Uhaja vsako sredo. Naročnina: Za u«, m leto.....$0.96 Z« MtiUM... ----$130 Trn inozemstvo.......$2.00 NASLO^ uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Plača, Chicago, III. Tatafon: Canal 2487 For non members-----$130 Fortifn Couatrie«.....$2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. ! Telephone: Canal 24*7 Lefo V. Volume V, NAZNANILO Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št; 59 K. S. K. J. v Eveleth, Minn., se naznanja, da ae je društvo izreklo zaradi reinsurance na redni seji meseca dne 8 junija enoglasno da naj ostane na starem stališču kakor je bilo dokler nismo primorani kaj drugega posebnega storiti. S sobratskim pozdravom Anton Fritz, predsednik. Frank Peterlin, tajnik. Martin Shnkle, zastop. (Društv. pečat.) Eveleth, Minn., dne 8. jun. 1919. NAZNANILO ST. Valentina št. 145 Be averfalla, Pa. sklenjen na redni mesečni seji one 8. junija glede Reinsurance KSKJ. 1. Ker ni resolucija natančno razjasnjena članstvu v Glasilu, torej zahtevamo bolj natančno pojasnilo od glavnega urada K..S. K. J. in podaljšanje 'časa na 90 dni za splošno glasovanje ali za referendum. (Pogodba in pojasnilo gl. tajnika sta bila priobčena v zadnji številki Glasila na prvi in drugi strani. Op. Ured.) 2. Uradniki in celokupno članstvo našega društva protestiramo proti temu, da se ba? naša Jednota, ki je ena izmed najbolje obstoječih slovenskih Jednot ima prva reinšurati, čeravno o-blasti še tega ne zahtevajo od nas. 3. Referendum, ali spložmo glasovanje 'vsakega posameznega člana, dasiravno niso bile izdane pravilne glasovniee za celokupno članstvo. Člen V točka 25 Jednotinih pravil odločno zahteva, da o vsakem takem predlogu mora sklepati VES glavni odbor, kar se v tem slučaju ni vpošteva-lo. 4. Nadalje je sklenjeno, da T.am ni mogoče glasovati že ta mesec in zahtevamo, da glavni u-rad preje pošlje pravilne glasovnice, če hoče, da bomo pravilno glasovati. Sklenjeno, da se ta naša izjava in sklep pošlje na glavni urad in v Glasijo za priobčite v. Prečitano in sprejeto ter o-premljeno z društvenim pečatom in podpisom treh pradnikov našega društva. Beaverfalls, Pa., 8. jun. 1919. Frank Brozič, predsednik. Josip Kemfelja, tajnik Alojzij Cvetnič, zast. (Društveni pečat.) ževala pod nam če neznanimi pogoji zakaj bi te^i* mi sami ne mogli vzdržavati tei -'nam* to tujcev sami spravili dobiček. Lepo bi bilo. vda bi si tujci gospodarili z na*iro denarjen? ki je vzelo leta in leto da sfcio ga pridobili. Težfck je bil zi retek in tako, je tudi težvk ob tinek, ali tega se ne strašimo; v-,t?{jajmo pri tem, kar smo privoli; ne delajmo si sramote In ne na«i slavni K S. K. Jednoti .'n čelenu slovenskemu narodu! Ne dajmo s: misliti, da smo na robu prepada. M:xljenje j. članov (ic) našega društva Sv. J. Krst-nika št 14, da ostanemo pri starem in ?e držimo gesla. "Vsi za enega, eden zi vse!" Ostanimo torej pri tem. kjer smo saj do' prihodnje konvencije potem pa — it 3o konvencije delajmo složno ker lc v slog: je moč. Z bratskim pozdravom vsemu članstvu Jednote John Meglen, predsednik. John Dolenc, tajnik Frank Balkovitz iv.topnik. ^(Društ. pečat). But te, Mont., dne 1919. 