teh lastnosti prednost pri uporabi v pralnih strojih, saj pri uporabi ne nastaja vodni kamen. Zmanjša se poraba pralnega praška, ker ne rabimo v prašku snovi, ki so potrebne za mehčanje vode (polifosfati), ki so okolju škodljivi. Primernejša od podtal- nice je deževnica tudi za zalivanje vrtov, ker ne vsebuje železa, man- gana in drugih kovin. Z njeno uporabo v WC splakovalnikih, kopalnih kadeh in grelnikih ni problemov z nastajanjem vodnega kamna. Deževnica lahko prinese s seboj tudi listje, vejice, prašne delce, ki jih navzame med prehodom skozi ozračje ali ob stiku z neustrezno izbranimi materiali sistema. Proti večji nesnagi (listje, vejice) si po- magamo s fino mrežo, nato pa s filtri, ki vsebujejo aktivno oglje. Vgradnja teh filtrov povsem zadošča, saj bi vgradnja peščenih filtrov precej podražila izvedbo. Deževnica mora biti za uporabo neoporečna. Ne sme vsebovati trdnih delcev, sluzastih snovi in maščob ter različnih kemikalij in mikroorganizmov. Da se izogne- mo težavam z legionelo, drugimi bakterijami in algami, jo shranju- jemo v neprosojnih hranilnikih. Ti so lahko iz nerjavne pločevine in plastike, najbolje pa je, če so iz fino obdelanega betona. (Nadalje- vanje v prihodnji številki). Bojan Grobovšek, umv.dipling.str. Energetskosvetovaina pisarn^ na Ptuju, Mesmi trgi, tel. 77^ 516, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak pone-; deljek in sredo od 16 do 1830h. Svetovanje je namenjeno učin- koviti rabi energije v gospo- dinjstvih. To je pomoč vsem ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkov no rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, upoi i be sodobnejših ogrevalnih ni prav in večjo uporabo obno\lii- vih virov energije prispevale k varovanju okolja, zmanjševaiiiu stroškov za energijo in iz- boljšanju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanlu vam pošljemo domov poročilo o nasvetu. V ENSVET pisarnah| si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno liiLi i turo. SOVJAK/ KRUH, KVASENICE IN OCVIRKOVKE IZ KMEČKE »U5NE PEČI imh peii man MnaH vsaka podeželska ženska Tako nam je povedala Angela Kocuvan iz Sovjaka pri Sv. Juri- ju ob Ščavnici, ko smo jo obiskali pri peki kruha in pogač, ^jeno opravilo je izdajal prečudoviti vonj po pečenju kruha, M se je "vlekel" okoli njihove hiše. Pečete kruh?" smo kar tako vprašali gospodinjo. "Ja, pravkar ura, ko ga moram vzeti iz peči," ^ je odgovorila. In tako smo ^ili priča, kako je 61-letna Angela lemala kruh iz peči in ga zavila v ^^belo odejo, da se pod njo ohladi, ^^nem pa se zmehča njegova |%)a. Pred peko kruha je v peči, "^ifir se je pekel kruh, spekla sirove p^^gače, ali kot jim nekateri rečejo, '^asenice, ki so bile na debelo tožene z domačo skuto, ali kot ^ rečejo, s sirom. Ob pogači je spekla tudi ocvirkovko ali "post- ružačo". Vonj in pogled na njene dobrote, privabi še tako sitega po- potnika. In kaj pravi o svoji peki kruha, ko večina ljudi kruh kupu- je v trgovini? "Rojena sem v tistem času, ko še ni bilo denarja, da bi lahko kupo- vali "pekovski" kruh, ki smo mu rekli "bekn". Pekovski kruh tudi ni bil tako izdaten kot domač. Nekoč je bilo pri hiši veliko lačnih ust, največ seveda otrok, zato je bilo treba speči veliko kru- ha. Kruh je morala znati speči vsaka kmečka gospodinja. Vsaka mati je tega dela naučila svojo hčerko, kajti redke so bile hiše, kjer bi kruh mesili in pekli moški. Tako sem se tudi jaz naučila od moje mame. Kruh pečem za svojo družino vse od tistega časa, ko sem se poročila. Z možem, ki je bil kovaški obrtnik, sva imela štiri otroke, dve hčerki in dva sina, in po nekaj vajencev, ki so se hranili v naši hiši. Pekla sem ga vsaj en- krat, po potrebi tudi večkrat na te- den. To počnem tudi sedaj, toda ne več toliko, saj si tudi mi poma- gamo s kupljenim kruhom." Omenili smo pogače, ki jih je spekla naša sogovornica Angela. Za kake prilike ste jih pekli, je bilo naše vprašanje. "Pogače, tako rečemo mi kvase- nicam, sem ponavadi pekla pred peko kruha, v času, ko je kruh vzhajal. Tako delam še danes. Včasih, ko nas je bilo pri hiši več, sem jih spekla po štiri, sedaj pa le po dve. Vedno, tako tudi danes, smo pri hiši imeli krave in mleko, zato je bilo dovolj smetane in sku- te. Ob vsaki peki sem spekla tudi ocvirkovko, ki ji pravimo post- ružača. Ta izraz je dobila zato, ker je spečena iz tistega testa, ki smo ga postrugali iz nečk, kjer smo mesili testo za peko kruha." Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Prj^®'a Kocuvan iz Sovjaka pri Sv. Juriju ov Ščavnici •^®ki kruha in pogač. fgpNIK - Četrtek, 22. julij 1999 PO MASIH KMAtm 13 aORNJA RADGONA / SPOMINI NA PEKOVSKA IN BRIGADIRSKA LETA JANKA FRASA Z DESTERNIKA ptujiana v Gornji Radgoni v Gornji Radgoni smo se srečali z upokojenim direktorjem pe- Karne Mura v Gornji Radgoni Jankom Frasom, Id s svojo ženo >larico izhaja s ptujskega območja. Ob klepetu na njegovem domu v Maistrovi ulici v Gornji Radgoni, smo izvedeli marsi- kaj zanimivega, zlasti Iz obdobja po drugI svetovni vojni, ko je potekala Izgradnja tedanje Jugoslavije. Janko Fras se je rodil 1930. leta na Desterniku, kjer je obiskoval 4 razrede osnovne šole, odkoder je odšel na nižjo gimnazijo na Ptuju. Po končani nižji gimnaziji je šel za pekovskega vajenca k pekars- kem mojstru Obranu pri Sv. Ur- banu, sedaj Desterniku. Po osmih mesecih vajenske dobe so Obranu pekarsko obrt zaplenili, zato je os- tal na cesti. Da bi prišel do va- jenskega mesta, se je prijavil za delo v mladinski delovni brigadi, ki je gradila progo Brčko-Bano- vid. Na progi je delal, od 1. maja do 1. julija 1946. leta. Po vrnitvi je dobil vajensko mesto v državnem #arskem podjetju na Ptuju, ki je Mstalo z zaplembo zasebnih pe- karn (Albreht, Ornik, Korošec in KozeJ). V času vajenske dobe je bil, od 1. aprila do 1. junija 1948, poslan na mladinsko delovno akcijo pri izgradnji železniške proge Samac-Sarajevo. Tretjič je bil v mladinski delovni brigadi od 1. aprila do 1. julija 1948, in to pri izgradnji Novega Beograda. Kot ie povedal, so bili za mlade ljudi, zlasti tiste, ki so pretiravali v delu, težki časi. Mnogi so zaradi preti- ravanj pri delu, želeli so biti udar- niki, zboleli, nekateri pa tudi umrli. Janko Fras je končno prišel do svojega pekovskega poklica, ki ga je opravljal vse do upokojitve. Najprej kot pekovski pomočnik, nato skladiščnik, knjigovodja in končno kot direktor pekarne Mura V Gornji Radgoni, kjer je delal od 1971. do 1987. leta, ko se je upokojil. Janko Fras izhaja iz "dunajske šole" saj je vajence, pomočnike in vse, ki so z njim de- lali vikal. Zanimiva je njegova pripoved o pekovski dejavnosti po vojni. Ob velikem pomanjkanju so peki pekli kruh, ki je vseboval 90 do 95 odstotkov koruzne moke. Včasih so peki dodajali tudi sojino moko, ki so jo dobivali od UNRE. Za za- pornike pa so pekli kolačke iz čiste koruzne moke. Mešanje krušne s koruzno in sojino moko je odrejala tedanja občinska oblast. Janko Fras ' je bil velik privrženec športa. Ko je živel na Ptuju je bil 10 let predsednik no- gometnega kluba Drava, ki je ta- krat žel velike športne uspehe. Z nogometom se je srečaval tudi v Gornji Radgoni, saj je bil skupaj z Živkom Tuta in Antonom Rous- om soustanovitelj nogometnega kluba Radgona. Bil je eden izmed organizatorjev vsakoletnih nogo- metnih srečanj med suhimi in de- belimi. Zaradi svoje postave je igral v ekipi debelih, kjer je pri gledalcih požel veliko aplavza. V gornji Radgoni se je vključil tudi v gasilske vrste pri PGD Gornja Radgona, kjer je bil po- dpredsednik in to v času, ko so ga- silci gradili nov gasilski dom. Za dejavnost na družbenem področju je prejel več družbenih in društve- nih priznanj, med njimi tudi Red dela s srebrnim vencem tedanje Jugoslavije. Kot upokojenec živi s svojo ženo Marico, ki se je rodila 1931. leta na Ptujski gori, v Gornji Radgoni. Sedaj je njegov konjiček televizija. Z ženo rada obiščeta domače kra- je, posebno rojstno hišo, kjer se sreča sestro, ki je iz rojstne hiše uredila počitniško hišico. Še ne- kaj je zanimivo. Kruha ne kupuje, pač pa si ga speče sam. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger PTI|J / DRUGI ROMAN DARKA ZLEBNIKA Z NASLOVOM PREŠUŠTVO Predsttnritev knlige ptujski publiki Prejšnji četrtek je Darko Zlebnlk na terasi restavracije Ribič na poseben način predstavil svojo drugo knjigo tudi ptujskim bralcem. Mariborčan Darko Žlebnlk pripada generaciji piscev rojenih v petdesetih letih, lu je za razliko od svojih genera- cijskih kolegov stopil sorazmerno pozno na literarno sceno, zato pa že z Izdelano in prepoznavno pisavo. Njegov prvenec je bil Kdo bo naslednji?, ki je Izšel leta 1996 v Celju. V njem Žlebnik uporabi formo kriminalke, torej tiste prozne for- me, ki v slovenskem literarnem prostoru nima tradicije. Temats- ko pa se je v njem lotil zelo občutljive in še vedno aktualne teme - kuge dvajsetega stoletja - AIDS- a, kar kaže, da je že zelo iz- delana osebnost. V svojem drugem delu, v roma- nu Prešuštvo, ki je izšla pri založbi Baleterina, Žlebnik zapušča varne vode žanrskega pi- sanja in se podaja na pot poglobl- jene psihološke analize lju- bezenskega razmerja. Roman je postavljen v urbano okolje najprej preseneča s prepričljivo obdelavo glavnih likov, Petra Renta, uspešnega arhitekta, in Line Hartman, uspešne vodje komerci- alne službe, ki se, prvi zaradi iner- cije v zakonu in Lina zaradi osamljenosti (njeni življenjski so- potnik je zaradi odgovornosti pri nesreči pristal v zaporu), zapleteta v ljubezensko avanturo. Iz prve perspektive je dogodek viden in doživet le kot prijetna popestritev, gre torej za iskanje kratkih in neproblematičnih skokov iz ure- jenega in predvidljivega družinskega življenja. Nasprotno pa je iz Linine perspektive njuno srečanje doživeto ob novo odkri- tih strasteh na življenjsko usodnostni ravni, in tudi iz te perspektive Žlebniku uspe prepričljiva psihološka vivisekcija ženskega lika. Prek tretje ro- manske osebe, Katje, frustrirane ženske, najprej zaradi svojega fizičnega izgleda (nekakšen anti- pod Linine privlačnosti) neza- vidljivih življenjskih okoliščin, v katerih je odraščala, in občutja manjvrednosti zaradi nezadostne izobrazbe, uspe Žlebniku vnesti v tekst dodatno dinamiko. Katji, ki je Linina tajnica, postane Linin lik obsesija, neuresničena vizija nje same, njene pojavnosti na fizični ravni in socialne uvel- javljenosti. Ker so sanje neures- ničljive, se želja usmeri v destruk- tivne dimenzije, v maščevanje. S tem Žlebnik učinkovito, po na- tančni in prepričljivi psihološki analizi likov in njihovega življenj- skega okolja v prvem delu roma- na, prehaja v bolj dinamične vode žanrskega vzorca psihološkega tri- lerja, ki pa ga v tragičnem izteku ponovno uspešno in prepričljivo preseže. Darku Žlebniku je torej z romanom Prešuštvo uspela poglobljena psihološka analiza za današnjo družbo zanačilnih likov, s čimer tekst prinaša aktualno problematiko. Tematika je uokvirjena s prepričljivo fabulo, začinjena s spretnim preigravan- jem žanrskih vzorcev, vse pa se zlije v izredno prepričljivo in za slovenski prostor nenavadno osvežujočo celoto, je zapisal glavni in odgovorni urednik zbir- ke Baleterine Mitja Čander. MS Darko Žlebnik ob branju svoje zadnje knjige Prešuštvo. KORENJAK / ANA VIDOVIC, MAMA PETNAJSTIM OTROKOM Panasna haloška mama v haloškem naselju Korenjak 19 v občini Zavrč živi Ana Vido- vič, preprosta in nasmejana haloška ženica, na katero so mno- gi v občini zelo ponosni. Je namreč zdaj edina haloška mama, ki s ponosom pove, da je na svet pomagala petnajstim otrokom in trinajst Vodovlčevlh sinov in hčera živi še danes. Nobeden ni ostal doma pri mami Ani in očetu Tončku, ki sta na stara leta ostala sama, osamljena, drug drugemu v oporo in vesela, če ju le kdo obišče. »Pridejo, saj pridejo domov...,« pove gospa Ana, »tisti bližnji večkrat, ostali pa ob večjih prazni- kih. Zmeraj sva jih vesela, saj nama vračajo veselje in ob njih se šele zaveva, da smo zares velika družina. Z možem sva živela skromno in vendar nisva nikoli obupala, saj nama je bilo dano, da imava toliko otrok. Vse sva spra- vila do kruha, potem so odšli vsak po svoje ^ in si ustvarili svoje družine. Življenje v Halozah je bilo pač zmeraj težko in za božji kruhek se je bilo treba matrati, se- daj si z možem Tončkom le želiva, da bi bila zdrava na tem haloškem hribu, kjer nam je tako lepo in sva, kaj drugega kot srečna.