-
V


I


m.
i

i vi

stevilkalO december 2012 www.vodice.si
Izredna seja o izbiri ravnatelja
Miklavž in parkeljni
Brskamo po zgodovini 3
Vinko Novak, mojster s citrami
Antonija Baksa Srnel
15 let MePZ Biser
Foto: Rok Štupar
2
^ 'i
C vg
o §
o
.C
CD
sr
C "O
o
Bojimo se, kaj bodo nemiri prinesli Sloveniji. A dejstvo je, da smo vsi po tihem vedeli, da se bodo zgodili. Parola Gotof si, ki je zdaj postala vseslovenska, se širi po deželi kot ogenj. Vzrokov zakaj je do krize prišlo, je več. Človeški pohlep bo res pogubil samega sebe. Res pa je, da je večji del Evrope živel lepo, ne da bi se tega zavedal. Kdor je bil pameten in preudaren, je takrat privarčeval za hude čase. Zdaj pa se težko navajamo na to kruto krčenje prihodkov in draženje vsakodnevnih potrebščin, ne tistih, ki veljajo za luksuz. Vem, da je težko, a poskusite se iz tega kaj naučiti, kaj dobrega potegniti. Pravijo, da je človek zelo iznajdljivo in prilagodljivo bitje, če se znajde v težavah. Upam le, da to ne pomeni povečanje kriminala in nelegalnih poslov. Ker potem smo pa na poti anarhije. A se bom raje osredotočila na tisto drugo slovensko plat, po kateri smo prav tako značilni: moč prostovoljstva in medsebojne pomoči. Ta se je izkazala tako v zadnjih poplavah kot vsakič, ko nekoga zadene nesreča. Revija Naša žena je imela nedavno prireditev Ljudje odprtih rok, ki nagrajuje povsem običajne ljudi, ki dnevno pomagajo in se jim to ne zdi tako posebno, ampak samoumevno. Topla, obenem skromna prireditev, ob kateri si mislimo: Še je upanje! Tudi dva člana uredniškega odbora sta nedavno sklenila, da je mrežo prostovoljstva v Vodicah treba še razširiti, ojačati, osmisliti. Kar pa ne pomeni, da prebivalci naših krajev že zdaj niste dobrodelni in prostovoljno usmerjeni. Prav nasprotno. Gasilci, upokojenci, ljubitelji narave ..., precej vas je in čestitke vsem. Kajti zavedajte se, da če boste na sosedovo pogledali z namenom, kaj je treba pomagati, ne pa iz zavisti, boste lažje spali. Boste boljši človek. Le tako bomo preživeli in obstali.
Monika Kubelj Foto: Rok Štupar
Vsebina
Uvodnik	2
Hišni imenik	3
Županova beseda	4
Vodiški teleskop	5-21
Občinska uprava poroča	22
Društveni utrip	23-26
Glas mladih	27-31
Mnenje svetnika	32
Črna kronika	33
Obvestila / Zahvale / Pisma	34-35
Zadnja	36
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1500 izvodih. - Odgovorna urednica: Monika Kubelj - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Natalija Rus, Mojca Ločniškar, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Alenka Peteršič - Oblikovanje: Janez Hočevar - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Tisk: Kubelj, d. o. o. - Datum natisa: december 2012 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: kopitar.vodice@siol.net ali monika.kubelj@gmail.com.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si.
Sporočilo bralcem:
Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili kolikor hitro bo mogoče.
Hišni imenik
Občina Vodice
Sprejemna pisarna:
vsak delovni dan od 8. do 17. ure. E: sprejemna@vodice.si, T: 01 833 26 10. Občinska uprava: ponedeljek in petek od 10. do 12. ure, v sredo od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Sporočanje okvar na omrežju javne razsvetljave: vsak delovni dan med 8. in 15. uro, T: 01 833 26 15 ali 01 833 26 10.
Upravna enota
UE Ljubljana, sektor za upravne notranje zadeve, Krajevni urad Vodice: T: 01 833 23 00. Uradne ure:
od 2. 7. 2012 do 31. 8. 2012
ob sredah med 8. in 12. ter 13. in 17. uro.
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
Poslovanje s strankami: T: 01 833 25 00, uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), ob ponedeljkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 12. ter 14. in 17. uro. Dežurna terenska služba: M: 051 622 282.
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9. in 11. uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9. in 11. uro.
po predhodnem dogovoru na T: 01 564 47 20.
Osnovna šola Vodice
Ob šoli 2, 1217 Vodice,
T: 01 833 25 11 in 01 832 41 95.
E: projekt2.osljvo@guest.arnes.si
Vrtec Vodice
Na vzgojiteljice se lahko obrnete na E: vodice@ vrtec-vodice.si.
Poslovalni čas: vrtec Škratek Svit Vodice: 5.45-17., enota Skaručna: 6.30-16.15 in enota Utik: 6.30-16.30.
Knjižnica Vodice
Škofjeloška 7, 1217 Vodice
T: 01 832 33 66, E: masa.uran@lj-siska.sik.si
Delovni čas:
PON: 12.30 - 19.00
TOR: 12.30 - 19.00
SRE: 12.30 - 19.00
PET: 12.30 - 19.00
ČETRTEK in SOBOTA: ZAPRTO
Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov
Lokacija: pri čistilni napravi Vodice (dostop s Kamniške ceste ali ceste Vodice-Bukovica); vsako delovno soboto, od 9. do 12. ure - vse leto; vsako delovno sredo, od 17. do 19. ure - maj, junij, julij, avgust in september.
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane
Lokacija: občinska sejna soba nad pošto v Vodicah. Naročanje strank vsak delovni dan med 8. in 15. uro na T: 01 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice). Uradne ure: po dogovoru s svetovalcem.
Pošta Vodice
Delovni čas: od ponedeljka do petka, od 8. do 11.30. in od 14.30. do 18. ure. Ob sobotah odprto od 8. do 11. ure. T: 01 834 51 70.
Zemeljski plin - Petrol d.d.
Informacijska pisarna Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Boštjan Zupančič. T: 01 471 44 90, M: 041 577 813).
Zavod za gozdove Slovenije
Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Ljubljana, Revir Vodice: uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto v Vodicah in sicer vsak četrtek med 7. in 9. uro
(revirna gozdarka Nina Iveta), M: 041 657 224.
Kmetijska svetovalna služba
Uradne ure kmetijskega svetovalca za področje občine Vodice, Primoža Ločniškarja, so vsako sredo od 9. do 13. ure v Zadrugi Vodice; ter vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v prostorih kmetijske svetovalne službe v Medvodah (Cesta ob Sori 11). M: 041 310 182.
Elektro Ljubljana, d.d.
Sporočanje okvar na omrežju: T: 01 230 40 02 Informacijska pisarna DE Ljubljana okolica
Podrečje 48, Domžale T: 01 230 47 00
Delovni čas informacijske pisarne: pon. in pet. med 8. in 12. uro, sre. med 12. in 16. uro Nadzorništvo Kamnik
Ulica Kamniško- zasavskega odreda 6a, Kamnik T: 01 230 47 60
Dežurna terenska služba: M: 041 645 035
Telekom Slovenije
Prijava napak in tehnična pomoč T: 080 10 00.
Dimnikarska služba
Dimnikarstvo, Uroš Verač s.p. M: 041 529 563
Lekarna
Lekarna Komenda, podružnica Vodice Delovni čas: ob ponedeljkih in sredah od 13. do 19. ure, ostale dni od 8. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Ob sobotah so odprti od 8. do 12. ure. T: 01 832 43
20.
Patronažna služba
Višji medicinski sestri Majdo Podgoršek in Marijo Čuk dobite vsak delavnik med 7. in 9. uro v zdravstvenem domu
T: 01 833 22 36.
Pomoč na domu
Izvajalec storitve pomoč in nega na domu na področju občine Vodice je Comett, Zavod za pomoč in nego na domu. Uradne ure za občane občine Vodice glede pomoči in nege na domu so v pisarni zavoda v Domžalah, na Ljubljanski cesti 36, 1230 Domžale, in sicer: ob ponedeljkih in petkih med 8:00 in 15:00 uro, ter v sredo med 8:00 in 13:00 uro. Več informacij lahko dobite tudi po telefonu na številki 01/721-10-21, 031740-466, ali preko elektronske pošte zavod.campa@ comett.si.
Splošna ambulanta
Dr. Dragan Grujičic'
T: 01 832 40 88
Delovni čas:
PON in SRE od 13. do 17.30
TOR, ČET in PET od 7. do 12.30. ure.
Zobozdravstvena ordinacija
Leopoldina Kranjec dr. dent. med. ,
T: 01 832 42 93
Delovni čas:
PON 12. - 17. 30 TOR 7. - 13. SRE 12. - 17.30 ČET 7. - 13.
PET 7. - 11. 30 ure
Barbara Ražen s.p., dr. dent. med.
T: 01 832 35 44
Delovni čas: PON 13. - 19.
TOR 8. - 13.30 SRE 12.30. - 18.30 ČET 8. - 13.
PET 7. - 12. ure
Zavetišče za živali
Občina Vodice ima z zavetiščem na Horjulu podpisano pogodbo o sodelovanju. Če želite pomagati prostoži-večim živalim in ne veste na koga se obrniti, poskusite tule: info@zavetisce-horjul.net ali 051 30 44 35 (Polona).
£ CD

o ^
CD
CD -O
O C
O ^
Spoštovani občanke in občani!
Županovi mandati so postali vroča tema na Slovenskem. Zaradi neučinkovitosti tožilstva in sodstva, ki v vseh 20 letih po mojem mnenju niso dobro upravičili svojega poslanstva (uspešni so le pri odkrivanju kurjih tatov), smo sedaj predmet spotike vsi Slovenski župani. Sprašujem se, zakaj omejiti mandat dvestotim županom, ki nekateri že 14 let odlično skrbijo za svoje občane in za občino? Enako velja v gospodarstvu, javni upravi, zdravstvu, šolstvu, sodstvu in politiki. Slovenija ima resne sistemske težave. Zakaj že? Zaradi nekaterih posameznikov, ki ne spoštujejo zakonov in delujejo ne vem komu v korist? Nerazumljivo. Kakor koli že, moj prvi mandat je, upam, dobro, zakorakal v drugo polovico.
Skupaj s svetniki smo uspeli sestaviti in potrditi že tri uravnotežene in investicijsko naravnane proračune. Skoraj v celoti smo izvršili vse zadane naloge prejšnjih dveh in glede na to dejstvo smo zaposleni na občini resnično lahko ponosni in zadovoljni za vse dobro opravljene projekte. Teh bi bilo lahko še več, če bi nam to dovoljevale finančne možnosti. Iz dosedanjih poročil nam je sedaj že znano in jasno, da bo zaradi velikih finančnih obveznosti iz preteklega mandata ter na novo zastavljenih ambicioznih ciljev za boljšo prihodnost naše občine bistveno težje izvrševati vse naloge proračuna v naslednjih letih. Proračun za leto 2013 je torej potrjen in naj se na tem mestu zahvalim vsem svetnicam in svetnikom, ki so potrdili proračun in ki so skupaj z menoj uspešno delovali, tako v odborih kot v občinskem svetu v prvi polovici našega mandata.
Času je primerno in prav je, da leto zaključimo s pogledom nazaj. Pogled naj bo osredotočen na lepe in prijetne dogodke ter na manjše in večje uspehe posameznika, skupine ali družbe. Uspehi, ki nas bodo vse skupaj vodili in opogumili, da smo sami ali pa v družbi najbližjih, sposobni skrbeti zase, za svojo družino, za prijatelje, za sosede ali za svojo lokalno skupnost. Skratka pogled naj temelji na širšem
zadovoljstvu vas in vaših najbližjih. To nam vsem koristi posebno v teh zapletenih moralnih, gospodarskih in ekonomskih časih, ki jim še ni kmalu videti konca. Pokaže nam dovolj jasno, da smo ne glede na situacijo v preteklosti znali in zmogli narediti veliko ter pokaže nam, da je to odlična osnova in dobro izhodišče za naše načrte v prihajajočih letih, za katere si vsi želimo, da se nam izpolnijo v čim večji meri in seveda čim prej.
V letošnjem letu smo v celoti dokončali nekaj pomembnih projektov in za njih pridobili tudi uporabna dovoljenja. Izgradili smo del meteorne in fekalne kanalizacije v Lokarjah, izgradili smo dva mostička, prepusta preko melioracijskega kanala v Bukovici in v Utiku, ki kar za trikrat povečujeta pretok vode in bosta tako zmanjšala poplavno ogroženost naših krajev. Sanirali smo nekaj cest, z državo smo se dogovorili o sanaciji državnih cest, izgradili smo nov vodovod na delu trase Habe-Martink, izgradili nekaj novih vodovodnih ter kanalizacijskih priklopov v Kosezah in Vodicah, se dogovorili s Telekomom in Petrol Plini za izgradnjo dodatnega omrežja v Polju in Utiku ter končali še mnogo manjših drobnih projektov. Dokončno pa smo poplačali še preostalo polovico obveznosti iz pogodbe za nadgradnjo in potresno obnovo osnovne šole. Najpomembnejša pridobitev za učence, dijake, študente, za občane in za občino pa je uvedba nove integrirane mestne avtobusne linije, ki povezuje Vodice in okoliške kraje z Ljubljano in z Medvodami. Nove proge številka 30, 60 in 61, omogočajo za trikrat manjši znesek, kar 17 odhodov in 16 prihodov v Ljubljano ali iz nje. Končno pa smo se po napornih pogajanjih uspeli uskladiti tudi z Zbornico za arhitekturo in prostor - ZAPS ter podpisali pogodbo za dvostopenjski javni arhitekturni natečaj za Središče Vodic, ki naj bi bil končan konec spomladi 2013. Poleg naštetega pa smo skrbeli za celoletno, verjamem, da dobro, delovanje naših kulturnih, športnih in vseh drugih društev. Najmanj enako skrb smo namenili tudi vrtcu, šoli in knjižnici. Prepričan sem, da smo med
vsemi prej naštetimi aktivnostmi, projekti in novitetami postorili skoraj vse, da bomo na dolgi rok sistematično dosegali maksimum za naše občane in za razvoj naše občine.
Naslednje leto upravičeno pričakujemo, da bomo uspeli začeti ter končati nekaj pomembnih projektov za naše kraje, saj so se aktivno pripravljali že v tem letu. Najpomembnejši projekt še vedno ostaja aktualen, za povezovalni kanal fekalne kanalizacije C0 od Vodic mimo Polja in Skaručne do Ljubljane pričakujemo sklep ministrstva in podpis pogodbe o sofinanciranju. Prav tako od pristojnega ministrstva pričakujemo sklep in podpis pogodbe za sofinanciranje obnove kr-vavškega vodovoda. Za ta dva našteta projekta se bo morala občina dolgoročno tudi zadolžiti, od Evrope pa pričakujemo sofinanciranje projektov v višini okoli pet milijonov evrov. Od upravne enote pričakujemo tudi več gradbenih dovoljenj, naj jih naštejem; za glavni in tri stranske fekalne kanale, za povečanje šolskih in vrtčevskih parkirišč, za energetsko sanacijo šole, za povečanje kuhinje vrtca ter izgradnjo dveh dodatnih oddelkov in za nekaj stranskih ulic, kjer se bo celostno urejala komunalna infrastruktura. Operativna izvedba vseh naštetih projektov pa žal zaradi pomanjkanja denarja zapade v leti 2014 in 2015. Z veseljem pa lahko sporočim, da smo za vsa naša aktivna društva namenili enak obseg finančnih sredstev kot v preteklem letu. Torej ne glede na splošno krizo v slovenskem prostoru lahko v Vodicah na osnovi sprejetega proračuna 2013, ki je daleč najvišji do sedaj, upravičeno ugotovimo, da nas čaka ogromno dela in vsi si lahko le želimo, da bomo zastavljene cilje v celoti izvedli.
Spoštovani,
naj vam za prihajajoče božične praznike zaželim veliko veselja in notranjega miru. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti vam izrekam iskrene čestitke! V letu 2013 pa vam v imenu Občine Vodice in v svojem imenu želim polno zdravja, obilo sreče, čarobnega veselja ter dobrih misli.