13. junija IZJAVA Cenjeno uredništvo "Glasila"! Prosim priobčite v Glasilu sledečo IZJAVO IN PROTEST. Iz urada dr. 3v. Janeza Krstni ka it. 14. v Butte, Mont. Pri zadnjih rednih mesečnih sejah se je razmotrivalo zaradi ponovnega zavarovanja (Reinsurance) in Referenduma glasovanja ; prišli smo Jo zaključka, enoglasno potrjeno od vseh članov pričujočih pri sejah, da mi enostavno in ottločnc- protestiramo proti resoluciji, ki je bila Sklenjena pri glavnem odborft K. S. K. Jednote dne 5. maja 1919. Izjava in protest se glasi Pri redni mesečni seji dr. Sv. J. Krst. št. 14. 11. junija je bilo enoglasni sklenjeno ih potrjeno. Članifice) zgoraj omenjenega društva odločno protestiramo proti vsaki p, novni zavarovalnini (Reinsurance/ in to je naša Izjava: 1. Ker nismo dobili iz glavne ga urada zadostnega pojasnila, kam, kako in pod kakšnimi pogoji bi nas prevzela American B&iking Life Insurance Co. in kakšno korist bi od tega imela blagajna in jlanstvo Jjdnote ter na kakšen način bi s to pogodbo mogla blagajna napredovati! ' 2. Ker Mni glavni odbor ni dal zato dosti časa in k tem potrebnih listin za splošno glasovanje (Referendum vote.) 3. Zakaj ?*f si morala naša slavna Jedno'a prva iskati zavet-ia pri drugih zavarovalni!* družbah? Ali je naše.finančno stanje v tako slabem stanju, da moramo mi, ena izmed najbolje stoječih slovenskih Jednot ^in Zvez v Združenih državah ,prvi iskati zavetja pri Židih oziroma pri tujcih? Sramota bi bi'a za eelo našo slavno K. S. K. J. in nje članstvo, ko bi mi morali bki prvi, ki bi se prodali tujcem v roke. Saj je asesment prilično dosti visok tako, d;- sk« raj prekaša vse druge Jednote in Zveze. — Naša Jednota je katoliška. Ali fc Ame- Društvo "Marije Pomagaj", št. 78. K. S. K. J. je izjavilo na redni mesečni seji dne 15. junija, da ne glasuje ne "za" in ne "proti" re-insurance. Vzrok je ta, da je to prevažen preobrat za našo Jednoto, da bi se moglo v tako kratkem času in brez dovolj jasnega pojasnila zadevo pravilno rešiti. Matilda Duller, predšed. Mary Blaj, tajnica. Mary Petrovčič, zastop. (Društv. pečat.) Chicago, 111. dne 19. junija 1919. NAZNANILO. Članom društva Vitezi sv. Flori jana št. 44. So. Chicago, 111. tem naznanjam, da sem bil podpisani na minuli mesečni seji, dne 1. junija izvoljen novim pfVim tajnikom tega društva, ker bivši tajnik odpotuje v staro domovino. Jaz prevzamem tajniško delo s prvim julijem t. 1. Vsled tegalfprosim in opozarjam vse člane našega društva, da bi se vdeležili mesečnih sej v polnem številu in da bi redno plačevali svoje društv. in Jednotine a-sesmente, na ta način bo dosti dela olajšanega za tajnika in vse mu odboru. Upam torej, da boste to vpoštevali, saj so vsakemu zna na društvena pravila. Tako tudi upam, od nadzornikov društva, da boste imeli za prihodnjo sejo vse knjige v redu, tako tudi polletni račun. Vas* sobratsko pozdrafvljam vse člane (ice) omenjenega društva in članstvo naše KSKJ. Moj naslov je: - John Llkovich, 9605 Ave "L" So. Chicago. 