« Vendar Vidovičeva nista ostala sama, kajti mnogi okrog njiju jo spoštujejo in večkrat obiščejo, v občini Zavrč pa so na mamo Ano še posebej ponosni. Če ne dru- gače, se nanjo spomnijo ob kakem prazniku in se ji takrat zahvalijo za vse dobro, kar je dala svojim si- novom in hčeram. Njeno ime se je v tem koncu Haloz zapisalo z veli- kimi črkami, njena vedrina in široko srce pa ostajata vpeta v srce marsikaterega Haložana. Mnogi jo občudujejo in ostajajo tudi taki, ki se jim to ne zdi prav posebej vredno omembe, češ je pač samo mati svojih otrok. Samo Ana Vi- dovičeva pa ve, kaj ji je kot materi petnajstih otrok prineslo življenje in samo ona lahko pove, da so ot- roci bili in so še zmeraj njeno na- jvečje bogastvo. Haloški mami Ani Vidovič z srca želimo zdravja in še dosti srečnih let. Toffona Mohorko Ana Vidovič s Korenjaka 14 OD TOD IN TAM Četrtek, 22. julij 1999 - TED|Qi( Slovo od Dragiie Novak Na ptujskem pokopališču se je v sobc^o, 3. julija lepo števi- lo Ptujčanov in Destmičanov poslovilo od delavne, poštene in izredno skromne Dragice Novak, upokojenke iz Kvedro- ve 5 v Ptuju. Zakaj si ta skrom- na žena in mati zasluži, da ji v spomin napišemo nekaj stav- kov. Njena medvojna usoda je bila zelo podobna usodi slovenskega naroda, obsojenega na smrt in potujčenje, njeno življenje po vojni pa usodi večine delavnih, preprostih in skromnih sloven- skih mater. Dragica Novak je bila najmljaši otrok Emesta in Gere Reš iz Vintarovec pri Destmiku in edina, ki je iz te drttžine preživela vojno. Gre za znano družino Reševih, ki je ve- liko prispevala za naš narodno- osvobodilni boj in obstoj slo- venskega človeka na tej zemlji. Oče, po poklicu kovač je bil so- cialno čuteč in zaveden Slove- nec, v tem dtihu sta skupaj z ženo tudi vzgajala svoje otroke. Po nacistični okupaciji naše do- movine se je vsa družina pove- zala z organizatorji odpora proti okupatorju, vodilna med njimi sla bila Jože Lacko in Franc Osojnik. Pred 57 leti je lep in ponosen Rešev dom zadela kru- ta usoda. Vdrli so vanj pobesneli gestapovci, ga izropali, očeta in mater odvlekli v zapore. Dragici je bilo takrat 11 let, torej v letih, ko bi najbolj potrebovala starše in oporo starejših bratov. Njo so nacisti, enako kot druge sloven- skim staršem ukradene otroke, strpali v otroško taborišče s kru- tim potujčevalnim režimom. To je okušala vse do konca vojne, saj je trpela v petih takih tabo- riščih. Bila je odtrgana od domačega sveta - z malo upanja, da se bo kdaj še vrnila vanj, a vseeno je trdo upala in sanjala o svojih domačih. Sanjala, ker pač ni vedela, da so gestapovci prav takrat, ko so razdejali njihov dom, zaprli njeno svakinjo Mat- ildo, ženo najstarejšega brata Mirka in jo v Celju kot talko ustrelili. Ni vedela za tregedijo svojih treh bratov - Mirka, Vin- ka in Kostja, ki so jimaško padli kot borci prve Slovenskogo- riške-Lackove čete v znani bitki pri Mostju, 8. avgusta 1942. Ni vedela, da sta pod težko mučenj in trpljenja timrla starša v uničevalnih taboriščih, oče v Mathausnu, mati pa v Suschwit- zu, današnjem poljskem Osvičimu, oba v letu 1943. Ko se je po končani vojni - skupaj z drugimi preživelimi ukradeni- mi otroki vrnila v domovino, je bila sama iz družine Reševih, tako strahotno sama. Na srečo sta živela še dedek in babica po materi. Zatekla se je k njima, živela desetletje v njtmem varstvu in jima tudi pridno po- magala pri delu. Počasi se je spet privadila normalnemu življen- ju, a boleči in trpki spomini so ostali, ostale so posledice potep- tane in uničene mladosti, odvzete možnosti temeljnega izobraževanja. Leta 1955 se je poročila z Ignacem Novakom, dobila sta skromno stanovanje v Ptuju in kot delavka je dobila zaposlitev v Ptujski tiskarni, kjer je pridno in vestno opravl- jala delovne obveznosti vse do odhoda v zaslužen pokoj. O svo- ji kruti usodi v mladosti je red- ko spregovorila in še to le lju- dem, ki jim je zaupala. Poleg vestnega opravljanja delovnih dolžnosti, je živela le za dom in družino - moža in hčerki. Ved- no je bila skromna, ni hotela, ne želela kakih prednosti na račun zaslug svojih staršev in bratov... Le eno prošnjo je imela in to so ji v Ptujski tiskarni tudi izpolni- li. Ko sta hčerki postajali osnov- nošolki, je zaprosila, da jo pre- mestijo na delovno mesto čistil- ke, da bo tako imela deljen de- lovni čas. Tako je, zlasti v zim- skem času, že zjutraj ob štirih prihajala na delovno mesto, za- kurila in počistila, potem pa do- mov, da je odpravila hčerki v šolo, potem je doma pridno opravljala gospodinjska dela. Ko sta se hčerki vrnili iz šole, mož z dela, jih je doma čakalo kosilo. Proti večeru pa je spet odšla v Tiskamo, da je opravila drugi del svojih delovnih obvez- nosti. Tako je bilo iz leta v leto - vse do upokojitve. Leta 1977 ji je umrl mož, od takrat je živela le še za hčerki in njuni družini. Posebno ljubezen in skrb je na- menjala obema vntikoma in vnukinji. Vsa leta je bila razme- roma dobrega zdravja, vedno je bila v delovnem gibanju, njene pridne roke niso poznale počitka. Pred tremi leti je začela odločen in težak boj z nevarno boleznijo, prestala dve težki operaciji, vendar bolezni ni bilo moč ustaviti... Zasluži si, da os- tane trajni vzor delavnosti, poštenosti, preprostosti in skromnosti vsem slovenskim ženam in materam Franc Fideršek POPRAVEK v sestavku o okrogli mizi borcev in udeležencev NOB Hajdina, objavlje- nem v prejšnji številki Tednika, stran 5, stoplec 5, je bila v zadnjem odstavku "Skrb za prihodnost" napa- ka, saj sta v drugem stavku izpadli imeni dveh nosil- cev funkcij. Stavek se pra- vilno glasi: Vodi jo še na- prej predsednik Franc Fridl, za svetnika občine je bil izvoljen Kari Fridl, predsednik društva upoko- jencev pa je Zvonko Crček. Za napako se opravičuje- mo. SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI Kaj je "volja Ijadstva" Nekateri kar naprej dokazuje- jo, da je Slovenija "čudna" država. Vsekakor lahko rečemo, da je zmedena, če upoštevamo najnovejše polomile v zvezi z vo- lilnim sistemom, z referendumi in nasploh manipuliranje z "voljo ljudstva"..Zdaj je že jasno, da je v slovenski politiki lahko "glas ljudstva" nekaj najbolj pomemb- nega in "dokončnega", pa tudi povsem nepomembna, celo sumljiva stvar. To se da namreč dokazati tuid z nekaj zadnjimi odločitvami ustavnega sodišča in aktualnimi izjavami in stališči posameznih političnih strank. "VEUAVNO" iN "NEVEUAVNa' Volja ljudstva naj bi bila odločilna in nepreklicna v prime- ru večinskega volilnega sistema. Čeprav se na referendumu pred dobrim letom dni za večinski sis- tem volitev sploh ni odločila tako "ogromno" število ljudi, kot nam zdaj dopovedujejo in čeprav nji- hovo število po zatrjevanjih poz- navalcev ni zadoščalo za spreje- manje kakršnih koli odločitev, je ustavno sodišče (sicer z nekaj- mesečno zamudo) to proglasilo za zadovoljivo "voljo ljudstva". Pač pa je taisto ustavno sodišče zares večinsko referendumsko voljo prebivalcev sedanje kopr- ske občine, da naj ta občina os- trine v svojih sedanjih okvirih, oroglasilo za "neveljavno" in "neustavno". Prav tako je ustav- no sodišče pred časom pre- prečilo izvedbo referenduma v zvezi z denacionalizacijsko in lastninsko zakonodajo. Seveda je vsak sklep ustavno sodišče posebej utemeljilo, v bistvu pa vendarle ostaja dejstvo, da ni normalno, če kdorkoli z voljo ljudstva politično manipulira in jo enkrat brezmejno glorificira, drugič pa povsem zaničuje. Po svoje je značilno, da ustavno sodišče v svojih sklepanjih ni bilo nikoli niti približno enotno, marsikdaj so odločitve spreje- mali z minimalno večino. Že to pa potrjuje, da gre najmanj za vprašljive zadeve, ki dopuščajo takšno ali drugačno rešitev. Pre- pričanje glede tega postaja še toliko bolj trdo ob poslušanju različnih izjav in polemik med posameznimi (bivšimi) ustavni- mi sodniki, ki so prevečkrat pre- več pritlehne. In v takšnih raz- merah naj bi bile odločitve us- tavnega sodišča nedotakljive(!?) Ali je tisti, ki kritično razmišlja o njih zares nedemokratičen in protiustaven? Ali kritična razpra- va o odločitvah ustavnega sodišča pomeni že kar ustavno krizo? ZMEDENO UUDSfVO V javnosti je preveč (skrajnost- nih) razlag o vlogi ustavnega sodišča, parlamenta in poslan- cev, zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. Prepir se vrti okoli lahko dokazljivih stvari, vendar pa vsak vztraja pri svojih razla- gah, kaj je "najbolj ustavno", "najbolj v interesu ljudstva" in "v interesu države". Ljudstvo v čigar imenu se kar naprej govo- ri, pa postaja čedalje bolj zme- deno. Le kakšno mnenje naj ima o izbrancih na oblasti (v kateri- koli veji oblasti), če le-ti tako ma- nipulirajo z zakoni, ki naj bi bili za vse enaki in ne kažejo niti naj- manjše volje, da bi vsaj kakšno vprašanje poskušali do konca načelno ali kompromisno razja- sniti, če ne drugače s strokovno arbitražo. Zadeve postajajo že naravnost grozljive. Vrhunski poznavalci ustavnega prava in sploh pravnega reda molčijo, čeprav se vsak dan vrstijo vedno isti in novi očitki ustavnemu sodišču, daje delovalo in da de- luje preveč politično pristransko, da je "prigoljufalo" referendum- sko zmago za večinski volilni sistem in podobno. Med vodilni- mi strankarskimi strukturami in med poslanci ni čutiti volje, da bi v nastalih (nenormalnih) razme- rah poskušali skupno poiskati rešitev, ki ne bi bila "čista" rešitev za ekstremno polarizirana poli- tična bloka (se pravi za tiste, ki so izključno za večinski volilni sistem in za tiste, ki vztrajajo pri ohranjanju proporcionalnega volilnega sistema). Ali ne bi bila vsaj prehodno najboljša rešitev nekakšen kompromis, ki bi del- no zadovoljil vsako stran in tako v bistvu vse. Po svoje bi bila to najboljša rešitev, veliko boljša od novega "bolj množičnega" re- ferenduma, na katerem bi se vo- lilci "resnično" odločali, kakšen volilni sistem jim najbolj ustreza. Kdo pa sploh lahko zagotovi, da se bodo vsega naveličani ljudje sploh udeležili novega referen- duma. Predvsem pa je treba upoštevati, da je bila že ude- ležba na prejšnjem referendumu o volilnem sistemu katastrofalno nizka, kar dokazuje, da se lju- dem vprašanje volilnega siste- ma sploh ne zdi tako usodno za Slovenijo, kot nam to skušajo prav te dni pokazati posamezni strankarski liderji. Sicer pa o "popolni zmedi" nazorno pričajo tudi posamezni (povsem na- sprotujoči si) časopisni komen- tarji. Večer tako piše, da je "us- tavno sodišče v zadnjih letih ve- likokrat odločilo, da je ravnanje vladajočih neustavno. Politike, ki so izgubili v sporih, bi to moralo pretresli. Kršitev ustavnega reda se državljani ne razveselijo in na volitvah tega ne nagrajujejo. Us- tavni red je branik pravic in svo- boščin državljanov pred zlora- bami političnih oblasti, kakršne so bile tod običajne pred deset- letji. A logike, da imajo odločbe ustavnega sodišča pomen in težo, in temu primernih reakcij politikov v Sloveniji več ni. Na odločbe najvišjega sodišča se vladajoči požvižgajo. Še več, v javnih polemikah mirno ugovar- jajo, da najvišje sodišče odloča pod vplivom "opozicije" in "golju- fa". Če logiko poenostavimo: sodbe ustavnega sodišča velja- jo, dokler to razsoja v pnd vlada- jočim. Sicer so goljufija in pov- sem neobvezujoče za politike..." Večer opozarja, da je moralno ustavno sodišče kar štirikrat poseči vmes, da bi bil referen- dum o volilni zakonodaji korekt- no izveden. "Pa so ga na koncu vladajoči kljub temu izvedli na ustavno sporen način, da bi zmanjšali možnost zmage večin- skega sistema. Ko je ustavno sodišče odločilo, da izid sicer goljufivega referenduma pomeni zmago večinskega sistema, ki ga mora parlament zato uzako- niti, so odločitev vladajoči raz- glasili za "goljufivo". Za "Janševo in Peterletovo". In (na levici) » nanjo požvižgajo. Čisto narav nost in namerno so to v zadnjem mesecu storili dvakrat..." Sloven ska panorama pa v zvezi z \sV- tematiko ugotavlja, da je "sil' vprašljivo", ali je ugotavljanje re ferendumskega izida splo^ predmet obravnave ustavnega sodišča, "kot je pred kratkim d& jal eden izmed nekdanjih ustav nih sodnikov. Če že je, potem imel v parlamentarni razpca^ najbolj prav predsednik ZLS^^ Pahor, ki je trdil, da je odločaj ustavnega sodišča neskladna' ustavo oziroma tretjim odsta^ kom 90. člena, ki pravi; predlo? je na referendumu sprejet, zanj glasuje večina volivcev, I* so glasovali. Neizpodbit'^' dejstvo pa je, da se je na re'^ rendumu za večinski volilni sis tem odločilo nekaj več kot ^ odstotkov volivcev. Torej je st^^ popolnoma jasna..." Kako naj^' znajde ljudstvo v taKS'' zmešnjavi? Glavno pa je, da J ljudsh/o (vsaj v besedah) za P''' tike (vsaj včasih) "najpomefi^ nejše". Jak Kopriv' PTUJ / SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SKRBI Kljub ostreišemu zakonu slabša prometna varnost Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mest- ne občine Ptuj, ki ga je po nekajletni neaktivnosti spet pos- tavil na noge in aktiviral sedanji predsednik Franc Kozel, so na seji v ponedeljek 19. julija z zaskrbljenostjo prisluhnili pomočniku komandirja policijske postaje Ptuj Borisu Ko- zenburgeiju, ki je povedal, da so se v prvem polletju letošnjega leta prometno - varnostne razmere bistveno pos- labšale. V letošnjih šestih mesecih so namreč obravnavali 553 ali 28 prometnih nesreč več kot lani, v njih je letos ugasnilo 5 človeških življenj, lani v tem času pa tri. Nekoliko je ohra- brujoč podatek, da med mrtvi- mi letos