Aco Šuštar
Občinski svet Občine Vodice se je na svoji 21. redni seji 12. novembra seznanil s poročilom o izidu referenduma o ustanovitvi krajevnih skupnosti, sprejel sklep o obračunavanju prehrane v Vrtcu Škratek Svit, obravnaval proračun za leto 2013 in soustvarjal pravno podlago za delovanje javnega občinskega glasila Kopitarjev glas. Vo-diški svetniki so sprejeli pravilnik o tržnem redu tržnice in potrdili spremembe pravilnika o enkratni denarni pomoči za ustrezno ravnanje z azbestnocementnimi gradbenimi odpadki.
Referendum za ustanovitev krajevnih skupnosti
Predsednik občinske volilne komisije Danilo Grilj je občinskim svetnikom poročal o glasovanju na svetovalnem referendumu za ustanovitev krajevnih skupnosti, ki je bil izveden 11. novembra. Grilj je dejal, da pri poteku referenduma ni bilo nepravilnosti in da je občinska volilna komisija prejela zadnji zapisnik malo pred 21. uro. Občinskim svetnikom je podrobno predstavil izide glasovanja po posameznih voliščih. Na nobenem območju, kjer naj bi bile ustanovljene krajevne skupnosti, volivci niso bili za ustanovitev krajevnih skupnosti.
Občinski svetnik Anton Kosec je v razpravi izrazil zadovoljstvo, da so po 12 letih uspeli izvesti referendum na območju Bukovica - Šinkov Turn in na drugih območjih občine. Na podlagi referendumskega izida lahko temeljito posodobijo občinsko zakonodajo skladno z ustavo. Maksimilijan Alfirev je menil, da je občanom treba povedati, da so referendum izvedli skladno z zakonom o lokalni samoupravi in rezultat je treba spoštovati. A za Al-fireva je to pirova zmaga, saj meni, da bo v prihodnosti zagotovo manj občin in nekatere njihove naloge bodo prevzele krajevne skupnosti.
Župan Aco Franc Šuštar je potrdil ugotovitve predsednika občinske
volilne komisije, da ni bilo pri izvedbi referenduma nobenih pritožb in se zahvalil volilni komisiji za dobro opravljeno delo. Alfirev je dodal, da na terenu ni bilo poverjenikov in da so v volilnih odborih že mnogo let isti ljudje. Kosec je Grilja vprašal, ali so v volilnih odborih lahko ljudje, ki so v sorodu. Župan Šuštar je pojasnil, da so pri volitvah sodelovali ljudje okrajne volilne komisije Šiška. Volitve so bile namreč sočasno z volitvami predsednika države zaradi nižjih stroškov takšne izvedbe. V občinskih volilnih odborih so člani, ki jih predlagajo stranke, z namenom, da bi preprečili manipulacije.
Grilj je dodal, da je volilni odbor samostojen organ, v katerega komisija ne sme posegati, in Koscu odgovoril, da vseeno meni, da ni primerno, da bi bili v komisiji člani iz iste družine. Župan je dejal, da bodo preverili sestavo volilnih komisij in če je bilo kje več članov iz iste družine, se to ne bo več ponovilo.
Obračunavanje prehrane v vrtcu
Nato so svetniki sprejeli sklep o obračunavanju prehrane v Vrtcu Škratek Svit. Ravnateljica vrtca Hedvika Rosul-nik je svetnikom predstavila predlog. Občina kot lastnica do zdaj ni imela takšnega pravnega temelja za obračunavanje odsotnosti otrok iz vrtca. Dnevni strošek živil za otroke, upoštevan v ceni programov vrtca, je 1,90 evra. Odsotnost je treba napovedati vzgojiteljici vsaj dva dni pred predvideno odsotnostjo, da se ne obračuna strošek prehrane.
V	letu 2013 dva velika projekta: vodooskrba in kanalizacija
V	prvem branju so vodiški občinski svetniki obravnavali proračun občine za leto 2013. Župan Šuštar je svetnikom dejal, da imajo pred seboj zelo investicijsko in razvojno naravnan osnutek proračuna. Predvideni skupni prihodki v letu 2013 so 5,872.670 evrov, davčni prihodki 2,956.100 evrov in nedavčni prihodki 893.520 evrov, načrtovani kapitalski prihodki za pri-
hodnje leto so 142.500 evrov, trans-ferni prihodki 1,880.550 evrov, skupni odhodki pa so načrtovani v vrednosti 7,306.915 evrov. Tako je v občinskem proračunu predviden primanjkljaj v vrednosti 1,334.245 evrov, za katerega je predvideno zadolževanje.
Župan Šuštar je občinskemu svetu pojasnil, da bo do zadolževanja prišlo zaradi dveh za občino zelo pomembnih projektov, ki sta povezana z oskrbo s pitno vodo in s komunalnimi storitvami. Gre za medobčinsko in regijsko sodelovanje. Do zdaj je občina porabila približno tretjino sredstev za investicije, tretjino za redno delovanje občine in tretjino za družbene dejavnosti. Zaradi projektov vodooskrbe in kanalizacije se bo občina morala odreči nekaterim drugim projektom. Župan je dejal, da je najbolj boleče, ker so se morali odreči ureditvi parkirišča pri osnovni šoli.
Marjana Mohorič je v imenu občinske uprave podrobno predstavila osnutek odloka o proračunu za leto 2013. Svetnik Kosec je v razpravi dejal, da je v odboru za komunalo vedno nasprotoval zadolževanju, a javna kanalizacija in vodooskrba sta pomembna projekta, zato podpira načrtovano zadolževanje. Kosec je še predlagal, da naj bo občina pozorna pri vzdrževanju cestnih odsekov, kjer poteka integriran potniški promet, in pripomnil, da mu ni všeč proračun v delu, ki predvideva 80 tisoč evrov za redno vzdrževanje cest in 65 tisoč evrov za zimsko vzdrževanje. Če ceste niso sanirane pravočasno, so kasneje stroški še večji, je opozoril Kosec. Predlagal je tudi posodobitev predpisa, ki ureja področje košev za smeti in košev za pasje iztrebke.
Svetnica Mojca Ločniškar je v razpravi dejala, da ne razume 13. člena odloka proračuna, ki določa začasno financiranje v letu 2013, in menila, da so odhodki občine visoki. Dodala je, da se morajo zavedati, da kriza ni zajela le državnega nivoja, ampak tudi občine. Opozorila je še na 13-odstotno večjo
C

£
C ■§
to

£
porabo občine in na pomanjkljivo gradivo, saj imajo svetniki premalo informacij za sprejem takšnega proračuna. Svetniki imajo tudi premalo podatkov o načrtovanih razvojnih projektih, tekoče odhodke bi bilo treba skrbno nadzirati in denar vlagati v storitve za občane, je sklenila Ločni-škarjeva.
Marjana Mohorič je odgovorila, da so odhodke znižali, kolikor se je dalo. Župan Šuštar je odgovoril, da so odhodke upravi dvakrat nižali in prišli do najnižje možne ravni. Na novih avtobusnih postajah so predvideni poenoteni koši za smeti. Predvideni so tudi koši za pasje iztrebke. Ločniškar-jevi se je zahvalil za pripombo glede 13. člena in pojasnil, da so povečali nekatere postavke, ki so bile v preteklosti zapostavljene. Ena od teh postavk je promocija občine. Svetnikom je župan še podrobneje predstavil projekta vodooskrbe in kanalizacije.
Direktorica občinske uprave Nataša Hribar je Ločniškarjevi odgovorila, da občina skrbno nadzira tekočo porabo in da so znižali veliko postavk, a nekatere so se res povečale. Nekatere obveznosti s socialnega področja so se namreč z države prenesle na občino, občani potrebujejo tudi vedno več socialnih pomoči. Hribarjeva je dejala, da pri storitvah izbirajo cenejše izvajalce, kar lahko pomeni tudi nižjo kakovost opravljene storitve.
Svetnik Alfirev je vprašal, kako je z drenažnim kanalom s Krvavca. Ali je predvidena menjava salonitnih snovi? Miran Sirc, ki je zadolžen za komunalno področje v občinski upravi, je pojasnil, kako naj bi potekala obnova, predvidene poti in obnovitev vseh vodohranov.
Pravna podlaga za delovanje javnega občinskega glasila
Matjaž Gorčan je v imenu občinske uprave predstavil osnutek odloka o javnem občinskem glasilu Kopitarjev glas. Ta med drugim določa, da občinski svet imenuje uredniški odbor, člani pa so imenovani za dobo, ki je en mesec daljša od mandatne dobe občinskega sveta. Župan Šuštar je predlog potrdil in se vsem pripravljavcem zahvalil, saj bo odlok v pomoč uredniškemu odboru in občinskemu svetu.
Tomaž Gyergyek je v imenu svetniške skupine Nsi predstavil amandmaje na odlok o javnem glasilu, za katere je menil, da so potrebni za uveljavljanje demokratičnosti in pluralnosti časopisa. Odgovorna urednica Kopitarjeva glasu Monika Kubelj je dejala, da je vesela, da bo uredništvo dobilo pravno podlago za delovanje. Pripombe bodo upoštevali in tudi Kubljeva vidi odlok kot osnovo za večjo demokratičnost občinskega glasila na dolgi rok.
Alfirev je protestiral, ker so svetniki prejeli amandmaje svetniške skupine NSi na mizo zadnji dan. Tako ni možno glasovati o predlogu. Zato je predlagal, da gre osnutek še enkrat na matični odbor, preden ga sprejmejo. Ločniškarjeva je dejala, da so bili amandmaji vloženi pravočasno, a težava je, ker je bilo predvideno sprejetje po hitrem postopku. Kosec je zato predlagal dvofazni postopek. Predlagal je tudi, da bi uredništvo dobilo pomočnika odgovornega urednika, ki bi prevzel vodenje uredništva ob morebitni odsotnosti odgovorne urednice, in svetnike opozoril, da pretirano omejevanje urednice onemogoča normalno delo. Župan Šuštar je pripravljavcem odloka predlagal, naj upoštevajo pripombe razpravljavcev in pripravijo odlok za drugo branje. Ob tem je dejal, da v njegovem mandatu pri delu občinskega glasila ni bilo nobenega omejevanja ali cenzure.
Tržnica in pomoč pri ravnanju z azbestnocementnimi odpadki
Občinski svetniki so sprejeli pravilnik o tržnem redu kmečke tržnice Vodice. Pravilnik, ki ga je svetnikom predstavil višji svetovalec v občinski upravi Rado Čuk, bo podlaga za sklepanje pogodb s prodajalci. Obratovalni čas tržnice je ob sobotah od 8. do 12. ure. Prednost imajo domačini z lastno postavitvijo stojnic in lastnimi pridelki.
Anton Kosec je v razpravi dejal, da gre za zelo dober projekt, saj s tem pomagamo kmetovalcem, da prodajo svoj pridelek. Tudi v novem občinskem središču je treba zagotoviti prostor za urejeno tržnico, ki bo podpiral delo kmetovalcev.
Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči v primeru ustreznega ravnanja z azbestnoce-
mentnimi gradbenimi odpadki. Miran Sirc je pojasnil, da gre za spreminjanje pravilnika iz leta 2007, z namenom, da spodbudimo občane, da zamenjajo nezdrave kritine in jih odložijo na ustreznih odlagališčih. V petih letih je za enkratno denarno pomoč zaprosilo 21 občanov. Stroški za ustrezno ravnanje s tovrstnimi odpadki so se v zadnjem času zelo povišali, zato predlagajo uskladitev zneska, je dejal Sirc. Župan Šuštar je dodal, da občina spodbuja občane k ekološkemu ravnanju in prispeva, da odpadki ne končajo v naravi.
Občinski svet je tudi soglasno podprl dva predloga občinske uprave o dopustni manjši širitvi območja stavbnih zemljišč. Tatjana Resman, občinska višja svetovalka, je predstavila pobudi dveh kmetij. Občinski svetniki so se strinjali, da je treba podpirati perspektivne kmetije.
Pobude, predlogi in vprašanja
V pobudah, predlogih in vprašanjih je Maksimilijan Alfirev opozoril na zelo umazane ceste. Predlagal je tudi parkirna mesta za občinske svetnike v okolici občinske stavbe. Tomaž Gyer-gyek je vprašal, ali je predvideno, da bo mestni avtobus vozil tudi ob sobotah in nedeljah. Kosec in Alfirev sta bila ponovno kritična do organizacij Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, ki ne opravljata svojih nalog in ne podpirata svojih članov. Postavljeno je bilo tudi vprašanje o čiščenju kanalov v Polju.
Župan Šuštar je pojasnil, da so ceste umazali zadružni traktoristi, dva dneva po tem, ko so bile skrtačene. Dejal je, da se pripravlja zakon, ki bo urejal to področje, in pozval svetnike, da takšna dejanja prijavijo policiji. Alfi-revu je župan odgovoril, da bodo za občinske svetnike pripravili izkaznice, s katerimi bodo lahko parkirali na modrih conah. Gyergyeku je dejal, da načrtujejo tudi avtobus ob sobotah in da mu bodo pripravili konkreten odgovor. Kanale v Polju bo čistil izvajalec, ki bo izbran na javnem razpisu. Trenutno se pogovarjajo z izvajalci. Primeren čas za čiščenje je, ko kmetje pospravijo pridelke z njiv in pokosijo travo.
Helena Čerin
Seja, ki je bila sklicana na hitro 22. novembra, je bila z eno besedo vroča debata. Večina svetnikov je primer enega od kandidatov za ravnatelja OŠ Vodice, ki naj bi kopiral vizijo razvoja šole od drugega ravnatelja, označila kot nesprejemljivo dejanje. Na šolo so poslali poziv, naj se s tem dejstvom seznani tudi svet zavoda in morda ponovno glasuje.
Po uvodni potrditvi zapisnika prejšnje seje z nekaj popravki je svetnik Brane Podboršek opomnil, da je skrajno nedopustno, da nimamo podžupana, ki bi župana nadomeščal. Zaradi županove odsotnosti je sejo namreč vodil najstarejši svetnik Peter Podgoršek. Svetnike je direktorica občinske uprave Nataša Hribar na kratko seznanila, da so bili zaprošeni za mnenje o letošnjem imenovanju ravnatelja OŠ, saj odhaja ravnateljica Ivana Bizjak v pokoj. Priložene so bile vse vloge vseh petih kandidatov: Jureta Grilca, Nevenke Dolenc, Nataše Centa, Špelce Pipan in Damirje Markoviče, ki so jih že prej v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter na Svetu zavoda OŠ Vodice opredelili kot ustrezne. Najprej so se vsi kandidati namreč predstavili (enega sploh ni bilo), največ podpore pa sta zbrala Jure Grilc iz Kranja in Špelca Pipan iz Zapog, sicer oba učitelja na omenjeni šoli. Zapletlo se je, ko je svetnik Miha Bergant iz Zapog med proučevanjem gradiva za sejo ugotovil, da je vizija vodenja zavoda OŠ Vodice Jureta Grilca kopija vizije OŠ Prežihov Voranc Jesenice. Na občino je svetnik 17. novembra poslal povzetek svoje razprave, v kateri je poudaril tudi, da zaradi tega ne bo glasoval za Grilca. Dan kasneje je omenjeni
kandidat poslal županu prošnjo, da bi se svetniki seznanili z njegovo predstavitvijo oziroma s sporočilom, v katerem je razprave označil kot pravo gonjo in da se je z vizijo pač poistovetil. Da pa ga pravi načrt dela, če bi bil izvoljen, šele čaka, a da tega namerava pripraviti skupaj z vsemi lokalnimi akterji. Želeno sporočilo je prišlo pred svetnike, ki pa ga niso podprli oziroma sta ga podprla le dva svetnika, svetnika Nsi pa sta se vzdržala. Župan, ki ga na seji ni bilo, je menil, da so dobri vsaj trije kandidati, da pa je končna odločitev seveda v rokah sveta zavoda, saj je šola vendarle neodvisna ustanova. Zelo oster je bil svetnik Anton Kosec, ki je sicer priznal, da kandidata ne pozna, da pa plagiatorstva ne more in ne sme spregledati. »Prepisovanje je danes žal realnost in tudi v parlamentu sedi kup plagiatorjev. Mislim, da je to enotavno treba obsoditi, kraji intelektualne lastnine je treba reči ne. Tudi mi moramo biti zgled, svetniki. Mislim, da vodja šole ne more biti nekdo, ki je prekopiral vizijo. Prav tako si svetniki ne smemo dovoliti, da nas nespoštljivo naslavljajo z »neki svetnik« kot je v sporočilu zapisal Jure Grilc. Pričakovali bi vsaj opravičilo. Še šolarji vedo, da se plonkati ne sme,« je bil trd Kosec in pozval svetnike,
naj ga ne podprejo oziroma obsodijo tako prakso kopiranja. Z njim se je strinjal tudi Tone Logar, Brane Podboršek, ki je zadnje označil kot nezaslišano, pa Miha Bergant, ter tudi Maksimilijan Alfi-rev, čeprav bi, kot je poudaril, v nasprotnem primeru Grilca podprl, saj ima nesporno podporo znotraj šole, kar je za vodenje izobraževalne ustanove pomembno. Večini se je pridružil tudi Peter Podgoršek, Mojca Ločniškar pa je dodala, da je iz sicer neuradnih virov izvedela, da kandidat te sporne vizije pri predstavitvi sploh ni uporabljal, ampak je imel svojo, drugačno. Svetniki, ki so bili na koncu torej bolj naklonjeni Pipanovi, so sprejeli sklep, naj se učiteljski zbor seznani s primerom, z mnenji svetnikov in morda odloči, ali je treba še enkrat glasovati. Svetniki so namreč sklepali, da v času glasovanja niso bili seznanjeni s plagiatorstvom. Pobudo je dal Kosec, nakar so upoštevali Podborškovo pripombo, da je šola neodvisna in da sklep ne sme biti oblikovan kot ukaz. Svetniki vendarle dajejo samo mnenje. Motilo ga je tudi, da se kandidati niso uspeli predstaviti tudi pred svetniki. Prvotno tajno glasovanje so spremenili v javno.