111. IZJAVA ALI PROTEST. Dr. Sv. Roka štev. 15 KSKJ. je sklenilo na svoji redni meseč-m seji dne 15. junija 1919 radi resolucije izdane po glavnem uradu, da nam ni bilo mogoče glaso vati na isti seji, ker ni bila resolucija, natančno Članstvu razjas nena v Glasilu naše Jednote in na tej podlagi je članstvo glasovalo proti predlogu enoglasno. Ker pričakujemo boljšega pojasnila od strani gl. urada, ker drugače ne vemo zakaj bi glasovali, ker članstvo ne vidi pri tej ponovni zavarovabiini nobene koristi za KSKJ in jie za članstvo, zatorej smo to odložili za dlje časa, da stvar prej dobro premislimo ko naredimo ta usodepolni korak. Da se kaj takega naredi zdaj v naglici bi se mogoče pozneje kesali za svojo nepremišljenost. Zatorej prosimo bolnega pojasnila in podalšanja časa za splošno glasovanje, ter upamo da bodemo imeli poznejše boljši us peh, ko bodemo imeli natančno vso stvar razjasnemo. Za odbor: Georg Flajnik, predsednik. John Thotmas tajnik. Matt Klarich, zastopnik. Pittsburgh, Pa. 19. jun. 1919. Društvena naznanila in P dopisi. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 Barbertoai, O. Tem potom se naznanja vsem članom imenovanega društva sklep zadnje naše redne meseč ne seje, da priredi društvo piknik in sicer dne 29. junija v o-nem gozdu na desno, ko greš pro ti Snaider Town. Začetek takoj popoldne. Kdor izmed članov se ne vdeleži imenovane veselice, plača $2.00 kazni v društveno blagajno, izvzeta je samo (bolezen. Torej vsi na piknik omenjeni dan da vsakdo nekoliko pripomore društveni blagajni. je •sklenilo društvo, da premeni prostor za društveno zborovanje. Sklenilo se je, da se oreselimo v novo Slovensko dvo-rauo na Mullberry $t. Torej pridite že prihodnjo sejo vsi v novo zborovalno dvorano. Listnica uredništva. Kakor razvidno, smo priobčili v današnji številki dve strani novic iz stare" domovine (Jugoslavije). Večino teh vesti smo posneli iz ljubibjanskega dnevnika "Jugoslavija" z dne 30. aprila, katerega nam je poslal g. Frank Hudo-vernik? tajnik S. N. Z. v Clevelandu. IlVala mu za to uslugo. Med tem časom smo pa prejeli preko Švice osem številk ljubljanskega '-'Slovenca" in sicer od 21. do 28. maja t. 1. ter tri številke mariborske "Straže", z dne 12. 16., 19. maja. V prihodnji izdaji sledi torej zopet več zanimivih novic iz starega kraja, ker imamo od tam do volj novejših časnikov na razpolago. Vsled obilnega gradiva, razprav in debatiranj o reinsurance, nismo mogli tekoči mesec kot običajno priobčiti Imenika krajevnih društev; priobčiti ga bomo v št. 28 dne 16. julija. ' Opozarjamo cenj. članstvo in krajevna flruštva, da zanaprej ne bomo sprejemali več kakih razmo-trivanj glede "reinsurance", ker je isto v državi 111. postavno prepovedano. Dalje poročam, da se je naš do-rican Ban-kin-i Life Insurance Co. sedanji društv. predsednik odpo-na katoliški podlagi in formi? jvedal svojemu uradu; do prihod-So li zgoraj omenjene družbe n-' nje seje namreč še ostane na svo-radniki na katoliški podlag in se jem mestu, teda.i bo pa treba vo-strinjajo s pravFl K. S. K. J.? liti novega predsednika, ki bo ta-ljivo je vsakemu članu koj nastopil svoj urad. Velika patriotična slav-nost chikaških Slovencev. Navzlic vsem zaprekam in* protiagitaciji naših (nasprotnikov, (pristašev J. R. Z.) smo obhajali chikaski Slovenci svoj "veliki dan", ali slavnost, ka-koršne še ne pomni naša naselbina. To je bil dan 22. junija, minulo itedeljo, prirejen v počast našim slovenskim junakom, ki no