G R A D B E N I VISTIUIU LJU B LJA N A , JANUAR 1976 L E T N IK 25, ŠT. 1 STR. 1-24 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR» NOVO MESTO Objekt: Tovarna keramičnih ploščic v Račjem selu pri Trebnjem med gradnjo V E S T N I H ŠT. 1 — LETNIK 25 — 1976 V S E B I A I A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave Po zaključku 24. letnika Gradbenega v e s tn ik a .................................... 1 Articles, studies, proceedings VUKAŠIN AČANSKI: Industrijska gradnja in transport (K onec)............................................. 4 MITJA RISMAL: Modernizacija čistilnih naprav in kanalskega omrežja (Konec) . . . 9 Mnenje in kritika Opinions PAVLE SIVEC — ALOJZ SEVER: Silikonski p rem azi......................................................................................16 B. F.: Stanje del na reviziji Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani b e t o n .........................................................................20 Popravek — O b v e s t ilo ............................................................................. 19 Informacije Zavoda za raziskavo STANE KOVAČEVIČ: materiala in konstrukcij Ljubljana Sanacija stranskih sten v žgalnem kanalu krožne p e č i .......................21 Reports of Institute for material and structures research Ljubljana O dgovorni uredn ik : Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehnični u redn ik : p rof. B ogo Fatur Uredniški odbor: Janko Bleiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš M arinček, Maks M egušar, dipl. inž., A nton P odgoršek , Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S loven ije , L jubljana, E rjavčeva 15, te lefon 23 158. T ek . račun pri N arodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna T one T om šič v L jubljani. R ev ija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za p od jetja , zavode in ustanove 300 din Po zaključku 24. letnika Gradbenega vestnika V letu 1975 je izšel 24. letnik Gradbenega vestnika v obsegu, ki je bil večji od planiranega. Namesto predvidenih 240 strani ima 24. letnik 312 strani stro­ kovnega teksta, poleg običajnih prilog: Informacij ZRMK in oglasnih strani. Povečan obseg je bil pogojen s tematskim oziroma regionalnim pristopom k strokovni problematiki. S tem smo želeli prikazati projektiranje in izgradnjo pomembnejših objektov pri nas, za katere je bilo zbrano več snovi, kot bi to dovoljeval predvideni obseg revije. Glede na finančno podporo, ki so jo posa­ mezne organizacije nudile Gradbenemu vestniku pri izdaji številk iz njihovega delokroga, je bilo umestno vključiti tisto strokovno snov, ki so jo te organiza­ cije smatrale kot nujno potrebno. Posegi uredništva so pri teh številkah zade­ vali strokovno raven revije in dobro tehnično opremo. Glede na grupiranje snovi po omenjenem principu je imel 24. letnik 4 enojne in 4 dvojne številke. Dvojne številke so bile posvečene naslednjim problemom oziroma objektom ali regijam: Cestno-prometnemu vozlišču Ljub­ ljane (št. 5-6), 30-letnici GIP Gradis (št. 7-8), Kliničnemu centru v Ljubljani (št. 9-10) in Gradbeništvu v Mariboru (št. 11-12). Poleg kvalitetnih člankov, ki zajemajo širša področja smo z dvojnimi šte­ vilkami uspeli tudi pokriti stroške izdajanja revije. Glede na znane težave pri izdajanju strokovnih revij (pomanjkanje finančnih sredstev), je bila takšna usmeritev nujna, če smo hoteli realizirati predvideni obseg revije in redno iz­ hajanje. Stroški tiska se nenehno povečujejo, zlasti stroški tiskarskega papirja, tako da so poslovni aranžmaji vse bolj neizogibni za redno izhajanje strokovnih revij. To velja zlasti za Gradbeni vestnik, ki ne prejema nobene družbene podpore, tako kot jo prejemajo nekatere druge strokovne revije. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem tistim organizacijam, ki so prispevale svoj delež z naročilom oglasov, zlasti tistim organizacijam, ki so poleg oglasov pokrile tudi del stroškov tiska revije in sicer: ZRMK, Skupščini mesta Ljub­ ljana, Republiški skupnosti za ceste, Gradisu, Kliničnemu centru, Medicoengi- neeringu in organizacijam gradbeništva v Mariboru. V letu 1975 so oživele diskusije glede vsebine Gradbenega vestnika. Če­ prav smo vsebino Gradbenega vestnika oblikovali skozi dolga leta njegovega izhajanja, upoštevajoč rezultate anket in številna mnenja upravnega odbora ZGIT Slovenije ter posameznikov, očitno nismo uspeli zadovoljiti vseh. Sicer pa je razumljivo, da je težko zadovoljiti vseh 2500 naročnikov Gradbenega vestnika. Velika večina ni seznanjena s težkimi finančnimi problemi, ki pogo­ jujejo izhajanje revije, kakor tudi ne s težavami pri pridobivanju kvalitetnih strokovnih prispevkov z relativno majhnega jezikovnega področja. V iskanju optimalne rešitve teh problemov, z upoštevanjem želja tako znanstvenikov in strokovnjakov kakor tudi široke baze naših gradbenikov, se je v zadnjih letih izoblikovala več ali manj standardna vsebinska oblika Gradbenega vest­ nika, ki jo poznamo skozi vrsto let. Ta vsebina očitno ni bila deležna priznanja vseh članov ZGIT, saj so jo nekateri označili kot preveč teoretično in zato neustrezno. Te pripombe so bile obravnavane v letu 1975 na petih sejah ured­ niškega odbora Gradbenega vestnika, ki je smatral, da dosedanja vsebina Gradbenega vestnika ustreza sedanjemu stanju v našem gradbeništvu. Ured­ niški odbor je izhajal iz dejstva, da je Gradbeni vestnik edina znanstveno- strokovna revija slovenskega gradbeništva, ki prikazuje raven gradbene stroke pri nas in reprezentira gradbeništvo Slovenije ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu. Zato se uredniški odbor ni strinjal z zniževanjem stro- kovne ravni in s krčenjem obsega teoretičnega dela revije. Pač pa se je ured­ niški odbor strinjal s tem, da se vsebina Gradbenega vestnika dopolni s kvalitetnimi prispevki iz naše prakse, ki bi jih lahko prevzemali iz posa­ meznih časopisov gradbenih podjetij ter v zvezi s tem zadolžili nekatere člane, da izvršijo selekcijo člankov iz teh časopisov in jih predložijo uredništvu za objavo. Pri presoji dosedanje vsebine je uredniški odbor smatral, da je treba upo­ števati vsebino celotnega letnika revije, ne le posamezne številke, ker se sproti celotni letnik oblikuje ustrezno razmerju med teoretičnim in praktičnim delom revije. Upoštevati je treba tudi, da je zelo težko pridobivati kvalitetne stro­ kovne prispevke, ki so sposobni prenesti ne samo slovensko, temveč tudi ju­ goslovansko in svetovno kritiko. Gradbeni vestnik prejemajo številni dokumen­ tacijski centri pri nas in v svetu in njegova vsebina se tam registrira. Posamez­ ne članke v nekaterih državah tudi prevajajo za posamezne interesente. Zato je visoka strokovna raven take revije, kot je Gradbeni vestnik, nujna. Ne glede na zgoraj navedena stališča uredniški odbor vabi vse zainteresi­ rane gradbenike, da sporočijo za našo rubriko mnenje in kritike svoje pripom­ be in sugestije glede vsebine Gradbenega vestnika, upoštevajoč pri tem realno stanje razpoložljivega števila kvalitetnih prispevkov in širši pomen Gradbenega vestnika za gradbeništvo Slovenije. Želeli bi, da bi bile te sugestije podprte tudi s konkretnimi prispevki za objavo v Gradbenem vestniku, ker nam kvalitetnega gradiva vedno primanjkuje. UREDNIŠKI ODBOR Industrijska gradnja in transport UDK 69.002.71 (Konec) V U K A SlN A CANSKI, DIPL. IN 2. GR. GIP GRADIS, BIRO Z A PROJEKTIRANJE, M ARIBOR A. TRANSPORTNA SREDSTVA S POMIKANJEM PO TLEH B. TRANSPORTNA SREDSTVA, KI SE POMIKAJO NAD TLEMI 1. Transportni vozički a) transportni vozički po tirnicah b) transportni vozički brez tirnic. Vozički nimajo lastnega pogona in se vlečejo z drugimi stroji. Z ozirom na velikost transportnih produktov so za vozičke potrebne vozne površine od 2 do 5 m širine. Za optimalni delovni proces je pogoj zadostno število vozičkov, s katerimi lahko produkte zjutraj hitro odstranimo iz delovnega pro­ stora. Tako se žerjavi čim hitreje sprostijo za dru­ ga dela, vozičke pa razložimo ob drugi priložnosti, ko je dela manj. 2. Viličarji Viličarji so zelo komunikativni, primerni za transportiranje vozičkov z elementi. Njihove po­ manjkljivosti so v tem, da imajo majhno dvižno moč in potrebujejo prost dostop do elementa, ki ga transportirajo. Potrebna širina vozne površine se giblje od 2,5 do 4,0 m z ozirom na velikost stroja. 3. Pomični platoji (odri) Pomični platoji pridejo v poštev samo v obra­ tih za proizvodnjo velikotablastih elementov. V tem primeru se izognemo potrebi portalnih žerjavov v hali in uredimo transport pomičnih platojev v ob­ močje zunanjih portalnih žerjavov. 4. Transportni trakovi S pomočjo transportnih trakov se transporti­ rajo velikotablasti elementi. 5. Travelift-portalni žerjav na gumijastih kole­ sih z razponi 6,00 do 11,00 m in nosilnosti do maks. 50 ton se uporabljajo predvsem za transport daljših in težjih elementov-nosilcev. Sl. 6. R azkladanje e lem entov na gradbišCu 1. Mostni žerjav Mostni žerjavi so običajno transportno sredstvo v hali. Prednosti teh žerjavov so velike. Upravljajo se lahko bodisi s tal ali pa iz voznikove kabine. Pri žerjavih z upravljanjem s tal je potrebna pot širine ca. 2,0 do 5,0 m, medtem ko pri žerjavih z vozno kabino ta pot odpade. Pri izbiri med njima je merodajno število iz­ gotovljenih elementov na dan, dolžina hale itd. če so žerjavi predvideni tudi za razna druga dela, kot recimo za prevoz betona, za transport armature in opažev, potem niso optimalno izkoriščeni. Gledati je treba, da so dvižne naprave najmanj 60—70 °/o stal­ no izkoriščene in da se ne uporabljajo za majhne teže. Transportne poti žerjavov naj bodo minimalne. 