Monika Kubelj
C ■§
S
£
Letošnje jesenske poplave smo občutili tudi nekateri prebivalci Občine Vodice. Pokazale so se napake, zato je občinska uprava izdelala načrt, kako bi lahko vsaj del teh težav, ki jih povzroči obilno deževje, odpravili.
Jž
Kot je pojasnil vodiški župan Aco Franc Šuštar, je občina glede na zadnje poplave iz leta 2010 in 2012 tudi pristopila k načrtnemu odpravljanju te težave. V letu 2011 so izgradili tri prepuste na melioracijskem kanalu, v letošnjem letu bodo izgradili še dva. »V naslednjem letu bomo začeli odpravo ostalih kritičnih točk, ki zmanjšujejo pretočnost vode ter hitrejši odtok vode dolvo-dno. Končni cilj je, da zmanjšamo poplavno ogroženost predvsem v območju stanovanjske gradnje, kjer vode ogrožajo vsaj sedem hiš,« je še dodal. Gradnja manjših prepu-stov na občinskih poljskih poteh je bila zaupana lokalnemu gradbincu Kuhta, d. o. o., ki je bil po zbiranju ponudb najugodnejši.
Poplavljena Slovenija
Poplave so letos prizadele večji del Slovenije, najhuje je bilo v Podrav-ju. Po ocenah zavarovalnic je škode za okoli 25 milijonov evrov, morda več. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so do 5. decembra zbirali vloge oziroma obrazce o ocenah škode oškodovancev, ki so jih prizadele poplave v začetku novembra. Uničujoče poplave so od 4. do 6. novembra prizadele predvsem Štajersko, Koroško, Gorenjsko, Po-savje in Posočje. Uprava RS za zaščito in reševanje je zato za več kot sto slovenskih občin izdala sklep o ocenjevanju škode na stavbah in infrastrukturi ter oškodovance pozvala, da do 5. decembra oddajo vloge oziroma pripravljene obrazce. Škodo na gozdnih cestah ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dediščini ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, v gospodarstvu ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na državnih cestah ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Glede na sklep Uprave RS za zaščito in reševanje so 12. decembra potekali kontrolni pregledi regijskih komisij za ocenjevanje škode, ki jo bo državna komisija za ocenjevanje škode obravnavala predvidoma v drugi polovici decembra. Vlada je že napovedala, da bo pripravila poseben vladni sanacijski program za odpravo posledic poplav, medtem pa je zagotovila tudi že prva sredstva iz državnega proračuna. Med drugim je za najnujnejše ukrepe že 8. novembra namenila okoli deset milijonov evrov, štiri dni kasneje je iz tekoče proračunske rezerve zagotovila še 1,5 milijona evrov, pri čemer je bila pomoč namenjena za oskrbo z najnujnejšimi sredstvi prek Rdečega križa Slovenije in Ka-ritasa v sodelovanju z občinami.
V poplavah prizadeta podjetja so imela možnost del sredstev za povrnitev škode dobiti prek poziva Slovenskega podjetniškega sklada. Podjetja bodo lahko dobila povrnjenih do 20 odstotkov škode oziroma največ 200 tisoč evrov, skupno pa jim je na voljo 4,4 milijona evrov. Vloge na skladu so zbirali do 26. novembra. Poplave so po prvih ocenah povzročile za več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) škode, kar je pogoj za prošnjo države za solidarnostno pomoč EU. Slovenija je sicer v preteklosti ob naravnih katastrofah že zaprosila za sredstva iz Solidarnostnega sklada EU, in sicer leta 2007 in leta 2010.
Tekst: M. K.
Foto: M. K.
IS
J3
Otroke v Utiku, v Vodicah in na Skaručni je v nedeljo, 2. decembra, obiskal dobrotljivi Miklavž s številnim spremstvom. Poleg obveznih navihanih parkljev in angelcev s čudovitimi angelskimi glasovi je tokrat Miklavža spremljalo tudi pet svetnikov, ki so zavetniki cerkva v vodiški občini.
Najprej so Miklavža s pesmijo in klici priklicali otroci v dvorani v Utiku. Ko je Miklavž z obdarovanjem nanizal nasmehe in iskrice v očeh tamkajšnjih otrok, je nadaljeval pot v Vodice, kjer ga je prav tako nestrpno pričakala polna dvorana otrok. Kasneje popoldne so Miklavža s spremstvom priklicali tudi otroci v dvorani na Ska-ručni.
Pet svetnikov, zavetnikov naših cerkva, je otroke spomnilo na vrednote, ki jih je treba gojiti. Sveti Štefan, ki je zavetnik cerkve v Uti-ku, je otrokom predstavil pomen prijateljstva, Devica Marija, zave-tnica cerkve v Šinkovem Turnu in na Šmarni gori, je otrokom dejala,
Dvorana v Vodicah je bila nabito polna.
Jž
"S
J3
da naj bodo veseli in srečni, Sveti Tilen, zavetnik cerkve v Repnjah, je otrokom položil na srce, da morajo imeti radi tudi živali in naravo. Sveta Lucija, zavetnica cerkve na Skaručni, je govorila o pomenu luči, Sveta Marjeta, zavetnica cerkve v Vodicah, je otrokom predstavila pomen vere. V Zapo-gah imajo cerkev svetega Nikolaja, dobrega moža, ki ga vsi otroci zelo dobro poznajo, zato ga ni bilo treba posebej predstavljati. Kljub močnemu sneženju so bile vse tri prireditve, ki sta jih pripravila Kulturno društvo Matije Koželja iz Utika in Občina Vodice, zelo dobro obiskane.
Tekst: Helena Čerin Foto: Rok Štupar
MiUsHžs
najlkaručni]
Oh, koliko veselja, ko pride dobri mož v vas, pa čeprav ni ravno velika, ima pa mnogo otrok in seveda tudi odraslih, ki se svetega moža ravno tako razveselijo. Pri Štacunci pri Mimi se je ustavil in prijazno pozdravil vse, ki jih je pot zanesla tja.
Seveda so ga spremljali tudi pridni angelci, parkeljni pa so drugje lovili tiste, ki so bili čez leto bolj nagajivi. Veliki so se lahko »pocrklja-li« s pecivom in kuhanim vinom. Brez daril za otroke pa seveda ne gre. Najmlajši so dobili igračo in sladke dobrote, tisti, ki že znajo brati, pa čudovito knjigo, ki jo bodo lahko brali v dolgih zimskih večerih. Za še boljše razpoloženje je poskrbela Marcela Barle, ki je igrala na harmoniko, seveda ob pomoči prijaznih vaščanov, ki so poskrbeli, da je bil obisk Miklavža poseben in je zato prižigal iskrico za iskrico v očeh najmlajših. Zdaj pa vso pridnost na plan, pa mogoče pride sveti mož še kdaj!
Tekst: Natalija Rus Foto: N. R.
o
N O
a o
S
J3
0Q
Pogled na novo vodiško župnijsko cerkev in okolico, razglednica, okrog leta 1910.
© Nadškofijski arhiv Ljubljana.
UVID V NAŠO SKUPNO PRETEKLOST
Obred posvetitve nove cerkve v Vodicah
Posvetitev nove cerkve v Vodicah na sopraznik sv. Marjete v Vodicah v četrtek, 12. julija leta 1900, o kateri je župnik Alojzij Kummer poročal v Zgodnji Danici, je potekala strogo po latinskem izvirniku bogoslužne-ga obreda: Rimskem pontifikalu iz leta 1558, ki je bil prvič natisnjen v letu 1595. Izpostavljamo bistvene sestavine tega obreda. Ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič (1850-1937) [18981930] je začel obred posvetitve pred vrati nove povsem prazne cerkve, verniki so bili zbrani pred cerkvijo. Najprej se je pokropil z blagoslovljeno vodo, nato je šel okrog cerkve in kropil njene stene od zunaj, potrkal s pastoralom (škofovsko palico) na vrata, z njim pokrižal prag in v prazni cerkvi s pastoralom vpisal grško in latinsko abecedo v pepel, posut po tleh v obliki Andrejevega
križa (poševni križ, na katerem je bil okrog 60. leta po Kristusu usmrčen apostol Andrej). Sledila je blagoslovitev tako imenovane gregorijan-ske vode, ki vsebuje različne sestavine, tudi vino in pepel, ne samo sol kot navadno blagoslovljeno vodo, s pastoralom pokrižal od znotraj vrata cerkve in oltar, ki ga je nato pokropil z gregorjansko vodo, nakar je med tremi obhodi pokropil tudi od znotraj vse cerkvene stene. Ves ta čas so pevci peli psalme in odpeve. Pri oltarju je sledila blagoslovitev malte, s katero so kasneje v oltar zazidali posodico z relikvijami, ki so jih pripravili že prejšnji dan. Nato je šel posvečevalec z asistenti v sprevodu iz cerkve tja, kjer so bile čez noč shranjene relikvije, in jih slovesno vnesel v cerkev, ki je bila še vedno prazna. Knezoškof je ma-zilil njihov grob v oltarju, ga pokadil in ga s krstilnim oljem mazilil na petih mestih, kjer so bili v oltarno ploščo vklesani križi. Nato je na 12 mestih mazilil stene cerkve s kriz-mo (oljčnim oljem z balzamom), na
križe, vklesane v oltarno ploščo, pa je nasul kadila in postavil majhne svečke, da bi pri gorenju širile prijeten vonj. Ko so svečke dogorele, je strežnik postrgal z oltarne plošče ostanke voska, kadila in olja, knezoškof pa je mazilil oltarje še s prednje strani in blagoslovil prte, s katerimi se pokrivajo, nakar se je v zakristiji preoblekel za slovesno pontifikal-no mašo, ki je sledila. Celotni obred posvetitve je trajal od sedme ure zjutraj skoraj do dvanajstih. Opisani obred posvetitve cerkve so škofje na Slovenskem opravljali štiri stoletja: od srede 16. do sred 20. stoletja, do prvih sprememb je prišlo v času papeža Janeza XXIII. (19581963), krajši in enostavnejši obred, ki v celoti poteka v slovenskem jeziku in v navzočnosti vernikov, pa je bil uveden s prenovljenim pokon-cilskim škofovskim obrednikom v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jože Ciperle
Jž
o
N O
a o
S
J3
0Q
Jž
Anton Bonaventura Jeglič (18501937), knezoškof ljubljanski (18981930), kije 12. julija 1900 blagoslovil novo cerkev v Vodicah. © Nadškofija Ljubljana.
Slovesnosti v Vodicah leta 1900
Vodiška župnija je ena od najstarejših v ljubljanski škofiji. Ustanovljena je bila leta 1256.* Ko je bil v Vodicah župnik Jožef Vačnik, je škof Leopold Petazzi dne 15. junija 1762 posvetil vse tri oltarje v podružnici Matere Božje, brez madeža spočete, v Šinkovem Turnu. Navzoč je bil tudi škofov generalni vikar Jakob Peer. Leta 1826 je tu župnikoval Matej Patermann z Dovjega, rojen leta 1775, ki je bil že leta 1830 Flachenfel-Wol-lwitzev kanonik v Ljubljani in obenem ravnatelj modroslovnih ved na ljubljanskem liceju. Sledil mu je Jernej Arko, rojen v Dolenji vasi pri Ribnici 22. avgusta 1794, v mašnika posvečen 21. septembra 1817. Arko je prišel leta 1856 za prošta v Novo mesto, kjer je meseca septembra 1868 preminil. Njegov naslednik v Vodicah je bil župnik Valentin Br-gant, rojen v Št. Vidu nad Ljubljano dne 14. februarja 1799, mašnik 19. septembra 1824 in umrl leta 1869. Za njim je vodil vodiško župnijo sedanji kanonik preč. gospod Tomo Kajdiž, in sicer od leta 1870 do jeseni 1888, ko je odšel za dekana in župnika v Moravče, od koder se je v jeseni leta 1899 preselil v Ljublja-
Tomo Kajdiž (1834-1914), bivši vodiški župnik (1870-1888), kanonik -arhidijakon in kranjski deželni poslanec (1895-1901), je v okviru slovesnosti ob posvetitvi nove cerkve v nedeljo, 15.
julija 1900 sodeloval pri slavnostnem opravilu sv. Marjete. © Nadškofijski arhiv Ljubljana.