še ni nobenega otroka ali mladostnika, med huje poškodovanimi pa jih je le 5. Več je letos tudi huje in lažje poškodovanih udeležencev v prometu, vse skupaj pa je zaskrbljujoče predvsem zaradi tega, ker je maja minilo leto dni od pričetka veljave novega zako- na o cesmem prometu, ki določa bistveno hujše kazni kot dose- danja zakonodaja, pa je učinek ravno obraten prič^ovanemu. Med vzroki prometnih nesreč tokrat prednjači nepravilna stran in smer vožnje, 16 odstot- kov letošnjih prometnih nesreč pa so povzročili vozniki, ki so bili pod vplivom alkohola, ozi- roma vinjeni. Največ promemih nesreč, kar 125 se je pripetilo ju- nija, od dni v tednu jih je bilo največ v petek, najmanj v nedel- jo, časovno pa jih je bilo največ med 9. in 12. tiro. 65 prometnih nesreč se je končalo s pobegom povzročiteljev, ki so jih večina že izsledili, z zadovoljstvom pa ugotavljajo, da ni ostala nobena nesreča neraziskana. Kot posledica novega zakona je zanimivih še nekaj podatkov; da je v letošnjem prvem polletju zaradi prehitre vožnje ali vinje- nosti ostalo brez vozniških dov- oljenj 205 voznikov, 9 povrat- nim kršiteljem so policisti mo- torna vozila odvzeli in izločili iz prometa, 16 vinjenih voznikov, ki so sedli za volan kljub prepo- vedi policistov pa so pridržali do iztreznitve. Ob vsem tem smo lahko pravzaprav narav- nost veseli, pa naj se sliši še tako nerazumno in tragično, da je med 174 smrtnimi žrtvami letošnje^ prvega polletja na slovenskih cestah iz naših logov umrlo le 5 ljudi. V živahni razpravi so člani mestnega sveta za preventivo in vzgojo v cesmem prometu in ZSAM Ptuj opozorili tudi na druge pomanjkljivosti in moteče zadeve v prometu. Na slabo varovanje gradbišč na ces- tah recimo, na staro slovensko navado, da prekopavamo lUice in trge ravno v višku tvuistične sozone, ter na kritične razmere na vsebolj obremenjenih odse- kih cest Ptuj-Vtu-berk v smeri proti Mariboru, ter odsek Za- grebške ceste v Ptuju, kjer je le- tos ugasnilo največ človeških življenj. Člani sveta so za večjo varnost v prometu sprejeli nekaj pobud, ki se nanašajo predvsem na naj- bolj krvavi in obremenjeni cesti Ptuj - Vurberk in odsek 4 grebške ceste v Ptuju. Oba ods^ ka sta potrebna temeljite rekon. strukcije in posodobitve. Na no. benem od teh odsekov namreč ni poskrbljeno za varnost pešcev in kolesarjev, saj ni ne dovolj širokih bankin, še manj pločnj. kov ali kolesarskih poti. Povrhu tega pa so hitrosti voznikov prav na omenjenih odsekih naj. večkrat krepko prekoračene Tudi zaradi tega bodo člani sve. ta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu predlagali županu in svetnikom mestne občint Ptuj, da o vsebolj pereči promet- ni problematiki resno in po. globljeno razpravljajo na eni od prihodnjih sej in čimprej ukre- pajo. Sicer pa so se že sedaj dogovo- rili o izvedbi akcije varovanja otrok v prometu v začetku šol- skega leta 1999-2000. Podobne kot letos se bodo v omenjene preventivno akcijo poleg članov sveta vključili tudi policisti, člani Zdrtiženja šoferjev in avto- mehanikov Ptuj in avtošol, ki bodo prvih 10 dni budno spremljali šolarje vseh 18 osnov- nih šol na njihovi poti od doma do šole in nazaj. Vodstva šol in referente za prometno vatmosi so o tem že obvestili, opozorili pa so jih že tudi na ponovne preverjanje vseh varnih poti de šole. Njihove načrte naj bi vsak od osnovnih šol posebej natisni la v zloženki, ki jo pripravlja od delek za drtižbene dejavnosti ol predstavitvi posameznih šoi Malčkom in njihovim starša pa naj bi jih razdelili že ob vpisu v novo šolsko leto. Ob koncu so se dogovorili o nadaljevanju nalog v akciji Po- zor otrok v avtu, ter se zavzeli za koordinacijo dela med sveti za preventivo in vzgojo v cestneir prometu na območju Upravni enote Ptuj. O tem so že obvestili vseh 15 županov in vse predsed nike svetov za preventivo, 1 kratkem pa naj bi se dogovoril za ustanovitev posebnega koor dinacijskega telesa, saj so župai mesme občine in nekaj drugil županov predlog že podprli. M.Oznie( Na pripombo enega od čla- nov sveta, da povzročajo po- topni valji v novi peš coni sredi Ptuja voznikom velike preglavice, ker ne delujejo, kot bi morali in se dvigujejo tudi ob zeleni luči na semo- forčku, zaradi česar so poškodovali že nekaj vozil, je Boris Kozenburger poja- snil, da to policisti že dobro vedo, saj so prejeli že nekaj prijav udeležencev v prome- tu o nepravilnem delovanju valjev. Ti so zaradi nenad- nih, očitno ne programira- nih ali morda celo nepravil- no programiranih dvigov povzročili že nekaj lažjih prometnih nesreč in poško- dovali nekaj avtomobilov, zato so že vložili predlog za uvedbo postopka zoper Ko- munalno podjetje Ptuj in zo- per odgovorno osebo. fEDNIK - Četrtek, 22. julij 1999 PO NAŠIH KRAJIH UUBUANA, MARIBOR / PODIPLOMSKI ŠTUDIJ mttoisin In daktom znmnosti Na Univerzi v Ljubljani se bo jeseni prvič v Sloveniji začel Izva- jati integrirani univerzitetni znanstveni podiplomski študij na blomedicinl. Program za pridobitev magisterija in doktorata znanosti bo interdisciplinaren, študij pa bodo Izvajale Bio- tehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za kemi- jo in kemijsko tehnologijo, Medicinska fakulteta ter Veteri- narska fakulteta, pri izvedbi posameznih delov programa pa bodo sodelovali tudi delavci različnih raziskovalnih inštitutov. Ta študij pomeni začetek novega podiplomskega študija na univer- zi kot celoti, je dejal prorektor ljubljanske imiverze Jože Vižin- tin. Program se bo izvajal na uni- verzi, ki bo koordinator študija. Študentje se bodo vpisali na uni- verzi, na posamezne fakultete pa jih bo razdelil strokovni svet štu- dija."S sprejemom študija biome- dicine je bil sprejet in vzpostavl- jen tudi kreditni sistem za cel po- diplomski študij na univerzi," je še poudaril Vižintin in dodal, da je trenutek prelomen. "Podiplom- ski študij je srce imiverze, vsake imiverze na svetu," je dejal ter iz- razil upanje, da bo po vzorcu tega leta 2000 steklo še nekaj univerzi- tetnih podiplomskih študijev. Biomedicina je znanstveno po- dročje, ki združuje znanja bioke- mije, molekularne in celične bio- logije, farmacije, medicine, veteri- narske medicine, mikrobiologije, kemije in drugih znanj. Program bodo izvajali habilitirani učitelji z ustreznimi referencami za posa- mezna področja, potrebno infra- strukturo pa bodo dale na voljo fa- kultete. Šmdijski predmeti bodo razdeljeni v štiri skupine: na te- meljne predmete, izbirne teore- tične predmete, izbirne metodo- loške predmete in izbirne indivi- dualno-raziskovalne predmete. Študijski program za pridobitev magisterija bo trajal dve leti in ob- segal 120 kreditnih točk, za prido- bitev doktorata pa štiri leta in bo obsegal 240 kreditoih točk. Zara- di kreditnega ovrednotenja se bo program lahko vključil v medna- rodno izmenjavo študentov in učiteljev. V začetnem študijskem letu je predviden vpis 150 kandi- datov. Vlada je dala soglasje k raz- pisom za vpis v podiplomske štu- dijske programe na ljubljanski in mariborski univerzi za študijsko leto 1999/2000. Za specialistični, magistrski in doktorski študij bo na voljo 2930 vpisnih mest, v skla- du z zakonskimi in statutarnimi določbami bo večina fakultet na- juspešnejšim študentom magistrs- kih študijev omogočila študij končati z doktoratom znanosti, nekaj fakultet pa omogoča vpis v t.i. direkmi doktorski študij. Razpis bosta univerzi objavili v dnevnem časopisju najpozneje do 15. julija. Kandidati se bodo mo- rali v Ljubljani prijaviti do konca avgusta, v Mariboru pa do prvega septembra. Razpis za vpis v podi- plomske študijske programe sta že maja in junija, prav tako v dnev- nem časopisu objavili tudi zaseb- ni fakulteti, in sicer Fakulteta za podiplomski humanistični študij- ISH iz Ljubljane in Politehnika iz Nove Gorice. Univerzi in obe za- sebni fakulteti skupaj ponujata 147 študijskih programov, in sicer fakultete in akademije ljubljanske univerze 88 magistrskih in dok- torskih ter 27 specialističnih, fa- kultete in visoke strokovne šole mariborske imiverze pa 27 ma- gistrskih in doktorskih ter 5 spe- cialističnih, Fakulteta za podi- plomski humanistični študij 5 magistrskih in doktorskih, enega pa Politehnika iz Nove Gorice. Ljubljanska univerza razpisuje več kot 1800 študijskih mest za magistrske in doktorske šmdijske programe in čez 400 mest za spe- cialistične, na mariborski univerz pa je 585 mest v magistrskih in doktorskih programih ter za 85 v specialističnih, pri posameznih programih pa število vpisnih mest ni omejeno. Zasebni fakulteti štu- dentom ponujata 70 študijskih mest. Možnosti za podiplomski študij bo več kot v prejšnjih letih, v primerjavi z lanskim letom pa so pomembne zlasti vsebinske no- vosti. Strokovne razprave o razvo- ju podiplomskega študija, njegovi koristi, organiziranju in financi- ranju na univerzah, samostojnih visokošolskih zavodih in v Svetu za visoko šolstvo RS ter ob sodelo- vanju v skupnih evropskih pro- gramih (Tempus, Ceepus, Era- smus) so pripomogle k prvim te- meljitim prenovam študijskih programov. Za kreditno ovredno- tenje študijskih programov po ECTS (European Credit Transfer System) se je na novo odločilo 13 fakultet ljubljanske in 7 fakultet mariborske univerze ter oba sa- mostojna visokošolska zavoda. Med novimi programi je ma- gistrski in doktorski študijski program biomedicine, ki ga je sprejelo 5 fakultet ljubljanske uni- verze, na ljubljanski univerzi pa se na novo uvaja tudi magistrski študijski program poučevanje na razredni stopnji, in sicer na Peda- goški fakulteti ter spcialistični študijski program obramboslovja na Fakulteti za družbene vede. Na mariborski univerzi pa se bo mogoče na novo vpisati v tri spe- cialistične študijske programe, strojništvo in tekstilstvo na Fa- kulteti za strojništvo in geronto- loška zdravstvenega nega na Viso- ki zdravstveni šoli. Podiplomski študiji pa se bodo lahko sofinanci- rali tudi iz proračunskih sredstev, saj sta ministrstvi za šolstvo in šport ter za znanost in tehnologijo aprila objavili razpis za osnovno in dodatno sofinanciranje, na ka- terega se lahko univerzi, njune članice ter samostojni visokošol- ski zavodi, prijavijo najpozneje do 1. septembra. Milan Krajnc Pavlica pORNAVA/ PRIPRAVE NA LUKARSKI PRAZNIK Čebula potrebute veliko nege ^lani turistično - etnografskega društva Liikarl iz Domave likajo v teh dnevih veliko dela. V petek so poželi rž, saj slamo potrebujejo za spletanje čebule v vence, spulili pa so tudi letošnji pridelek. Pridelovalci te žlahtne kulture so zadovoljni 2 letošnjim pridelkom. Tako imajo tudi poplačano skrb za čebulo, saj so jo pleli in negovali vse od pomladi. Glavno opravilo pa za Lukarje šele pride, saj morajo letošnji pri- delek tudi prodati. Priložnost, da se oskrbite s pristno rdečo čebulo bo 22. avgusta, ko v Domavi pri- pravljajo tradicionalni Liikarski praznik. Da bo tudi na letošnjem prazniku veliko zanimivega nam povejo že priprave nanj. Skupina, ki že več let pripravlja zanimive in domiselne kulinarične razstave, letos pripravlja posebno prese- nečenje. Ob večerih spletajo rože iz krep papirja, ki bodo na razsta- vi krasile bosmane in druge do- brote. To zelo zahtevno delo jih je naučila gospa Marija Anžel iz Zabavcev, pri delu pa ji pomaga Sonja Cizerl, izpod njihovih rok zacvetijo krasni cvetovi. Nekaj dni pred omenjenim praznikom pa bodo v Liikarski deželi na vrsti še tamkajšnje gospodinje, ko bodo verjetno tako kot prejšnja leta spekle slastne dobrote. Torej se nam tudi letos obeta zanimiv praznik tako za oči kot tudi za želodec. l\/larija Slodnjak Tudi poletni večeri so primerni za druženje in učenje Po končanem delu še spominski posnetek članov TED Lukarji. PTUJ, VITOMARCI / KREATIVNE DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE Poč/fnice fififf dnjgaie Centru za socialno delo na Ptuju so učenci osnovnih šol Mestne občine Ptuj v začetku julija merili svojo ustvarjalnost v kreativnih delavnicah. Center za socialno delo jih je letos pri- pravil skupaj s Centrom interesnih dejavnosti. Po uvodnem spoznavanju so se '^adi seznanili z oblikovanjem, l^sanjem na steklo in na svilo ter ^gimi dejavnostmi. Svoje izdel- so predstavili na zaključni raz- ^^vi, ko so tekmovali še v nena- vadnem tekmovanju - kdo bo prvi snedel kremno rezino. Podobno so se preživljanja brezskrbnih dni letos lotili v Vitomarcih. Pod mentorstvom Valerije Ilešič in Mete Šijavec je 20 osnovnošolcev spoznavalo osnove risanja na svilo in steklo, kaširanja in drugih dej- avnostih. Svoje vtise pa so mladi Vitomarčani ob koncu zbrali mdi v posebnem glasilu. Kreativne delavnice je tudi v Vitomarcih, kot smo že poračili, pripravil Cen- ter za socialno delo iz Ptuja, s finačnimi sredstvi pa so jih podprle občina in nekatera pod- jetja. AK '^^^nošolci v družbi svojih mentoric Veliko zaninamanje za kreativne delavnice so letos zapazili tudi v Vitomarcih, kjer so se za tovrstno preživljanje