2.122 TRANSPORT IN DEPONIRANJE ELEMENTOV NA PROSTEM Deponijski prostor na prostem mora biti naj­ manj 1,5 do 3-krat večji od površine vseh hal ob­ rata. Ta velikost je potrebna za deponiranje 2 do 3 mesečne proizvodnje. Ekonomični proporci med po­ sameznimi površinami delov obrata in površino ce­ lotnega obrata so naslednji: — ceste 20—25 %, hala 15—30 °/o, deponija 40—60fl/o od površine celotnega obrata. Transportna sredstva, ki se uporabljajo' na pro­ stem: viličar, mostni žerjavi na žerjavni progi, ki vodi iz hale na deponijo, portalni žerjavi s konzola­ mi, stolpni žerjavi in avto žerjavi. — Viličarji služijo predvsem v večjih obratih kot prenašalci elementov k ostalim manj gibljivim dvigalnim napravam. Poleg tega jih koristimo pri nakladanjih na kamione. Njihova pomanjkljivost je, da zahtevajo izredno veliko vozno površino. Pri­ mernejši so kot pomožno transportno sredstvo. Mostni žerjavi, ki povezujejo halo in zunanjo deponijo, so najbolj uporabna transportna sredstva. Uporabljajo se žerjavi nosilnosti 5—20 ton korist­ ne obtežbe — v splošnem pa med 10 in 15 ton. S portalnimi žerjavi z eno- ali dvostranskima konzolama je omogočeno poljubno nakladanje v ob­ močju žerjava. Stolpni žerjavi se uporabljajo pretežno na tež­ kih terenih oziroma v fazi izgradnje obrata, kjer portalnih žerjavov ni možno povsem izkoristiti. Avto žerjavi prav tako potrebujejo veliko voz­ no površino. Z njimi lahko nakladamo ali razklada­ mo lahke in težke elemente, vendar so stroški obra­ tovanja z njimi znatno višji kot pa pri viličarjih ali žerjavih. Običajno se v obratih uporabljajo avto žerjavi 9 do 15 ton nosilnosti. HALE S K L A O I S C A N A P R O S T E M GLAVNO TRANSPORTNO SREDSTVO PREHODNO TRANSPORTNO SREDSTVO PWH00N0 TRANSPORTI«) SREDSTVO GLAVNO TRANSPORTNO SREDSTVO ŽE R JA V V HALI TRANSPORTNI TRAN POMIČNI PLATOJI PORTALNI ŽERJAV T R A V ELIFT -K VOZIČEK NA GUM IJ-KOLESU N VOZIČEK NA 7 TIRU VILIČAR TRNSPORTNI TRAK VERIŽNI TRANSPORTER L - > m o s t n i Ž e r j a v V HALI 4 - ) ! M ns ■ V S -Ni“Ni mm gšjžjjil &i&::: ^ VILIČAR N VOZIČEK NA J M JJ Q L E M VOZIČEK I1BU__ NA TRANSPORTNI TRAK VERIŽNI TRANSPORTER MOSTNI ŽERJAV V KALI -> N N —N~v — N l/ ^ VILIČAR ^ PREVOZNO DVIGALO ^ MOSTNI ŽERJAV V HALI ^ PORTALNI ŽER JA V ^ STOLPNI VRTLJIVI ŽERJAV PORTALNI ŽERJAV NA GUMIJ. KOLESIH - T R A V ELIFT 0 PORTALNI ŽER JAV J\ T R A V E L IF T Skica 3. Vrste transportnih sredstev za skladiščenje m ontažnih elem entov 2.20 ZUNANJI TRANSPORT MONTAŽNIH ELEMENTOV OD MESTA PROIZVODNJE DO MESTA MONTAŽE 2 . 2 1 S p l o š n o o z u n a n j e m t r a n s p o r t u Transport montažnih elementov predstavlja vezni člen med proizvodnjo elementov in gradbi­ ščem. Biti mora zagotovljeno, da so v času montaže na razpolago na gradbišču vsi zahtevani elementi, tako po številu kakor tudi po vrsti. V glavnem se opravlja transport elementov po cesti ali po želez­ nici. Lahko se opravlja transport elementov tudi po vodi ali zraku. Vendar sta ta načina v našem okolju tako redka, da jih v tem primeru ne bomo obravna­ vali. Kot optimalno rešitev transporta smatramo, če ustreza dovoz elementov poteku montaže in to brez vmesnega prekladanja. Torej elemente montiramo direktno iz transportnega sredstva. Takšen konti- nuirni verižni dovoz elementov lažje organiziramo po cesti, kot po železnici. Optimalna organizacija transporta zahteva točno poznavanje vseh trans­ portnih možnosti in transportnih sredstev. Že pri projektiranju elementa je važno znanje o poteku transporta elementa. Prav tako je važno, da so mon­ tažni elementi dimenzionirani za vse obtežne pri­ mere: za uskladiščen j e, za transport, dinamične obremenitve, katere nastanejo zaradi nevarnosti in zakrivljenosti cest, zmanjšanja in pospešen j e hitro­ sti vožnje, kakor tudi sunki pri pomikanju vagonov, za montažo in za končno eksploatacijo. Tudi oblika Sl. 7. D eponiranje elem entov na gradbišču in dimenzija elementa igrata važno vlogo. Pred­ vsem moramo upoštevati vse predpise, ki se nana­ šajo na transport kot so: svetlobni profili promet­ nih poti, dovoljena širina in višina tovora, maksi­ malna dolžina transportnega sredstva, maksimalni osni pritisk, kapaciteta vozil, dvižnih naprav ipd. Eden izmed važnih faktorjev, ki vpliva na na­ čin organizacije transporta, je oddaljenost mesta proizvodnje montažnega elementa do mesta vgra­ ditve. Transportne oddaljenosti za montažne ele­ mente industrijskih objektov znašajo v Evropi od 50—200 km, v ZDA prekoračijo v posameznih pri­ merih celo 400—500 km. V železniškem prometu so transportne razdalje navadno enkrat večje od na­ vadnih. Pri večjih razdaljah lahko nastopi tudi kombi­ nirani način transporta: cestni-železniški transport, železniški-cestni transport, cestni-železniški-cestni transport ipd. V kombiniranem transportu nastopi poseben element transporta, to je prekladanje mon­ tažnih elementov ali transportnega sredstva. V ta namen je razvita posebna tehnika transporta: pale- tizir.anje montažnih elementov, nakladanje elemen­ tov v posebne posode, containerski prevoz tovora, prevoz vagonov s posebnimi cestnimi vozili itd. Smotrno je izdelati smernice za skladiščenje in transport za vsako vrsto montažnega elementa. Te smernice morajo biti izdelane na osnovi poskusov in izkušenj, da bi bila zajamčena varnost transporta in da bi bila znižana na minimum izguba zaradi lo­ ma elementov (posebna oprema na vozilih, dodatna oprema, ki je pritrjena na elementih in služi za stabilnost elementa v času transporta). Transport gotovih gradbenih elementov naj poteka v nepretrgani transportni verigi. Pod trans­ portnimi verigami razumemo potek brez zastojev posameznih transportnih postopkov od proizvodnje do montaže gotovih gradbenih elementov in to so: proizvodnja, uskladiščen j e, nakladanje, transporti- ranje, razkladanje in montaža. V eni transportni verigi so lahko udeležena različna transportna sred­ stva: za železniški, cestni, vodni ali zračni promet. Pri transportu gotovih gradbenih elementov ima prednost transportna veriga za nepretrgani transport brez menjave — transportni zaboji-pod- stavki-vozila. V naslednji tabeli so prikazane raz­ lične transportne možnosti, sestavljene v transport­ ne verige. Zap. št. P otek — faza Oprem a Kraj 1.0 NEPRETRGANI ŽELEZNIŠKI TRANSPORT 1.1 priprava tovora 1.2 nakladanje na tovorni vagon 1.3 transport 1.4 razkladanje tovora, ki je povezano z montažo 2.0 NEPRETRGANI CESTNI TRANSPORT 2.1 priprava tovora 2.2 nakladanje tovornjakov 2.3 transport 2.4 razkladanje (povezava z montažo) 3.0 KOMBINIRANI TRANSPORT Že l e z n ic a + c e s t a 3.1 priprava tovora 3.2 nakladanje tovornega vagona 3.3 transport 3.4 prekladanje tovora 3.5 transport 3.6 razkladanje, ki je povezano z montažo 4.0 KOMBINIRANI TRANSPORT V ZABOJIH IN POSEBNIH PRIPRAVAH 5.0 KOMBINIRANI TRANSPORT S TOVORNIMI VAGONI IN CESTNIMI VLAČILCI VAGONOV 6.0 KOMBINIRANI TRANSPORT S CESTNIMI VOZILI IN POSEBNIMI TOVORNIMI VAGONI ZA CESTNA VOZILA žerjav nakladalni prostor nakladalna rampa tovrna veriga žerjav na gradbišču žerjav nakladalni prostor, rampa tovornjak žerjav na gradbišču priprava za nakladanje in raz­ kladanje na vozilo, tovornjak žerjav nakladalni prostor rampa tovorni vagon prekladalna naprava tovornjak žerjav na gradbišču priprave nakladanja in razkla­ danja na tov. vozilu proizvodni obrat industrijski tir v obratu železniško omrežje gradbišče, opremljeno z indu­ strijskim tirom proizvodni obrat cestni priključki cestno omrežje gradbišče s cestnim dovozom proizvodni obrat industrijski tir v obratu železniško omrežje tovorna postaja cestno omrežje gradbišče s cestnim dovozom 2.22 ŽELEZNIŠKI TRANSPORT 2.23 CESTNI TRANSPORT Železniški transport je ugodnejši v primerjavi s cestnim, če je transportna razdalja večja od 200 kilometrov. Ugoden je tudi v tem primeru, če je potrebno opraviti transport od industrijskega tira ali razkladalne postaje do mesta montaže s cestnim transportnim sredstvom. V primeru, da je transportna razdalja krajša od 100 km, pride železniški promet v poštev samo, če sta proizvodni obrat in gradbišče opremljena z in­ dustrijskim tirom. Normalni vagoni imajo širino od 2,60—3,00 m in dolžino od 10,0—20,0 m. Iz tega iz­ haja, da je maksimalna možna širina montažnega elementa 2,40 m. Pri premikanju vagonov nastopijo možni sunki, ki se prenašajo na montažne elemente. V ta namen je potrebno montažne elemente primerno pritrditi na vagon, da ne pride do premikov ali zdrsov mon­ tažnih elementov. Zelo dolge montažne elemente lahko naložimo na dv.a ali celo tri vagone. V tem primeru so lahko elementi podprti samo na dveh točkah. Podporni elementi morajo biti vrtljivi. Ena podporna točka je lahko samo vrtljiva ali fiksna, a druga mora biti po­ mična in vrtljiva, tako da je možno prevzeti vse spremembe, ki nastopijo med vagoni zaradi vzme­ tenja odbijačev. Pri železniškem transportu moramo poznati vse železniške predpise, podatke o vagonih, o progah, o svetlobnih profilih itd. Sl. 8. P ogled na konstrukcijo za vzdolžni in p rečn i transport elem entov Za cestni transport so na razpolago dve vrsti transportnih vozil: 1. normalna transportna vozila z dimenzijami, ki ustrezajo cestno prometnim predpisom, 2. težka ali posebna transportna vozila, za katera moramo