no za kanonika. Sedaj župnikuje v Vodicah veleč. g. Simon Žužek, kne-zoškofijski duhovni svetnik, ki ga je cesar odlikoval za njegove zasluge z zlatim križcem s krono. Iz teh črtic je razvidno, da je v preteklem veku vodiško župnijo vodilo mnogo za cerkev in državo zelo zaslužnih mož, ki jih je duhovna in svetna gosposka odlikovala z visokimi častmi. Prestopimo pa zdaj k povodu redkih slovesnosti, ki so se vršile meseca julija tega leta v Vodicah. To je bilo posvečenje nove župnijske cerkve, škofov obisk in cerkveno opravilo sv. Marjete. Dne 11. aprila leta 1895, v noči med veliko nedeljo in velikim ponedeljkom je bil namreč potres zelo razdejal vodiško cerkev in druge cerkve po župniji, razen turnske. Samo v tej se je še opravljala potem javna služba božja. Strokovnjaki so izrekli, da se mora stara župnijska cerkev podreti. Cerkev se je podrla in razvaline so rabili za cestni gramoz. Leta 1896 je bil temeljni vogelni kamen novi cerkvi položen, to slovesnost je izvršil preč. g. stolni prošt dr. L. Klofutar. Zgradbo nove župnijske cerkve, h kateri je država prispevala nad 40 tisoč gld., je dovršil sedanji gospod župnik, tako
da jo je bilo mogoče letos posvetiti. Ob tem je treba omeniti, da ni bilo sklada na davke, ampak so župljani prispevali le prostovoljne darove za notranjo opravo cerkve. Rade volje pa so župljani vozili razna gradiva za stavbo cerkve in voženj in del je bilo zelo veliko. Pa so župljani tudi lahko župniku hvaležni, da jim je postavil to krasno cerkev, ki bi bila po izjavi graščaka g. E. Hammerschmidta okras tudi Dunaju. Koliko truda, skrbi in stroškov je stala cerkev prizadevnega domačega g. župnika. Posvečenje cerkve je bilo odločeno za 12. julij, na sopraznik sv. Marjete D. M. Delale so se velike priprave v Vodicah in pri podružnicah za dostojen sprejem škofa. Dne 11. julija je naš preljubljeni knezoškof došel ter obiskal dopoldne cerkev in šolo na Skaručini, popoldne pa deško šolo v Vodicah in v Repnjah, pozneje tudi cerkev Matere Božje v Šinkovem Turnu. Došel je sem v Šinkov Turn v spremstvu v. gg.: Martina Poča, duhovnega svetnika, župnika v Komendi in dekanovega namestnika, Simona Žužka, domačega župnika, Janeza Mrveca, župnika iz Št. Ruper-ta, in dvornega kaplana Josipa Do-stala. Tu je višji pastir po prejetem blagoslovu s sv. Rešnjim Telesom zbranim duhovnjanom v kratkem nagovoru posebno priporočal redno obiskovanje božje službe in večkratno prejemanje svetih zakramentov. Potem je presvetli pregledal cerkveno opravo, obleko in drugo ter izjavil svojo zadovoljnost. Cerkev, dasi ni velika, mu je bila zaradi lepe umetnostne zgradbe in lepe notranje oprave jako všeč. Ko si je še ogledal župnijski dvorec, bil je od graščaka Ernesta Hammerschmidta s spremstvom gostoljubno sprejet v gradu. Potem se je presvetli vrnil v Vodice, na potu pa še pregledal cerkev sv. Štefana v Utiku. Drugi dan, 12. julija, na sopraznik sv. Marjete, je bilo posvečenje župnijske cerkve in treh oltarjev. Slovesnost se je začela ob sedmih in trajala do tri četrt na dvanajsto uro. Ko so duhovniki svetinje svetnikov prenašali, je višji pastir pred cerkvijo posvetil cerkev in oltarje**. Lepo je bilo videti presvetlega vladiko v spremstvu 28
duhovnikov, ko je izvrševal posve-čevanje. Posvečevanje se je vršilo strogo po obredniku »pontificale« in se končalo proti poldne. Popoldne ob 3. uri je bila pridiga, v kateri je presvetli omenjal najprvo posve-čevanja cerkve, potem pa je z navdušeno besedo opisal in svaril pred velikimi zli sedanje dobe: napuhom in hlepenjem po užitku, priporočal je Marijino družbo ter omenjal tudi sv. birmo. Po pridigi je bila ustanovitev in sprejem mladeničev in deklet v Marijino družbo. Fantov je bilo 15, deklet pa 117. Po dovršenem cerkvenem opravilu je višji pastir, vrnivši se v župnijski dvorec, vodiškega župnika veleč. gospoda Simona Žužka zaradi njegovih zaslug pri zgradbi cerkve in v duhovnem pastirstvu sploh imenoval za svojega duhovnega svetnika. Prav zadovoljen z vsem, kar je videl in slišal, se je vrnil presvetli pred sedmo uro preko Skaručine v svojo stolico. Prav tako so se razšli tudi vsi duhovniki in verniki, prevzeti od duhovnega veselja pri lepi cerkveni slovesnosti; kajti bil je to v resnici dan, ki ga je Gospod naredil. Prav primerno se je ta slove-
jupi* 11: £ fina i J v iti ja /v t>¡
P	r
	
	
Vodice okrog leta 1935 z novo cerkvijo in Katoliškim domom iz leta 1922 ob
cerkvi. © Slovenski šolski muzej.
Arhitekt Raimund Jeblinger (18531937) v svojih poznih letih, avtor načrtov nove vodiške cerkve, katere arhitekturni slog takrat ni bil povsod sprejet z navdušenjem, tudi v vodstvu ljubljanske škofije ne. © Magistrat deželnega glavnega mesta Linz, Arhiv mesta Linz.
snost vršila na sopraznik sv. Marjete, župnijske zavetnice. V nedeljo po tem, to je šesto nedeljo po binkoštih, 15. julija, pa je bilo slovesno opravilo sv. Marjete v Vodicah. K povišanju te lepe slovesnosti je veliko pripomoglo, da je preč. gospod prošt Klofutar dovršil to opravilo. Že leta 1896, 12. julija, je omenjeni prelat slovesno blagoslovil temeljni ali vogelni kamen tej cerkvi. Najprvo je preč. gosp. prošt nagovoril*** verno ljudstvo ter v uvodu omenjal zgradbo cerkve in njeno posvečevanje, potem je prešel na povod slovesnosti, opravilo sv. Marjete, ki se blesti zdaj v nebeški slavi pri Bogu. Nato opisuje nebeško veselje in način, kako si ga je zaslužila sv. Marjeta. Razlagal je, kako se pride v nebesa. Treba je namreč: 1. to hoteti, kar Jezus; 2. verovati v Jezusa in njegove nauke in 3. njegove zapovedi izpolnjevati. Vmes je prepletal črtice iz življenja te svetnice in ta nauk dokazoval z besedami Sv. pisma. Po pridigi je bilo darovanje, ki jo je obdržal poprejšnji vodiški župnik in sedanji kanonik stolne cerkve preč. g. Tomo Kajdiž. Kanonik Kajdiž je tudi arhi-diakon. Po darovanju je imel gosp. prošt pontifikalno sv. mašo ob asistenci 13 gospodov. Verno ljudstvo, ki je prišlo iz petih župnij, namreč iz vodiške, zapoške, smleške, komen-dske in iz cerkljanske, je presenečeno in vzradoščeno prisostvovalo tej izjemno lepi cerkveni slovesnosti, ki se je vršila v najlepšem vremenu.
Mili Bog povrni presvetlemu nad-pastirju in preč. g. proštu njun trud, vsem dobrotnikom vodiške cerkve za njihovo darežljivost in domačemu župniku, da bi vsi ti še dolgo vrsto let gledali in uživali sadove svojega požrtvovalnega delovanja pri zgradbi cerkve in pri oskrbovanju živih templjev božjih!
Župnik Alojzij Kummer
* Leta 1257 je bil župnik neki Henrik, leta 1262 Herman. Leta 1393 je oglejski patriarh Ivan patronat te cerkve podelil Hermanu, grofu Celjskemu, potem je prejel patronat cesar Friderik III., ki ga je pa leta 1804 izročil ljubljanskemu stolnemu kapitlju. ** Ker so ti obredi jako zanimivi in pomenljivi, želeti je, da bi se izdala slovenska knjiga, v kateri bi bili razloženi. Narod se za kaj takega jako zanima in sploh za liturgijo, to tem bolj, ker se je na Kranjskem že pred potresom veliko cerkev zidalo, toliko več pa po potresu. Morda se v nobeni škofiji v naši državi ne gradi primeroma toliko cerkva in župnišč kakor na Kranjskem, saj je na Kranjskem skoraj 700 podružnic. *** Pridiga prošta Klofutarja je vselej dogmatična podlaga, iz katere izvaja potem nravneposledice in dolžnosti.
Zgodnja Danica, Katoliški cerkveni list, LIII/32, 10. avgust 1900.
Za objavo pripravil:
Dr. Jože Ciperle
C o
N O
a
o
S
JS
CQ
Jž
.CD ~CD
-I—.
5
ea
Ji
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je v sodelovanju z Skupnostjo in Združenjem občin v Sloveniji novembra organiziralo izobraževalni seminar v Bruslju. Udeležili smo se ga župani, predstavniki združenj, direktorji občinskih uprav ter člani delovne skupine SOS za boljše in hitrejše črpanje finančnih sredstev EU. Namen izobraževanja je bil usmerjen v pridobivanje dodatnega znanja in relevantnih informacij, ki naj bi jih udeleženci posredovali širši lokalni skupnosti. Izobraževalni sestanki so potekali v Berlaymontu, sedežu Evropske komisije, prostorih Evropskega parlamenta ter na Odboru regij.
Udeleženci smo se seznanili o vlogi Evropske komisije v EU. Predstavljen nam je bil Delovni program za leto 2013, s posebnim poudarkom na prihajajočem evropskem letu državljanov. Delovni program za leto 2013 določa dolgoročno
vizijo, kakšna naj bi bila podoba Evropske unije z vidika ključnih področij politike. Glavni cilj in najpomembnejša naloga, ki si jo Komisija nalaga, bo izhod iz gospodarske krize in ponovna vzpostavitev rasti v EU. V ta namen je Komisija v obravnavo že predložila širok nabor predlogov za krepitev rasti, o katerih sedaj potekajo pogajanja s sozakonodajalci. Nova finančna perspektiva 2014-2020 je bila ena od ključnih tem, ki je vsem vzbudila veliko zanimanja. Predstavljeno nam je bilo, da se sredstva za kohezijsko in strukturno politiko v naslednjem finančnem okviru na nivoju Slovenije ne bodo zmanjšala, ostajamo torej še vedno neto prejemniki sredstev, kar je gotovo dobra novica. Novost, ki jo nov finančni okvir prinaša, bo razdeljenost Slovenije na dve regiji; vzhodna - manj razvita (BDP nižji od 75 odstotkov) in zahodna - bolj razvita (BDP višji od 90 odstotkov), kar bo vplivalo na
višino sofinanciranja sredstev EU. Vzhodna regija bo tako kot v sedanjem finančnem okviru sofinancirana od 75-85-odstotno, zahodna regija (ki že sedaj dosega BDP 116 odstotkov) pa od 50 do 75 odstotkov. Za zahodno regijo se predvideva tako imenovana zaščitna mreža, ki bo omogočala bolj postopen prehod med razvite evropske regije. Vlaganje bo vsekakor manj kohezijsko in bolj strukturno usmerjeno. Poudarek bo na vsebinah, ki bodo dajale največjo dodano vrednost in pretežno ustvarjale nova delovna mesta.
V nadaljevanju smo se seznanili z delovanjem Evropskega parlamenta, delovanjem OLAF in nekaterimi direktnimi evropskimi razpisi (na primer Evropa za državljane). Veliko zanimanje je spodbudila tematika širjenja programa in območij Natura 2000, s posebnim poudarkom na sožitju zaščite narave in hkratne možno-
sti razvoja za lokalne skupnosti. Posebno težo pa je imelo srečanje z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom. Predstavil nam je delo direktorata in v obliki konstruktivnega pogovora predstavil novosti, ki se načrtujejo. Poudaril je, da v naslednji finančni perspektivi 2014-2020 Slovenija ne bo več dobila sredstev za odlagališča odpadkov ali sanacijo nekdanjih deponij. Spodbujalo se bo samo investicije v razvoj modernih sežigalnic s ciljem povečanja odstotka že predhodno ločenih odpadkov. Podprte bodo tudi investicije v zaščito vodnih virov in pridobivanje alternativnih virov energije. Veliko je bilo vprašanj, ki so se nanašala na biotsko raznovrstnost in tuje agresivne vrste, ki se pojavljajo v naših okoljih. Cilj je spodbuditi kmetovalce, ga upravljajo racionalno in dolgoročno z naravnimi danostmi in ne predvidevamo že ob oddaji subvencij na predrage sanacijske ukrepe. Vsi vodotoki so in bodo velika skupna skrb vseh evropskih držav in ravno zato bodo sanacijska in investicijska sredstva za ta isti namen na razpolago tudi v prihodnjih letih. Delovni obisk je bil nadvse dragocena izkušnja, ki je vsem udeležencem omogočila podrobnejši vpogled v delovanje Evrope kot veznega člena 27 držav članic. Velika zahvala za organizacijo obiska gre Evropski komisiji in njenemu predstavništvu v Ljubljani, SOS ter ZOS. Dvodnevni obisk je v celoti financirala Evropska komisija. V posebno čast nam je bilo imeti srečanja s tako izjemno strokovno podkovanimi sogovorniki ter seveda tudi evropskim komisarjem dr. Janezom Potočnikom. Ta delovni obisk je vsekakor omogočil tudi večjo prepletenost in povezanost vseh 20 udeležencev, kar bo nedvomno lahko pripomoglo k večji učinkovitosti črpanja finančnih sredstev in dobrega dela v lokalnem ter slovenskem okolju.

3 CQ
Pripravili: Anita Manfreda, Občina Šempeter-Vrtojba in Ivana Štrkalj, Mestna občina Koper, članici Delovne skupine Skupnosti občin Slovenije za
boljše črpanje EU sredstev
wnm
Rezervni deli in kolesarski center
PrefemOTB resla 3, 1234 Mengnš ftl: 01/789 6S 70, fck* fll/72$Ki8 72 gsm. D41 137. e-mail. bumllatoo&slot.not
pmi - pel 8.nn - 1S.no, suhota: 8.W) - 12.00 nedelje in prazniki: zaprlo
AKCIJA : AKUMULATORJI BANNER, ROCKET GOTOVINSKI POPUST 10% ZAVORNE PLOŠČICE + DISKI SWAG VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH:
-ELF 10W40 1L OD 6,12 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,12 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO,HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH
LEŽAJI SWAG, SKF.......
ZA TOVORNA VOZILA:
STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR
STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22...
KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!!
SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM
OB PREDLOŽITVI OGLASA -10% GOT.POPUST
Jž
3
<3 C
u
Ji
Prav gotovo vam je znana in ljuba prijetna, zelo prepoznavna glasba nepozabnega slovenskega filma Cvetje v jeseni. Tudi po zaslugi tega filma so ci-tre ponovno stopile na pot priljubljenosti in se s tem izognile pozabi. Manj znano pa je, da je Vinko Novak, iz Bukovice pri Vodicah, prvi izdelovalec citer v Sloveniji.
»Življenjska pot me je pri 15 letih in teži borih 41 kilogramov pripeljala za mizarskega vajenca v delavnico takratne tovarne Melodija Mengeš,« začne pripoved Vinko Novak. »Pridni in učljivi smo hitro napredovali, pridobili delovne navade. Predvsem smo spoštovali prave mojstre in cenili njihovo znanje, vsrkavali skrivnosti poklica. V oddelku mizarstva sem se opredelil za strunske inštrumente. Po treh letih uka sem že izdelal pravo, lepozvenečo kitaro. Na začetni uspeh sem bil ponosen, mojster me je pohvalil, mlademu fantu je bila to potrditev, da sem na pravi poti. Končno sem pridobil tudi nekaj kilogramov in se okrepil, kar mi je bilo ravno tako všeč,« se svojih začetkov še dobro spominja Vinko Novak. V tovarni Melodija Mengeš je nato delal več desetletij: vedno z veseljem, natančnostjo in predanostjo, vse do konca, do nerazumljivega stečaja v 90. letih, ko so tovarno žal zaprli. V najboljših časih so izdelovali veliko različnih glasbil, od violin, kitar, celotnega asortimenta inštrumentov tam-buraških orkestrov do harmonik, orglic in celo električnih kitar. Njihovi izdelki so bili vrhunski, veliko so izvažali v evropske države in celo v ZDA.
Nekoč so bile citre doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem, ljudski godci so nanje igrali od nekdaj, ob različnih priložnostih. Vendar so prve sodobne citre, ki so bile izdelane pri nas, delo mojstra Vinka Novaka iz Bukovice pri Vodicah.
Podobne glasbilarske delavnice v sosednji Avstriji so cenile mengeško tovarno in so poslovno sodelovali. »Nekega petka dopoldne pred več kot 30 leti,« se natančno spominja Vinko Novak,»mi je avstrijski kolega prinesel v delavnico v Mengeš več kot 70 let star inštrument, meni nepoznan, s prošnjo za popravilo. Šele on mi je povedal,da so to citre. Žal so bile precej poškodovane, toda častitljive starosti in vrednosti. Takrat sem pravzaprav prvič v življenju videl citre, vendar isti hip začutil poklicni in osebni izziv. Odnesel sem jih domov in jih v svoji delavnici do najmanjše podrobnosti pregledal. Izmeril sem vse možne kote, z baterijo presvetlil notra-
njost, preveril izdelavo, vrsto lesa, skratka, razstavil sem vse, kar je bilo možno razstaviti in tako citre spoznal do zadnje najmanjše podrobnosti. Tako sem se poglobil v delo, da sploh nisem čutil utrujenosti, niti ur, ki so minevale. Hotel sem vedeti vse o citrah, bil sem kot začaran,« razlaga še danes z navdušenjem. »V ponedeljek zjutraj sem se s citrami, ki sem jih popravil po svojih najboljših močeh, vrnil v delavnico. Vsi, vključno z Avstrijcem, so bili zadovoljni s popravilom. Tistim starim, neprepoznavnim citram sem dal novo življenje, zame pa je to postala poklicna prelomnica. Ta inštrument me je tako navdušil, da sem že v letu 1983 izdelal svoje prve
koncertne citre. Temu poklicu sem ostal zvest vse do danes, ko še vedno ročno izdelujem različne vrste citer, po naročilu pa jih seveda tudi popravljam, obnavljam ali pa uglasbim,« zaključi pripoved o prvem srečanju s citrami čil, veder 70-letnik.