prostega časa v počitnicah odločili prvič. Utrinek z razstave ob koncu letošnjih kreativnih delavnic na Ptuju. PTUJ / LOVSKO KINOLOŠKO DRUŠTVO PTUJ-ORMOŽ Lokalna tekma po krvni sledi v soboto, 12. junija, je ptujsko-ormožko lovsko Id- nološko društvo v lovišču LD Boris Kidrič priredilo lokalno tekmo po umetni krvni sledi različnih lov- skih pasem psov. K uspešno izpeljani prireditvi so pripomogli mnogi člani družine, posebej starešina. Tekmovanja se je udeležilo 8 vodnikov s psi, od tega jih je preizkus uspešno opravi- lo le 5. Najboljši trije vodniki s psi so bili: 1. Brigita Letonja s psom hanoverancem; 2. Vil- ko Turk s psičko ptičarko; 3. Darko Horvat s psom prepe- ličarjem. Vodnike s psi, ki so opravili preizkus sledenja po krvni sledi tudi na tem območju Slovenije, je po- trebno posebej pohvaliti, saj so ga opravili v težavnih raz- merah (visoka podrast, sveže zapeljevalne sledi srnjadi in močan dež) ter s tem dokaza- li, da izvajajo lov na veliko divjad dosledno po etičnem kodeksu slovenskih lovcev, hkrati pa so predstavili, da so psi krvosledci v lovišču nujno potrebni. Peter Ljetonja 16 OD rOO IN TAM Četrtek, 22. julij 1999 • TEDNU GRAJENA / UPOKOJENCI SLAVILI Dvaiselletnka tklmmnm Upokojenci so proslavili svojo 20 letnico delovanja v Domu krajanov na Grajeni, kjer seje zbralo nad 150 članov, ki so se po svečanem delu veselili še pozno v noč. Ustanovitev društva sega v leto 1978, ki je bilo ustanovljeno na pobudo pokojne Marije Kunstek. Na občnem zboru so bili izvolje- ni organi društva za prvega pred- sednika pa Jakob Domiter in ga vodil vse do leta 1981, ko je zaradi bolezni in starosti odložil breme. V tem obdobju se je vodstvo srečevalo z začetnimi težavami kot prostorskimi in finančnimi, dobro pa je bilo sodelovanje s kra- jevno skupnostjo in drugimi orga- nizacijami. Nadaljevati delo ni bilo lahko toda marljiva vodstva so v tem obdobju prebredla krize in težave delovanja in treba je bilo vložiti mnogo truda. Leta 1981 je društvo razvilo prapor in nmogo se je pri tem angažiral Jožef Sa- kelšek, ki se je zavzel pri organiza- ciji in razvitju, članstvo pa se je v teh letih večalo in društvo danes šteje 241 članov, v tem obdobju pa je društvo za vedno zapustilo 92 članov. Leta 1993 je bilo izvoljeno novo vodstvo, katero uspešno še danes vodi Albin Kramberger, ak- tivnosti so vidne iz programov dela, največje pa je zanimanje za razne izlete in srečanja. Vodstvo društva je ob tej priliki podelilo 9 priznanj zaslužnim članom in 4 društvom, Območna zveza DU pa je za nesebično delo in pomoč izročila priznanje dolgoletnemu članu Maksu Vodi in za uspešno delo DU Grajena. anc Športne nowce ODBOJKA / Serija za poletni pokal v odbojki na mivki '99 Med 26. junijem in 18. julijem 999 smo s strani OK Kitrent orga- nizirali tekmovanje v odbojki na mivki, ki je potekalo v obliki vi- kend-tumirjev, na katerih so žen- ske in moške ekipe merile svoje odbojkarske sposobnosti in preiz- kušale šponno srečo. Vsi ude- leženci so se strinjali, da je bilo najlepše zadnji vikend v Markov- cih, saj so se domačini resnično potrudili, da je bilo vse na čim višjem nivoju in pogoji za igro op- timalni. Celo sonca so naročili za vse tri dni. K razbiu-ljivosti tekmovanja so največ prispevale ekipe same, saj so bile v obeh kategorij azh ize- načene in je bila končna razvrsti- tev do zadnjih tekem negotova. Fantje so minulo nedeljo prikaza- li izjemno igro z veliko atraktivni- mi potezami, kar je predvsem žen- ski del občinstva večkrat dvignilo na noge in smo jim vsi zaploskali. Zraven veliko športnih užitkov pa so bili tudi tokrat vsi udeležeci nagrajeni s praktičnimi nagrada- mi s strani sponzorjev tekmovan- ja. Končna razvrstitev: Ženske: 1. SNS Team 2. Špic 3. Smrkete 4. Mehurčki 5. Lupinica Moški: 1. Frida 2. Lupinica 3. Kimgota 4. Markovci 5. Vučko Vsi ljubitelji odbojke vabljeni tudi na "Dneve odbojke", ki bodo potekali 18. in 19. septembra (so- bota in nedelja) v SD Mladika. Prireditev ni tekmovalnega značaja, ampak poteka po načelu: prideš, se pridružiš eni od ekip, igraš in se zabavaš. k.m. FINALE TRAP LIGE SLOVENIJE I Zmagovalca Zni- derčič in Kukec v soboto in nedeljo je bilo izpel- jano finale trap lige Slovenije za člane in mladince na Olimpij- skem trap strelišču Pragersko Gaj. Sodelovale so le tiste ekipe oziroma strelci, ki so se v rednem delu po petih krogih trap tekmo- vanja slovenske lige uvrstili na to tekmovanje. Med člani je tekmovalo 37 strel- cev in devet ekip, in 20 mladincev ter štiri ekipe. Vremenski in strelski pogoji so bili odlični, ka- kor tudi rezultati. Zmagovalec med mladinci Kukec je izenačil mladinski državni rekord. IZIDI: POSAMEZNIKI ČLANI: 1. Žnideršič Matej, Koptex, 140(116+24) 2. Maček Boštjan, Štefan Kovač, 138(116+22) 3. Krašovic Matej, Dolomiti T, 136(112+24) 4. Vidonja Franc, Štefan Kovač 135+4(111+24) 5. Strmole Savo, Dolomiti T, 135+3( 111+24) 6. Matko Tamara, Ilirska Bistr 133(113+20) MLADINO: 1. Kukec Blaž, Ormož, 134(110+24) 2. Uc Gregor, Dolomiti T, 129+1(108+21) 3. Šekoranja J., Olimpija El. 129+0(106+23) 4. Kompan Ivo, I.Bistrica 124(103+21) 5. Pojbič Denis, Š.Kovač 123(101+22) 6. Gomboc Dejan, Š. Kovač 120(101 + 19) EKIPNO ČLANI I.Štefan Kovač 329; 2. Kopi^ 329; 3. Ilirska Bistrica 328; 4.Do. lomiti Tils 325, 5.Central Ptuj 317; 6.Radlje 312; 7.FLV 312, { Olimpija E1.310; 9.Center 205 za- detkov. EKIPNO MLADINCI: 1. Štefan Kovač 295; 2.0rmo2 293, 3.Dolomiti Tils 290; 4.Kop. tex 167 zadetkov. Za S2S: Mirko S/emenšei( GRČUA I Srečanje spačkarjev v kraju Skutina beach v Grčiji bo med 27. julijem in 1. avgustom 13. svetovno srečanje spačkarjev, Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okoli 4 tisoč vozil oziroma več kot 10 tisoč ude- ležencev. Pmjski spačkarji bodo na pot v Grčijo krenili danes, po- tovali pa bodo z ladjo. Kot smo iz- vedeli naj bi se iz Ptuja in okolice svetovnega srečanje udeležilo od? do 10 vozil. I Odbojka na mivki Foto: Mitja Mere OD TOD IN TAM ROGOZNICA m O obnovi kulturnih prostorov v prosotrlh krajevne knjižnice v domu kraja- nov v Rogoznici bo jutri, v petek, 23. julija ob 19. uri, razgovor o obnovi kulturnih prostorov v donnu krajanov. Za obnovo so se odločili ob letošnjem kulturnem prazniku, odločitev pa sta s finančnimi sredstvi že podprla Sklad za Ijubi- teljsek kulturne dejavnosti Ministrstva za kultu- ro Republike Slovenije in Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Ruj. Najprej namera- vajo obnoviti dve sobi in sanitarije, prihodnje leto pa še kulturno dvorano, urediti pa namera- vajo tudi centralno kurjavo. (AK) DE SENCI O 70. obletnica PGD v Desencih v občini Destnik bodo to nedeljo, 25. julija, svoj 70. jubilej praznovali tamkajšnji gasilci. Jubilej bodo obeležili s predajo novega gasilskega vozila. Praznovanje se vključuje v niz prireditev ob 1. destrniškem občinskem prazniku, ki se s to tudi zaključujejo. (AK) PORTUGALSKA O Ptujski ribiči na svetovnem prvenstvu Na svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem, ki je potekalo konec prejšnjega tedna ob reki Raia, okoli 100 km od Lisbone na Portugal- skem, je ekipa iz Slovenije, v kateri so tudi trije mladi iz Ribiške družine Ptuj dosegla 7. mesto med pionirji in 13. mesto med juniorji. Kot je po- vedal vodja slovenske reprezentance, Rujčan Jože Lovrenčič, je najboljšo slovensko uvrstitev dosegel junijor Mitija Kmetec iz Pesnice, ki je med 93 tekmovalci dosegel 32. mesto; 56. je bil Gregor Štumberger, 60. pa Mitija Slatinšek. Med pionirji je bila 28. Doroteja Hren, 29. Sašo Šmidt, 31. mesto je dosegel Rujčan Žiga Pav- lic, 37. Tomaž Štefanič in 46. Miha Petek iz Ru- ja. V domovino so se vrnili po tednu dni, v po- nedeljek, 19. julija zvečer na letališče Brnik. (■ OM) MOŠKANJCI m V nedeljo velika tombola Društvo podeželjske mladine Lovrenc na Dravskem polju pripravlja v sodelovanju s kava barom Pepi iz Lovrenca in generalnim sponzor- jem Paam avto iz Zavrča, to nedeljo, 25. juliji veliko tombolo, ki bo potekala na športnem 1^ tališču v Moškajncih od 13. ure dalje. Kot je pO' vedal glavni organizator Jože Klajnšek čaka srečne dobitnike več glavnih tombolskih na- grad. Med njimi 4 avtomobili KlA-Pride, pa cis- terna za olje, vrtne sedeže, avtogume, itd. Torn- bolske karte po 500 tolarjev so na prodaj Pj vseh večjih mestih v SV Sloveniji, lahko pa J''' naročite tudi po telefonu 041 574 733. Za pru^t' no razpoloženje v Moškajncih bodo skrbeli Sta; jerski baroni, kant avtor Vito Mlinaric, pa Seno' in City Band in še kdo.(-OM) PTUJ / KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV VABI Poletni izlet v Visoke Tahre (Slovaška) Klub ptujskih študentov organizira v času od 9. do 16. avgusta gomiški izlet v Visoke Tatre na Slo- vaškem. Visoke Tatre so najvišje gorstvo Karpatov in ležijo na meji med Slo- vaško in Poljsko. Granitno pogorje se dviga nad obsežno Popradsko nižino, najvišji vrhovi pa segajo prek 2500 m (najvišji vrh je Gerlachovski štit). Visoke Tatre slovijo po na- ravni gorski pokrajini in šte- vilnih kristalno čistih jeze- rih, med katerimi se pretaka- jo potočki, ki v obliki kaskad padajo preko granitnih pra- gov. Območje Visokih Tater spada v Tatranski narodni park. V parku so prepredene številne nnarkirane poti, kar omogoča sproščeno in ne preveč zahtevno potepanje pod tatranskimi vršaci. V okviru izleta se bomo po- leg hoje po gorah spustili še v kraško jamo, si ogledali zna- meniti športni središči Zako- pane na Poljskem in območje Strbskega plesa na Slo- vaškem. Izlet bomo zaključili na Madžarskem, kjer se bomo hladili v Blatnem jeze- riL Cena, ki vključuje vse prevoze z udobnim kombi- jem, nočitve z zajtrkom, vstopnine, zavarovanje za primer reševanja v tujih go- rah, organizacijo in vodenje, znaša za nečlane kluba 28.000 SIT, za člane KPŠ pa ob subvenciji kluba 22.000 SIT. PRIJAVE: Rok prij,av je 3. avgust 1999. Ob prijavi se vplača akontacija 10.000 SIT, preostali znesek pa najkasne- je do 6.^ avgusta 1999 v pisar- ni KPŠ, Vodnikova 2, kjer lahko dobite vse podrobnejše informacije. Vodstvo KPŠ PREJELI SMO Lovci LD Jože Lacko pustili povoženo smo "Divjad /.../ je družbena lasmi- na," govori med drugim 3. člen za- kona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Če pa je divjad družbena lastnina, po- tem so lovci tisti, ki morajo vestno upravljati lovišča in z divjadjo go- spodarno ravnati. Članek je kot svarilo namenjen vsem lovcem, ki so pozabili vsebino etičnega kod- eksa slovenskega lovca, ki so ga podpisali lani. Gre namreč za pri- mer sme, ki je bila povožena 28. jimija na cesti Pmj - Dornava, med pokopališčem in lovskim do- mom LD Jože Lacko. Kljub temu da so o dogodku bili obveščeni ta- koj, ko je bila srna še topla, so jo pospravili naslednji dan, 29. jimi- ja, v večernih urah. Srno je našel Franc Potočnik, občan Domave, in o tem obvestil starešino LD Jože Lacko Alojza Potrča. Ta naj bi izdal nalog za pospravitev sme pripravniku. Ker pa ta tega ni storil, je srna zasmrdela. Tako je bilo zaradi ma- lomarnosti vrženo vstran družbeno premoženje, ki se sicer ne more primerjati s krajo kakega podjetja, vendar pa bi se za ta de- nar, če bi bila sma prodana, lahko vzgojilo na primer nekaj fazanov, katerih obstoj je ogrožen. Za pri- merjavo: vrednost srne ustreza vrednosti 25 fazanov. Pa številke sploh ne igrajo vloge, čeprav "iz malega raste veliko". Tu se nam- reč pokaže odnos lovcev do divja- di in s tem moralna in materialna odgovornost do divjadi in družbene lastnine. Ob tem primeru se tudi odpirajo vprašanja: Kako lahko starešina LD pooblasti pripravnika za takšno nalogo? Je ta sploh uspo- sobljen za pripravo sme za na- daljnji promet? In če je, kakšen bo potem to lovec, če že v prvih dveh letih ne kaže zanimanja in spošto- vanja do divjadi in divjačine? Po vsem tem se ne čudi več, da imajo po nekaterih LD probleme s taki- mi, ki jim gre le za ubijanje divja- di, čeprav je prva naloga lovca skrb za divjad (ne pa izražanje ne- gativnih strasti). Za konec pa naj omenim še jaz- beca, ki ga je doletela enaka usoda kot prej omenjeno srno. Ta je obležal na dmgi strani ceste, v bližini sme. Tam je več dni močno zaudarjal in tam leži mogoče še danes. To lahko potrdi- jo tisti, ki se po tej cesti vsak dan vozijo s kolesi. To sta primera, kako "lovec ravna v odnosih do žive in mrtve divjadi humano in spoštijivo ter po strokovnih smer- nicah." (Etični kodeks slovenske- ga lovca) Rajko Janžekovič, član lovske- ga društva Domova - Polenšak Bančni avtomat = parkirani avtomat Zakaj sem potegnil enačaj med povsem različnima avtomatoma, ki po svoji naravi služita vsak svo- jemu namenu: eden daje, dmgi jemlje! Zato, ker sta tako eden kot dmgi kar precejkrat izven svojega delovanja in namena! Ne vem ko- liko so ti avtomati stali nas davko- plačevalce, mislim da kar precej, vendar obiskovalci starega mesta Ptuja in domačini ne dobe vedno za ta denar ustrezne usluge. V čem je reč? Sobota, 17. julij: v večini so ptujske enote bank zaprte. Pred okenci NKM na Novem trgu ko- lone varčevalcev. Pred Mercator- jevo Blagovnico kolona tistih, ki so čakali pred bankomatom, tako kot nekoč pred pekamami za kruh. Bankomat pred banko ne dela, ne sprejema kartic, opozarja, da je kartica napačno vložena. Pri Merkur j evi Tehniki so avtomat odstranili, ljudje se jezijo. Tavajo po mestu, da bi prišli do svojega denarja, ki bo po krožni poti zopet prišel v bančne trezorje. Nekaj dni pred tem sem opazoval moto- rizirane obiskovalce našega zgo- dovinskega mesta. Med njimi tudi nekaj tujcev, ki so nemočni stali pred parkimim avtomatom, ki ni- kakor ni hotel sprejeti tolarjev. Nekateri pravijo, da se to zgodi večkrat. Na vseh mogočih mestih. Slovensko govoreči gredo pač do naslednjega avtomata. Kaj pa tuj- ci? Bo občinska oblast pri vsakem avtomatu postavila še prevajalca? Ceneje bi bilo, če bi avtomate opremila še v enem svetovnem je- ziku: nemščini ali angleščini. Še bolje pa bi bilo, da bi poskrbela za nemoteno delovanje. Nekateri pravijo, da je ta prometna uredi- tev stala občino 70 milijonov to- larjev. Če je res, potem jo je drago plačala. Drago plačala zato, ker je, tako pravijo Agneži, poceni blago najdražje. Seveda, če ne služi svo- jemu namenu in v ponos mestu! Stanko Lepej PLANINSKI KOTIČEK Met na Oknšeli v nedeljo, 1. avg. organizirata Timotej-društvo za izboljšanje kvalitete življenja in mladinski odsek PD Ptuj izlet na Okrešelj. Izlet organiziramo ob zaključku mladinskih delav- nic, ki trenutno potekajo v Termah Ptuj. Toda ne glede na leta si vabljen tudi ti! Iz Logarske doline se bomo mimo slapa Rinke povzpeli do koče na Okrešlju. Popoldan bo prost za aktivnosti po želji. Preživljali bomo prijetne urice v naravi. Nekateri se bomo podali na krajši potep po kmici. Pot bo lahka, visoke čevlje pa le obuj. V nahrbtnik še daj čutaro z vodo, vetrovko in pulover. Če bo interes bomo nekateri ostali dva dni, pre- spali bomo na Okrešlju. V pone- deljek se bomo odpravili po zahtevni poti na enega od oko- liških vrhov (Brana, Turška gora ali Mrzla gora). Oboji bomo sesto- pili v Logarsko dolino. Prijave z vplačili do 30. julija na PD Ptuj, Prešemova 27. Prevoz bomo organizirali z osebnimi av- tomobili, ob prijavi prosim spo- roči koliko udeležencev bi lahko peljal. Vozniki dobite potne stroške vmjene. Cena za enodnevni izlet je 1200 SIT za mladino in 1500 SIT za odrasle. Za dvodnevni izlet 2700 SIT mladina in 3000 SIT odrasli. V ceno je vključen prevoz, voden- je in prenočišče (vzemi rjuho in planinsko izkaznico). V primem dežja izlet odpade. Upam in želim si, da se nam pridružiš. Izlet vodim: Primož Trop 20 PO NAŠIH KRAJIH Četrtek, 22. julij 1999 - TEDKljt DESTRNIK/ GASILCI SO PRAZNOVALI Tri desetletfa destrniških gasiUev V začetku meseca so destrniški gasilci v okviru praznovanja 1. občinskega praznika proslavili tudi svoj 30. jubilej. Tri deset- letja plodnega dela, usmerjenega k zagotavljanju večje požarne varnosti, sta zaznamovali dve pridobitvi - prenovljeni gasilski dom in novi gasilski prapor. Prostovoljno gasilsko društvo Destmik je bilo ustanovljeno ja- nuarja leta 1969 na pobudo ljubi- teljev gasilstva, ki so v kraju čutili potrebo po požarni varnosti. V začetku je štelo 25 mož, brez ga- silske izborazbe, pot do ustanovit- ve pa vodila predvsem močna vol- ja. Danes se društvo lahko pohvali s 125 člani in članicami s precejšnjo gasilsko izobrazbo. V vrstah PGD Destrnik je 90 gasil- cev in gasilk, 10 gasilcev 1. stopnje, 2 gasilca 2. stopnje, 1 nižji gasilski častnik, 10 nižjih ga- silskih častnikov 1. stopnje, 7 ga- silskih častnikov, 3 gasilske častnike 1. stopnje in 2 višja ga- silska častnika 1. stopnje. V letu 1970 so na Destrniku pričeli z izgradnjo gasilskega doma v izmeri 120 kvadratnih metrov. Gradnja doma je potekala po fazah vse do danes, ko obsega 500 kvadratnih metrov in služi vsem potrebam na gasilskem in tudi kulturnem področju. Svoj prvi prapor je društvo razvilo leta 1973. Dve leti nazaj pa so si na rednem letnem občnem zboru za- dali nalogo, da ob 30 letnici in gle- de na nastale družbene spremem- be razvijejo tudi svoj novi gasilski prapor z novi simboli. Zastavljen cilj so uresničili 4. julija letos v okviru osrednjih slovesnosti praz- nika občine Destrnik. Sredstva za novi prapor so prispevali gasilci sami ter darovalci trakov in zlatih žebljičkov. Darovalcev trakov je bilo 55, darovalcev žebljičkov pa 39. Na osrednji proslavi ob 30 -let- nici društva so svojemu namenu predali tudi prenovljeni gasilski dom. Invesncija je bila vredna okoli 4 milijone tolarjev, sam pra- por pa je društvo stal 1,2 milijona tolarjev. Člani so v obnovo svojih prostorov vložili več kot 2500 ur prostovoljnega dela. Prav zato in jubieleja samega je bilo letos na Destniku 4. julija še posebej slo- vesno.Najprej je bil mimohod ga- silcev, nato pa so razvili prapor. Tega je razvil glavni boter, tudi član društva in sekretar požarnega sklada Republike Slovenije Ivan Sisinger. Svečanosti so se ude- ležili številni gostje, med njimi tudi predsednik sveta Podravske regije, Franc Simeonov, poveljnik Podravske regije ter član po- veljstva Gasilske zveze Slovenije Štefan Vidovič, člani gasilskih zvez Podravske regije ter sosednja društa. PGD Destnik je v letih od usta- novitve do danes vodilo 5 predsednikov in na operativnem področju pa še 4 poveljniki. Najdlje sta destrniškim gasilcem predsedovala in poveljevala brata Irg, Janez in Marjan, oba 20 let. Danes opravljata funkciji povel- jnika in predsednika zveze, PGD Destnik pa uspešno vodita predsednik Marjan Zelenik in po- veljnik Srečko Pukšič. Društvo je po svojih uspehih na tekmovanjih znano tako doma kot izven naših meja, uspehe na tekmovanjih pa je doslej požela predvsem desetina članic. Destrniški gasilci skrbijo za požarno varnost v 17 vaseh občine Destrnik in drugih krajih. Gasils- ka zveza in občina Destrnik pa že podpisujeta pogodbe s sosednjimi in občinami v slučaju obo- jestranske pomoči. Gasilsko društvo Destnik namerava v prj. hodnje dati še večji poudarek teh- niki in osebni varnosti gasilcev. AK Svečani mimohod ob jubileju pred otvoritvijo prenovljenega gasilskega dorria na Destniku..........____________________________......^........._....................____________________________________...........______- Občinsko mejo ne ome/u/e/o gasii€Ov v Trnovski vasi je bila v nedeljo, 18. julija, podpisana pogodba o izvajanju javne gasilske službe v občinah Trnovska vas in Sve- ti Andraž v Slovenskih goricah, ki so jo predstavniki obeh občin podpisali z Gasilsko zvezo Trnovska vas-Vitomarci. Slovesnosti v Trnovski vasi se je udeležilo okoli 100 gasilcev iz sosednjih gasilskih društev, gasil- ci iz prijateljskega hrvaškega ga- silskega društva Petrijavec, župa- ni občin Trnovska vas, Sv. Andraž in Destrnik ter številni občani. Slavnostni govornik je bil župan občine Trnovska vas, Kari Vurcer. Ob tej priložnosti pa so pred kulturnim domov v Trnovs- ki vasi razvili tudi novi prapor ga- silskega društva Biš, s čimer so nadomestili štiri desetletja stari društveni prapor. Osnutek zanj je oblikoval domačin Danilo Muršec, slovesnosti pa se je ude- ležil tudi predsednik sveta gasils- kih zvez Podravske regije, Franc Simeonov. Novi biški gasilski prapor, ki ga je blagoslovil domači župnik Jožef Rajnar, ima 31 tra- kov in 76 žebljičkov, sredstva zanj so prispevali krajani, občani in ga- silci sami. Prireditev v Trnovski vasi so omogočili Občina Trnovs- ka vas. Kava bar Vurcer in gostil- na Korez iz Turnišč. Po uradni slovesnosti, s katero so bili pos- tavljeni novi temelji za večjo požarno varnost v tem delu Slo- venskih goric, je zbrane zabavala skupina Pomlad. AK Ob podpisu pogodbe o opravljanju javne gasilske službe so bili prisotni (od leve prati desni): župan občine Sv. Andraž, Franc Krepša, predsednik PGD Biš, Manfred Jakof, predsednik PGD Vitomarci, Alojz Ploj, tajnik gasilske zveze Trnovska vas - Vi- tomarci, Andrej Arnuga, predsednik gasilske zveze Trnovska vas - Vitomarci, Alojz Ciguia, poveljnik gasilske zveze Trnovska vas - Vitomarci, Alojz Fe- konja, župan občine Trnovska vas, Kari Vurcer in poveljnik PGD Biš, Edi Petrič Novi prapor biških gasilcev je razvil po- dpredsednik PGD Biš Miran Arnuga -.^DNIK - Četrtek, 22. julij 1999 ZAMIMIVOSrh REPORTAŽE 21 pOLENŠAK/ 36. PRAZNIK ŽETVE Praznik bil ie spel iiV... I^^po sončno vreme je konec tedna na Polenšak, na tradicio- ii^lni praznik žetve, ponovno zvabilo številne obiskovalce od in daleč. Dvodnevno dogajanje z bogato razstavo več kot jfjdesetih vrst kruha, različnih potic, pogač in drobnega peci- va, tudi letos, kot je na Polenšaku že že v navadi minilo v znamenju tekme žanjic, mlatve s cepci in mlatilnico ter vejan- iem pšenice. Predsednik Turističnega jjfuštva Polenšak, Jože Munda, jg 36. praznik žetve ocenil kot enega najboljših doslej, tako po številu obiskovalcev kot tudi or- ganizaciji. Prvič letos pa so si praznik organizirano ogledali tudi obiskovalci, ki sta jih na Polenšak pripeljali turistični agenciji Certus in Ariturs. Praznik žetve se je pričel s so- botno otvoritvijo razstave kruha in pogač v turističnem domu in nadaljeval s kulturnim progra- mom v katerem so letos nastopi- li: Moški pevski zbor Polenšak, Folklorno društvo Bolnišnice Ptuj, ljudsek pevke Lukarskega društva Domava in predice Tu- rističnega društva Polenšak. Glavnina dogajanja pa je bila na Polenšaku seveda v nedeljo po- poldan, ko je obiskovalce še pred žetvijo pozdravil tudi žu- pan občine Dornava, Franc Segula. Razstava vseh krušnih dobrot pa je bila drugi dan praz- nika na ogled vse od 8. ure zjut- raj. Oranizatorji in seveda obisko- valci, so morali letos na "start" žanjic kar malo počakati. Za- mudo so namreč povzročile tek- movalke iz Kapele in Sv. Jurija ob Ščavnici, ki so se, kot smo iz- vedeli, isti dan udeležile še ene podobne žetve. No potem pa je steklo nemoteno. Možje so naklepali srpe in ženice, ki se jim je pridružila tudi neutrudna Mimica Šegula, mnogi se je spomnijo kot dolgoletne požrtvovalne predsednice Tu- rističnega društva na Po- lenšaku, so s konjsko vprego krenile proti njivi z zlatimi kla- si. Trasa je bila nared in tekma se je pričela. Obiskovalci so ob- kolili njivo, žanjice so zavihte- le srpe in slišalo se je "Daj Tre- zika", "Daj Rozika", "Še malo", "Bolj čisto". Najhitrejša je bila letos žanjica Trezika Znidarič iz Sv. Jurija ob Ščavnici, takoj za njo pa domačinka Rozika Ma- rin. Prva je za okoli sto metrov in meter širok pas pšenice potrebovala dobrih 12 minut, druga 14, nato so bili zaostanki vse večji. Vsaka žanjica pa je morala narediti tudi čim lepše snope in seveda čim bolj čisto požeti. Svoje pa je po zagnani tekmi opravila še komisija v ses- tavi Franca Kukovec, Stavka Šoštarič in Jožeta Kukovec in odločila, da je zmagovalka letošnje tekme žanjic postala Rozika Marin. Snope pšenice so nato s konji odpeljali do prizorišča pred tu- rističnim domom, kjer so pridelek še zmlatili in zvejali, tako da moke tudi za prihodnji, že 37. praznik žetve na Polenšaku, dovolj. ak Polenšaku tudi letos tradicionalna razstava kruha in pogač, potic in peciva Za srpe je bilo poskrbljeno, kot tudi za vse lačne in žejne. Dobrote so pripravljali v kuhinji Turističnega doma na Po- lenšaku. Na fotografiji Starčičeva in Cvetkova Nežika. Zmagovalka Polenšaka 1999 v žetvi je postala domačinka Ro- zika Marin. DUH NA OSTREM VRHU/ OTROŠKA KOLONIJA OB AVSTRIJSKI MEJI Pouino in zabavno Center interesnih dejavnosti in Center za socialno delo Ptuj je tudi letos popeljal 19 otrok od četrtega do osmega razreda na počitniško kolonijo, v dom za obšolske dejavnosti Škorpijon na Kozjak. Da so mladostniki preživeli dest dni aktivno in zapolnjeno. Za športno - rekreacijske in kreativne delavnice je skrbelo osem mentorjev. Kolonijo je vo- dila Ida Jurgec, koordinacijska dela pa je opravil Jure Šarman. Mladi so se v prijetnem na- ravnem okolju učili komunici- rati ter se seznanjali kako spre- jemati nekatere življenjske oko- liščine, se pogovarjali o medse- bojnih odnosih, kako sprejema- ti drugačnost ter še mnogo dru- gega. Seveda jim ni zmanjkalo energije in časa za zabavo. Še posebej zanimivi so bili večeri, ko so iskali skrite zaklade v gozdu, se pogovarjali ali plesali. Upajo, da se jim bo prihodnje leto pridružilo še več otrok. M. Slodnjak Vsak udeleženec je odhajal svojim spominom v srcu, za osvežitev na prijatlje pa je nastala še spominska fotografija. Ha vasi ie še vedno lepo Trditev, da na vasi ni več tako, kot je bilo včasih, zagotovo ne drži za idilični Jurovski dol sredi Slovenskih goric. To so devetič doslej dokazali tudi prizadevni člani turističnega društva Dediščina, ki so so minuli konec tedna uspešno izpeljali svojo tradicionalno turistično - kulturno priredi- tev Žetev 1999. Letošnjo so posvetili mlatvi. V Jurovskem dolu so se namreč že ^ začetku odločili, da se