se zmagoslavno zopet vrnili v našo sredino. Ta dan smo pozdravljali sploh vse naše slove uske vojake, ki so bili v minuli vojni v službi strica Sam-a. Čc se ne motimo, je doslej chi-kaška naselbina izmed • ostalih prva, ki je na ta način izvršila to svojo patrijotično dolžnost. Ves napor pristašev J. R. Z. preprečiti to slavnost — je bil zaman. Nek mlekozobnež je hodil od hiše d<» hiše in pregovarjal povabljene vojake, da naj se ne vdeleže te veselice, češ, da je to samo "biznes" prirediteljev; drugi so v neki znani gostilni trgali tozadevna "vabila okrašena z ameriškimi zastavicami in jih metali na tir iz same mržnje in sovraštva do naše Zveze Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu, katera se je za to lepo prireditev zavzela in katero neki F. Z. imenuje v "Prosveti" s "kraljevaško bando." Vsi ti nepatrijoti so do cela pogoreli, kajti slavnost je vs-pela nad vso pričakovanje sijajno. Javnost naj sedaj sodi o per-fidnem početju naših -oiasprotni-kov, ki mrzijo eelo naše vrle a-meriške slovenske vojake. Če bi ne bila temu resnica, bi ne bili ti zapeljani zdražbarji skušali preprečili nameravane slavnosti našim vojakom v pozdrav. Čestitamo J. IV Z. da ima pod svojo ma-relo take "patrijote!" Ker je večina naših slovenskih vojakov že doma iz taborišč in s vsem tem feprejem, ali t. m. v A _mt ta dan, nad vse kr Prvi del te 3lavnbsti ste je vršil dopoldne v cerkvi sv Štefana s slovesno vojaško mašo, katero je daroval Rev. K. Zakrajšek. Ker je bilo ta dim pri osmi sv. n.aši prvo sv. obhajilo, in ker je bila ta dati nedelja Sv Rešnjega Telesa, je bif veliki oltar okusno ozalj-šan z rožami in palmami. V prvih klopeh smo videli zastave dr. sv. Štefana, dr. sv. Alojzija in Mladcu. dr. "Danica". Med slovesnim potrkavanjem zvonov se je pričela pomikati v cerkev dolga vrsta beleoblečenih deklic in šolsko mladine; temu sta sledili a-meriška zastava (Podpornega dr. Zvon) in slovenska trobojnica. Takozvana "Goldstar Mother". Mrs. Matilda Duller je nosila Honor Flag (častno zastavo) darovano Jugoslovanski sekciji od drž. klad. departr.ienta za patrijotično dolo v minuli vojni, Mrs Verbiščar je pa nosila službeno ' zastavo (Service Flag) cerkve sv. Štefana. Za njimi je korakala cela vrsta naših ameriš. slovenskih vojr.kov in mornarjev v uniformah. Cerkev je bila natlačeno polna vernikov. Pred službo božjo so zapeli pevci na koru in vsi verniki ameriško himno "TTie Star Spangled Banner", nakar je g. župnik v prisrčnih in ganljivih besedah pozdravil nav^lče vojfcke in razložil pomen današnje slovesne tlužbe f>ožje. Pozdravljal jih je v imenu vse fare in v imenu vseh Slovencev iz Chi-kaga. Dalje se je spominjal dveh naših junakqv, Math Dullerja in Al Verbiščarja. katere pogrešamo v naši sredini, ker sta padla za domovino. Temu je sledila slovesna procesija s Presv. R. Telesom po cerkvi. Za Najsvetejšim so spoštljivo korakali v vrsti vsi vojaki, kar je naredilo na*flavzo-če posebno ganljiv vtis. Pri slovesni, ali peti sv. maši so^ stregli štirje vojaki: Petrovčič, Železni-. kaV, Ogrin in Gregorič. Služba božja se je zaključila z Zahvalno pesmijo. (Te Dcum). To je bil torei prvi, ali dopoldanski del označene slavnosti . Drugi del se