Nadaljuje s spomini: »Seveda na začetku ni bilo preprosto. Pomanjkanje tako izkušenj kot tudi primernega materiala mi je grenilo življenje, vendar nisem obupal.« Razloži tehnične podatke: »Kakovostne citre so narejene iz lesa naravne, masivne smreke. Sploh ni vseeno, kje je smreka rasla in kdaj je bila posekana, vse to vpliva na zven inštrumenta. Zunanja daljša stranica ima na zgornji plošči napetih (običajno) 38 strun, ki morajo vzdržati 380 kilogramov vlečne sile. Za primerjavo - kitara ima te vlečne sile le od 60 do 70 kilogramov. Za lepši videz jih okrasim z intarzijami, različnimi furnirji, orehom, cedrovino in palisandrom. Danes seveda lahko kupite citre zelo različnih svetovnih proizvajalcev v trgovini, vendar ...« se zamisli Vinko Novak ter nadaljuje z nekoliko razočaranja: »Po mojem vedenju sva v Sloveniji samo še dva izdelovalca citer, obrt izumira. Glasbeniki, ki igrajo na moje citre, so z njimi zadovoljni, cenijo in poznajo vložen trud. Vsa leta, kar izdelujem citre, še nisem imel nikoli reklamacij, na to sem res ponosen. Žal trenutno nimam učencev, ki bi nadaljevali moje delo. Z veseljem bi jim prenesel svoje znanje; zato kar pogumno vsi, ki vas tako delo zanima, kar pokličite me, da se dogovorimo za sodelovanje. Upam, da se bo kmalu spremenila miselnost in se bo bolj cenilo ročno delo, vrhunsko obrtno znanje ter tradicija.« Zdaj pa še zanimivost in posebnost, pravi Vinko Novak: »Na citre sploh ne znam igrati! Za mojo dušo in željo po igranju je bila in ostala lajna, z njo sem prekrižaril že velik del Slovenije. V različnih
Mojster trenutno obnavlja več kot 80 let stare citre, ki izvirajo iz Češke. So prava mojstrovina, s čudovitimi poslikavami in vzorci, ki so značilni za tisti čas.
krajih poskušam razveseliti ljudi z glasbo iz stare, dobre lajne, da se ta zvrst glasbe ne bi pozabila. Tudi lajna se je danes precej posodobila. Na notnih zapisih - trakovih za piščali (od štiri do pet melodij ima lajnarski trak), lahko dobite že priredbe priljubljenih domačih ansamblov, ne samo zaprašenih nemških in tujih melodij. Današnji upokojenci so vsi aktivni in sodobnih pogledov na ta malo zmeden svet. Tudi v DU Vodice, s katerim rad sodelujem, niso izjema. Prav zato moram lajnarski program prilagoditi njihovim nivojem, ne morem večno lajnati eno in isto!« se pošali vitalni senior.« Poudari pa: »Rad bi se zahvalil DU Vodice, kajti na njihovo pobudo me je v letošnjem letu Občina Vodice za to moje delo nagradila s plaketo, kar me je prijetno pre-
senetilo. Všeč mi je bil svečan ambient Kulturnega doma v Vodicah ter podelitev priznanj, še sploh, ko je v mojo čast zaigral vrhunski citrar. Bil sem ganjen,« se z naklonjenostjo spominja tega zanj posebnega dne.
Na koncu še reče: »Kljub vsemu sem zadovoljen, ker se v glasbenih šolah ponovno odpirajo oddelki, kjer se izobražujejo mladi, obetavni citrarji. V večstoletni zgodovini so citre imele svoje vzpone in padce, nikoli pa niso povsem zamrle. Danes citre spet dosegajo priljubljenost, ki ne bo ugasnila, kajti ubrani in harmonični zvok je prelep, le prikličite si v spomin glasbo iz filma ...«
Tekst: Anka Rozman Foto: A. R.
3
C C
u
Ji
S
CQ
C
C §
ü
Končala se je poklicna pot
ravnateljice Ivane Bizjak
Ob koncu koledarskega leta je v naši osnovni šoli vedno zelo zanimivo. Leto se končuje, otroci so v tem času kot vedno zelo živahni, vsi smo v pričakovanju praznikov in prostih dni. Je pa letos nekoliko drugače: ob novem letu odhaja v pokoj ravnateljica osnovne šole Vodice Ivana Bizjak.
Vsi jo dobro poznamo, z njo kot ravnateljico smo pri vsakdanjem delu preživeli veliko plodnih, ustvarjalnih dni ... Ivana Bizjak je bila rojena v Vodicah in domačini jo poznamo kot Grilčevo Ivi. V osnovno šolo je hodila v Vodicah in prav tu bo končala svojo poklicno pot. Verjetno si ni nikoli predstavljala, da bo nekoč ravnateljica osnovne šole, v katero je pred mnogimi leti zahajala. In ko se ji je leta 2006 ponudila priložnost, jo je sprejela z veseljem in veliko odgovornostjo. Vsa leta ravnateljevanja na Osnov-
ni šoli Vodice je bila zelo predana svojemu delu, imela je jasne, realne cilje, ki jim je sledila in pri tem vključevala učitelje ter druge delavce šole, učence, starše. Njeno življenje ni bilo ravno postlano z rožicami. Vse preizkušnje, ki jih je doživljala v vseh teh letih, so jo naredile trdno, močno, odločno. Ves čas je verjela v odkritost, poštenost in delavnost. Ne bomo naštevali, kaj vse je naredila na naši šoli. Pa vendarle naj izpostavimo najpomembnejše: poskrbela je za varno in dobro počutje učencev ter vseh zaposlenih v njej. Učitelji smo z njeno vztrajnostjo in iznajdljivostjo pridobili sodobno opremljene učilnice, ki zagotavljajo boljše pogoje za delo. Spodbujala je razvoj računalništva in njegovo uporabo. Z obnovitvijo starega dela šole smo v zgornjem nadstropju dobili ne le sodobno opremljene prostore za izvajanje pedagoškega procesa, ampak tudi sodobno
Smučarski sejem je za nami, do vsakoletnih smučarskih tečajev pa je le še nekaj dni
Zima se v Smučarskem društvu Straho-vica začne s sejmom. Tudi letos smo ga pripravili na zadnjo novembrsko nedeljo v prostorih Osnovne šole Vodice. Opreme je bilo res veliko, mnogi ste našli tisto, kar ste iskali. Hvala vsem, ki ste opremo, ki je doma ne potrebujete več, prinesli na sejem - marsikomu bo prišla prav. Letos smo za obiskovalce na sejmu pripravili novost - predavanja o tehniki smučanja. Udeleženci predavanj ste se strinjali, da smučarske teorije ni nikoli preveč, treba jo je le prenesti še na sneg ... Tudi sveži krofi so nam letos pomagali, da smo lažje počakali na nedeljsko kosilo.
Na sejmu smo vam posredovali tudi in formacije o letošnjih smučarskih teča jih v Šinkovem Turnu, v primeru slabe zime doma pa v Kranjski Gori. Razpise so prejeli vsi otroci do 5. razreda v domači osnovni šoli in tudi v vrtcu. Razpis je bil že konec novembra objavljen na društveni spletni strani: http://www. strahovica.si. Kot vedno smo v začetku pri prijavah dali prednost otrokom iz naše občine, kasneje pa smo sprejeli otroke še od drugod. Staršem se zahvaljujemo za odziv, upamo, da nam bo uspelo. Če ne doma v Šinkovem Turnu, pa vsaj v Kranjski Gori. Do tečaja je zgolj še nekaj dni, zato vam svetujemo, da redno spremljate informacije na društveni spletni strani. Se vidimo -upam, da na snegu!
Smučarski pozdrav!
Jure Marenče Smučarsko društvo Strahovica
opremljeno knjižnico. Vzpodbujala je učitelje k izobraževanju, k sodelovanju v različnih projektih, k pripravi učencev na tekmovanja na najrazličnejših področjih. Ne smemo pozabiti na njeno zavzemanje za obstoj podružnične šole Utik, za njen razvoj in napredek. Rezultati so vidni danes, ko imamo prijetno pravljično podružnično šolo, v njej pa tri oddelke veselih, zadovoljnih učencev in učiteljev.
Zelo dobro je sodelovala z ustanoviteljem, z županom, prav tako tudi z društvi v občini. Lahko bi napisali še marsikaj, a nekje je treba narediti piko. Tako kot jo je naredila Ivana Bizjak. Ponosni smo, ker je bila naša ravnateljica v zadnjem obdobju svojega poklicnega ustvarjanja in ker smo skupaj ustvarjali prihodnost vodi-ške osnovne šole. Ponosni smo, ker smo lahko soustvarjali mozaik njenega življenja. Z veseljem ji bomo prisluhnili, kadar koli in kjer koli se bomo srečevali.
Cilka Marenče, pomočnica ravnateljice
PROSTOVOLJSTVO -
Sledi, ki jih je pustila zapuščena deklica
V	Sloveniji imamo hišo zavetja za otroke do šestega leta. Stavba je velika in prijetna, v njej pa polno žalosti in otrok, ki nikoli ne bi smeli doživeti tega, kar so. V tej hiši sem prostovoljka in s tamkajšnjimi otroki sem doživela že marsikaj. Nad prostovoljci sem bila vedno navdušena, spoštovala sem to človeško toplino in pripravljenost pomagati sočloveku.
V	mislih sem si vedno prigovarjala, da bom tudi jaz nekoč prostovoljka. Čas ni ravno moj zaveznik, vedno ga je premalo. Imam službo brez urnika, družino s tremi otroki in še veliko postranskih del.
Pred leti sem v službi pripravljala prispevek prav o tem kriznem centru za otroke, poimenovali so ga Palčica. V Grosupljem, le nekaj kilometrov iz Ljubljane, stoji mogočna in lepo urejena stavba. Notranjost ne daje občutka, da gre za zavod ali ustanovo, je kot družinska hiša, dom. Prepričana sem, da se veliko ljudem niti ne sanja, kakšna je slaba stran naše družbe, predvsem pa nekaterih, ki prizadenejo tiste, ki bi jih morali ljubiti in varovati - otroke. Take hiše sploh ne bi smeli potrebovati, a žal je resničnost drugačna ... Da čustva v službi ne smejo ovirati mojega dela, sem se že navadila, a ko se kamera in luči ugasnejo, čustva oživijo. Še dolgo po snemanju prispevka sem se čudila, spraševala in poslušala. Najbolj neverjetne zgodbe, tako krute stvari se ne bi smele dogajati majhnim otrokom, nobenemu otroku! Kot bi me kdo s kladivom po glavi, me odvil iz vate in mi rekel: »Da, tudi v naši državi imamo zlorabljene, pretepene in zapuščene otroke!« Taki otroci najdejo zavetje v Palči-
ci, a le za 21 dni! Potem gredo v rejniško družino ali pa nazaj k staršem, če se seveda ti v tako kratkem času »popravijo«. V Palčici je zaposlenih sedem strokovnih delavcev, tam so podnevi in ponoči, kuhajo, pospravljajo in skrbijo za zlomljena mala srčeca in telesca. Ker sem se javila kot prostovoljka, me tako večkrat pokličejo. Vse, kar si niti misliti ne moremo, se dogaja tem otrokom, prihajajo iz različnih družin in zaradi različnih situacij, zato vam za »oris« opišem en dan, teden, ki sem ga preživela kot prostovoljka.
»Imamo dojenčico, staro deset dni, potrebujemo pomoč!« Na hitro sem preletela urnik in takoj pristala. Z vodjo hiše Manuelo Ham sva se dogovorili za podrobnosti. Noč pred tem nisem spala. Po glavi mi je rojilo tisoče vprašanj. Kako se je tako majhen dojenček znašel v tej hiši, kje sta mama in oče? Kje je kdo, ki bo to malo bitje stisnil k sebi in mu pel nežne uspavanke? Neprespana in polna pričakovanj sem naslednji dan pozvonila na vratih. Nobenega joka, le dišalo je po dojenčku. V dnevno sobo me je odpeljala triletna deklica, ki je bila tam zaradi suma spolne zlorabe. Doma imam tri punce, najstnico in štiriletni dvojčici, a ko sem zagledala zapuščeno dojenčico, sem že razmišljala, kje bi ji doma uredila sobico, kje bi si izposodila voziček ... V sekundi je bila moja. A tako to seveda ne gre. Zbrala sem se; danes in nekaj naslednjih dni bom tema dvema otrokoma poskušala narisati sonce, nasmeh in vsaj nekaj sreče. Strokovna delavka, ki je bila v službi vso noč in del dopoldneva, mi je predala dojenčka in triletno Anjo (ime je izmišljeno, kar upam, da razumete). Sama sem bila v veliki sobi z mehkim in dišečim do-
jenčkom, ki ga je mati zapustila. Pobegnila je v sosednjo državo. Triletna Anja pa me je gledala z velikimi modrimi očmi in pričakovala, da se bova igrali. Dojenčica je zaspala, midve z Anjo pa sva se gugali zunaj na vrtu.
Priznam, težko sem se osredotočila na igro, saj sem bila polna vprašanj. Previdno je treba ravnati s temi otroki, to so občutljiva bitja, ki so bila ranjena, in ni ga zdravila, ki bi ozdravil tako rano. Lahko jo omilita prijaznost in toplina, to pa je tudi vse. Z Anjo sva se imeli super, skupaj sva skuhali kosilo, testenine in mesno omako. Vse je pojedla, govorila je bolj malo, le kar sem jo vprašala, a sem začutila, resnično, da je bilo v delčku njenih modrih oči nekaj sreče. Po kosilu naju je »prebudil« zvok, ki ga že dolgo nisem slišala - jok. Dojenčico je zbudila lakota. Ko sem premagala prvo »tremo« ter umila, previla in oblekla to majhno bitjece, sem jo stisnila k sebi in ji nežno prigovarjala. Umirila se je, da sem ji lahko pripravila mleko. Anja je risala, jaz pa sem po steklenički hranila dojenčico.Tišino v prostoru je rezalo le cmokanje, ki ga je ustvarjala dojenčica, ko je pila iz stekleničke. Jaz pa sem spet v mislih premlevala. Kaj se je zgodilo z njeno mamico, kako je lahko zapustila to dete? V tem trenutku bi deklica morala biti pri mamici, na njenih prsih, občutiti njeno kožo, ljubezen, slišati njen glas ... Kje je? Morda se je ustrašila, morda ne zmore, kdo ve, kakšen je njen razlog. Mogoče ji je prav zdaj neizmerno hudo in ji je žal. Dojenčica ima dve možnosti: ali bo šla v posvojitev ali pa se bo njena biološka mama vrnila. Kaj ji sploh želim ... Ne vem. Ne poznam cele zgodbe. Upam le, da
Jž
JŽ
bo dojenčica, za katero sem skrbela, srečna in ljubljena in upam, da bodo tudi za Anjo našli dobro rejniško družino. Da nikoli več ne bi izkusila tega, kar morda je. Kako rada bi vse te otroke odpeljala domov, jih imela tako rada kot svoje! Jim brala pravljice, pesmice, jim risala sonce, nasmeh in samo srečo ... Ne morem, lahko pa veliko storim za vse te otroke, če sem tam, nekaj dni, ur ali tednov na leto. Ničesar drugega ne potrebujejo kot toplo srce in iskreno besedo. Priznam, vedno, ko se peljem domov, ko se poslovim od otrok in sem sama v avtu, jočem, ne morem si pomagati, tega se enostavno ne navadiš. Moji domači mi pravijo, naj ne hodim, če sem potem tako strta, res pa je, da sem se naučila, da pred temi otroki nikoli ne spustim solze, da dam sebe v vsej polnosti, ki jo premorem. Po drugi strani pa grem domov srečna, naredila sem dobro delo, čeprav me je hotela loviti slaba vest, češ, naj se igram raje s svojimi otroki. Moji otroci so zelo srečni, niti ne zavedajo se ne, kako. Vsak večer jih pokrijeta in poljubita mama in oče. Teh otrok morda še nikoli ni nihče. V hiši zavetja Palčica ne potrebujejo igrač in oblačil, potrebujejo pa prostovoljce, ki bi nekaj ur na dan ranjenim otrokom pokazali tudi lepšo plat življenja. Ne potrebujete izobrazbe, pomembno je, da imate srce na pravem mestu in veliko poguma, da vam ga kakšna zgodba iz njihovega življenja ne stre. Tudi v Kopitarjevem glasu bomo v naslednjih številkah namenili kotiček, v katerem bomo govorili o prostovoljstvu. Kaj je prosto-voljstvo, kdo vse je lahko prostovoljec in o tem, kako si želimo v Vodicah poleg že odlične prostovoljske dejavnosti splesti še večjo in trdnejšo mrežo.