imeti posebno dovoljenje. Normalna transportna vozila so tovornjaki, vla­ čilci, prikoličarji. Koristna obtežba vozila znaša 12 do 14 Mp, za vlečno vozilo in približno 12 Mp za prikolice. Maksimalna skupna dolžina vlečnega vozila in prikolice je 18,0 m. Koristna dolžina po 7,0 m na obeh vozilih. Celotna širina vozila je 2,50 m, a višina tovora 4,00 m. Težka in posebna transportna vozila potrebuje­ jo zaradi svojih izmer in teže posebna dovoljenja. Ta vozila so predvidena za transport težjih in dalj­ ših elementov. Cestna transportna sredstva se izkažejo pred­ vsem zaradi svoje velike okretnosti. Njihova upo­ raba je možna na vsakem utrjenem terenu. Priprav­ ljanje pomožnih prometnih poti je zelo enostavno in hitro. Cestni promet mora ustrezati cestno prometnim predpisom. Zato morajo biti pri pripravljanju trans­ porta rešena naslednja vprašanja: — ali zadostuje predvideni čas za vožnjo tja in nazaj pod normalnimi prometnimi pogoji — ali ustreza pripravljena prometna pot od ceste do mesta montaže vsem obtežbam vozila — ali mora biti pripravljeno pomožno vozišče za transport po gradbišču — ali je dovolj prostora za obračanje tovor­ njakov, vlačilcev oziroma prikoličarjev (radij obra­ čanja 18 m dolgega prikoličarja znaša 24 m) — ali je dovolj prostora za eventualno vmesno uskladiščen j e montažnih elementov pred montažo. Nepredvidene prekinitve montaže vodijo k čakanju transportnih vozil in s tem ogrožajo plan transporta — ali vodi transportna pot skozi več občin, republik — ali je merodajnih več pristojnih organov za izdajo dovoljenj za posebne transporte. Površni dogovori na navedena vprašanja lahko privedejo končni rezultat celotnega projekta v iz­ gubo. Pri planiranju cestnega transporta moramo poznati še naslednje: -— vse cestne podvoze s svetlo višino, manjšo od 4,5 m — imeti moramo seznam nosilnosti mostov — važna je informacija o zaporah in prevozno­ sti cest — spisek bencinskih črpalk in možnih poči­ vališč. Sl. 9. Montaža robnih ven cev z avto dvigalom 3.00 ZAKLJUČEK Zahvaljujoč razvoju gr.adbene tehnologije, uva­ janju novih, racionalnejših in tehnično sodobnejših procesov, uvajanju sodobne opreme, razvoju orga­ nizacije, se lahko naše gradbeništvo v bližnji bodoč­ nosti organizira za industrijsko gradnjo. Osnovni cilj industrijske proizvodnje gradbene konstrukcije je znižanje proizvodnih stroškov, kar dosežemo z uvajanjem racionalizacije, in dosegamo višji in stal­ ni nivo kvalitete produktov. Ta cilj je možno doseči samo v tem primeru, da v čim večji meri prenesemo delovne procese z grad­ bišča v stalne obrate. S prehodom proizvodnje gradbenega objekta v stalne obrate vemo, da je potrebno končni pro- dukt-objekt razstaviti v elemente, ki bodo sposob­ ni za transport in montažo. UDK 69.002.71 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 1, STR. 4—8 Vukašin Ačanski: INDUSTRIJSKA GRADNJA IN TRANSPORT Gradbeništvo v svetu in tudi pri nas prehaja na industrijsko gradnjo zaradi razvoja gradbene tehnolo­ gije, uvajanja novih tehničnih procesov, nove opreme in sodobnejše organizacije dela. To je v bistvu racionaliza­ cija, ki naj zniža gradbene proizvodne stroške. Avtor podrobno obravnava obstoječe oblike transporta grad­ benih elementov in gotovih izdelkov, po cesti, po že­ leznici in kombinirano. Prikazuje sedanje stanje tran- portnih sredstev in strojev. To pomeni, da na ta način organizirana grad­ nja zahteva koncentracijo proizvodnega procesa, a s tem tudi koncentracijo večjih količin materiala tj. transport masovnih materialov v obrate, transport materiala v obratu med proizvodnjo in transport gotovih prefabrikatov na gradbišče. V nadaljnjem razvoju industrializacije in trans­ porta moramo pričakovati specialna vozila za pre­ voz gotovih betonskih elementov, ki bodo povzro­ čila povečanje obremenitve na cestah. Transport, ki se kot disciplina vključuje v ce­ lotno industrijsko gradnjo, je zelo važen faktor za uspešno uvajanje industrijske gradnje, zato je te­ meljito poznavanje problema transporta nujno po­ trebno, ko organiziramo gradnjo na industrijski način. UD C 69.002.71 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 1, PP. 4—8 Vukašin Ačanski: INDUSTRIAL BUILDING AND TRANSPORTATION The building work in the world as well in our country proceeds to industrial building because of the development of building technology, introduction of new technical processus, new equipment and up to date working organization. In substance this development means a rationalization for building expences demi- nution. The author deals in detail the present manners for building units and products transportation, by means of roads, of railways, and mixed transportation. The paper gives also the present state of transport measures and machines. Modernizacija čistilnih naprav in kanalskega omrežja UDK 628.28:69.027 (Konec) m a g . m i t j a r i s m a l , d i p l . in ž . g r . ZUM, BIRO Z A PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, MARIBOR 3. OCENA FLEKSIBILNOSTI ČISTILNIH NAPRAV ZA PREVZEMANJE SUNKOV HIDRAVLIČNE IN BIOKEMIČNE OBREMENITVE ČISTILNIH NAPRAV IN PRIMERNOST AVTOMATSKE REGULACIJE PROCESA AEROBNEGA ČIŠČENJA ODPLAK Praktične izkušnje doma in v svetu kažejo, da velja fleksibilnosti čistilnih naprav, to je sposob­ nosti, da se prilagaja večjim ali manjšim spre­ membam v količini in kvaliteti odplak, posvetiti več pozornosti kot doslej. Posebej velja to za slo­ venske razmere, kjer imamo opravka z dvema zna­ čilnima pojavoma: Prvič, se zaradi naglega razvoja urbaniziranih naselij pogosto naglo' menjata tako količina, kot stopnja onesnaženosti odplak. Drugič pa, v mnogih večjih in manjših urba­ niziranih enotah prevladujejo industrijske odplake nad komunalnimi. Za takšne razmere je značilno večinoma močno sunkovito obremenjevanje čistilnih naprav (hidravlično in kakovostno) v teku dneva, kot v teku tedna. Tam, kjer je industrija sezonskega značaja, pa prihaja tudi do močnih sprememb obre­ menjevanja čistilnih naprav v teku leta. Naraščajoča potreba, da se prečisti vedno večji del razredčenih padavinskih odplak pred njihovim izlivom v recipient, prav tako narekuje gradnjo fleksibilnejših čistilnih naprav, ki so sposobne brez občutnejšega poslabšanja efluenta prečistiti tudi večje količine razredčene odplake, kot je do sedaj običajno (1 + 1) gs. O stopnji fleksibilnosti čistilnih naprav je v strokovni literaturi in publikacijah razmeroma malo povedanega. Zato se v mnogih primerih čistilne naprave dimenzionirajo glede na povprečne dnevne ali celo tedenske obremenitve, premalo pa se upoštevajo ekstremne obremenitve. Podatki, ki so za dimenzioniranje čistilnih na­ prav na razpolago (kot npr. spodnja dva diagrama Imhoff 1972), ne kažejo na veliko odvisnost efekta čiščenja in kvalitete efluenta, od stopnje specifične obremenitve čistilnih naprav. Iz zgornjih podatkov je videti, da je pričakovati skorajda enak efekt čiščenja odplak (če izvzamemo stopnjo nitrifikacije) v razponu od 0,02 do 0,5 spe­ cifične obremenitve biološkega blata (kg BPKs/kg B. B.). Skladno z naravo biokemičnih procesov čišče­ nja odpadine vode v aeracijskih bazenih so specifič­ no višje obremenjeni aeracijski bazeni čistilnih na­ prav, manj sposobni za prevzemanje ekstremnih obremenitev, ki nastopajo ob bolj ali manj močni fluktuaciji dotoka odpadne vode na čistilne na­ prave. Z namenom, da bi dobili kompleksnejši pregled nad sposobnostjo čistilnih naprav za prevzemanje sunkovitih obremenitev, smo izdelali matematični model čistilne naprave in na njem preizkusili raz­ lično specifično obremenjene čistilne naprave, pri različnih stopnjah fluktuacije dotoka odpadnih vo­ da. Preizkusili smo tudi občutljivost čistilnih na­ prav na dotok padavinskih voda na čistilno na­ pravo. —C z 100o«X 90c*CD 00 oc 70 1 60 u»v oo 50 • - L 0.0? 0.85 0,1 !,? 0.3 0,5 1 l 3 A 5 0.54 0.75 0,03 0,35 1,10 • 1,48 ..M5 .1,50■ ' * •, 111 »I 10 7,5 4.3 2,3 1,2 0,5 0,3 0,2 S - STABILIZACIJA n - NITRIFIKACIJA 0 - IKSIDACIJA ORGAK. C a - VISOKOBBRfMENJEN AERACIJSKI PKOCES specifična obrem enitev blata (gr B P K g/dan kg) odvisno blato (g r /g rB F K ) starost biološkega blata (dnevi) Sl. 1. Razgradnja B P K g, v odvisnosti od sp ecifičn e obrem enitve blata. P ripadajoča proizvodn ja odvisnega blata in pripadajoča starost b iološkega blata Sl. 2. V pliv specifične obrem enitve blata v aeracijskem bazenu na kvaliteto efluenta čistilne naprave Matematični model čistilne naprave smo zasno­ vali na osnovi spodnje poznane sheme tehnološkega procesa čiščenja odpadnih voda in na osnovi pozna­ ne Monodove enačbe kinetike biokemičnih procesov. Q (1 + r) X 0 = QXi + Qr . Xr = QXi + rQXr Xi = 0 -> Q (1 + r) X„ = Qr . Xr = r . Q . SVI Q (1 + r) Xi = Q (r + co) Xr + Q (1 + co) Xe Xe = 0 —*■ Q (1 +r) Xi = Q (r + co) Xr = Q (r + co) 1200 SVI Q (1 + r) Sp = QSi + r . Q . Si = Q (Si + rS0 v _ 1200 . _ X r _ 1200 . _ 1200X r , p » Xip — SVI Xi X!SVI SVI Zgoraj so podane osnovne relacije med pretoki in koncentracijo substrata, biološkega blata v či­ stilni napravi. Na osnovi zgornje tehnološke sheme čistilne na­ prave lahko napišemo diferencialno enačbo za iz- preminjanje koncentracije biološkega blata in enač­ bo za izpreminjanje koncentracije substrata v area- cijskem bazenu, v odvisnosti od časa: Enačba za izpreminjanje koncentracije biolo­ škega blata: — . V = Q (1 + r) X 0 — Q (1 + r) X + dt + (Umax Sl Xl . Ks — Si Kd X i V Z upoštevanjem predhodnih enačb dobimo: Enačba za koncentracijo substrata v aeracij- skem bazenu: — . V = Q (1 + r) S0 - Q (1 + r) Sx dt Umax Sl Xi -r j- Z upoštevanjem zgornjih enačb in tehnološke sheme dobimo: — = D (S; + Si) — dt /Umax SiXi Y (Ks + Si) ( 2 ) V zgornjih enačbah imajo posamezni znaki naslednji pomen in dimenzije: če upoštevamo D = Q V in efekt čistilne naprave: tj = [Xi] = kg poživljenega biološkega blata /m3 aeracijskega bazena [Si] = kg BPK5/m3 efluenta čistilne naprave [D] = h-1 delution rate — stopnja razredčenja [r] = h ali dneh — retenzijski čas biološkega blata v aeracijskem bazenu [m ] = odstotek od Q -> co . Q količina odvede- ga odvišnega biološkega blata [Q] = m3/h dotok odplake v čistilno napravo [Ks] = kg BPKs/m3 [Si] = kg BPK5/m3 odplake [/Umax] = h 1 3.1 Stacionarni režim delovanja čistilne naprave Za stacionarni režim delovanja čistilne naprave velja: dXi . . dSi ,---- - = 0 in ----- = 0 dt dt Iz diferencialnih enačb 1 in 2 dobimo v stacio­ narnem režimu naslednje enačbe za poznane pojme in dimenzioniranja čistilnih naprav: Starost biološkega blata v aeracijskem bazenu: r = î max Sl Ks + Si [h] ■Kd Koncentracija biološkega blata v aeracijskem bazenu: X | = r D - Y ( S i-S i ) ( K s + Si)[kgBB/m3] /Umax Sl Količnik dnevne proizvodnje odvišnega biolo­ škega blata: Xi co = -------------------- Y (K. + Si) D . r . Xr . 