Dopisi. Vuzenijsaj živijo republika, mi saio za republiko, živijo Radič, ki aas bo resil Srbov, so hujskali razni političai, plačaai agenti ia res dosegli veliko število glasov za jRadiča. Nični pomagal poziv, da Sloveaci moramo voliti ^loveace, da ae potrebujemo hrvatskega jerobstva, da Radič s svojo republiko ljudstvo »farba«, slepo so se ljudej udiajali Radiču. Ia kaj vidiaio sedaj? Radič se je javno ia slovesao odrekel republiki, zavrgel samostojaost Hrvatske, priznal eentralistično ustavo, silno hvalil razmere ia vodilae srbske politike, z eno besedo: popolaoma je kapituliral in izdal program, s katerim je aastopal1 pri volitvah ia dobil glasove volijVcev. V političai zgodoviai se ne ve za tako izdajstvo vodilaega politika izobražeaega aaroda, nikdar se ai upala nobena stranka tako varati volilcev kot sedaj Radičeva. Radovedid smo, kam se bodo obraili volilci, ki so svojčas volili socialae demokrate, po*teai Nemce, sedaj Radiča, a vedno — obsedeli. Najboljše bo, da napode brezvestne agitatorje, ki tako aesramao vodijo ljudi za aos. Sv. Trije Kralji v SIov. gwicah. V lorek, dae 11. avgusla bo v tukajšaji cerkvi sv. masa za sladogorske roaiarje, ki odtod odidejo v procesiji. — Prazaik Marijiaega vnebovzetja bomo v naši romarski cerkvi naj,slovesaeje obhajali. V petek, 14. avgusta popoldae ob 4. uri bo prva pridiga, zvečer ob 6. uri druga, v mraku rimska procesija z hičicami, aa praznik ;sam štiri sv. maše ia tri pridige. Romarji iz Slov. goric, Medžimurja ia jPrekmurja, aa veselo svideaje v velikem številu! Polenšak. Tabora Orlov, ki se je vršil zadnjo nedeljo v staro-rimskem mestu Ptuj, smo se tudi mi tPolenšaai v prav lepein številu udeležili in smo s tem pokazali, da se tudi mi zavzemamo za razširjeaje krščanske ideje med aašo Sloveasko mladiao. Vsak od nas je odaesel iz slavnostnega tabora aajlepše utise. Videli smo, kar premore mladiaa v skupnem delu, zbrana pod okriljem krščanskih kulturaib orgaaizacij. Le zadostno izbražeaa ia za dobro stvar vneta mladiaa ima upaaje na boljšo bodočaost, in to zbraaa v taboru slovensklb Orlov, katerih cilj je: vzvišeaost, k solacu, k svetlobi! Dol pri Hrastniku. V aedeljo, dae 9. avgusta t. 1. bo pri podružaici Sv. Jurija slovesaost blagoslovljcnja aovega, 640 kg težkega broaastega zvoaa. K slovesnosti so vabljeai vsi dobrolaiki cerkve in tudi iz sosednih župnij. Gornja Ponukva. Lepa igra verskega značaja »Klavdija« ali »Mali pasijoa« bo aa Lovreačevo nedeljo, ki se obhaja letos po godp, dnc 16. avgusta, popoldne ob 3. uri v aovi, že dovršeai a še ae blagoslovljeni župaijski cerkvi. DopoLdae ob pol 10. uri bo slnžba božja z običajao procesijo. Marija Reka. Tukajšnja ailadiaa se prav pridno pripravlja na dostojno proslavo farne patrone 15. avgusta t. 1. Precej številen naš zbor aamerava povzdigniti cerkveno slovesnost. Pripravljata se pa tudi dve gledališki igri. pri kojih nastopijo deklela posebej ia faatje posebej. Domačiaom ia tujcem se obeta prijetao in vspodbudao razvedrilo. O uspehu se bo posebej poročalo. Marija Lurd