Natalija Rus
Odgovornost
do svojih živali
Tudi v naši občini, ki je pretežno podeželje, imamo veliko psov, mačk in drugih živali. Imejte v mislih, kako stresno je pokanje in norenje na sil-vestrovo za njih. Vsako leto se v tem obdobju znatno poveča število izgubljenih živali v zavetiščih po Sloveniji, kar je lahko tudi posledica nepripravljenosti skrbnikov na panično reakcijo živali. Poskrbite za zbegane živali.
Akustični dražljaj je izjemno stresen, tako za človeka kot žival. Zlasti, če ga ne sliši pogosto. Znano je, da so živali hudo občutljive na hrup, zlasti ko gre za visoke tone, kamor sodi tudi pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev. V teh pred-prazničnih in prazničnih dneh bodo, kot vsako leto, trpele tudi naše domače živali - psi, mačke, hrčki, papige, kanarčki. Pa tudi življenju v divjini ne bo prizane-seno. Če žival ob poku pokaže vidne znake strahu, se na njeno vedenje ne smemo panično odzvati. Tako ji pokažemo, da se zunaj ne dogaja nič posebnega. Veliko živali posnema vedenje svojih skrbnikov. Če žival začnemo miriti, jo božati in ji posvečati posebno pozornost, ji potrdimo, da reagira prav.
Nekateri svetujejo pomirjevalna sredstva, drugi jih odsvetujejo, ker žival po njihovem zaužitju postane otopela, kar pa ne pomeni, da strah ni več prisoten. Če je žival v šoku in ji nič od naštetega ne pomaga, je treba
Po podatkih iz Centralnega registra psov je bilo konec novembra v Sloveniji registriranih 219.496 psov. Od tega jih je 598 registriranih v občini Vodice.
poiskati veterinarsko pomoč. V teh dneh, ko poka,imajo v slovenskih zavetiščih tudi do 30 odstotkov izgubljenih živali več. Če naletite na zbeganega kužka, ga, če se le da, umirite in pokličite najbližje zavetišče, da pridejo ponj in ga čim prej vrnejo lastniku, kajti odkar je ob cepljenju obvezno čipiranje, z dekoder-jem lastnika hitro najdejo.
Tekst: M. K.
Foto: Monika Kubelj
Antonija Baksa Srnel se je rodila leta 1945 v Čakovcu. Od leta 1964 živi in ustvarja v Sloveniji, natančneje v naši občini. Piše v treh jezikih - slovenščini, knjižni hrvaščini in medžimurski kajkavščini. Prevaja iz hrvaščine oziroma kajkavščine v slovenščino in obratno. Pesmi objavlja v slovenskih in hrvaških literarnih revijah. Je tudi članica društva Me Vi Art (Metka Visual Art). Ta zanimiva likovnica je zaradi svojega spretnega peresa nedavno sprejeta med člane Društva slovenskih pisateljev.
Antonija Baksa, kaj vas je prineslo v te kraje? Je že dolgo tega, kajne?
Ljubezen, kaj pa drugega. Petje, ples, igranje na kitaro, lepe, prijazne črne oči. Vse to združeno v enem samem človeku!
Pa ste že takrat skladali besede in v verzih iskali življenjske trenutke, želje, čustva?
Sem. Še ne desetletna sem se od-kradla na večer poezije. Potem sem bila tepena kot »pozoj«. A nič ne de. Takrat sem sklenila, da bom tudi jaz nekoč stala v dvorani in brala svoje pesmi. In jih res.
Se še spomnite svoje prve pesmi, ki ste jo spisali?
Seveda se spomnim. Imela sem 13 let, ko smo morali za 8. marec napisati nekaj o mami. Živeli smo v bloku, kjer je bilo vse polno otrok. Kdo bi takrat razmišljal o šoli in leposlovnih spisih. Treba se je bilo igrati. Zvečer pa panika, kaj bo jutri v šoli. Zmanjkovalo je časa, kajti mama ni smela vedeti, da sem brez naloge. Hitro, iz srca sem napisala pesem o njej. Naslednji dan sem s strahom oddala svoj list. Ta pe-
sem se ni izgubila. Učiteljica je dala mojo pesem v lokalni časopis, ki jo je objavil. Še vedno hranim ta časopis.
Nedavno ste postali članica Društva slovenskih pisateljev. Predvidevam, da ste zelo počaščeni?
Zelo. Pri mojih letih ne pričakuješ ne vem kaj. Zdi se mi, da sem zrasla za precej centimetrov. Zdaj mi vnuk ne more več reči »Ti, ta mala!« (čeprav še reče). No, šalo na stran. Meni, ki prihajam iz drugega govornega področja, to pomeni veliko. Je neko zadoščenje ob izgubi mojega »kaj«, ki je zdaj »kva«. Kar verjeti ne morem, da se mi to dogaja. Je priznanje, da sem umeščena v slovenski prostor, mislim pisateljsko.
Kako kaže v tej krizi biti pesnik ali pisatelj? Ali ljudje sploh še hočejo slišati pisano besedo?
Za pesnike pravijo, da so vizionarji. So zapisovalci časa in dogajanj, so priče, ki z besedo izražajo tisto, kar bo prihodnost pokazala. Zato sem prepričana, da bodo ljudje iskali prave vrednote.
Publihacijes
LOZNA SLIKA VU ŠPIGLU/MO-TNA SLIKA V ZRCALU, samozaložba, 1989
Ivica Jembrih: ZEMLJA SMO/ZEMLJA SMO, Dolenjska založba, Novo mesto 1994 (prevod) SAMEVANJE, Karantanija, Ljubljana 1996
SAMEVANJE, Karantanija, Ljubljana 1996, v hrvaščini PESMI POROČENE ŽENE, Mariborska literarna družba, Maribor 2004
VIJOLICE V KAMNU/FIJOLICE VU KAMENU, dvojezična pesniška zbirka, Franc-Franc, Murska Sobota 2005
Tudi sicer se mi zdi, da ljudje premalo beremo ...
Tisti, ki radi berejo, bodo še naprej brali. Zato me ni strah za pisano besedo, čeprav bo v elektronski različici.
E
co
C
Ji
C CQ
<8 C
o
C
Spoznali sva se pravzaprav takrat, ko ste mi pokazali svoje umetnine iz cvetja, ki so nekaj prav posebnega. Drži. Res je že dolgo tega.
Danes še nabirate rože in ustvarjate balerine, prihodnost ... slike z necvetočimi motivi?
Nabiram. Ne tako intenzivno. Imam še veliko zalogo, tako, da mi ni treba več hoditi po tujih vrtovih in »fehtariti« za rože.
Če se ne motim, ste razstavljali tudi na Japonskem.
Na Japonskem je stalna razstava
>8
O ^
O §
S j?
c
članov IPFAS v Yokohami. Sem pa razstavljala tudi v Londonu. Razstavljam tudi po Sloveniji. Imela sem okoli 20 samostojnih razstav. V Občini Vodice eno samo daljnega leta 1996.
Kaj počnete danes?
Pišem, nastopam, iščem sponzorje. Sem v projektu za izdajo nove pesniške zbirke in kratke proze. To zahteva kar precej energije. Malo me »bremza« domača situacija. Gre za to, da je mož zelo bolan (na kisiku) in se ne morem posvetiti svojemu delu v takšnem obsegu kot želim.
Ali kaj pogrešate v naši občini? Morda več kulturnega dogajanja?
Seveda pogrešam. Kot pesnica pesniške večere, slikarske razstave in še kaj bi se našlo. V naši občini nikjer ni prostora za take dogodke. Ne vem, kje je vzrok, ampak ni posluha za to vrsto umetnosti. Potem zaideš v sosednjo občino, kjer so preuredili hišo Jakoba Aljaža v hišo umetnosti. In se vprašaš, kaj je z našim Jernejem Kopitarjem in z njegovo sobo. To bi bil pravi prostor za vse vodiške umetnike, ki jih ni malo.
Monika Kubelj
O B V E S T I L O
Spoštovani!
Zaradi nizkih temperatur v zimskih mesecih, ko se temperature spustijo krepko pod ledišče, so posledice zaznavne tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hišnem vodovodnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov.
KAKO ZAŠČITITE VODOMERE IN INŠTALACIJE PRED ZMRZALJO?
a) Z ustrezno toplotno zaščito
Tipski PVC-vodomerni jašek mora imeti pravilno nameščen termoi-zoliran pokrov. Zaradi preprečitve dostopa mrzlega zraka mora biti pravilno nameščen tudi sam pokrov vodomernega jaška. Prav tako mora biti jašek pravilno vgrajen (zasut do povoznega pokrova vodomernega jaška).
Tipski betonski jašek mora imeti pravilno tesnjen pokrov, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Vodomer je treba dodatno zaščititi z izolacijskimi materiali.
b)	Z občasnim pretokom vode
Svetujemo vam, posebno uporabnikom, ki nimajo stalnega prebivališča v objektih, v katerih so vodovodne instalacije, da zagotovijo občasno kroženje vode po inštalacijah in da preverijo stanje vodomera oziroma da izvedejo ukrep pod točko c.
c)	Z zaporo zasunov (ventilov) in izpustom vode iz interne inštalacije
V primeru, da v zimskih mesecih zaprete dovod vode v objekt, je treba vodo obvezno izpustiti iz vodovodnih cevi (po možnosti na najnižji točki) in pustiti odprt izpustni ventil oziroma armaturo, na kateri ste izpraznili vodo iz vodovodnih cevi.
Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne
jaške in vodomere ter poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali.
Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051 622 282. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno.
Za dodatne informacije in pomoč smo vam na voljo na telefonski številki 01/833 25 00.
Lepo vas pozdravljamo!
Direktor JP Komunala Vodice, d.
o. o.:
Jure Vrhovnik, inž. str.
Pravzaprav bi morala reči vedno bolj aktivni. Leta hitro tečejo in letos društvo ŠPD GAMS beleži že 15. leto delovanja. Začetna pozitivna energija ustanoviteljev deluje še danes, tako na vodstvo društva kot na člane. Že res, da marsikdo po nekaj letih izstopi, a vsako leto v društvo vstopajo novi, gorskih lepot željni člani. Nabor izletov je vsako leto pestrejši, od začetnih treh na leto imamo sedaj že vsak mesec eno turo.
IS
C
o
O
&
Vodstvo se zaveda, da če hoče biti društvo zanimivo in vabljivo za čim večje število članov, ni dovolj nekaj klasičnih izletov. Tako imamo v letnem programu, poleg ustaljenih tur, tudi tradicionalni zimski pohod, dvodnevno turo na vrhuncu gorniške sezone, tematski pohod v organizaciji drugega društva (lansko leto in letos je bil to pohod po Vrtovčevih poteh), nočni pohod in tradicionalni jesenski izlet po Sloveniji. Težavnost tur se skozi leto stopnjuje, vsakdo pa si izbere sebi primerno. Program izletov dobimo člani na občnem zboru, vsak pa se udeleži tistega, ki mu časovno in po zahtevnosti odgovarja.
Letos smo sezono začeli že konec januarja z občnim zborom v Kamniški Bistrici, kamor se nekaj članov in članic odpravi kar peš. Nadaljevali smo v marcu s tradicionalnim, letos že osmim zimskim pohodom na Kališče. To je primerna zimska tura, ker je pot vedno dobro shojena od množice pohodnikov, saj je to priljubljena zimska točka.
Vročega aprilskega dne smo obhodili dolino reke Glinščice, ki se sicer res nahaja v Italiji, a pot po desnem bregu doline poteka praktično po slovensko- italijanski meji. Med nekaj kilometrov dolgo potjo smo videli slap Supet, stene Kraškega roba, še dobro ohranjene dele Rimskega vodovoda, ki je napajal Trst, pa traso nekdanje železnice
Kozina-Poreč, cerkev sv. Marije na Pečeh ...
Da bi dobro poznali tudi našo bližnjo okolico, smo se maja podali na Košutno in Kompotelo. Izhodišče za ta dva vrhova je Kriška planina na Krvavcu. Z zanimanjem smo odkrili, koliko lepot skriva zaledje Krvavca in kako daleč se še razteza. Poleg pohodništva smo se ukvarjali tudi z nabiranjem borovih vršičkov, ki smo jih potem doma s sladkorjem dali na sonce, da nam bodo v viroznih zimskih dneh lajšali kašelj.
Vreme nam je junija prvič pokazalo zobe, ko smo se želeli povzpeti na greben Košute od Škrbine do Kladiva. Nekaj najbolj vztrajnih se nas je kljub slabi napovedi odpravilo do izhodišča, a nismo prišli daleč. Dež nas je po slabi uri hoje »odplaknil« s pobočja in zatekli smo
se v kočo na planini Pungrat. Tam nas je pastir založil z zdravilnimi zelišči in storžki, da smo jih doma namočili v žganje in tako pripravili še eno zdravilo. Tudi na tako turo ostanejo lepi spomini!
Potem pa je prišel avgust in naša težko pričakovana dvodnevna tura. Ta je bila res samo za izbrance, saj se nas je le devet odločilo, da se spopademo z naporno turo. Pogum je bil bogato poplačan! Prvi dan smo se povzpeli na Stenar in gora nas je pričakala v najlepši obleki. Bila je obsijana s soncem, na travnatih zaplatah so omamno dišale gorske cvetlice, po prepa-dnih policah so poležavali gamsi, razgled z vrha je bil veličasten. Oko se kar ni moglo nagledati mogočne severne Triglavske stene, ki je s te perspektive videti divje nedostopna in pada več sto metrov v
C £
>10
O
IS
c o
o
&
C
-I—. £
	
	■ - .-' - ■ i ■ ■ ■ ^f^J - aA jI * VTAijBiiM 'ii nB EuKtfKM
	Vzpon na Stenar
vrtoglavo globino. Prespali smo na Kriških podih, naslednji dan pa se mimo istoimenskih jezer povzpeli na Križ. Sledil je le še dolg spust v pregreto dolino.
Edina prava »zimska« tura je bila v septembru, ko smo se povzpeli na Ledinski vrh nad Jezerskim, saj smo proti vrhu gazili v pol metra globok sneg. Vsi smo varno prišli do vrha in se utrujeni, a zadovoljni vrnili v dolino.
Na jesenskem izletu smo spoznavali delček Gorenjske. Najprej smo obiskali kovaški muzej v Kropi, nato pa odšli v Mojstrano na ogled Planinskega muzeja. Kasneje nas je sprejel sedanji dovški župnik in nam razkazal muzejsko zbirko
Jakoba Aljaža. Po ogledu Dovške farne cerkve smo na grobu Jakoba Aljaža prižgali svečko v njegov spomin. Nato smo se odpeljali v Italijo do spodnjega Mangartskega jezera in v prijetnem sončku uživali ob vodi, v kateri so se ogledovala v jesenske barve odeta drevesa. Izlet smo sklenili s poznim kosilom v znani kranjskogorski gostilni.
Že drugo leto smo se prvo nedeljo po Martinovem udeležili pohoda po Vrtovčevih poteh. To je 18 kilometrov dolg pohod po vipavskih gričih, mimo vinogradov in skozi kraške vasi. Prebivalci na stojnicah ob poti ponujajo svoje pridelke in seveda avtohtone vrste vin. Več tisoč pohodnikov se po petih urah hoje vrne na izhodišče in večina se
Tradicionalni vzpon na Kališče.
jih naslednje leto zopet z veseljem udeleži pohoda.