24 Specifična prostorska obremenitev aeracijskega bazena: Lv = ' — ' — [kg BPKs/m3 dan] V Specifična obremenitev biološkega blata: T 24 D S- Ls = — = ---- ’----:—- [kg BPKs/kg B.B. dan] Xi Xi Stopnja razredčenja odplake v aeracijskem ba­ zenu (delution rate): Učinek čiščenja čistilne naprave: S, — Si Iz zgornjih enačb je razvidno, da je upoštevaje Monodovo enačbo teoretično kvaliteta enfluenta S, neodvisna od koncentracije v čistilno napravo do­ tekajočega substrata. Si je odvisen pri konstantnih //max, Ks in Kd od starosti biološkega blata r. Potrebna koncentracija biološkega blata Xi v aeracijskem bazenu je torej funkcija D (pri konstantnih Si, Si, Ks, /umax in Y) D izberemo glede na kvaliteto biološkega bla­ ta, izraženo v SVI, oziroma z ozirom na to, kakšno koncentracijo biološkega blata lahko v aeracijskem bazenu zanesljivo dosežemo. Medsebojno sovisnost značilnih tehnoloških ka­ rakteristik čistilne naprave v stacionarnem režimu (D, Xi, Si, r, a>, Lg, Ly) najbolje prikazuje spodnji diagram preračunanih medsebojnih relacij za na­ vedene vrednosti za koncentracijo konstantno do­ tekajoče odplake S; = 0,4 (kg BPKs/m3). 3.2 Nestacionarni režim delovanja čistilne naprave Nestacionarni režim delovanja čistilne naprave je definiran že v napisanih enačbah 1 in 2. Iz enačbe 1 vidimo, da se pri nestacionarnem režimu dotoka odplake v aeracijski bazen čistilne naprave koncentracija biološkega blata v aeracij­ skem bazenu lahko močno izpremeni zaradi menja­ joče se vrednosti D. Izpremembe koncentracije bio­ loškega blata Xi zaradi asimilacijskih procesov, ki jih izraža prvi člen enačbe, manj vplivajo na izpremembo koncentracije biološkega blata. Pri povečanem dotoku odplake v čistilno na­ pravo se zveča D. Zaradi tega se zmanjša koncen­ tracija Xi biološkega blata v aeracijskem bazenu. Poveča pa se količina blata v naknadnem usedal­ niku. Z na ta način povečano specifično obreme­ nitvijo biološkega blata se zviša tudi koncentracija Si substrata v aeracijskem bazenu. Opisane nevšečnosti je mogoče odpraviti, če zagotovimo konstantno koncentracijo biološkega blata v aeracijskem bazenu, neodvisno od izpre- minjajočega se D. To je mogoče doseči z izpreminjanjem qr ko­ ličine črpanega povratnega blata, paralelno z iz- premembami D na način, da ostane razmerje rt = — konstantno. Q Da bi lahko na matematičnem modelu proučili vpliv izpreminjanja D na kvaliteto efluenta, smo dodali enačbi 1 člen, ki upošteva izpreminjanje koncentracije biološkega blata Xi, v odvisnosti od D: V času At se zaradi izpremembe Q pri kon­ stantnem qr izpremeni koncentracija biološkega blata za dXi: [qr . Xr - (qr + Q) Xi] dt = V . dXi S T A C I O N A R N I R E Ž I M D E L O V A N J A Č I S T I L N E N A P R A V E Če zgornji izraz integriramo za časovni inter­ val At, dobimo izpremembo koncentracije biolo­ škega blata v aeracijskem bazenu: Enačba 1 se dopolni: dXil2 X i ti Mmax St ti K s + Sl ti AX - (e - ad J t _ ! ) B = rt . Xr A = 1 + rt Cjr sr _ IV konst • Qsr Dt . V D t • V Tako dobimo diferencialni enačbi matematič­ nega modela, kjer je upoštevan tudi vpliv fluktua­ cije D na kvaliteto efluenta čistilne naprave: ■ ćWsr 1, 2 0—AD At 2 dSi . D sr 1 2 ■ XrJ dt + ^ ■h-T] Enačba 2 ostane neizpremenjena: jimax Sl D sr 1,2 (Sl' ti ~ Sl ti) ■ Y (Ks + ti X i ti j f- Sl ti) J dt Na osnovi opisanega modela smo* preizkusili lastnosti čistilnih naprav različnih specifičnih ob­ remenitev (Ls), za naslednje primere: — močne oscilacije dotoka in koncentracije odplak (mali kraji) — srednje oscilacije dotoka in koncentracije odplak (srednje veliki kraji) — manjše oscilacije dotoka in koncentracije odplak (večji kraji) — obremenitev častilnih naprav s padavanski- mi vodami (1 + l)gs do (1 + 4)gs za trajanje nalivov 6, 12 in 24 ur. Za vse navedene primere smo izračunali kvali­ teto efluenta čistilne naprave v treh parametrih: maksimalna koncentracija Si max srednja dnevna koncentracija Si sr minimalna dnevna koncentracija Si mjn in za primere: rt = konst (avtomatska regulacija povratnega blata) rt =t= konst (brez regulacije povratnega blata) w = konst (odvisno blato se odvaja premoso- razmerno z dotokom Qi Si w # konst (odvišno blato se odvija v teku dneva v konstantni količini. Rezultati opravljenih izračunov so grafično po­ dani v grafikonih in pregledni tabeli: Iz zgornjih diagramov in tabele je mogoče za­ ključiti naslednje: -r- Nizko obremenjene čistilne naprave mnogo bolje prevzemajo sunke obremenitev. H- Z avtomatsko regulacijo povratnega blata, v odvisnosti od dotoka odplak na čistilno napravo (r = konst), je mogoče pomembno izboljšati kvali­ teto efluenta čistilne naprave v ekstremnih vred­ nostih, kot v povprečni vrednosti koncentracije efluenta. -t- Avtomatska regulacija odvajanja odvišnega blata v teku dneva, v odvisnosti od Q in Si, ne daje pomembnejših rezultatov. Pomembno razliko med občutljivostjo visoko in nizko obremenjene čistilne naprave, pri enaki fluk­ tuaciji količine in koncentracije dotoka, dajeta spodnja dva diagrama, ki kažeta potek oscilacij ko­ ličin Xi, Si in porabe O2, kot posledico izprememb dotoka S;. Videti je tudi ugoden vpliv avtomatske regulacije gs povratnega blata (rt = konst). t 4. ZAKLJUČKI Na osnovi izvedenih analiz smo skušali po­ drobneje argumentirati in ponazoriti nekatere, si­ cer že znane principe kanalizacijske tehnike in teh­ nike čiščenja odpadnih voda. Obravnavana problematika zasluži še nadalj­ njo podrobnejšo obravnavo, vendar menim, da so podani argumenti (kljub poznanim teoretičnim in N E S T A C I O N A R N I R E Ž I M DELOVANIA ČI ST I LNE N AP R AVE POVPREČNA DNEVNA ( S , ds) IN M AKSIM ALNA ( S i m ) KONCENTRACIJA EELU EN TA V kg B P K s /m 1 28» ZA RA ZN E . STOPNJE AVTOMATSKE REGULACIJE ČISTILNE NAPRAVE r t - konst. rt ■v 'konst, MzzJ-d3 o j -v konst. O J - konst. cu -v konst. Si % Sl A 1 A Z B i B 2 (dni) St DS Si max St DS Si max Sl DS St max Sl DS Si max © © 45,70 '003 'T) 003 0163 0030 0163 0031 0158 0031 0168 15,08 '005 © 0052 0291 0052 0291 0056 0291 0056 0291 l - 04 3,7? '015 $ '0177 1065 0175 1059 0228 1164 0225 1156 l_l_J 1,38 03 X '0390 2237 Q384 2214 0574 2816 0560 2763 s : 1,17 06 I 0735 3874 0723 3829 1012 4736 0942 4683 C D © 45,70 003 J 003 0165 003 0166 0031 0163 0031 0163 —1 15,00 005 £ 0052 0298 0052 0298 0054 0294 0054 0294 s : 10 3,77 '015 I 0189 1156 0187 1155 0211 1123 0208 1121 1,3« '03 S 0475 2662 0465 2623 0597 2828 0576 2776 1,17 06 1 1101 5467 1066 5372 1499 6179 1437 5999 © © 45,70 '003 X 0031 0136 0031 0135 0032 0200 0032 0199 15,00 005 1 0053 0230 0053 0230 00 58 0273 00 57 0271 «=*: 04 3,7? '015 D 0178 0858 0177 0841 0249 1372 0244 1339Od 1,31 '03 X 0397 2043 0391 1994 0592 3256 0577 3174 1.17 '06 S 0768 3675 ,0757 3610 1010 4923 0992 4836 © 45,70 '003 X 0031 0136 0031 0136 0031 0169 0031 0167 Li_J 15,00 '005 X 00 54 0235 0054 0235 0053 0234 0053 0234 •P-J U_/ 10 3,7? '015 X 0188 0958 0187 0946 0212 1105 0209 1091 O o 1,98 '03 I 0476 2716 0464 2634 0660 3740 0629 3580 1,17 06 rx 1135 61 27 1093 5880 1638 8395 1551 8031 © © 45,70 '003 X 0032 0085 0031 0083 0033 0113 0033 0113 15,00 '005 X 0052 0097 0052 0096 .0056 0179 0056 0179 04 3,7? '015 X 0162 0292 0161 0290 0186 0358 0184 0354 1,98 '03 X 0337 0619 0335 0612 0406 0812 0401 0798 U_J 1,1? 