je vršil popoldne oh 4. uri v Češko Amer. dvorani na 1«. Str. Odbor J. Z. Ž. I. D. je povabil na to slavnost okrog, 70 vojakov; temu vabilu se jih je odzvalo 50 in sicer 42 v uniformi, 8 pa v civilni obleki. Da je bila d v. rana okusno ozaljšana, nam »li trela omenjati. Za vojake je bila določena pod *drom posebna miza. Krog 5. ure se je nabralo že toliko gostov, ali občinstva, da je b»'a dvorana skoro polna. Da je bila ra slavnost tem bolj impozantna in pomembna, je Rev. K. Zakrajšek, naš domači župnik že nekaj dni preje povabil g. Saballfa komgresnika v Washington, D. C. da bi se iste vdeležil. In res, to povabilo ni bilo zaman. Naš ugledni kongres-nik Sabath sc ni sramoval priti v družbo te "kraljevaške bande", kakor jo je neki F. Z. marda Fred. Zalaznik?! v Prosveti nazival. Prišel je točno ob napovedanem času na to slovensko patrijotično slavnost nalašč iz Washing! ona, kar nam je bilo v posebno čast, odlikovanje in priznanje. Točno ob 5ih se je formiral v veliki dvorani slovesen obhod, ko ie pevski zber "Lire" na odru krasno zapel ameriško himno "The Star Spangled Banner". Še preje -je pa predsednica J. Z. I. D. Mrs Helena Kušar pozdra vila vse navzoče vojake! z navdušenimi besedami jim je klicala "SPrisrčno dobro došli!" Pozdravila je tudi odličnega gosta, k on grešnika Sabatha iz Washi-ingtona. . Vznak in počast našima chika-škima slovenskima padlima junakoma (Math Duller in tAl. Verbiščar) je izročila govornica njihovima1 navzočima materama po en krasen šopek ameriških -deuh vrtnic ;gdč. Gregoričeva je pa pozdravila navzoče vojake v imenu slovenskih deklet iz Chi-caga; vsakemu vojaku je dala lep šopek v pozdrav. Na čelu obhoda v dvorani je vihrala ameriška zastava ob strani naše slovenske trobojniee; temu sta sledila stric Sam in Svoboda v lepih opravah; dalje so korakali v vrsti povabljeni gostje s kottgreshikom Sabathom na čelu. Za tem sta korakali, Mrs. Duller in Verbiščar s svojima zastavama; te dve materi je spremljala 6 letna Ida Pogačarjeva v v ro-svežih rož. vojak^ v uniformah; zaključek paradne vrste je na tvorilo številna skupina slovenskih deklet v opravi A-mer. Rdečega Križa; v sredi dvorane je pa delalo špalir 16 belo oblečenih malih deklic, ki so obsipale vojake s cvetjem. Ob pol 6ih tsvečer se je' pričela' slavnostna večerja v dolenji, zelo lično okrašeni dvorani. Po večerji je gdč. Altiina Kozjekova sledeče pozdravila navzoče vojake: NAŠIM VOJAKOM V POZDRAV. Zložil Iv* Z. so sledili govori Iv. Pozdravljeni! Pozdravljeni! Vi fantje nair, bodite. In Vi možje, pozdravljeni! — Tu spet se objemite! Chikaška naselbina vsa Vam kliče: Dobrodošli! Šree veselja nam igra, | Da v vojni, kruti, prošli Se kot zmagalci vračate, S častjo, priznanjem, slavo. Kot mi, pogled obračate, Na zvezdnato zastavo. Težko je bilo res slovo, Ko r.e pred dvema leti, Podajali smo Vam roko ; Ko šli ste v boj vsi vneti. Oj daleč ono je polje, Kjer ste se Vi borili. Globoko, širno je morje, Ki ste ga prevozili. Prestali dosti ste težav. Naporov tam veliko, Da zdaj prinašate v pozdrav, Nam zmage lavoriko. Za dom, svobodo, našo čast, Borili ste se slavno .In kruto nemško vso pošast, Premagali že davno. Slovenska pest, slovenska Kjeikoli se pojavi Sovraga kmalu napodi, V korajži svoji pravi. kri, Dokler bo stuic naš živel "Sam' Bo »tudi Vas vpošteval!