Svojevrstno doživetje je nočni pohod. Že res, da je vedno načrtovan na polno luno, a ta kaj dosti ne koristi, če je oblačno. A letos nas je luna bogato razvajala s svojim sijem, ko smo se kar iz Vodic odpravili peš na Smledniški grad. Ker je pot večini dobro znana, kljub temi nismo imeli težav z orientacijo. V okrepčevalnici, ki mimogrede v zadnjem času slovi po odlični kuhinji, nam je oskrbnik postregel pregrešno dobro kmečko pojedino.
Tako smo sklenili letošnjo bogato gorniško sezono, upravni odbor pa že dela načrte za prihodnje leto!
Tekst: Vida Pirc Foto: arhiv društva
Prav je, da se s prvim dnem zadnjega meseca v letu začne veseli december. Tako smo ga začeli tudi v Vodicah na slavju ob 15. rojstnem dnevu Mešanega pevskega zbora Biser. Le kako drugače bi ga začeli kot z glasbo, ki je donela po dvorani! Začetek je bil vsekakor bučen, ko je vodiška godba pod vodstvom Igorja Dajčmana s čudovitimi zvoki pozvala k začetku slavja.
Voditeljica Katarina Košir je najprej pozdravila vse prisotne, župana, ravnateljici šole ter vrtca, predstavnike društev in narodne noše ter Društva narodnih noš in kočijažev Občine Vodice. Prijazen pozdrav pa je zaželela tudi vsem zborovodkinjam in zborovodjem, ki so zbor vodili po 15-letni zborovski poti. To so bili Lojze Lazar, Rado Čuk, Ana Smrtnik, Mateja Kališnik, Špela Vrtačnik, Anita Lakner in Milan Bajželj, ki je Bisere vodil skozi slavnostni koncert. Najprej so z dvema pesmima pobožali najmlajši iz Vrtca Škratek Svit, morda nekoč bodoči Biserčki. Takoj za njimi pa je zapel Mladinski pevski zbor Osnovne šole Vodice pod dolgoletno taktirko Tomaža Grajzarja. Zapeli so pesem Dekle je po vodo šlo in pesem avtorja Vinca Clarka Mnogo sem prehodil poti. Nato so na odru zasijale Flore. Vokalna skupina Flora, ki jo vodi zborovodkinja Jana Lam-beršek, nam je popestrila minute
•S
CQ
S
s pesmima Ti si moja ljubezen in Tuncaj, tuncaj.
Prisotni v dvorani smo si že dodobra ogreli ušesa, ko so se na odru zvrstili slavljenci s prvim delom nastopa. V svojem 15-letnem de-
lovanju so Biseri prepeli mnogo različnih skladb in pesmi, zato so želeli malce obuditi spomine in nas v prvem delu popeljali po koroških in istrskih pesmih Po zelenem travniku, Pastirska in Dajte,
C £
.52
CQ
a
C
-I—. £
o
dajte. Pod vodstvom novega zborovodja Milana Bajžlja so sledile še pesmi Ej tedaj, Znamenje in Da b'biva liepa ura.
Kako le drugače, kot z glasbo in pesmijo se obdarujejo glasbeni prijatelji med seboj! Tamburaška veteranska skupina Bisernica, ki prihaja iz Reteč pri Škofji Loki je Biserom in seveda vsem prisotnim podarila nepozabne melodije. S pesmimi Naj živi vesela družba, Od kod si dekle ti doma in Savico so razveselili prav vsa srca. V svojem programu imajo raznovrstne skladbe, od narodnih do klasičnih, igrajo pa na štiristrunske, eno- ali dvoglasno kvintno uglašene tambure, imenovane Farkaševe tambure. Po zasluženem aplavzu so zaigrali še tri skladbe. Po »tamburaškem« razvajanju pa je sledilo še nekaj večjega. Na odru je Tatjana Avsec iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljubljana okolica zaslužnim v Mešanem pevskem zboru Biser podelila Galusova priznanja. Zadnji del koncerta je bil namenjen slovenski popevki. Biseri so zapeli tiste, pri katerih te srce samo vodi, da zapoješ z njimi: Vipavska, Šuštarski most, Dan ljubezni in Brez besed. S harmoniko in na klavinovi sta jih spremljala Leja in Andrej Plut. Po zahvali vsem podpornikom, ki omogočajo, da naši Biseri med nas delijo pesem, ki je res posuta z bisernimi toni, so zapeli še zadnjo pesem Kako sva si različna.
Slavje se je nadaljevalo pod odrom s pogostitvijo in prijetnim druženjem. Le kako bi lahko lepše preživeli prvi decembrski dan kot v družbi prijetnih, vztrajnih in edinstvenih pevk in pevcev Mešanega pevskega zbora Biser!
Tekst: Natalija Rus Foto: Rok Štupar
Mali božički
Tamburaška veteranska skupina Bisernica
Prvih 15 let so zaključili zelo slavnostno.
prostora Kevdr?
Kletni prostori v Utiku, pod podružnično šolo, so bili pred leti obnovljeni. Takratni župan Brane Podboršek je prisluhnil mladim, jim dovolil uporabo prostora, občina pa je pristopila k obnovi. V letu 2005 je stekla prava mladinska delovna akcija, h kateri so priskočili na pomoč tudi nekateri obrtniki. Prostor je zaživel kot srečeval-nica mladih in je torej dobil svoj namen. Pridobili so si celo naziv Hiša meseca v reviji Delo in dom.
A čeprav je bilo takrat rečeno, da bodo prostor lahko uporabljale naslednje generacije, žal ni bilo tako. Oprema se je uničila, prostori se niso čistili oziroma se je prostor spremenil v nekaj zelo nečastnega in neprivlačnega. Kdo je poskrbel za to, da se je vse vloženo delo razvrednotilo in oprema (celo računalniška) uničila tako, da
je neuporabna, se javno ne ve oziroma se krivcev niti ni iskalo. Je pa Kevdr od lanskega leta pod nadzorom občinske uprave, na vrata so namestili novo ključavnico, ga očistili. Uporabljajo ga mladi, le občasno za kakšna praznova-
nja. Ker trenutno ni ustreznega programa, prostor sameva. Če se najde odgovoren in zanimiv predlog, mu bodo na občini gotovo prisluhnili.
Tekst: M. K.
Foto: Rok Štupar
-C
iS
J3
V četrtek, 8. novembra, smo učenci OŠ Vodice organizirali okroglo mizo. Namen je bil zbrati čim več informacij o starih jedeh ter besedah, ki so letošnja tema projekta Turizmu pomaga lastna glava, pri katerem sodelujemo tudi mi.
Ob 17. uri se nam je pridružilo šest zgovornih občanov, ki so s svojim znanjem in izkušnjami obogatili naše znanje in nam prihranili veliko trdega dela. Na vsako vprašanje so nam odgovorili z velikim veseljem. Povedali so nam veliko o jedeh, ki so jih jedli, in o običajih, s katerimi so živeli. Nekaj jedi so nam precej podrobno opisali, na primer: »zaroštan« krompir,zabeljene ajdove štruklje, proseno kašo, ka-šnato klobaso ... Pogovor je stekel v prijetnem vzdušju, saj so sodelujoči začeli obujati spomine tudi na praznike ter nedelje in nam povedali tudi kar precej zanimivosti, ki smo sijih še najbolje zapomnili.
Včasih so preste imeli vgostilni in jih jedli ter jih namakali v cviček. Ob nedeljah so večinoma pripravili župo, »tenstan« krompir, meso in solato. To jemo tudi danes. Ob kosilu so vsi jedli iz iste sklede,
saj p r i nekaterih družinah	niso imeli dovolj krožnikov. Pred jedjo so vedno zmolili. Domače jedi, ki so jih opisali, večina kuha tudi danes, predvsem
ob koncih tedna, saj zahtevajo veliko časa, ki ga človek dandanes redko premore.
Da pa ne bomo dolgočasni, smo se odločili narediti nekaj posebnega. Naši filmarji bodo posneli napeto detektivko o vodiških prestah. V načrtu imamo narediti velikansko presto, ki naj bi bila na vidnem mestu v Občini Vodice, in zemljevid občine, dopolnjen s tradicionalnimi jedrni. Na terenu nas boste morda srečali v pih majicah z našim raziskovalnim logom. Vse to bomo lahko uresničili s pomočjo sponzorjev, ki so nam pripravljeni priskočiti na pomoč. Navdušeni boste!
Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim, saj so nam prihranili veliko časa pri iskanju podatkov. Hvaležni smo tudi snemalcem, zapisovalkama, voditeljicama in učiteljici Andreji Bečan. Pri tem projektu ne želimo doseči le večje prepoznavnosti Vodic, temveč tudi ohraniti domače vo-diške jedi, ki se postopoma pozabljajo. Vendar se ne bi smele, saj so del naše kulture, kajne?
Nina Erce in Tjaša Breznik
le
V četrtek, 22. novembra, so učenci od 2. do 5. razreda zelo uspešno zastopali našo šolo na polfinalnem državnem tekmovanju v akrobatiki, ki je potekalo na OŠ Dobrava.
Najuspešnejša posameznika sta bila Mitja Nastran, ki je v kategoriji najmlajših dečkov osvojil odlično 1. mesto, in Nejc Kovačič, ki je v kategoriji mlajših dečkov osvojil odlično 2. mesto. Zelo uspešni pa so bili tudi v ekipnem delu, kjer so najmlajše deklice osvojile 3. mesto, mlajši dečki pa 2. mesto. Z dobrimi nastopi so se uvrstili na DP, ki je bilo 3. decembra na isti šoli.
Našo šolo so zastopali učenci 4. in 5. razreda Gal Lunder, Jan Debevc, Simon J. Smrekar, Matic K. Žagar in Nejc Kovačič. Tekmovanje je prav tako potekalo na OŠ Dobrova. Nejc Kovačič (član Narodnega doma Ljubljana) je med posamezniki osvojil odlično 3. mesto, ekipno pa se je naša šola uvrstila na 6. mesto. Kot je povedala mentorica Joži Nastran Brank, s prijetnimi izkušnjami že čakajo naslednje tekmovanje, ki bo januarja (skoki na MPP). Čestitke.
Tekst: M. K.
Foto: arhiv šole
Mentorja in mladi športniki
Državno tekmovanje v znanju angleščine za osmošolce je potekalo 19. novembra 2012. Na tekmovanje, ki ga organizira Slovensko društvo učiteljev angleškega jezika - IATEFL Slovenija sta se iz OŠ Vodice uvrstila dva učenca in dosegla zavidljive rezultate. Med učitelji angleščine velja to tekmovanje za celo bolj zahtevno kot tekmovanje v devetem razredu OŠ. Igor Srnel Purič iz 8. b je
prejel zlato, Luka Vilfan iz 8. a pa srebrno priznanje. Bronasto priznanje na šolskem tekmovanju pa je prejela Klara Rahne, 8. a.
Ti rezultati kažejo na to, da se počasi obrestuje sistematično delo pri pouku angleščine, ki se začne že v prvem triletju. Program zgodnjega učenja angleščine financira Občina Vodice. Vsi prejemniki priznanj prihajajo iz generacije,
ki je bila prva v celoti vključena v zgoraj omenjeni program. V spomladanskem času bodo v znanju angleščine na regijski in državni ravni tekmovali tudi de-vetošolci, tako da lahko takrat pričakujemo nove uspehe naših učencev. Prejemnikom priznanj čestitamo za njihov uspeh.
Aktiv učiteljev za tuje jezike
-C
iS
J3
-C
iS
J3
Dejavnosti]
v vrtcu
V	novembru smo v Vrtcu Škra-tek Svit Vodice izvedli prvo medgeneracijsko srečanje v letošnjem šolskem letu. Najmlajši so skupaj z babicami in dedki ustvarjali z glino. Skupno izdelani okraski bodo v prazničnih dneh krasili številne domove. Glina ni le material za izdelavo različnih izdelkov, za ustvarjanje, temveč tudi zdravi. Zdravilne lastnosti gline je starejši generaciji v vrtcu predstavil Janez Ferjuc, Bolus, Komenda. Obisk in pozitivni odzivi največ povedo o skupnih medgeneracijskih druženjih v vrtcu.
Družili smo se tudi ob tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je letos potekal brez donacij, s poudarkom na ozaveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane. S tem ciljem smo v tednu od 12. do 16. novembra sistem organizirane prehrane obogatili z lokalnimi in ekološko pridelanimi živili, ki smo si jih priskrbeli pri bližnjih kmetovalcih, po oddelkih pa so vzgojiteljice najmlajše ozaveščale o pomenu lokalne, zdrave hrane.
V	četrtek smo po vseh oddelkih in na kmetiji pekli kruh iz domače moke. Naše kuharice so kljub majhni kuhinji vsak dan pripravile jedi iz živil, ki smo si jih priskrbeli v lokalnem okolju. Pri tem smo imeli kar nekaj težav, saj posameznih živil, predvsem zelenjave, ni lahko kupiti v ožjem okolju. Vendar se je bilo vredno potruditi, saj je bučna juha otrokom zelo teknila, prav tako svaljki iz domače
skute, segedin, obara, žganci in v vrtcu pečen kruh.
Mnogo zelo pomembnih stvari se otroci naučijo že v vrtcu, zato si stalno prizadevamo, da z različnimi dejavnostmi bogatimo kurikul in bivanje v vrtcu. Prav v predprazničnem času se bodo v našem vrtcu odvijale številne, pestre in skrbno načrtovane dejavnosti.
Hedvika Rosulnik
VRANA
Vrana ni tatica, vrana je poštena ptica.
Urban Vidergar, 8. razred
Vrani se je svet podrl, ker jo zjutraj je šef nadrl: da zamuja, da ne dela, da je denar iz blagajne vzela.
Res je, da vrani včasih jasno ni, kaj je njeno in kaj ni. Vrana pravi: morda sem zamešala svoj in vaš denar, a da kradla bi - nikdar!
l_OGIIM
KVALITETA, KI ODLOČA
TRGOVINA Z ELEKTRO IN TEHNIČNIM MATERIALOM
LOGIN BV D.O.O., SUHADOLE
NOVO!!
PRODAJA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!
SUHADOLE 21, 1218 KOMENDA, TEL: 01/8341-399 ODPRTO OD PON. DO PET. OD 7.00h DO 18.00h, k OB SOB. OD 8.00h DO 12.00h, NED. IN PRAZNIKI ZAPRTO j
A'^'i
December je praznični mesec, tudi v vrtcu, ko program dodatno obogatimo s številnimi dejavnostmi. Že v novembru smo posebno pozornost posvetili prehrani, tudi s tradicionalnim slovenskim zajtrkom in osveščanjem najmlajših o pomenu lokalno pridelane hrane. S tem ciljem smo sistem organizirane prehrane obogatili z lokalnimi in eko živili, ki smo jih nabavili pri bližnjih kmetovalcih.
Otroci so skupaj z vzgojiteljicami v vrtcu in na kmetiji pekli kruh iz domače moke. Naše kuharice, so kljub majhni kuhinji vse dni v tednu pripravljale jedi iz živil, ki smo jih nabavili v lokalnem okolju. Pri tem smo imeli kar nekaj težav, saj posameznih živil, predvsem zelenjave, ni lahko kupiti v ožjem okolju. Vendar se je bilo vre-
dno potruditi, saj je bučna juha otrokom zelo teknila, prav tako svaljki iz domače skute, segadin, obara, žgan-ci in v vrtcu pečeni kruh. Otroci so se razveselili tudi skupnih daril, različnih didaktičnih sredstev, tudi kompletov tekaških smuči, s katerimi bodo starejši otroci lahko opravljali eno od nalog Malega sončka, gibalno-športnega programa za najmlajše. Tako bomo v našem Vrtcu Škratek Svit Vodice vsem starejšim otrokom poleg brezplačnega učenja rolanja nudili tudi učenje teka na smučeh, saj imamo za to ustrezno opremo, prilagojeno predšolskim otrokom. S tem vsem vključenim otrokom nudimo enake možnosti za razvoj različnih spretnosti in znanj, ne glede na materialne možnosti posameznih družin, kar je v sedanjem času zelo pomembno.