06 X 0698 1307 0692 1289 0852 1703 0840 1675 SZ © 45,70 '003 1 0031 0072 0031 0071 0032 0103 0032 0103 i—■—I 15,00 '005 X 0052 0095 0052 0095 0053 0132 0053 0126 *t_D 10 3,7? '015 X 0163 0298 0163 0297 0174 0340 0172 0332 1,98 '03 X 0347 0650 0344 0655 0397 0810 0389 0780 1,17 06 3) 0774 1527 0757 1475 0977 2038 0940 1951 V i ooo5 praktičnim pomanjkljivostim uporabljenih metod) dovolj trdna osnova za naslednja strokovna stališča: — Retenzijska kapaciteta mešanega kanalske­ ga omrežja pomembno prispeva k zaščiti kakovosti recipientov. Razbremenilniki, ki ne izkoriščajo re- tenzijske kapacitete kanalskega omrežja ali nimajo lastnih retenzijskih volumnov, naj se z.ato grade le še v izjemnih primerih. — Z avtomatsko regulacijo črpanja povratnega biološkega blata rt = konst je mogoče pomembno izboljšati kvaliteto efluenta čistilne naprave. — Avtomatska regulacija črpanja odvišnega blata (w = konst) v teku dneva ne prispeva k iz­ boljšanju kvalitete efluenta. — Nizko obremenjene čistilne naprave so bi­ stveno manj občutljive na sunke v obremenitvah čistilnih naprav. — Pri enakomernih obremenitvah je razlika v kakovosti efluentov visoko in nizko obremenjenih čistilnih naprav manjša, če ne upoštevamo nitrifi- kacije efluenta. O S C I L A C I J E S, m S „ X „ 0 , PRI NESTACIONARNEM REŽIMU DELOVANJA ČISTUNE NAPRAVE UDK 628.28:69.027 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 1 STR. 9—15 UD C 628.28:69.027 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 1, PP. 9—15 Mitja Rismal: MODELIRANJE ČISTILNIH NAPRAV IN KANALSKEGA OMREŽJA Avtor opozarja na potrebo o smotrnem ravnovesju med kvaliteto kanalskega omrežja in čistilne naprave za odplake. Pogostost in količino odplak, ki se prelivajo prek razbremenilnikov neprečiščene v recipient, je mo­ goče občutno zmanjšati s povečanjem retenzijske kapa­ citete kanalskega omrežja. To je mogoče zagotoviti z gradnjo kanalskih retenzijskih bazenov. Znaten napre­ dek v zaščiti recipienta pa je mogoče doseči že zgolj z zvišanjem prelivnih robov obstoječih razbremenilnikov. Konvencionalne metode dimenzioniranja čistilnih na­ prav ne razlikuj ej o dovolj med efektom čiščenj a in f lek- sibilnostjo nizko in visoko obremenjenih čistilnih naprav. Avtor je razvil matematični model biološke čistilne na­ prave, da bi dobil več podatkov o kvaliteti efluentov in fleksibilnosti različno obremenjenih čistilnih naprav. Z matematičnim modelom čistilnih naprav je avtor analizi­ ral tudi vpliv avtomatske regulacije povratnega biolo­ škega blata na kvaliteto efluenta čistilne naprave. Me­ šani kanalski sistem z večjo retenzijsko kapaciteto nare­ kuje izgradnjo bolj fleksibilne čistilne naprave z višjo stopnjo čiščenja, če želimo doseči razumno ravnotežje med kvaliteto čistilnih naprav in kanalskega omrežja. Mitja Rismal: SEWAGE TREATMENT PLANTS AND SEWER SYSTEM MODELLING The author calls our attention to the fact that there should be a reasonable relationship between the quality of the combined sewer system and the quality of the sewage treatment plant at the end of it. The frequency and the amount of the untreated sewage which is di­ scharged into the recipient over the spillways during a rainfall can be noticably reduced by the increased reten­ tion capicity of the sewer system.This can be done by construction of retention basins. Improvement can be achieved already by puting higher the overflow weir of spillways. Conventional methods of designing the sewage treatment plant do not distinguish sufficiently between the efficiency and flexibility of low and higher loaded treatment plants. The author developed a mathematical model of biological treatment plant to be able to get more data of the flexibility of the plants and the quality of the effluents of different loaded treatment plants. The author analysed also the positive impact of the autho- matized regulation of return sludge on the qualitiy of the effluent. The combined sewer system with higher re­ tention capacity needs the higher flexibility and quality of the treatment plant if the reasonable protection of the recipient is to be achieved. Silikonski premazi UDK 667.637.2 1. UVOD Frojektiva in operativa na področju Jugosla­ vije sorazmerno malo uporablja sicer zelo učin­ kovito sredstvo za zaščito gradbenih objektov — silikonske premaze. Vzrok temu je verjetno v dej­ stvu, da so ti izdelki bili do nedavna izključno področje inozemskih proizvajalcev. V zadnjem času pa izdeluje te izdelke že tudi nekaj domačih pro­ izvajalcev, med njimi tudi TKK — Tovarna ke­ mičnih izdelkov in proizvodnja krede — Srpenica. Silikonski premazi se uporabljajo kot uspešno zaščitno sredstvo za vse vrste vertikalnih ali ho­ rizontalnih delov gradbenih objektov, ki so kakor­ koli izpostavljeni atmosferskim vplivom. Njihova glavna lastnost je ta, da napravijo površino, ki jo impregniramo s tem premazom, nepredušno za vodo, medtem ko ostane difuznost pare zaščitenega elementa nespremenjena. Prav tako ostane ne­ spremenjena tudi osnovna barva elementa, kakor tudi njegov osnovni sijaj. 2. FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI SILIKONIZIRANIH POVRŠIN Kemijska struktura silikonov (glej shemo) je podobna strukturi kremena ali stekla (slika). Silikoni so odporni proti atmosferilijam in jih mikroorganizmi ne razgrajujejo. Tudi v majhni koncentraciji ščitijo gradbene elemente pred vodo, pri, čemer pa ne zmanjšujejo njihove sposobnosti dihanja. Sorodnost kremenu omogoča silikonskim pro­ duktom visoko znosnost z mineralnimi podlagami vseh vrst ter je poleg tega odločilna za ekstremno obstojnost silikonov napram VV - žarkom. Efekt hidrofobiranja Organski radikali (CH3 Iskupine) v silikonu kažejo izrazito močan hddrofoben efekt v vseh si- CH3 ch3 0 - 0 - Si- O-Si-O-Si-CHo l i l -3 1 i I - 0 —Si—0 —Si—0 — Si— i i i 0 0 0 I I I -O -S i -0 - Si-0 - Si-I i i 0 0 0 - 0—Ši— 0 —Si-0 —Š i— i i i 0 o 1 I I CH-j-Si-O-Si-O-Si-CH-j 3 I 1 i 3 ° St ° 1 , 3 I 0 - Si—0 — Si-O-Si—0 i i I CH-a 0 I CH, Krem en Si l ikon PAVLE SIVEC, DIPL. INŽ. ALOJZ SEVER, DIPL. IN Z. O-CH3 skupine 0 -SiO skupine SI. 2. Shematski prikaz usm erjan ja silikonskega sredstva na gradivu liikonskih zaščitnih sredstvih. Z orientacijo skupine S'i—O—Si h gradivu se usmerjajo metilne skupine (CH3) navzven in povzročajo močno vodoodbojnost (slika). Silikonsko impregniran j e gradbenih ele­ mentov je zaradi tega zelo učinkovito tudi v majh­ nih koncentracijah, kar se razlaga z usmerjanjem v molekularnih dimenzijah. Razlika med tesnjenjem in hidrofobiranjelm Silikonska zaščita gradbenega elementa ni os­ nova na zapiranju por, ampak na oblaganju sten kapilar ter por s silikonskim sredstvom, ki odbija vodo. V tem je razlika med zaščito s tesnjenjem in hidrofobiranjem (slika). Memtem ko tesnjenje prepreči vhod in izhod vodne pare, zraka ter CO2 v gradbeni element, impregnacija s silikonom pre­ prečuje vhod vodi, medtem ko je izhod pare. zraka in CO2 nemoten (slika). Taka zaščita deluje predvsem takrat, ko je gradbeni element nagnjen ali poševen. Kot je razvidno iz nadaljevanja tega članka, lahko izkoristimo lastnosti silikonskega impre- gnatskega sredstva s pridom tudi v gradbeništvu, predvsem za zaščito gradbenih elementov, ki so izpostavljeni mrazu ter agresivnim medijem. 3. SILIKONSKI PREMAZ-CEMENTOL I Na domačem trgu je od silikonskih premazov poznan izdelek Cementol I — TOVARNE KEMIČ­ NIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE TKK — Srpenica. Glavne značilnosti Cementola I so razvidne iz naslednjih podatkov: VRSTA IZDELKA: Sl. 1. P rikaz strukture Silikonska vodoodbojna impregnacija. Silikonsko impregnirano Sl. 3. Shematski prikaz razlike med tesnjenjem in im pregnacijo UPORABA Za zaščito: horizontalnih in vertikalnih beton­ skih površin, azbest cementa, plinobetona, na­ ravnega kaman, opeke in malte. LASTNOSTI Preprečuje: — ovlaženje zidov — poškodbe zaradi mraza in soli — izcvetenje soli — izpiranje apna — rast mikroorganizmov ter plesni — zamazanje fasade Prepušča difuzno vlago BARVA Impregnacija je brezbarvna ter se z njeno upoabo bava in sijaj podlage ne menjata. Silikonska smola, raztopljena v zmesi speci­ alnih organskih topil. SPECIFIČNA TEZA 0,892 g/ml NAJNIŽJA TEMPERATURA UPORABE Brez omejitve, če je podlaga povšinsko suha. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA PODLAGO Podlaga mora biti čista in površinsko suha. Majhne razpoke lahko zanemarimo. Večje raz­ poke (prek 0,3 mm širine) morajo biti predhod­ no zatesnjene, sicer impregnacija ni uspešna. PORABA 0,5—0,7 1/m2 v odvisnosti od vpojnosti pod­ lage. RAZREDCENJE Se ne razredčuje, ker je že v uporabni kon­ centraciji. 4. UČINKOVITOST SILIKONSKEGA PREMAZA Učinkovitost premaza gradbenega elementa s Cementolom I je predvsem odvisna od prodiranja (globine) tega premaza v podlago. Po izkušnjah mora sredstvo prodreti najmanj 2 mm v podlago. Ce je globina manjša, potem zaščita ni zadostna in pri močnejšem deževju voda kapilarno vdre v notranjost. Globina impregnacije več kot 2 mm predstavlja boljšo zaščito proti vodi. Za zelo po­ rozne materiale, kot so npr. siporex in nekatere vrste ometov, se zahteva globina impregnacije več kot 5 mm. Pri vertikalnih površinah — fasadah se ob­ ravnava impregnacija s Cementolom I kot trajna zaščita, medtem ko se impregnacija horizontalnih — pohodnih površin (letališčne steze, robni pasovi avtocest, kanalete za odvodnjavanje) obravnava kot začasna zaščita. V primeru začasne zaščite je traj­ nost zaščitnega premaza s Cementolom I predvsem odvisna od intenzivnosti prometa preko zaščitenih površin. Učinkovitost impregnacije na horizontal­ nih površinah ugotavljamo v odvisnosti od inten­ zivnosti prometa 1-krat letno po postopkih, ki so podani v nadaljevanju tega članka. Kot je iz podatkov razvidno, je potrebno Ce- mentol I nanašati izključno na suho podlago. Ker pa je zaščita horizontalnih površin pogosto močno odvisna od atmosferskih vplivov (dežja), obstaja za te slučaje podoben silikonski izdelek kot Cemen- tol I, le da ga je možno nanašati na vlažno povr­ šino. Globina impregnacije je odvisna od: — sposobnosti vpijanja podlage — izsušenosti podlage (suha podlagi vpija več) Da bi dosegli globino impregnacije 2—5 mm, je potrebno za 1 m2 fasadne površine okrog 0,5 do 0,7 1 Cementola I. Ce