bodo prireditve iz leta v leto razliko- ^■^le, zato vsako leto prikažejo le ^^ega od starih oporavil ob ^^tvi. Letos so v središče trga Postavili staro mlatilnico, samo Prireditev pa popestrili s •^niečkimi igrami, v katerih so ^ pomerili domačini iz oko- liških krajev. Presentljivo je tudi to, da se je na igrah pomeri- lo veliko mladih, kar potrjuje, da mladi iz Jurovskega dola uspešno nadaljujejo bogato izročilo svojih prednikov. Kljub obetavni vremenski napovedi so se Jurovčani letos še posebej pripravili na morebitni dež. Trg je bil en sam veliki šotor, za ka- terega so poskrbili v Gostinstvu Vindiš. Vendar pa to ni še vse, kot povezovalci prireditve so se namreč izvrstno dokazali predsednica turističnega društva Dediščina Marija Šau- perl in Prerodovci, ki so po končani mlatvi, kulturnem programu in kmečkih igrah skupaj z Ivico Šerfezi, Gezo in Dolores poskrbeli, da je bilo Ju- rovskem dolu spet tako kot včasih, veselo, kako pa drugače. ak Vesele kmečke igre v katerih se je pomerila tudi predsednica Turističnega društva Dediščina iz Jurovskega dola, Marija Šauperl. na stare čase. 22 ZA KRATEK CAS :2. julij 1999-TEDHlk Info - glasbene novicel Skok v mrzlo vodo je pravi užitek in v teh soparnih dneh se (zvečer) prileze kakšna mrzla pijača. Celotno vročino pa lahko na plesiščih še poveča glasba, ali pa nas lahko nekoliko počasnejši rit- mi tudi prijetno ohladijo. Škotski band TEXAS nastopa v postavi Sharlees Spiteri, Eddie Campbell, Richard Hynd in Aly HcEriane. Fenomenalen kvartet nas je letos že zabaval s sklad- bo In Our Lifetime in tokrat osta- jajo še zmeraj v isti formi v skladbi SUMMER SON (****), ob kateri moram zapisati, da je band popolnoma dozorel, ter da ob znani glasbeni usmeritvi prevladuje tudi soul glasba. Kanadski novovalovski zasedbi BARENAKED LADIES je lani uspel velik met, ko so se s pe- smijo One Week uverstili na vrh ameriške lestvice malih plošč. Uigrana zasedba igra nepre- zahtevnio in neprepričljivo ročk pesem CALL AND ANSVVER (***) iz multiplatinastega albu- ma Stunt. Waleška skupina CATATONIA dolgo časa ni prišla med popu- larne, vendar se je vzstrajnost poplačala z izrednima uspeho- ma singla Mulder and Scully ter prejšnega albuma International Velvet. Kvintet ostajajo z novost- jo LONDINIUM (***) glasbeno zelo neposreden in se preveč zanaša na briljantni vokal pevke Cerys Matthevvs. CHRISTINA AGUILERA je novo glasbeno ime, ki je nevdušila poslušalce v ZDA s svojo debi- tantsko pesmico GENIE IN A BOTTLE (****). Zanimiv naslov pesmi je pripomogel, da se je ta srednje hitra pop in groovy r & b pesem povzpela na 3. mesto ameriške lestvice. Ameriška country zvezdnica FAITH HILL je najbolj zasijala s uspešnico This Kiss. Čudovita blondinka je tudi odlična pevka in to je slišati v malo countryev- sko obarvani skladbi THE SEG- RET OF LIFE (***) iz albuma Love will always Win - evropska izdaja. CULTURE CLUB sestavljajo Boy George - pevec, Roy Hay- kitara, Michael Craig-bas kitara in John Moss-bobni. Štirje "fra- jerji" srednjih let izvajajo pesem YOUR KISSES ARE CHARITV (****), ki ima v bistvu dvojno razcepljeno besedilo. Britanski kvintet STEPS je iz al- buma Step One nanizal sledeče hite z naslovi 5, 6,7,8, last thing on my Mind, One for Sorrovv, Heartbeat (Tragedy in Better Best Forgotten. Kvintet snema drugi album in napoved zanj je prijetna popevka LOVE'S GOT A HOLD ON MY HEART (*****), katero so producirali trije asi Stock & Aitkan & VVaterman. . Ameriški pevec JOEY McINTI- REV je bil nekoč član skupine New Kids on the Block in njegov kolega iz skupine Jordan Knight je prav tako izdal priv solo sing- le z naslovom Give it to you. 26. letni JOEV je iz nesrečne ljubez- ni izčrpal besedilo za pesem I LOVE YOU COME TO LATE (****), ki je glasbeno nezahtev- na mešanica popa & r & bana. JENNIFER PAIGE je blestela s skladbo Crush, vendar ni bila dolgo med zvezdami, saj druga skladba Sober ni doživela večjega uspeha. Simpatična gospodična PAIGE me je prese- netila z vročim plesnim koma- dom ALWAYS YOU (****), kate- ri je v house ritmu. Disco zvezda DONNA SUMMER se je rodila 31. decembra leta 1948 in njeno popolno ime je Adrian Donna Gaines. Gospa SUMMER se vrača toraj to po- letje s sodobno plesno zadevo I WILL GO WITH YOU (***). Po- sebnost tega štikla je v tem, da gre samo za hitrejšo glasbeno priredbo super hita Time to say Goodbye, ki sta ga v izvirniku v duetu pela Sarah Brightman in slepi tenorist Andrea Bocelli. Britansko zasedbo FIVE ses- tavljajo Rich Neville, Scott Ro- binson, Abs Green, John Brovvn in Sean Colon. Na hit Last Night "Mr. DJ Saved my life so fantje iz zasedbe FIVE priredili besedilo komada v IF YA GETTING DOWN (***) in ga zapeli ter odropali na preveč agresiven način. Na nemško lestvico sta v prejšnem tednu skočila dva vroča poletna plesna hita in si- cer PEROUE TE VAS (***) sku- pine MASTER BOYter KALIMBA DE LUNA (****) skupine GAR- CIA. ^ JSaificLBifiDiik Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in Če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bita pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Shania Tvvain, je ugo- tovila tudi Darija Zajšek, Sedlašek 120/a, Podlehnik. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ruj. Rok: četrtek, 29. julija. 1. Mambo No. 5 - LOU BEGA 2. My Love is Your Love - WHITNEY HOUSTON 3. Wild Wild West - WILL SMITH & DRU \ HILL & KOOL MOE DEE 4. LIvin' La Vida Loca - RICKV MARTIN 5. Beautiful Stranger - MADONNA 6. If you Had my Love -JENNIFER LOPEZ 7. Sometimes - BRITNEY SPEARS 8. Ali Out of Lovo - ANDRO DONALDS 9. Bailamos - ENRIOUE IGLESIAS 10. Feel Lonely -SASHA Lestvico POPULAR- NIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer- nenn sporedu radia Ruj. m>Mladi dopisniki NARAVOSLOVNI DAN Naš naravoslovni dan je bil v četrtek, 10. jimija. S sabo smo imeli blokove liste, voščenke, flomastre in seveda celo pere- snico. Zbrali smo se pred šolo. Potem je prišel avtobus. Od- peljali smo se v Biš. Potem smo se razdelili v skupine. Najprej smo si ogledali sivo čapljo. Gledali smo s daljnog- ledi in s teleskopi. Siva caplja gnezdi na visokih drevesih. Videli smo še razne rastline in žuželke. Bilo je zelo veliko drugih ptic. Sivo čapljo so od- krili leta 1956. Zmes je bila malica. Le je bil današnji nara- voslovni dan. Renata Veher, 3.r. OS Trnovska vas OTROŠTVO NASIH BABIC IN DEDKOV Otroci imamo danes veliko dela, skrbi in učenja. Veliko- krat se nam zdi, da nam je hudo. Takrat nas starši in stari starši opomnijo, da nam je tako lepo, njim pa je bilo veli- ko težje. Ko sem imela čas, sem babico poprosila, naj mi pove, kakšnoje bilo njihovo otroštvo in zakaj jim je bilo tako hudo. Babica mi je pove- dala, da je nekoč odraščala na kmetiji. Otroci so pomagali pri okopavanju, pri setvi in žetvi, pri gnojenju njiv in pri oranju. Poleg tega so pomagali pri opravljanju živine. V šolo so hodili slabo oblečeni, saj so oblačila nosili drug za drugim. Tudi obutev je bila slaba in je šla večkrat skozi čevljarjeve roke. Že ob štirih zjutraj so morali vstati in iti na delo. Po- gosto v vinograd režat, okopa- vat med trsi, škropit, ravnat in sadit. Ko je mama kuhala in prala je potrebovala vodo, ker takrat še ni bilo vodovoda. Voda je bila v studencu in prav otroci so bili pogosto tis- ti, ki so mami prinesli vodo. Ob rojstvu so starši poiskali botra in otroka nesli h krstu. Vsaka nedelja je bila za otroka praznik, ker so namesto dela šli v cerkev in k verouku. Praznik pa je bilo obhajilo in birma, ki je bila obenem tudi vstop med odrasle. Ob tem po- govoru z babico sem ugotovi- la, da je otroku nekoč res bilo hudo, ampak tudi nam je včasih. Razlika je le v tem, da imamo mi danes drugačne težave, ker se je življenje od nekoč zelo spremenilo. Jasmina Plaveč, 6.a OS Ivanjkovci URŠKA (domišljijski spis) V velikem mestu je živela Urška. Hodila je v srednjo šolo. Bila je visoka, imela je dolge svetle lase, sinje modre oči in lepe bele zobe. Zavedala se je svoje lepote in bila je zelo domišljava. S prijateljicami je hodila v kino in disko. Bližal se je konec tedna z njimi letne počitnice. Urška se je s prija- teljicami dogovorila, da gredo zvečer v kino. Po predstavi so se odpravili v letni disko. Ob zelo hrupni glasi so se pogo- varjale, smejale in pile coca- colo. Fantje so jih povabili plesat. Prijateljice so povabilo sprejele, Urška pa ni želela plesati. Nobeden izmed fantov ji ni bil všeč. Bila je zelo iz- birčna. Ko je sama stala in pila coca-colo, je opazovala okrog sebe. Zagledala je fanta, ki ji je bil zelo všeč. Fant je videl, da ga Urška opazuje. Približal se ji je in jo povabil na plesišče. Urška je povabilo z nasmehom sprejela. Plesala sta po celem plesišču, tako da so se jima drugi morali umikati. Prija- teljice in fantje, ki so z njimi plesali, so bili užaljeni, toda Urška se ni zmenila zanje. Z neznanim fantom se je odpeljala v noč. Fant je zelo hitro vozil po mestnih ulicah in nenadoma ni več obvladoval avtomobila. Za- peljal je v ograjo, jo prebil in padla sta v deročo reko. Sled za njima je za zmeraj izginila. Samo Mohorič, 7. a, OS Kidričevo POUSTVARJANJE PESMI (Huda mravljica) Bila je drobna papiga, šest belih zob je imela, je letala, je skakala, je čisto ponorela. Bila je drobna papiga, po trgu je skakljala, peku je čez drobtine šla, pa vse mu je pozobala. In kamor koli je prišla, so vsi peki trepetali, iskala je in vohala, a prazni so predali b'li. Oj papiga, porednica, le kaj si naredila? Še peka je pohmstala, samo obleko je pustila. Seveda to je čisto res: zakaj se pek šopiri? Sest belih zob ima papiga, pek pa v vsaki vrsti štiri. Če slišič drobno papigo po svetu kdaj skakljati, obrni se in skrij svoj kruh, da ga ne more pozobati. Rok Panikvar, S.a oŠ KIDRIČEVO MOJ STRIC (opis osebe) Opisal bom moškega, ki ni znana osebnost. Pa vendar meni ni marsikomu drugemu veliko pomeni. To je moj stric. Moj stric živi na Sestržah zra- ven moje babice in dedka. Stricu je ime Franc; je srednjih let in še ni poročen. Moj stric je delaven, saj obde- luje veliko hektarjev zemlje. Na tej zemlji prideluje predvsem hrano za živali; teh pa ni malo. Ima mnogo glav goveda, svinj in nekaj lepih zajčkov. Če hoče, da vse pra- vočasno postori, mora zgodaj vstati. Prostega časa ima zelo malo. Pa vendar, ko pridem na obisk, si vedno vzame toliko časa, da se o čem pogovoriva. Pogovarjava se predvsem o traktorjih in ostalih strojih, k/ se uporabljajo na kmetiji. 6 pa imajo novega telička ali zajčka, ga greva med tem časom tudi pogledat. In če mi stric dovoli, dam teličku ali zajčku tudi ime, seveda mu iz- berem najlepšega. Zdelane roke, utrujeno telo mu dajejo videz precej starejšega moža. Gregor Sagadin, 6.a oš KIDRIČEVO MOJ ATI Mojemu atiju je ime Alojz in ima 37 let. Izvira s podeželja iz šestčlanske družine. Po pokli- cu je delavec in priložnostno dela v Nemčiji. Je visoke in vitke postave in se rad ukvarja s športom, predvsem z nogo- metom. Najraje je oblečen športno, vendar tudi elegant- no in urejeno. Po značaju je dobrodušen in vesel. Rad po- maga ljudem in nikomur ničesar ne zavida. Lahko zaupam vse skrivnosti in ved- no me je pripravljen poslušati' Težave rešuje preudarno, prfi s humorjem kot z jezo in grdj' mi besedami. Ne mara prepi' rov in nasilja in ne maf^ takšnih ljudi, ki so nasilni prepirljivi. Je delaven in vzo- ren, tako doma kot na delo^' nem mestu. Njegova družin^ je za njega svetinja in za njo I" storil vse. Mojega atija sei" vam opisala zato, ker ni saiO'! moj ati, ampak je tudi tnO\ zaupnik in prijatelj. Z menj' deli veselje in žalost in mi v^"' no stoji ob strani. Je moj vzo^! nik in imam ga zelo rada. Tu^^ drugim otrokom privoščii^j da bi imeli takšnega atija, je moj. Patricia Kukovec, 7.b oš KIDRIČEVO 4 LUJZEK Dober den, vsoki den! Fejst Je hica in se vredik Švica. Posebno na pšeničnih njivah. Tam kom- bajni brnijo, kose trpijo in na strmih bregih tudi se srpi cvilijo. V soboto in nedelo sma bla z Mico na Polenšaki na prozniki Žetve in kruha. Prav luštno je bilo. Dišalo je po domačen kru- hi, giboncah in drugih dobro- tah, ki se jim je v vročen dnevi tudi domoči šricar ali pa pivce za živce prileglo. Joj, kak so žen- ske s srpi mohale tak, ke se je iskrilo za njimi. S srpi so žele v glovnem boj priletne dekline, ki nosijo na plečih tudi več kak 70 let. Mlode dekline totega dela pač ne vejo oprovlati, saj je žetev s srpi samo še boj folklorna kak pa delovna prireditev. Zanimivo blo tudi pogledati kak so moški ženskam srpe sklepali. Navoda je bila negda pač takšna, da je moški na predvečer žetve najpret srp sklepa, potli pa še ženjkijo. Ja, tak blo pač negda in na žetev s srpi so ostali samo še spomini. Saj ste vena že culi tisti dvogovor med moškim in žensko malo boj obilen postave. Moški ji je reka, da ma med nogami provi kom- bajn. Pa se je ženska znajšla in mu rekla: "Veš kaj, za tokšno slamico kak maš jo ti med noga- mi, jaz še nemo kombajna