Ko je zadišalo po praznikih, smo na prireditvi v kulturnem domu Vodice po glasbeni animaciji simbolično prižgali luči, ki so jih izdelali otroci in starši na delavnicah. Lučko želja smo podarili tudi županu, Kopitarjev trg pa okrasili z lampioni. Naj lučke želja zagorijo tudi v vašem domu!
Hedvika Rosulnik
Ne lepih besed in zvezdic z neba,
tokrat poklanjamo lučko želja. Res ni velika, a je iz srca, željo prav vsako izpolniti zna.
V prazničnih dneh naj lučka žari, odnese naj vam skrbi in leto 2013 razsvetli!
Otroci in kolektiv Vrtca Škratek Svit Vodice
MiW			Ujag	
				
VABILO
Odprtje likovne razstave občanov Vodic iz KUD Zbilje, ki je bila v ponedeljek, 17. decembra 2012, ob 17. uri v Kulturnem domu v Vodicah, je novost v našem prostoru. Razstavljajoči Filip Nastran, Tatjana Hafner, Sonja Kimovec, Klavdija Špenko in Nataša Kovše bodo svoje umetnine razstavljali še 21.12. 2012, popoldne med 17. in 19. uro. Pokazali pa jih bodo tudi v soboto, 22. decembra in morda 29.12. 2012, na tržnici Vodice, ko bo slike možno celo kupiti. Razstava bo na ogled vsak dan od 18. 12. do 21. 12. med 9. in 11. ter 17. in 19.uro.
Vabljeni!
^ Vljudno vabljeni na
NOVOLETNI KONCERT GODBE VODICE
Petek, 21. december 2012 ob 19.30 Kulturni dom Vodice
Voditeljica: Tanja Dominko
i C
-I—. £
Večkrat to opazko slišimo za koga, ki je bil izvoljen ali imenovan na kakšno odgovorno mesto v občini ali državi. Pa vendar v isti sapi slišimo, da so vsi lopovi, če se tako ali drugače znajdejo v politiki. Glede na volilne rezultate katerihkoli volitev, lahko ugotovimo, da si večina volivcev, v precej bogati ponudb list in strank, lahko izbere predstavnike po svoji volji. Nekoliko težje je pri izbiri predsednika države. Precej lahko je sestaviti svojo listo za občinske volitve. Torej ponudba je skorajda pisana vsakomur na kožo. Pa vendar več kot tretjina ljudi ne gre nikoli na volitve. Imajo to ustavno pravico, vendar s tem ne prevzamejo svojega najmanjšega dela odgovornosti za skupno življenje v državi ali občini. Dan volitev je namreč edini dan v demokraciji, ko vsi državljani enakopravno odločamo: vsak ima le en glas, ne glede na njegovo trenutno pozicijo v družbi. Da šteje vsak glas, nam kažejo primeri, ko je bil nekdo izvoljen le za tri glasove prednosti ali celo manj.
Obnašanje slovenskih politikov, tako na občinski kot državni ravni je odvisno predvsem od osebe pa tudi od stranke ali liste. Razlika med tema dvema vrstama političnega nastopanja je predvsem ta, da liste nimajo enako zahtevne zakonodaje, ki bi njihovo organizirano delovanje po volitvah regulirala in nadzirala kot politične stranke. Politične stranke so dolžne poslovati in delovati v skladu z zakonodajo, kar jim postavlja ogledalo pred javnostjo. Ne smejo biti financirane iz tujine, imeti morajo ustanovne akte in biti vpisane v javne registre, redno so pod nadzorom Računskega sodišča in podobno. Liste so pogosto sestavljene na osnovi interesov skupine volivcev, po
volitvah pa se njeni člani pogosto razhajajo v svojih mnenjih in ravnanju. Zanimivo je, da se liste pogosto razglašajo za »nepolitične« skupine, čeprav sedijo v političnih organih in sprejemajo politične odločitve. Pogosto je opaziti veliko manj demokratičnega duha v listah kot političnih strankah. To je tudi razumljivo. Politične stranke so podvržene zunanjim in lastnim notranjim postopkom za izbiro predstavnikov, kandidatov, kar vnaša konkurenco in vsaj do določene mere samokontrolo. Pri listah so postopki imenovanj običajno dogovori le peščice, katere interes pa javnosti do njenega dejanskega delovanja ni poznan. Problem nastane takrat, ko liste ali stranke ne zmorejo preseči interesnih okvirov in vzpostaviti demokratičnega dialoga, ampak si uspeh na volitvah lastijo kot »vojni plen«, kar jim dajo pravico »lastništva« nad občino ali državo in tudi nad ljudmi, ki jih morajo poslušati. Ta drža pogosto izhaja iz našega polpreteklega sistema in razumevanja politike. Taka drža se kaže v praksi v odnosu do predlogov, ki jih predlaga opozicija. Kadar v dveh letih a priori ni sprejet noben predlog opozicije, pa naj bo še tako dober, to pomeni omejeno razumevanje demokracije in ignoriranje dela volivcev, ki so opozicijo podprli. Večkrat se zgodi, da pred pol leta zavrnjeni predlogi opozicije, ugledajo luč sveta v predlogih vladajočih predstavnikov. To je vsaj delna demokracija. Kadar pa iz revanšističnih razlogov sedanja pozicija zavrača predloge opozicije, pa o pravi demokraciji težko govorimo. Dejansko sliko delovanja političnih elit odražajo mediji. V Sloveniji je pristranskost nekaterih medijev izrazito vidna. Zato tudi težko govorimo o
objektivni sliki, ki jo imajo o delu države ali občine ljudje. Kadar so ljudje obveščeni o dogajanju samo s strani države ali občine financiranih medijev, takrat težko govorimo o objektivni informaciji. Na državnem nivoju se je obveščanje veliko izboljšalo s tretjim parlamentarnim kanalom. Vsak lahko vidi kaj se na sejah v Državnem zboru dejansko dogaja. Prav tako že dolgo časa lahko razpravo poslank in poslancev dobesedno preberemo na spletni strani Državnega zbora. Vsak se lahko udeleži sej Državnega zbora na balkonu dvorane, v kateri potekajo.
Vsaj delček tega želimo doseči svetniki NSi tudi v Vodicah. Že dve leti vztrajamo, da bi se poleg zvoka posnelo tudi sliko sej občinskega sveta. Ponudili smo brezplačno snemanje sej. Večina v občinskem svetu je proti. Zakaj, nam ni jasno, saj so seje javne. Prav tako nismo dosegli vnaprej objavljenih datumov sej komisij, odborov in sej občinskega sveta na spletni strani. Občani in svetniki, ki nismo člani posameznih odborov in komisij, imamo pravico vedeti zanje in se jih po lastni želji udeležiti. Dosegli nismo niti to, da bi se na spletni strani objavil zvočni posnetek seje občinskega sveta. Upamo, da bo leto 2013 na tem področju le prineslo več odprtosti in demokratičnosti. V upanju na več pogovora, več sodelovanja, več zaupanja vas pozdravljamo in želimo blagoslovljen Božič in srečno Novo leto.
Svetniška skupina OONSi Vodice:
Mojca Ločniškar,
ddr. Tomaž Gyeryek in Anton Kokalj
Črna kronika
Poročilo za obdobje od08.11.2012do06.12. 2012
Prometne nesreče
Policisti so v začetku novembra v Vodicah obravnavali prometno nesrečo zaradi izsiljevanja prednosti, v kateri sta bila udeležena kolesar in voznik avtomobila. Zoper povzročitelja po pridobljenem podatku glede stopnje telesnih poškodb sledi ustrezni kaznovalni ukrep. V sredini novembra je v Vodicah prišlo do prometne nesreče na parkirišču, kjer je neznan voznik neznanega vozila pri premiku svojega vozila trčil v parkirano vozilo ter po trčenju odpeljal neznano kam. Prvi teden v decembru pa se je na Skaručni poškodoval kolesar.
i \
Kriminaliteta
V začetku novembra je bilo glede kriminalitete kar pestro. V Selu pri Vodicah so obravnavali vlom v smučarski dom, v Vodice pa so policisti prišli zaradi kaznivega dejanja tatvine upravljalne enote. Obravnavali so tudi vlom v poslovni objekt in kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Na žalost je prišlo tudi do lahke telesne poškodbe in ogrožanja varnosti, ki jo je prijavil oškodovanec. Sredi novembra so v Polju pri Vodicah spet obravnavali tatvino goriva, ampak tokrat iz delovnega stroja. Zdaj kradejo tudi traktorje. V Polju pri Vodicah so nekomu ukradli kmetijski traktor znamke Zetor. Prvi teden v decembru tudi ni bil miren. Na Skaručni so obravnavali vlom v osebni avtomobil, v Polju vlom v stanovanjsko hišo, v Repnjah pa vlom v tesarsko delavnico.
Policija svetuje in opozarja
Obveščamo, da se približujejo božično - novoletni prazniki in različne prireditve. Zato organizatorje pozivamo, da pravočasno prijavijo javne prireditve in si pridobijo vsa ustrezna soglasja, ki jih potrebujejo. Prav tako vse občane obveščamo, da se približuje obdobje, ko se poveča uporaba pirotehničnih izdelkov. Pri tem je potrebno pojasniti, da so pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, prepovedani, prav tako pa je prepovedana uporaba pirotehničnih izdelkov v bližini šol, vrtcev, bolnišnic in urbanih naseljih. Zaradi vsakoletnih poškodb apeliramo na starše, da naj bodo pazljivi kaj njihovi otroci počnejo.
Prav tako pa opozarjamo vse voznike, da bomo policisti v času med 10. 12. do 31. 12. 2012 na območju izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikom in uporabo zimske opreme. V tej zvezi bomo tudi poostrili nadzor nad prodajo alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebah ter izvajali vse ukrepe, za zmanjšanje morebitnih posledic prometnih nesreč, kjer je posreden vzrok vožnja pod vplivom alkohola.
Lep pozdrav!
Policijska postaja Medvode
Sporočilo
v steklenici
Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani že več let izvaja projekt SPOROČILO V STEKLENICI, katerega namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola. Obiščite spletno stran projekta www.NALIJEM.SI, kjer lahko pridobite precej informacij, hkrati pa lahko izpolnite anonimni vprašalnik, ki vam omogoča, da samo v petih minutah sami ocenite svoje pitje alkohola. Na koncu dobite povratno sporočilo. Torej, obiščite spletno stran www.nalijem.si in izpolnite anonimni vprašalnik!
C O
Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
V soboto, 24. novembra 2012, smo se na pokopališču v Zapogah poslovili od našega brata in strica
PETRA ZORMANA,
rojenega leta 1934
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega Petra pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala
gre gasilcem PGD Zapoge za organizacijo pogrebne slovesnosti
in spremstvo ob slovesu ter gasilcem okoliških društev. Hvala Marjanu Pipanu za poslovilne besede v imenu gasilcev in upokojencev. Hvala pogrebni službi Navček in pevcem, hvala župniku za obisk na domu in lep mašni obred.
Vsem še enkrat najlepša hvala!
Brata in sestri
Francu Mervarju za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala nosačem, Društvu
upokojencev Vodice, Janezu Podgoršku za poslovilni govor, pogrebni službi Navček, pevcem in gospodu Lamovšku.
Žalujoči vsi njeni
Zahvala
V 88. letu nas je zapustila naša draga mati, babica in prababica
Tončka Polajnar
iz Vodic.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in besede tolažbe.
Zahvala župniku Francu Mervarju za lep mašni obred, pogrebni službi Navček in pevcem. Hvala župnijski Karitas in Društvu upokojencev Vodice za lepe poslovilne besede.
Pogrešali jo bomo.
Vsi njeni
Karavana varne kemije
»KEMIKALIJE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU«
v torek, 8.1.2013, ob 19. uri, v dvorani Knjižnice Vodice. Vstop BREZPLAČEN!
O vsakodnevnih nevarnostih, ki pretijo na nas ter možnostih, kako se temu izogniti, bo spregovorila strokovnjakinja s področja kemije in prehrane, univ.dipl.živil.teh. Tatjana Kruder.
Dodatne informacije dobite na naslovu: novice@planet-zemlja.org ali po telefonu: 01-620-25-22.
Dogodek je nastal v sodelovanju z Občino Vodice, Knjižnico Vodice in društvom Planet Zemlja.
Bon za pokojninski dodatek
300 EUR
"NIMAM ČASA!" JE MENDA POZDRAV SLOVENSKIH UPOKOJENCEV. DODATNIH UR V DNEVU VAM NE MOREMO PRISKRBETI, LAHKO PA VAM POMAGAMO, DA BOSTE VSE SVOJE POTI PREVOZILI VARNO, HITRO, UDOBNO IN CENEJE! V SALONU VOZIL PEUGEOT RODEX SMO ZA VSE UPOJENCE PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO: CENO VSAKEGA AVTOMOBILA, KI GA BOSTE KUPILI ALI NAROČILI DO 31. DECEMBRA LETOS, BOMO ZNIŽALI ZA DODATNIH 300 EVROV. ŽE RES, DA NIMATE ČASA, AMPAK ZA TOLE PONUDBO SE VAM PA SPLAČA POHITETI - PRIČAKUJEMO VAS!
RODEX d.o.o.. Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
HÉmUNUfil MEDVODE
in. - pet. 7.30-17.00, sob. 7.30-12.00
PRODAJNI PROGRAM ZABAVNIH PIROTEHNIČNIH PROIZVODOV
Vulkani, loniane, uljiiil'III sodčki, raket?, sati rakel. tiDi baterije.
O- ADVENTNI VEN C Ki : NOVOLETNI ARANŽMAJI ■> BOŽIČNE ZVEZOE
■> ZAVIJANJE IN ARANŽIRAN JE DARIL
VODICE,Kamniška8,1217Vodice tel:Q1-8324-Q11,031-810-385
Želimo vam tople božične praznike v krogu družine in uspehov polno leto 2013.
To voščilo je iskrena želja: naj v letu 2013 srce Vam poka od veselja, naj Vaš nasmeh komu dan polepša, naj z Vašo pomočjo usoda bo nekomu lepša.
Želimo Vam lepe in notranjega miru polne božične praznike ter zdravo in prešerno leto 2013!
Kolektiv JP Komunala Vodice, d.o.o.
, nVriTiTi i^vp -r JkiTttF - ■ A I L'If j tfuAnu-i. ->'■. ^ r. daunfie j . ji ' y W7
__ _ __	i	OTl-^iiifi M d PnVJM nJmwv l- :■ / JTl
rnrar, L "«fi îiïit irr u i _il u i i-fO nra tu ■< A.ni i'm^m n'u11 ohAo hJnnc h^tm m hoAQD bffw lk util
Pnrnbfl v Iwmbmireinem ngimiF vojnj?'	flOG trn Izpuh tO?1 1 55 g/km p..i,n'„ ,■!<,:irf™™- j^.p^h cr-^-i rr™; j,c(ji
i^iih OKtnii vniil Ptvfrd r-ajdctu vpr rofnUjs «'(mronbiflorl^nir-n ahCOi, O-jgfoh^bfijefciir-OEKttftibl?: ngp-Hhk«™ tci-.i: i Ta mm jpjfluaL-.
"abo vrlik in upivn Jen ca Ju* na döilfr c ricv^ci ijft, potovalnim röiunnl kom in -ml Jiret) tmiiom ti [Jj^otiuml v u^it i-Hficnn roifwJö. III yj ■ V iipwnn sonudU ncwflc »v^c^ JOS po ¿ab w i* itL oiiiumotskc ilmmskr/ rapicva, -ovl-islio bc rvtn IMG evtcv bonusc .-. '-ugodno mw(n>venjf. P«oijiiw»prih0(ifius4i, desiuonli « jro BSi/iO «Ji^ji ¡n»lütltafO OW 3 ¡OS!
NOVI PEUGEOT 20S
HOT I UH tr bMUTlOH
RODEX d.o.o. - Rova, Rovika cc&m 2, Radomlje, www. rcdex.si, iervis: O I /72? 91 O i, prodaja: O I /729 92 00, 722 SI 3 l „ 03 I f&69 367
sïî
PEUGEOT
O
S
CÙ
cd §
.'W ÏËv.Ûfts
,< fc' j â gPlLi IV f r»,
>4« .
V Î *? M
ív> ' í>
"í