je podlaga porozna ali moč­ no vpija ali če želimo doseči globino impregnacije nad 5 mm, potem je potrebno za lm 2 površine 11 pa tudi več Cementola I. Npr. za impregnacijo plinobetona je potrebno 1,3—1,5 1/m2 površine. Za gostejša gradiva npr.: salonit (azbest ce­ ment) je lahko potrošnja Cementola I celo manjša od 0,5 1/m2. Za porozne fasade, ki dobro vpijajo (porozni beton, malte, fasadne opeke), se doseže potrebna količina sredstva za impregniranje ter prava globina z enkratnim premazom, medtem ko se za fasado iz gostejšega materiala (prani beton, vidni beton) doseže prava globina po 2- do 3-krat nanosu Cementola I. Potrebno število nanosov se določi s predhod­ nim poskusom na preizkusni površini. Določanje globine impregnacije se vrši na na­ slednji način: s sveže impregnirane površine (30 min po im­ pregnaciji) odstranimo 1—2 cm2 površine 1 cm glo­ boko. Debelina impregniranja se določi z nasiče­ njem tega sloja z topilom, pri čemer impregnirani sloj potemni, medtem ko neimpregnirani ostane svetel. Preizkus je potrebno napraviti neposredno po impregnaciji, ko topilo izhlapi, ni več vidna razlika v barvi. Drugi način ugotavljanja globine impregnacije se nanaša na sloje, ki so impregnirani več kot 24 ur. Tudi v tem primeru se odstrani 1 cm2 do glo­ bine 1 cm in se dobljeni košček poškropi z vodo. Impregnirani sloj ne vpija vode in ostane zato svetel, medtem ko neimpregnirani sloj postane črn. 5. POSTOPEK IMPREGNIRANJA Impregnacija gradbenih elementov se lahko izvrši na dva načina: — impregniranje s čopičem ali gobo SESTAVA — impregniranje z brizgalno pištolo. Za učinkovitost impregniranja je potrebna enakomernost nanosa. V primeru, da impregnacija ni bila enakomerno izvršena, se ob «vlaženji* povr­ šine pojavijo madeži in dokazujejo nestrokovno opravljeno delo. Poleg tega pa se slabo impregni­ rana mesta hitreje zamažejo s prahom, sajami itd., kar prav tako slabo vpliva na estetski videz fa­ sade. Pri nanašanju z brizganjem je potrebno upo­ rabiti nizek delovni pritisk, šoba za razprševanje pa mora biti oddaljena od podlage ca. 10 cm. Brizganje mora biti izvajano toliko časa, dokler s Cementolom I površina ne postane popolnoma zasičena (Cementol I mora po površini odtekati od mesta nanašanja navzdol najmanj 10 do 20 cm). Pri močno vpijajočih površinah (siporex, omet) je zadosten že enkraten premaz, medtem ko za­ htevajo slabovpijajoče podlage najmanj dva do šti­ rikratno impregnacijo, izvedeno mokro na mokro. Impregnacija s Cementolom I je učinkovita že po preteku 6—8 ur po nanašanju. 6. ZNAČILNE POŠKODBE POVRŠINSKO NEZAŠČITENIH FASAD Znano je, da je glavni vzrok za nastanek po­ škodb tako horizontalnih kot na vertikalnih grad­ benih elementih v vlagi (deževnici), ki od zunaj prodira v notranjost elementov in jim s tem zaradi določenih fizikalno-kemijskih procesov zmanjšuje njihovo obstojnost in trajnost. Glavne poškodbe, ki se v zvezi s tem pojavljajo, so: — mehanska korozija — biološka korozija — izsoljevanje ter izpiranje apna — kemijska korozija. 6a. Mehanska korozija (navlažitev stene ter posledice) Te poškodbe ne nastopijo samo zaradi kapi­ larne sposobnosti vpijanja gradbenega materiala, ampak tudi zaradi poškodovanih stikov ali razpok v zidu. Posledice takih navlažitev se navadno po­ kažejo v poškodbah notranjih premazov ali celo v razpokah notranjih sten ali ometov. 6b. Izsoljevanje (cvetenje ter izpiranje apna) Izsoljevanje ter izpiranje apna sta nadaljnji posledice ovlažitve sten. Vodotopne soli ter še nekarbonatizirano apno se topijo v vodi, ki je prodrla v gradbeni material ter ob sušenju po­ tujejo na površino. Po odhlapitvi vode ostanejo soli ter apno na površini kot bela, včasih tudi barvasta obloga. Ob ponovnem dežju se te soli spet topijo, se transportirajo v notranjost gradbene snovi ter potujejo ob ponovnem sušenju na površino. Kon­ centracija soli se nekaj časa veča. Apno povzroča stalno oblogo, ker z zračnim CO2 karbonatizira v slabo topni CaC03 po znani reakciji. Izcvetene soli ne povzročajo samo nelepih oblog, ampak, kar je najvažnejše, povečajo ob kristalizaciji svoj vo­ lumen in s tem rušijo gradbeni material. Take poškodbe so često zelo podobne poškodbam, ki nastanejo zaradi mraza. Poškodbe zaradi mraza na­ stanejo kot posledica približno 10°/o povečanja vo­ lumna vode, ki zmrzne v porah in kapilarah grad­ benega materiala. Posledica tega povečanja vo­ lumna je močan pritisk na stene por, poruši se struktura in lahko pride do luščenja materiala. 6c. Biološka korozija (obraščanje fasade s plesnimi glivicami ali mahom) To korozijo povzročajo zgoraj navedeni mi­ kroorganizmi. Znano je, da lahko tovrstni mikro­ organizmi uspevajo le na močno navlaženih pod­ lagah. Kolikor fasade ne omogočajo zadrževanja vlage v materialu, je obstoj in rast omenjenih mi­ kroorganizmov onemogočena. 6d. Kemijska korozija Dosedaj obravnavane vrste korozij poznamo že dalj časa, ob naraščajoči industrializaciji pa povzroča znatne poškodbe na zgradbah še četrta vrsta korozije t.im. kemijska korozija. Izražena je z rušilnim učinkom zidnih stikov, ometa in kame­ nin, ki vsebujejo apno. Povzroča jo povečana ko­ ličina žveplovih oksidov in ogljikovodikov v zraku zaradi velikega števila kurilnih naprav na nafto in olje. Z dežjem prehaja SO2 v žveplovo* kislino, HC1 pa v solnokiislino. Obe tako nastali kislini, ki ob deževju prideta v kontakt s fasadami ali drugim gradbenimi elementi, deatruktivno delujeta na gradbene materiale. U D K 667.637.2 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 1, STR. 16—19 Pavle Sivec—Alojz Sever: SILIKONSKI PREMAZI Avtorja obravnavata silikonske premaze kot uspeš­ no zaščitno sredstvo za vse vrste vertikalnih ali hori­ zontalnih delov gradbenih objektov, ki so izpostavljeni škodljivim atmosferskim vplivom. Silikonski premazi napravijo površino neprodušno za vodo, ker preprečuje­ jo prodiranje vlage v gradbeni material. 7. ZAKLJUČEK Kot je razvidno iz detajlnega prikaza možnih napak na gradbenih elementih, je glavni vzrok za obravnavne poškodbe prav v atmosferski vodi, ki skozi nezaščiteno površino gradbenih materialov prodira v njihovo notranjost. V principu lahko izbiramo med dvema mož­ nostma: prva je: — zatesnitev površine, ki jo omo­ gočajo premazi iz raznih umetnih snovi. Ta način sicer prepreči dostop vode v gradbeni material, njegova slaba stran pa je v onemogočanju dihanja oz. odvajanja vlage v plinski fazi, (parna zapora). Znano je, da je propustnost vodne pare os­ novni imperiativ za preprečevanje drugih poškodb. Zato mora v zaščiti zgradb veljati pravilo uporabe materialov in zaščitnih sredstev, ki preprečujejo prodiranje vlage v gradbeni material, vendar njene površine ne zatesnijo. Te zahteve izpolnjuje obravnavani zaščitni premaz — Cementol I — izdelek TOVARNE KE­ MIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE TKK Srpenica. UD C 667.637.2 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 1, PP. 16—19 Pavle Sivec—Alojz Sever: SILICON COATING PAINTS The authors deal with the silicon coating paints as successfull protective mean for all kinds of vertical as well as horizontal building parts which are set out to the pernicious athmospheric influences. The silicon coating paints make the surface waterproof preventing the pe­ netration of moisture into the building materials. POPRAVEK O b v e s t i l o V članku Določanje kubatur zemeljskih mas po­ pravlja avtor razpredelnico na str. 295 GV 1975 kot sledi: a M Višina Višina Razlika K oeficient M iO ß terena noveploskve A h k £ 1 5,55 3,80 1,75 0,25 0,43 2 5,42 3,70 1,72 0,80 1,38 3 5,25 3,60 1,65 1,50 2,47 4 5,10 3,70 1,40 1,20 1,68 5 4,85 3,80 1,05 0,50 0,52 6 5,45 2,80 2,65 1,00 2,65 7 5,20 2,70 2,50 2,50 6,25 8 5,02 2,50 2,52 3,30 8,25 2 11,05 2 23,63 Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije je s 1. ja­ nuarjem 1976 prevzela izključno prodajo za Slovenijo jugoslovanskih standardov, kakor, tudi vseh drugih publikacij, ki jih izdaja Jugoslovanski zavod za stan­ dardizacijo v Beogradu. Cene za standarde so navedene v katalogu JUS. Podrobnejše informacije daje Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Erjavčeva 15, Ljubljana. Telefon 061/21 942. 