vklo- pla..." Ha, ha, smejte se malo, če vas bom priša domu ščegetat. Pa vete, da je smeh zdravilo in pro- va medicina za človeštvo. Jaz se včosik tak smejem, ke se že skoro Jočem poleg. Navsezodjo pa v življeji tak je, da smehi sledijo solze, solzam pa smeh. Veselje in žalost si pač roke podovleta. Želim vam dosti smeha in malo joča. S totimi željami vas lepo podavljam do našega drugega srečajo. Pišite mi kak se kaj mote, dobro ali slabo, veselo ali žalostno, mokro ali suho, belo ali črno, mehko ali trdo in tak dale naprej. Lehko hvalite in lehko šinflete. Samo resnica more biti, saj vete, da lagati greh. Še enkra lepe podave od LUJZEKA. ^(pNIK - Četrtek, 22, julij 1999 ŠPORT 25 fOGOim/ NOGOMET /Uuminij : Haiduk on /0:0/ STRELEC: 0:1 Bilič /85/ ;^LUMINIJ: Dukarič, Franci, Koren, Žolek, Kancler, Prapotnik, Perkovič, Kolar, Emeršič, pučko, Hojnik. Igrali so še: Trop, Dončec, M. 3ezjak, Z. Bezjak, Voglar, Verhovc, Golob, 9ambolec, Gorše. f^jogometaši /Murninijaso se v prijateljskem no- gometnem srečanju pomerili z ekipo hrvaškega prvoligaša Hajduk iz Splita, ki ima še iz časa nek- danje skupne države v Sloveniji veliko privržen- cev. Nogometaši Hajduka so ves prvi polčas ifneli terensko pobudo in nekaj priložnosti za za-' detek, vendar pa so bili v zaključku akcij nena- tančni, nekajkrat pa je zelo dobro posredoval domači vratar Dukarič. Nogometaši /Muminija so svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih in prav v zadnji minuti bi lahko kapetan domačih Hojnik dosegel zadetek za /Muminij, vendar je na žalost svojih soigralcev in neoviran poslal žogo iz neposredne bližine gostujočih vrat visoko preko gola. V nadaljevanju srečanjaje tempo igre nekoliko upadel. Še vedno so bili boljši nogometaši Haj- duka, vendar pravih priložnosti za zadetek si niso priigrali. Tudi domači nogometaši so zaigra- li bolj hrabro in nekajkrat resneje ogrozili vratarja Hajduka. V 85. minuti pa je gostujoči napadalec Bilič izkoristil vrzel v domači obrambi in iz ne- posredne bližine premagal domačega nemočnega vratarja, ter tako zagotovil svoji ekipi minimalno zmago. Aluminij z Feroterm Pofcor/e 2:5 /1:4/ STRELCI: 0:1 Majcen /10/, 1:1 Golob/22/, 1:2 Korenjak /37/, 1:3 Korenjak /42/, 1:4 Gojkovič /45/, 1:5 Bloudek/65/,,2:5 Kancler/75/ Nogometaši Aluminija so odigrali prijateljsko no- gometno srečanje z ekipo novega prvoligaša Fe- roterm Pohorjem iz Ruš. Izgleda, da so Rušani postali tradicionalno neugoden nasprotnik za Ki- dričane, saj so jih dvakrat premagali v minulem prvenstvu in tudi tokrat ni bilo drugače. V prvem polčasu je nastopila druga postava domačih, ki pa se je dobro upirala samo prvih petindvajset minut, močno pa so popustili v zadnjih osmih mi- nutah, ko so Kidričani prejeli tri zadetke, ki gre- do na rovaš napak v obrambi. )V drugem polčasu je zaigrala prva ekipa Alumini- ja in situacija je bila popolnoma drugačna, saj bi nogometaši Aluminija lahko dosegli veliko za- detkov, žal pa so bili nespretni pred vrati Pohor- ja. Izredne priložnosti sta zamudila Emeršič in Pučko, ki sta se znašla sama pred gostujočim vratarjem, ki pa je bil na njihovo žalost uspešnejši. Tako so Rušani dosegli visoko zma- go zaradi boljše, predvsem pa učinkovitejše igre v prvem polčasu. Drava : Poblilann I:I /I:I/ STRELCA: 0:1 Širec/10/, 1:1 Čeh /37/ DRAVA: Golob, Lenart, Meznarič, M. Emeršič, Vršič, U. Krajnc, Ljubeč, Bezjak, Štabih, Čeh, Korez. Igrali so še: Simonič, B. Emeršič, D. Krajnc, Kralj, Pečnik, Fridauer. V okviru priprav na novo sezono v drugi sloven- ski nogometni ligi, so prvo prijateljsko srečanje odigrali tudi nogometaši ptujske Drave. Kljub temu, da niso nastopili v kompletni sestavi, so proti celjskemu prvoligašu prikazali zelodobro igro in v določenih trenutkih nadigrali goste. Le- ti so hitro prišli v vodstvo, vendarso Rujčani z dobro igro v prvem polčasu le uspeli izenačiti. Samo v svojem slogu je to storil Aleš Čeh. V drugem polčasu je bila igra prav tako zelo živahna, z veliko dobrih potez. Mladi nogome- taši ptujskeDrave pase niso ustrašili, vsaj po imenih renomiranih gostov in so igrali še naprej dobro. Z malo več sreče pri realizaciji priložnosti pa bi lahko slavili celo zmago. Drava : Hajdina 3:0 /UO/ STRELCI: 1:0 Kores /38/, 2:0 Bezjak /57/, 3:0 Čeh /65/ V svojem drugem prijateljskem nogometnem srečanju so nogometaši Drave gostili ekipo so- sednjega tretjeligaša Hajdine. Igra ptujskih no- gometašev tokrat ni bilatakšna, kot proti Publiku- mu. Vse preveč seje kompliciralo, predvsem pa je bilo opaziti premalo gibanja. Nogometaši Haj- dine so se dobro branili in tudi poizkusili doseči zadetek. V prvem polčasu je omembe vreden samo zadetek Koresa v 38. minuti. V drugem polčasu so nogometaši Drave le zai- grali nekoliko hitreje in bolj povezano, ter preko Bezjaka in nato Čeha dosegli dva izredno lepa zadetka, ter slavili zasluženo zmago. Starše : Gereija vas 2:0 /1:0/ Nogometaši Gerečje vasi so z pripravami na novo prvenstvo v 3. SNL- vzhod pričeli v pone- deljek 12. julija. Po samo nekaj treningih pa so odigrali tudi prvo pripravljalno srečanje in sicer pri sosednjem tretjeligašu Starše. Začetek srečanja je pripadel vijoličastim iz Gerečje vasi, ki so zamudili nekaj lepih priložnosti, toda njihovi napadalci so bili nespretni pred domačimi vrati. Kar ni uspelo gostom pa so storili nogometaši Starš, ki so v vsakem polčasu dosegli po zade- tek in na koncu slavili zaslužei .o zmago. Danilo Klainšek UUTOMER / 14. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE ^iinulo nedeljo so se kasaške dirke znova odvijale v Ljutomeru, da je tokrat za organizacijo poskrbelo Kasaško društvo MS l^jučarovci. Izreden uspeh so zabeležili konji iz hleva Vitacel, ^ so zmagali kar trikrat, in sicer v prvi dirki Ability Vita, v dru- 8" Angie Vita in v zadnji, deveti Sindy, ki je bila hkrati najhi- Nši l^sač dneva s časom 1:16,4. Izredno zanimivi za gledalce sta 'ili 4. in 7.dirka, v katerih so se Nboljši štiriletniki borili za nas- ^ na letošnjem kasaškem der- Vanj so se uvrstili prvi štirje vsake dirke in še štirje konji z ^hitrejšimi časi. Znova sta svoje "^tne moči pokazala Siui^a na '^ietih Voja Maletiča iz Sent- j^^eja ter Dali Jožeta Sagaja iz Mutomera. Kako se bo vseh dva- "Jist konj odrezalo na IX. Sloven- '^^m kasaškem derbiju bomo vi- ^f" S.avgusta prav v Ljutomeru. , Osmem dejanju dneva se je za ^otio triletnih kasačev borilo 12 ^% nekoliko presenečeno je ^gal Private Dancer pod vodst- N Milana Žana iz Ljubljane, ki ^ Prehitel letos še neporaženega ^^rican Expressa Damijana jj^nia prav tako iz ljubljanskega Stožice, na ttetje mesto pa uvrstil Astor Law na vajetih '?i^a Tramška iz Ljutomera. |. ^slednji tekmovalni dan za ^^čebo25.julijavKrimu. ^^llati dirk iz Ljutomera: 1. dirka, avtoštart za 2 - letne kasače, 1600m: 1. Ability Vita (Hrovat, Ljublja- na Stožice) 1:25,2; 2. Don MS (Slavič, Ljutomer) 1:25,3 in 3. Lammy (Znidarič, Ljutomer) 1:25,8. 2. dirka, avtoštart za 3 -12 - let- ne kasače, 1600m, zaslužek do 100 - tisoč SIT: 1. Angie Vita (Žan, Ljubljana Stožice) 1:21,8; 2. Fire Lady (Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:22,3 in 3. Fuci (Vrbnjak, Ljutomer) 1:22,5. 3. dirka, avtoštart za 3 -12 - let- ne kasače, 1600m, zaslužek do 350 ■ tisoč SIT: 1. Crovm (Puhar, Ljutomer) 1:20,4; 2. Ben Quick B (Gorjanc, Brdo) 1:20,7 in 3. Arabela (Znida- rič, Ljutomer) 1:20,9. 4. dirka, avtoštart za 4 - letne kasače, 2100m: 1. Dali (Sagaj, Ljutomer) 1:19,0; 2. Leif B (Gorjanc, Brdo) 1:19,1; 3. Apricot (Sonaja, Ljutomer) 1:19,2 in 4. Alis (Slavič, Ljuto- mer) 1:19,6. 5. dirka, avtoštart za 3 -12 - let- ne kasače, 1600m, zaslužek do 800 - tisoč SIT: 1. Labamba (Špindler, Ljuto- mer) 1:17,8; 2. Senna (Cmkovič, Ljubljana Stožice) 1:17,8 in 3. Vicky Crown (Orel, Ljubljana Stožice) 1:18,4. 6. dirka, avtoštart za 3 -12 - let- ne kasače, 1600m: 1. Tassel Tina (Žan, Posavje Krško) 1:17,6; 2. Glory Novem- ber (Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:17,7 in 3. Soulman (Makoter, Ljutomer) 1:17,9. 7. dirlo, avtoštart za 4 - letne kasače, 2100m: 1. Siu-iya (Maletič, Šentjernej) 1:19,5; 2. Frick (Marinšek, Ko- menda) 1:19,7; 3. Jo Jo B (Gre- gorc, Brdo) 1:20,5 in 4. Mister Lo- bell (Sagaj, Ljutomer) 1:20,8. 8. dirka, avtoštart za 3 - letne kasače, 2100m: 1. Private Dancer (Žan, Ljublja- na Stožice) 1:19,2; 2. American Express (Oražem, Ljubljana Stožice) 1:19,2 in 3. Astor Law (Tramšek, Ljutomer) 1:19,6. 9. dirka, avtoštart za 3 -12 - let- ne kasače, 1600m: 1. Sindy (Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:16,4. M.TOŠ ROKOMET Pvramidia prva na Madžarskem Mladi rokometaši Pyramidie iz Moškajnc so se na Madžarskem udeležili mednarodnega rokomet- nega turnirja Kimhegyes-cup 99. Na turnirju so prepričljivo osvoji- li prvo mesto, saj so zmagali na vseh petih srečanjih. V prvem so premagali Tiszlfaldner Keszblada z 15:8, v drugem Torokszen,ikos z 15:9, v tretjem Szakmunkasperzo z 19:11, v četrtem, Szolnoka z 17:7 . V finalnem srečanju paso premagali še finsko ekipo Sparta z 14:8 in tako na najboljši možni način zaključili nastop na Madžarskem. Tako so po zmagi pred dvema mesecema ponovno dokazali, da v RK Pyraniida veli- ko pozornost namenjajo vzgoji mladih rokometašev. Danilo Klajnšek KOLESARSTVO rfnigf w Aij^itlll Minuli vikend so bili aktivni in uspešni mladi kolesarji Perut- nine Ptuj, še posebej Matjaž Finšgar, ki je na cestni dirki v Av- striji v mestecu Ferlach osvojil drugo mesto. Proga je bila dolga 81 kilome- trov in je imela deevet krogov, vo- zili pa so z povprečno hitrostjo 40 km/uro. Uspeh ptujskih kolesar- jev sta dopolnila z četrtim mes- tom Gregor Zagorc in šestim mes- tom Gregor Gazvoda. Na cestni dirki v Gaberju pa so vozili najmlajši kolesarji Perutnine Ptuj. Pri dečkih B je bila proga dolga devet kilometrov. Sedmo mesto je osvojil Matic Marhold. Pri dečkih C je bila proga dolga 6 kilometrov. Devetom mesto je osvojil Nelej Brunčič, sedemnaj- sto pa Martin Še^a. Pri dečkih A so vozili 15 kilometrov, trinaj- sto mesto je osvojil Nino Bnmčič, petnajsto pa Sergej Pukšič. EJsmilo najnšek Tek na Bori športna zveza Gorišniai bo letos že četrtič zapored organizirala športno rekreativno prireditev "Tek na Bori". Prireditev bo potekala v času praznovanja občinskega praznika in ima tradicionalni cilj po osrednji občinski proslavi na gradu Bori. V začetku je ta tek bil mišljen kot tekmovanje športnih društev občine Gorišnica, sedaj pa prerašča v širšo rekreativno prireditev. Zanimanje za tek, katerega start bo v petek 23 julija v Gajevcih in ciljem na gradu Bori je veliko in organizator pričakuje veliko ljubiteljev teka. OanJIoKla/nšeJc GORIŠNICA / 1. VAŠKA OLIMPIADA Ikpela šporina primBiev Vsakodnevno gibanje, udejstvovanje z športom, postaja navada in tudi potreba ljudi. In če takšno potrebo združijo z praznovan- jem, je lahko zadovoljstvo obojestransko. Pravzaradi tega in z namenom, da šport približajo ljudem, so se v Športni zvezi Gorišnica odločili, da pripravijo športno manifestacijo, z katero so želeli privabiti čim večje število športnikov vseh starosti in tudi tistih, ki šport samo opazujejo. V tem namenu so tudi uspeli, saj so uspešno organizirali prvo vaško olimpiado občine Gorišnica v nogometu, odbojki, igranju trojk v košarki, šahu, vlečenju vrvi, metu kamna in na- miznem tenisu. Na tekmovanjih jesodelovalo 255 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 vasi občine Gorišnica. Najštevilčnejša zas- topstva so imeli Zamušani in Moškajnci z po 35 tekmovalci, ter Gorišnica in Grkidane z po 32 tekmovalci. Nastopile pa so še eki- pe Cunkovc, Formina, Gajevc, Placarovc, Gruškovca, Male vasi, Tibolc in Zagojič. Na otvoritvi je bilo zelo svečano in tudi veliko gledalcev, ki so lahko videli svečano otvoritev. Omeniti velja, dajezastavo olim- piadeprinesel padalec iz ptujskega aerokluba. Samo olimpiado pa je- svečano otvoril župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, ki je ob tem svečano in simbolično ot- voril večnamenski športni park v Moškajncih. In kaj je lepšega, če ga takoj po otvoritvi predaš upo- rabnikom, to je športnikom. Ob tem panesmemo pozabiti organi- zatorjev, ki so sezelo potrudili pri izvedbi te športno- rekreativne manifestacije. Vodilo tekmovan- japa je bilo v Fair -playu. Medalje in priznanja pa so prejeli prvi tri- je uvrščeni, tako med ekipami, kot posamezniki. SUVANJE KAMNA /36 nasto- pajočih/ 1. Jože Marin Moškanjci (11,24 m) 2. Midiič Vlado Moškanjci (9,97 m) 3. Leon Gglarič Mala vas (8,93 m) NAMIZNI TENIS /34 tekmo- valcev/ 1. Himjet Andrej Formin 2. Cestnik Matevž Zamušani 3. Kristovič Milan Cirkulane KOŠARKA/12 ekip/ 1. Moškanjci (Zlatko Roškar, Robi Roškar, Borut Kostanjevec, Boštjan Kostanjevec, Drago Ranfl, Aleš Zavec) 2. Gajevci Pla- cerovci (Andrej Bezjak, Peter Bez- jak, Slavko Vesenjak, Zoran Ve- senjak, Anton Pravdič, Igor Ivančič, Franc Šacar) 3. Mala vas (Slavko Plošinjak, Jože Kovačec, Andrej Vaj da, Zlatislav Tomažič) ODBOJKA - ŽENSKE /10 ekip/ 1. Gorišnica II (Nataša Kokot, Blanka Zamuda, Maja Znidarič, Lea Golob) 2. Moškanjci II (Fran- ja Muhič, Sonja Meznarič, Kar- men Jančič, Barbara Bohi) 3. Ga- jevci-Placerovci (Simona Rižnar, Urška Rižnar, Sabina Pravdič, Klementina Pukšič) ŠAH/12 ekip/ 1. Moškanjci (Branko Valenko, Robi Roškar, Zlatko Roškar, Ja- nez Vrbančič) 2. Gorišnica I (Mi- ran Kralj, Tomaž Kralj, Jurij Cvi- tanič ml) 3. Gajevci Placerovci (Helena Rižnar, Klementina Pukšič, Barbara Rižnar). NOGOMET/13ekip/ 1. Zamušani II (Matevž Cestnik, Boštjan Kolenko, Andrej Sok, Ivan Sok, Anton Sok) 3. Cirkula- ne (Borut Kovačič, Srečko Pal, Roman Kojc, Daniel Fridauer, Matej Žuran, Toni Podhostnik) 4. Gajevci Placerovci (Roman Hor- vat, Robi Horvat, Andrej Bezjak, Davorin Kolarič, Peter Mimda, Peter Rižnar, Igor Ivančič) VLEČENJE VRVI /8 ekip/ 1. Mala vas 2. Gorišnica 3. Moškanjci Končna uvrstitev posameznih vasi: 1. Moškanjci 41 točk, 2. Gorišnica 31 točk, 3. Zamušani 26 točk, 4. Formin 23 točk, 5. Gajevci Placerovci 21 točk, 6. Mala vas 20, 7. Cunkovci 9, 8. Cirkulane 6, 9. Zagojiči 3, 10. Gruškovec 2, 11. Tibolci brez točk Danilo Klajnšek Šahovsid turnir ^nimivotekmovanjevvlečenjuvrvi Foto:Ljaura I 26 POSIOVNA SPOROČILA Četrtek, 22, julij 1999 - TED|«||| SAH Turnir ob 14. oliletniii S.S. Spulilja Kot vsako leto je tudi to leto, ŠS Spuhlja izvedla tradicionalni šahovski turnir ob obletnici sekcije, tokrat že štirinajstega po vrsti, na katerem so svoje znanje in umetnosti iz šaha preizkušali samo člani ŠS Spuhlja in krajani Spuhlja (turnir zaprtega tipa). Ljubitelji šaha so si sedli en nasproti drugemu, 11. julija v gostišču "Pri Majdi" v Spuhlji, kjer smo bili dobrodošli kod nekoliko krat do sedaj, lurnir se je odvijal po Bergerjevem sistemu. Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali, sicer pa so si šahisti razdelili oz. priigrali naslednje uvrstitve. 1. Martin Majcenovič 9,5 točk, 2. Franjo Lazar 8 točk. 3. Mirko Kuhar 7,5 točk, 4. Stane Toplak 7,5 točk, 5. Franc Pičerko 7 točk, 6. Karel Robnik 6,5 točk, 7. Mirko Prelog 6,5 točk... Ko so se ljubitelji šaha prvič 7. julija 1985 sestali in ustanovili ŠS Spuhlja pod okriljem ŠD Ptuj, ni nihče predvide- val, da bo sekcija oz. njeni člani s svojo prizadevnostjo razvijali šahovsko igro v Spuhlji in okolici še danes. V tem času so se po- javljale težave in kot je značilno za šahiste jim tudi ta trd oreh ni ostal cel. Z vodjem sekcije je začel Edvard Popošek potem Franc Pičerko, Mirko Kuhar in sedaj Ivan Kolarič. Sekdija je organizira- la mnogo turnirjev, simultank ni ji pa bilo težko sovjih članov zbrati ob družabnih srečanjih raznih piknikih, preizkusila pa seje tudi v organizaciji veselice. Vse, ki so si prečitali povzetek delo- vanja ŠS Spuhlja in ki radi sedejo za šahovsko "desko" vabimo na tradicionalni turnir, katerega smo letos preimenovali v turnir, spomin na Ferdota Supančiča in Milana šeruga, preminula člana sekcije, ki bo 26. decembra 1999 v gostišču "Pri Majdi" v Spuhlji. Predsednik SŠ Spuhlja, ivan Kolarič Cesta bo kmalu prevozna Ne samo zadnji nalivi in ujme, ampak tudi lanskoletno obil-j no deževje in slabo vreme je povzročilo prebivaleem Haloz] številne preglavice. Že tako težko in skromno življenje v hri-i bovitih predelih in drage naložbe v komunalni infrastruktu-! ri ljudem ne prizanašajo, saj jih ob vsem tem ogrožajo še i plazovi, ki ponekod kar uničujejo ceste. Eden takih se je^ lani sprožil in za sabo potegnil nekaj metrov ozkega asfalti-! ranega cestišča v Gruškovcu (naselju na območju nekdanje: KS Cirkulane), sanacija plazu pa poteka ravno v tem času. ; Kot je povedal Slavko Bratuša, ki v občini Gorišnica skrbi za področje infrastrukture in investi- cij, je cesta v Gruškovcu zaradi plazu že dalj časa zaprta in k sreči ne ovira tamkajšnjih prebivalcev na poti domov. Ti se do doma lah- ko pripeljejo iz raznih strani, ven- dar pa je poškodovana cesta dobra povezava med Gruškovem na eni in drugi strani, zato je bila obnova plazu že nujna. Dela na sanaciji plazu pa Gradisovi delavci izvaja- jo zadnjih nekaj tednov. Naredili so že zahtevna zemeljska dela, ko so morali prebiti en del lapornatih tal, zgraditi morajo še betonsko oporo, narediti dobro drenažo in odvodnjavanje, sam teren pa se mora še nekoliko utrditi. Bratuša pravi, da bo plaz saniran že čez štirinajst dni in čez tri teden bi lahko po tej cesti že stekel promet, asfaltirali pa naj bi jo šele pri- hodnje leto. Sanacija plazu bo občino Gorišnica po zadnjih po- datkih stala okoli 4 milijone tolar- jev in dobršnji del sredstev so v občini pridobili iz državne blaga- jne, čeprav jim na haloškem območju občine ostajajo še plazo- vi, ki bi prav tako bili potrebni sa- nacije in najnujnejše ureditve. Denarja za te zaenkrat nimajo vzeti od kod, k sreči pa ti plazovi ne ogrožajo stanovanjskih poslo- pij in nekoliko bolj prometnih cest v občini. Tekst in foto: T. Mohorko Na plazu v Gruškovcu delajo temeljito sanacijo, ki bo na koncu vredna 4 milijone tolarjev. KIDRIČEVO / MLADI ZA MLADE Mladi iz Kidričevega pripravljajo v sodelovanju s ta- mkajšnjim prosvetnim društvom DPD Svoboda in pod gene- ralnim pokroviteljstvom kidričevskega Taluma projekt z nas- lovom "Mladi za mlade, z rockom proti drogi". V okviru tega bo jutri, v petek, 23. julija ob 18. uri v mali dvorani kidričevske restavracije okrogla miza na temo "Droga- dru- gačen stil življenja", ki jo bo vodil Aleksander Solov^ev iz Centra za socialno delo. V pogovoru z mladimi naj bi poskušali ugotoviti velikost in obsežnost problema mladih in drog, pa tudi kakšna pomoč je na voljo mladim zasvojencem, ter kakšne možnosti ponujajo progra- mi psiho-socialne rehabilitacije, zato bo na okrogli mizi sodeloval tudi dr. Oravec iz Ormoža. Po okrogli mizi bo v veliki dvo- rani v Kidričevem velik Ročk koncert s skupino Rock'n band, ptujsko skupino Brez zamere, ter nekaterimi domačimi kantavtorji. Prireditev bodo popestrili z modno revijo na kateri bodo iz- delke iz Mercatorjeve blagovnice nosile prikupne ptujske maneken- ke, med njimi nekdanja in letošnja miss Slovenije; Alenka Vindiš, Miša Novak in druge. Psebnost tega koncerta bo tudi v tem, da bodo na njem mladim in manj mladim udeležencem s pomočjo sponzorjev ponujali hrano in ne pijače. S tem želijo dokazati, da je lahko na zabavi prijetno tudi brez alkoholnih pijač in še česa. Z delnim izku- pičkom od koncerta bodo mladi poskušali sofinancirati posamez- ne programe, ki so namenjeni osveščanju in zdravljenju mladih odvisnikov. Vsebino in program obeh akcij so že v ponedeljek, 18. julija predstavili javnosti predstavniki Mladega foruma iz Kidričevega: Jani Jančec, Vito Mhnarič in Se- bastjan Pungračič. Ob tem so izra- zili ogorčenje, ker kidričevski župan Alojz Sprah po treh obiskih mladih njihove akcije ni pripravljen podpreti. JVLOzmec Vsebino projekta so predstavili mladi Kidričani (od leve) Se- bastjan Pungračič, Vito Mlinaric in Jani Jančec. Foto:M. Ozmec TRČIL V PEŠCA IN ODPELJAL Po regionalni cesti od Lenarta proti Ptuju je v nedeljo, 18. julija ob 2.45 vozila osebni avto 26- letna A.M. Zunaj naselja Ločič je avto ustavila, da je izstopil njen sopotnik 32-letni U.R. iz Maribo- ra. Po izstopu je odšel na drugo stran cestišča in ga nekaj časa ni bilo nazaj, zato je A.M. šla ponj in ga pospremila nazaj. Med prečkanjem cestišča je iz ptujske smeri pripeljal še nezna- ni voznik osebnega avtomobila, trčil v oba pešca, ju zbil po ces- tišču in odpeljal proti Lenartu. Oba pešca sta se poškodovala, za neznanim voznikom pa poli- cisti poizvedujejo. STRELA ZANETILA POŽAR Med neurjem v sredo, 14. juli- ja popoldne je med nevihto uda- rila strela v gospodarsko pos- lopje Branka R. v Podložah pod Ptujsko Goro. Požar so pogasili gasilci iz okoliških društev. Zgo- relo je celotno ostrešje ter več ton sena in slame. Po prvi oceni je škode za 1,5 milijona tolarjev. ALI JE PTUJČAN PONAREJAL BANKOVCE? Celjski policisti in kriminalisti so opravili razgovor z dvema mlajšima Mariborčanoma, ki sta vsoboto, 10. julija v diskoteki in v drugih lokalih plačevala zapit- ke z bankovci po 10.000 tolajrev, za katere so ugotovili, da so po- naredki z oznako AA1470101. S tem, da sta manjše zapitke plačevala s "cankarji" sta si ustvarjala zalogo pristnega de- narja. V razgovoru s policisti in kriminalisti sta Mariborčana izpovedala, da sta ponaredke kupila od 27-letnega M.V. iz Ptu- ja in to 52 ponaredkov po 10 tisočakov za 30-odstotno vrednost. V Celje sta omenjeno soboto prišla z namenom, da v gostinskih lokalih plačujeta s po- naredki, kar jima je tisti večer v več lokalih tudi uspelo. Policisti so jima zasegli šop bankovcev, ki sta jih imela pod mizo, za ka- tero sta sedela, med njima sta bila še dva ponaredka. Potem so preiskali še njun avtomobil in pod predpražnikom našli še 42 ponarejenih bankovcev. Obema Mariborčanoma in tudi Ptujčanu M.V so odvzeli prostost in bodo zoper njih napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje po- narejanja denarja, za katerega je predvidena zaporna kazen od 6 mesecev do 8 let. PRIDRŽALI NASILNEŽA V DRUŽINI v noči od srede na četrtek, 15. julij so ptujski policisti pripeljali na treznenje 41-letnega M.M. iz Spodnje Sveče, občina Majšperk. V domači stano- vanjski hiši v Spodnji Sveči je pretepal ženo in hčerko ter jima grozil, da ju bo ubil. Ker ga ni bilo moč umiriti, so ga odpeljali na hladno do iztreznitve. POLICISTI UBEŽNIKA USTAVILI IN PRIDRŽALI v sredo, 14. julija okoli 22. ure so policisti iz Slovenske Bistrice ustavili in pridržali do iztreznitve B.M., ki je dve uri prej povzročil prometno nesrečo in odpeljal proti Slovenski Bistrici. Med vožnjo je še vedno ogrožal dru- ge udeležence prometa, zato so ga policisti poskušali ustaviti s svetlobnimi in zvočnimi znaki svojega vozila. Tega ni upošte- val, zato so uporabili sredstvo za prisilno ustavljanje motornih vo- zil. Kljub temu je B.M. s praznimi gumami še vozil okoli 500 met- rov, potem pa so ga policisti pri- jeli. IZ DELAVNICE ODPELJAL KOMBI v noči od torka na sredo, 14. julija je neznanec odpeljal kombi izpred delavnice Kamnoseštvo Žunko v Stražgojnci pri Šikolah. Bel kombi citroen jumper ima re- gistrsko številko MB 63-65 S. FF PTUJ • Na dvorišču Minorits- kega samostana bo nocoj ob 20.30 koncer Ota Pesnerja ob 35-letnici delovanja, ki ga v okviru Rujskih poletnih večerov pripravlja Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ruj. PTUJ • V nedeljo, 25. julija (popravek) ob 20.30 bo v v okviru Ptujskih poletnih večerov na dvorišču Minorits- kega samostana nastopil Andrej Šifrer. PTUJ • V torek, 27. julija, bo ob 20.30 koncert Državnega ruskega sinfoničnega or- kestra iz Moskve s solisti. Koncert bo na dvorišču Mino- ritskega samostana, prav tako v okviru Rujskih poletnih večerov. PTUJ ©Na Ruju je na ogled kar nekaj likovnih razstav. V razstavišču gostišča Ribič razstavlja blejski slikar Janez Mokrnik, v razstavišču Merca- torjeve Blagovnice je slike iz Haloz postavil na ogled Leon Pišek, v galeriji Drava razstavlja slikar Franc Simo- nič, v razstavišču gostišča Lužnik pa so na ogled dela ptujskega slikarja Jožeta Folti- na. KINO PTUJ • Do konca tedna (nocoj ob 21., v petek, soboto in nedeljo pa ob 19. in 21. uri) je na sporedu film Analiza pa taka. Od 27. julija do 1. avgusta je ob 19. uri na sporedu Moj najljubši Marso- vec, ob 21. pa Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki. p^iffif so - čfstS TAMO: Danica \ uKiintJI Oh Frnavi 7, Središče ^\ Dravi - Nušo; Renata \ndre)a i'a)s, bv. Morij^Hj 112, Rogaška Slatina - i^B^ jca; Polonca Babic, l3| peršice 7, Ormož - Saro^ Nada Kovačič, Babim^i 15^ L)uiomer - Barbaro; Simo. na Munda, Zamušani 17^ Gorišnica - Tjašo; Liliana I Lesjak, Repišče 28/a, Vi- dem - Matejo; Ludmila Rasulova, Rimska ulica 14, Ptuj - Tomija; Vesna i Bračko, VošnJakova ul. 9, i Ptuj - Jureta; Marjeta Mlj. narič. Velika Nedelja, Ormož - Nušo; Mateja Mešl, Prešernova 16, Ptuj - Mio; Monika Savič, Kuka- va 2, Juršinci - Viktorijo;, Metka Gašič, Cvetkovci 37, Ormož - dečka; Alek-i sandra Turnšek, Kicar 7/b, Ptuj - deklico; Albina Po- lanec, Vareja 35, Videm - Anjo. POROKE - PTUJ. Janez Žerovnik in Danica Turnšek, Golobova ul. 3, Ptuj; Franc Šmigoc, Kuka-; va 74 in Erika Zelenko, Za- gorci 11; Danijel Vajda, Bukovci 140 in Vida Stre- lec, Bukovci 62/a; Iztok Erjavec in Melita Zebec, Formin 52; Marjan Kokol, Pohorje 24 in Ivanka Vido-' vič, Paradiž 42/a. UMRLI SO: Janez Top lak, Kicar 22, 1926 - t 19. julija 1999; Marija Kirič, rojena Korošec,^ Dobrava 13, ^i' 1910 - t 13,' julija 1999; Ivan Mazera, Ul. Borisa Kraigherja 16, Kidričevo, 1927 - t 12. julija 1999; Neža Horvat, Nova vas pri Ptuju 116, Ptuj, ^i- 1919 - t 14. julija! 1999; Neža Ljubeč, rojena Pajnikiher, Groharjeva pot l,Ptuj,^: 1902-t 14. julija 1999; Marija Peršuh, roje- na Vodošek, Pleterje 70, * 1921 - tl4. julija 1999.