na »Gradiš« pri Grižah. Prohodajo nedeljo, 9. avgusla 1925 bo;pri tukajšaji podružnici Marija Lnrd na »Gradiš« kpa nedelja s procesijo ob 10. uri dopokine. častilci Marijini! tPrihitite v obilaem Stevilu od blizu ir» daleč xia prijazjii griček k lurški Materi božji v njeao zuncvpra^ovljeno sveti^če! SoKava. Pri nas &mo imeli veliko slovesnost. Blagoslovili in dvignili smo tri nove zvone za farao cerkev, eaega za podružaico. Blagoslovljeaje je izvršil gospod Peter Jurak, opat celjski — rnoatirala je pa zvoaove Sentvišjka z\ oaaraa, ki jih je tudi krasao vlila. Po strokovni izjavi obeh izvedeacev, dr. Kiinovca ia p. Sattnerja bi bili zvoaovi izborai, kakor nam pa zdaj v zvoniku donijo, prekašajo vse aaše pričakovaaje. Harmoaično in tonovno so izvrstao zadeti, imajo jasea doneč glas ki se razkga do vrha aaših gor, Kadar vsi skupaj doaijo, je vse obeaem: petje, veselje, rajaaje — pa tudi tož*ba in jadikovanje, kakor je pač človeku pri srcu. Zvonarai smo zelo hvaležni. Slovesaost daeva se je povečala Salezijaaska godba, ki je nalašč na ta daa napravila izlet preko Kamaika ia plaain v Solčavo. Popoldae pa je bila javaa prireditev aaše orlovske mladiae, ki je krasao zaključila lepi dan, ki bo vsem vrlim Solčavanom v neizbrisaem spominu. Sladka Gora. Od 12. do 14. avgusla se vrši tu kakor vsako leto tudi letos Marijia shod. Brežice ob Savi. Ob daevih 15., 16. ia 23. avgusta se vrše pri daleč okrog zaani romarski cerkvi sv. Roka o Brežicah običajni shodi. Na prazaik Marijia ob 10. uri shod, popoldae pri večeraicah blagoslov cvetlic, zvečer v mraku rimska procesija z lučicami. Na Rokovo dvojao sv. opravilo, ob 10. uri pri obilai udeležbi pridiga tudi zunaj, f>opoldne večeraice. Istotako na Rokovo nedeljo, dne 23. avgusta. Spoveduje se pri Sv. Roku v fraačiškanski cerkvi. Sv. obhajilo se bo delilo istotako v obeh cerkvah. Vabijo se romarji s štajerske ia Kranjske, zlasti tudi bratje Hrvati oastraa Sotle. — Cerkveno pred stojaištvo. Brežice ob Savi. Po celem svetu razkropljeai tukajišaji blagi ia premožai rojaki se vabijo in prosijo, da po močeh oskrbe tukajšaji župai cerkve: 1. ea harmoaij za pevsko izobrazbo šolske ia pošolske mladiae; 2. eao večjo kpo preprogo (tepih) za pred veliki oltar; 3. po ea priročai pisalai slroj ia pomnoževalni aparat (a. pr. opalograf ali kaj sličaega). — župljaai bodo blagim dobrotnikoia gotovo hvakžai, hvaležai iz srca, hvaležai še sto k\\ . . ¦..;- : •¦ - ' Brežice ob Savi. Na prazaik Marijinega Vaebovzetja dne 15. in v nedeljo, dae 16. avgusta t. 1. se vrši v risalaici meščanske šole predavaaje o svetoletaem romaaju Sloveaeev v Rim. Predavaaje bodo pojasajevale krasne skioptične slike, ia sicer: Padova, Stari Rim, Preganjaaje kristjaaov, Novi Rim, Rimske cerkve, Neapolj, Pompeji, Vezuv, Assisi ia Benetke. Za pokritje stroškov se bo pobirala malenkostna vstopniaa, morebitai čisti dobiček pa je nameajea mladinski knjižnici meščanske šok. Obakrat se vrši predavaaje popoldae ob pol 4. uri (po večeraicah) za okoličaae ia zvečer ob 8. uri za meščaae.