2 A h . k = 23,63 2 k 11,05 2,14 mipovpr. h = mnenje in kritika Jugoslovanski zavod za standardizacijo je poslal uredništvu Gradbenega vestnika naslednjo informacijo s prošnjo, da jo objavimo: STANJE DEL NA REVIZIJI PRAVILNIKA O TEH­ NIČNIH UKREPIH IN POGOJIH ZA BETON IN ARMIRAN BETON (Uradni list SFRJ, št. 51/1971) Na temelju razprav in predloga Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije je predvideno, da pristopimo k analizi in reviziji pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (PBAB). Jugoslovanski zavod za standardizacijo in Jugoslovan­ ski odbor za beton oziroma odbor za beton Zveze ju­ goslovanskih laboratorijev so se ob koncu meseca apri­ la 1975 obrnili na podetja, zbornice, Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov, inšpekcije, fakultete in raz­ iskovalne organizacije, kakor tudi na posameznike, da do 15. julija istega leta pošljejo svoje pripombe na obstoječi Pravilnik PBAB, ki je v veljavi od leta 1971. Do septembra leta 1975 je prispelo pet dopisov, ta­ ko, da javna razprava, za katero je bilo predvideno, da bo 9. oktobra 1975 na skupščini ZJL, ni bila možna. Na ponovni poziv je prispelo še nekaj dopisov s suge­ stijami, tako da je potekala razprava dne 17. decem­ bra 1975 v Beogradu. Na sestanku je bilo 22 udeležencev in sicer: iz podjetij 6, s fakultet 8, Iz inštitutov 5, iz združenj 1, iz inšpekcij 1 in iz JZS 1 udeleženec. S pravico lahko zapišemo, da so podjetja pokazala relativno slabo za­ nimanje, medtem ko se iz Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov nihče ni udeležil posvetovanja. Prejeli smo edinole dopis od Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Hrvatske, ki poroča, da je diskusija v teku in bo material kasneje dostavljen. Pristop k pripombam je zelo različen. Posamezni diskutanti so predlagali tudi čisto nove formulacije posameznih členov pravilnika, medtem ko so drugi pretežno kritično obravnavali Pravilnik in navajali, kako je posamezni problem rešen v predpisih drugih držav ali v Priporočilih Evropskega odbora za beton. Pripombe, ki se nanašajo na prvo poglavje Pra­ vilnika — Splošne odredbe —, se tičejo člena 3, v ka­ terem ni precizirano, kdo daje soglasnost za proračun in izvajanje, če se odstopa od Pravilnika. Največje število pripomb se nanaša na drugo po­ glavje — Materiali. Pripombe so različnega značaja. So pripombe tehničnega značaja, so pa tudi take, v katerih se zahteva preciznejše definiranje odgovorno­ sti dobaviteljev materiala in izvajalcev. Predmet kri­ tike je večje število členov Pravilnika, s katerimi se določa kontrola kvalitete cementa, agregatov, jekla, zlasti pa betona. V tej smeri so podani tudi nekateri konkretni predlogi za Kontrolo kvalitete betona. Na določbe iz tretjega poglavja — Proračun — je podanih relativno dosti pripomb, toda na žalost zelo malo konkretnih predlogov. Pripombe se nanašajo tako na dopustne napetosti, kot tudi na mejna stanja. Lah­ ko rečemo, da so tuKaj kritizirana mesta, za katera smo tudi v teku izdelave Pravilnika vedeli, da imajo pomanjkljivosti, ki jih bo treba naknadno odstraniti po ustreznih dopolnilnih analizah. Tudi na četrto in peto poglavje obstoje pripombe, ki se nanašajo na novosti v primerjavi s PTT štev. 3 — na -primer sidranje armature — kot tudi na ne­ usklajenost tega pravilnika z obstoječimi predpisi in standardi za jekla v betonu. Določila zadnjega poglavja — Izvajanje — so prav tako kritizirane, kar je seveda popolnoma razumljivo, ker se ista snov obdeluje tudi v drugih poglavjih. Do razprave dne 17. decembra 1975 je prispelo 69 tipkanih strani pripomb, ne upoštevajoč obljublje­ nega gradiva od ZGIT Hrvatske, ki ga nismo dobili. Na temelju dobljenih materialov, čeprav nepo­ polnih kot tudi na osnovi ustne diskusije lahko sklepamo, da je bil predlog za pokrenitev dopolnitve in revizije Pravilnika o tehničnih ukrepih in -pogojih za beton in armirani beton dobrodošel in da bo omo­ gočil uvedbo novih koristnih elementov, kakor tudi nadaljnje usklajevanje z dosežki pri nas in v svetu. V okviru organizacije ISO, Evropskega odbora za beton in Mednarodnega -društva za prednapenjanje gre h kraju diskusija o novem mednarodnem standardu za proračun in izvajanje betonskih konstrukcij (armi­ ranih in prednapetih), pa bo tudi to dobra priložnost, da se naš novi predpis za beton in armirani beton čim­ bolj uskladi z zgoraj navedenimi dokumenti. Razen drugega se bo z revizijo Pravilnika opravila tudi sprememba oznak -novega sistema mer, v smislu našega veljavnega zakona. Revizija Pravilnika bo v znatni meri olajšana, ker je v teku izdelava tehničnih pogojev za vse vrste jekla v betonu, vključno tudi jekla za prednapeti beton, kot tudi več standardov o betonu (tehnični pogoji za hi- drotehnični beton, določanje trdnosti betona na pritisk, dodatki betonu itd.). Načrt standarda ISO — Proračun betonskih kon­ strukcij (Dokument N 11) — je bil razmnožen in poslan naslednjim organizacijam: — Gradbena fakulteta, Katedra za beton in beton­ ske konstrukcije, Sarajevo, Hasana Brkiča 24 — Gradbena fakulteta, Katedra za beton, Skopje, Rade Končar 16 — Gradbena fakulteta, Katedra za beton, Zagreb, Kačičeva 26 — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in ge­ odezijo, Katedra za beton, Ljubljana, Jamova 2 — Gradbena fakulteta, Katedra za beten, Beograd, Bul. revolucije 73 — Gradbena fakulteta, Katedra za beton, Niš, Ul. 12. februarja 56 — Inštitut gradbeništva Hrvatske, Zagreb, Janka Rakuše 1 — Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, Dimičeva 12 — Institut za ispitivanje materijala SRS, Beograd, Vojvode Mišiča 43 Vsi zainteresirani se lahko obrnejo na te ustanove, 'kot tudi na Jugoslovanski zavod za standardizacijo, v zvezi s tem m-aterialom. V dneh 6. do 8. aprila 1976 bo v Oslu zasedanje Mednarodne organizacije za standardizacijo ISO, od­ bora TC 71/SC 2. Na tem zasedanju bo- razprava o dokumentu N 11 »Proračun betonskih konstrukcij«, ki je bil razmnožen in poslan na naslove naših gradbenih fakultet in inštitutov. Prosimo vse zainteresirane, da svoje morebitne pripombe na ta dokument pošljejo Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo, Beograd, Slobodana Pene- ziča-Krcuna 35 pp. 933 najpozneje do 25. marca 1976. Dospele pripombe bo pregledala in unificirala delovna skupina Jugoslovanskega odbora za beton in ga do­ stavila kot uradno stališče naše države na zasedanje organizacije ISO v Oslu. Nadaljnje delo na reviziji predpisov PBAB bi se odvijalo takole: — Zbiranje pripomb na obstoječi Pravilnik PBAB do 15. aprila 1976 (pripombe pošiljati Jugoslov. zav. za standardizacijo na zgornji naslov). — Po 15. aprilu in po prejetju pripomb na PBAB ustanovitev delovne skupine za obdelavo tez na te­ melju pripomb in sklepov na zasedanju v Oslu. — Sprejetje tez s strani strokovne komisije JZS. — Izdelava prednačrta pravilnika za beton in ar­ mirani beton na temelju sprejetih tez. — Oddaja prednačrta v javno razpravo. Jugoslovenski zavod za standardizaciju Jugoslovenski kom itet za beton O dbor za beton SJL (Prevod B. F.) INFORMACIJE "° Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV II 1 Serija: RAZISKAVE JANUAR 1976 Sanacija stranskih sten v žgalnem kanalu krožne peči 1.0 OPIS KROŽNE PECI Krožno peč uporabljajo za žganje surovih opečnih proizvodov. Ime je dobila po kroženju ognja v žgalnem kanalu. Konstrukcija je zelo stara, sama peč pa zelo masivno izdelana. V času, ko so konstruirali krožne peči, podobne današnjim (v zadnjem času opuščajo gradnjo krožnih peči in prehajajo na modernejše in bolj ekonomične konstrukcije — tunelske peči) je trajal obhod ognja 14 dni in tudi več. Danes pa zaradi močne konkurence energetske krize in ekonomičnosti proizvodnje, traja enkratni obhod ognja 2 do 6 dni. Če upoštevamo, da je dolžina žgalnega kanala ca. 100 m (odvisno od veli­ kosti peči) in da traja enkratni obhod ognja v popreč- ku 4 dni, pridemo do zaključka, da je obloga žgalnega kanala izpostavljena močnim termičnim vplivom. Takš­ ne hitrosti napredovanja ognja nedvomno povzročajo hitrejše in močnejše okvare na oblogi žgalnega kanala peči. V povojnih letih so pri večini krožnih peči zame­ njali trdo gorivo (premog) s tekočim gorivom (mazut). Prav to tekoče gorivo pa je omogočilo hitrejše napre­ dovanje ognja v peči in s tem tudi povečanje proiz­ vodnje. Notranjost žgalnega kanala je izdelana z navadno, nekoliko višje žgano opeko v nizko ognjestalni malti, sestavljeni iz finega opečnega zdroba in gline. Oblike žgalnih kanalov so različne, največkrat so izdelani v obliki krožnic in parabol, ki se končujejo z ravnima stranskima stenama. V povojnem času so pri nekate­ rih gradnjah krožnih peči zamenjali klasično opečno oblogo žgalnega kanala z nizko ognjestalnim betonom, debeline 20—25 cm. 2.0 OBRATOVANJE KROŽNE PEČI Hitrost napredovanja ognja je odvisna od več fak­ torjev in sicer: — občutljivosti proizvodov pri žganju in ohlajeva­ nju, — gostote vlaganja, — načina vlaganja, — vlage surovinskih in posušenih proizvodov, — vrste in kalorične vrednosti goriva, — vleka dimnika (ventilatorja), — zračne tesnosti obloge žgalnega kanala in — kurjačev. Višina maksimalne obratovalne temperature v peči je odvisna od vrste glin. Običajno je ta temperatura med 900 in 1050 °C. Na kvaliteto proizvodov vpliva tudi čas učinkovanja maksimalne obratovalne temperature. Ta naj bi bil po mnenju nekaterih strokovnjakov za dosego dobre in homogene kvalitete opek najmanj 6 ur. 3.0 OKVARE PRI OBRATOVANJU PEČI Najbolj pogoste in tudi najbolj kritične okvare na oblogi žgalnega kanala peči so posledica hitrih temperaturnih sprememb (temperaturni šoki). Manj Slika 1 nevarni so temperaturni šoki pri naraščanju tempe­ rature in bolj nevarni pri ohlajevanju. Nagle tempe­ raturne spremembe zaradi temperaturnih gradientov povzročijo visoke toplotne napetosti v vgrajenih ope­ kah v žgalnem kanalu. Pri tem ne smemo prezreti, da je vgrajena opeka segrevana, oziroma hlajena le na čelni ploskvi — torej enostransko. Od začetka segrevanja pa vse do dosega maksi­ malne obratovalne temperature v žgalnem kanalu so raztezki na vidni površini vgrajene opeke večji kot so raztezki iste opeke na vzporedni notranji ploskvi. Pri ohlajevanju odžganih izdelkov hladimo tudi oblogo žgalnega kanala. V hladilnem temperaturnem inter­ valu žgalne krivulje zamenjajo toplotne napetosti predznake v vgrajenih opekah (zaradi enostranskega ohlajevanja). Te napetosti povzročajo razpoke in tudi krušenje opek. Močno razpokanost oziroma okrušenost vgrajenih, enostransko hlajenih opek, dobimo pri ope­ kah z visokim procentom kremena. Ta reverzibilni po­ jav je zlasti nevaren pri temperaturnih prehodih (117 »C, 163 °C, 180—270 °C, 570 °C in 870 °C), kjer ima kremen močne temperaturne raztezke (pri segrevanju) oziroma skrčke (pri ohlajevanju). Poleg opisanega vzroka za nastajanje okvar na oblogi žgalnega kanala se najpogosteje pojavljajo še naslednji: — Taljenje obloge Te okvare nastopajo, če žgalec usmeri gorilnik di­ rektno na stransko steno žgalnega kanala. — Izpadanje vgrajenih opek iz oboka Vgrajena opeka iz oboka lahko izpade zaradi ne­ kvalitetnega dela ali pa zaradi slabe kvalitete upo­ rabljene malte oziroma opeke in predebelih fug. — Mehanske okvare Te okvare v glavnem povzročijo vlagalci ali vi­ ličar. — Okvare zaradi utrujenosti materiala Te okvare so predvsem posledica dolgoletnega obratovanja. — Nagnjenje stranskih sten Vzrok za nagnjenje stranskih sten je lahko ne­ enakomerna in ekscentrična obtežba oboka na steno, pritisk notranje stene ali pa pritisk nasipa. — Potovanja oboka Je pogost pojav, zlasti pri novih pečeh in pri ne­ pravilno ali slabo izvedenih prečnih fugah. 4.0 NAČIN SANACIJE STRANSKIH STEN . ŽGALNEGA KANALA 4.1 Prikaz stranskih sten žgalnega kanala peči pred adaptacijo Zaradi mnogoštevilnih, zgoraj naštetih negativnih vplivov na oblogo žgalnega kanala peči pride pri dol­ goletnem obratovanju do močnih okvar obloge. Pri starejših pečeh, kjer je že tudi sama konstrukcija Slika 2 močno zrahljana, so potrebna vsakodnevna popravila, ki predstavljajo tudi nemajhen strošek. Takšna vzdr­ ževanja so le provizorična in največkrat tudi slabo izvedena. Za temeljito popravilo obloge peči je potrebno1 do­ trajane stene, tako zunanje kot tudi notranje, porušiti in na novo sezidati. Taka popravila so izredno draga, saj je potrebno prezidati skoraj celo peč. Stroški pa so tako visoki, da si jih nobena opekarna ne more privoščiti in se zato raje zadovoljijo z zasilnim vzdr­ ževanjem notranje obloge. Na sliki št. 1 je viden dotrajani del, obloge žgal- nega kanala, ki je bil odrinjen od notranjega nosilne­ ga zidu (desna stran fotografije). 4.2 Tehnična rešitev sanacije sten v žgalnem kanalu Pri iskanju rešitve za sanacijo zunanjih stranskih sten v žgalnem kanalu smo se omejili na dejstvo, da morajo notranje stene ostati take kot so. Prezidati je bilo potrebno le zunanje stene na tak način, ki bi zagotovil daljše in varnejše obratovanje krožne peči brez vsakodnevnih popravil. Med več možnimi re­ šitvami smo se odločili za varianto sidranja s prokrom sidri. To je varianta sidranja, pri kateri je sidro sestav­ ljeno iz dveh delov. Prvi, tj. notranji del je iz betonskega jekla 0 16 mm in dolžini 220 mm. Drugi del, tj. zunanji, je iz prokrom pločevine preseka 3 X 30 mm in dolžine 200 mm. Pri tej varianti, je sidro narejeno iz dveh delov, od katerih je betonsko jeklo topo vgrajeno v notranjo steno, medtem ko je zunanji del sidra iz prokroma vgra­ jen v novo obnovljeno steno žgalnega kanala. Sidro je gibljivo v vseh smereh in s tem dovoljuje tudi ravnin­ ske pomike novo postavljene stene. Do pomikov pride zaradi posedanja malte, toplotnih raztezkov in skrčkov ter zaradi posedanja celotne konstrukcije peči. Sidranje betonskega železa v notranjo steno smo izvršili tako, da smo najprej izvrtali luknjo 0 35 mm, jo dobro sprali s tekočo vodo, zapolnili luknjo s speci­ alno maso za sidranje in nazadnje vstavili sidro iz betonskega železa. Masa za sidranje je izdelana na osnovi keramično-kemičnega veziva in strjuje že na nizkih temperaturah. Po strditvi mase za sidranje smo obesili še del sidra iz prokroma, kot je to razvidno iz slike št. 2. Zunanje sidro iz prokroma smo vgradili v novo zidano oblogo v horizontalni legi in v nabij alno maso na osnovi fosfatnega veziva. Prezida vanj e obloge smo vršili po šahovski raz­ poreditvi na odsekih dolgih ca. 2 m. Na 1 m2 smo vgradili ca. 5 sider, kot je to razvid­ no iz skice. Pri zidavi smo uporabili navadno, nekoli­ ko višje žgano polno opelko in izboljšano ognjestalno malto. Pri fugah smo pazili, da so bile čim manjše. Zgornji stični del stene z obokom pa smo zapolnili z nabijalno maso. S tem smo dobili dober stik med obo- Slika 3 kom in steno žgalnega kanala, kot je razvidno iz sli­ ke št. 3. Na ta način smo prezidali celotno oblogo žgalnega kanala, ki smo jo nazadnje še zaščitili s torkretnim izolacijskim slojem. 5.0 ZAKLJUČKI Opisani način sanacije smo uporabili za adapta­ cijo stranskih sten žgalnega kanala 70 let stare krož­ ne peči. Staro oblogo smo odstranili in jo na novo prezidali. Prednosti uporabljenega načina sanacije so poleg ostalega tudi: — možnost istočasnega odpiranja poljubnega šte­ vila delovnih mest, — hitra in cenena adaptacija in — dobra nosilnost in vzdržljivost adaptirane ob­ loge. Slaba stran tega načina je v tem, da ga praktično ne moremo uporabiti med obratovanjem peči zaradi prevelike toplote v žgalnem kanalu. Temu se izogne­ mo tako, da izvedemo adaptacije sten žgalnega kanala med glavnim letnim remontom, tj. v zimskem času. Kovačevič Stanko jubilej HERMAN SLAMIC — SEDEMDESETLETNIK Za jubilanta Hermana Slamiča lahko rečemo, da spada med tiste redke in v slovenskem gradbeništvu po­ znane gradbene strokovnjake, ki še danes kljub nepretr­ gani zaposlitvi pred vojno, v času borbe v NOB in v času obnove in izgradnje naše domovine z vso prizadev­ nostjo delajo v gradbeni operativi. Rodil se je 22. aprila 1906 v Podgori pri Gorici kot sin zavednih staršev. Trda vzgoja je odločno vplivala na oblikovanje in značaj našega slavljenca Hermana. Po končani srednji tehnični šoli v Ljubljani se je zaposlil kot gradbeni tehnik pri tehniškem oddelku ta­ kratne banske uprave v Ljubljani ter je operativno vo­ dil dela na terenu pri gradnji Ekonomije Ponoviče pri Litiji, Zdravilišč v Dobrni, Rogaški Slatini in v Topol- ščici. Poleg strokovnega dela se je uspešno uveljavljal tudi v športu, zlasti v nogometu, lahki atletiki, kolesar­ stvu in je bil tudi član akademskega pevskega zbora. Ze leta 1941 se je vključil v NOB in dve leti nato odšel v partizane. Bil je udeleženec celotnega pohoda XIV. divizije na Štajersko ter je v času borbe prizadev­ no izpolnjeval dodeljene mu naloge. Decembra leta 1945 se je po demobilizaciji vrnil v svojo stroko in se posvetil obnovi porušene domovine. Postal je pomočnik direktorja Direkcije za ceste v Ljub­ ljani, nato je sodeloval pri gradnji ceste bratstva in enotnosti Beograd—Zagreb na odseku Andrijevci—Oku- čani. Od leta 1947 dalje je v sestavu Gradisa najprej kot šef gradbišča vodil gradnjo »Vila Bled« na Bledu, objekt Groblje pri Domžalah in sodeloval pri izgradnji koksar­ ne v Zenici vse do leta 1953. , Od takrat dalje do upokojitve je bil zaposlen pri SGP »Primorje«, Ajdovščina. Tam je uspešno vodil kot šef gradbišča dela pri gradnji cest Planina pri Rakeku, Senožeče—Divača, Divača—Kozina, pri gradnji ljubljan­ skih podvozov, koprske železnice, cest na Hvaru in nato postal pomočnik direktorja za ceste pri istem podjetju. V tem času je bil tudi republiški poslanec. Glede na dolgoletne izkušnje pri cestogradnjah se je po upokojitvi vključil v izgradnjo avtocest v naši re­ publiki, kjer na samem terenu z velikim čutom odgo­ vornosti in z vso prizadevnostjo sodeluje pri koordina­ ciji dn zasledovanju del, ki jih izvajajo podjetja grupa­ cije GAST. Za svoje delo je tovariš Herman prejel številna od­ likovanja. Na skupščini leta 1970 v Novi Gorici je po­ stal zaslužni član Zveze gradbenih inženirjev in tehni­ kov Slovenije. Dragemu Hermanu, ki je poznan po vsej Sloveniji ne samo kot izkušen strokovnjak s področja cestogra- denj, ampak tudi kot iskren in dober tovariš, želimo še dolgo vrsto let ob zdravju in zadovoljstvu v krogu svoje družine in njegovih sodelavcev. RMK ZENICA Rudarsko- metalurški kombinat Zenica Gradbeniki, projektanti, investitorji! Izkoristite prednosti zavarjenih armaturnih mrež in ekonomske učinke njihove uporabe — prihranke v ko­ ličinah potrebne armature, prihranke v času, delovni sili in transportu. Zavarjene armaturne mreže se uporabljajo za izvaja­ nje površinskih armaturnobetonskih konstrukcij, linij­ skih armirano-betonskih elementov za stremena be­ tonskih cest in avionskih vzletno-pristajalnih pist. Lahko se uporabljajo v konstrukcijah, ki so obtežene pretežno s statično obtežbo, tj. če se obtežba ne po­ večuje z dinamičnim faktorjem. Izdelujejo jih iz hlad­ no vlečenega jekla C.0345 V in so lahko standardne in fine zavarjene armaturne mreže. STANDARDNE za­ varjene armaturne mreže se izdelujejo v ploščah ši­ rine 2150 mm, 5000 ali G000 mm. Pakirane so v pake­ tih po 10, 20 in 30 kosov. V paketu morajo biti samo enake mreže. FINE zavarjene armaturne mreže se uporabljajo v gradbeništvu in industriji stekla za armiranje. Izde­ lujejo se iz svetle žarjene žice JUS Č.B6.011. Minimal­ na širina mreže je 700 mm, a maksimalna širina 2257 mm. Pakirane so v zvitkih. NE POZABITE, da uporaba zavarjenih armaturnih mrež olajšuje delo projektantom — potrebno je samo izdelati načrt nameščanja armature. Proizvodjač: Rudarsko-metalurški kombinat »RMK- Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać Zenica« — Zenica, Tvornica za preradu žice »Bijeljina« — Bijeljina Tvornica građevinskih armatura »Stolac« — Stolac Telefoni: 072 21 244/161; 077 22 226; 076 81 337; 088 87 218 Telex: YU RMKZE 43-129 Poštanski pregradak; 141 Predstavništva: Beograd, Topličin venae 3/II, telex: 11-395 YU RMKPBG Zagreb, 8 maja 44/1, telex: 21-739 YU RMKPZG Ljubljana, Žibertova 1 Ploče — Luka Ploče Progres-Beograd — generalni zastupnik za spoljnu tr­ govinu RMK Zenica