-- Vi ste ponos in dika nam! Kdo bi Vas ne opeval? % Zatorej: Slava Vam in čast, Rcjaki ljubeznivi! Vi naše gore močan hrast: Bog sprejmi Vas in živi! Nato je zapela Mrs. Katy Bra-jak (rodom Hrvatica) krasno pesem "When The Blue Star turns to Silver and then Gold." S tq pesnijo je pevka navzoče tako o-čarala, da jo je morala ob burnem ploskanju ponoviti. Zatem je nastopil ŽeiLski pevski zbor Jugoslavija" s fino pesmijo "Gorenjke"; tudi ta je žel buren aplavz. Po odpeti pesmi je pozdravil vojake in občinstvo Rev. K. Zakrajšek ter je predstavil navzočim odličnega gosta, kon-gresnika Sabatha iz Wasliingtona. — Sabath je govoril ves vesel, zadovoljen in poln navdušenja približno pol ure. Radi pomanjkanja prostora v tej številki, bomo priobčili Sabathov govor bolj na obširno prihodnjič. pau-a, Dr. A. Biankinija in John Naslednja točka je bila krasna pesem "Land of Mine", katero je za to priliko prevel Iv. Z. (Ti moj dom!) Culi smo jo prvič v nafcm jezjku. Vsa čast in priznanje pevskemu zboru "Lira", ki je to pesem v tako kratkem času našta-diral in izborno zapel. Kot dodatna pevska točka zbora Lire je bi-, la znana pesem "V gorenjsko oziram". Polno aplavza in navdušenja je nastalo v dvorani, ko je bila pripeljana mala, nežna 6 letna Ida Pogačarjeva na oder oblečena v pestro narodno nošo; v roki je pa držala košarico rož. Glasno, točno in neustrašeno je deklamirala 3 kitice pesmi "Sem slovenska deklica", k sklepu je pa v nežnem otroškem glasu zapela še "Good bye my France" na kar je zmetala vse rože navzočim vojakom in gostom na mizo pred odrom. Tako brhke mlade slovenske deklice je ni v Chicagu, kakor je naša vrla Ida Pogačarjeva. Čast in priznanje njenim stari-šem zato! Zatem je stopil na oder Rev. Gregor Vaniščak, podpreds. Če-ho-Slovaške Narodne Lige. Dasiravno je govoril v slovaščini, so mu navzoči navdušeno ploskali, ko je omenjel zvezo vseh Slovanov. Po končanem govoru se je sar-žent (vojak) Jos. Oregorič v slovenščini in angleščini prisrčno za hvalil Zvezi J. Ž. in Deklet za lep sprejem in tak slavnostni dan v počast vojakom. Pozdravil je ▼ imenu svojih tovarišev tudi kon-gresnika Sabatha in ostale povabljene goste. Rekel je, da bo ohranil ta dan v spominu do smrti. Zaključek banketa se je vršil z jugoslovansko himno "Lepa naSa Domovina, katero je izborno pela gdč. E. Volkarjeva. Ni ga bilo v dvorani gosta, ki bi se ne bil vrnil zadovoljen in vesel s te \eselice. V obče se sliši sedaj glas med občinstvom v naši sredini, da tako lepe slavnosti še ni bilo med nami V našem mestu. Če kdo temu ne veruje, naj pa vpraša osobito bivšega vdeleženea, ali kakega izmed naših slovenskih vojakov, ki tega dneva gotovo ne bo nikdar pozabil. Rev. Plaznik na potu okrevanja. Rev. John Plaznik, župnik cerkve sv. Jurja v So. Chicagu, ki je že 3 tedne v bolnišnici sv. Jožefa v Jolietu, je srečno prestal neko nevarno operacijo. Rev. Plaznik na mpiše z dne 21. t. m.: "Moje zdravje gre polagoma na boljše, da bom za prvi petek že lahko doma. Takoj poleg mene ima sobo Mr. Filip Gorup, urednik "A. S.",' jako hudo bolan. Pozdrav! T. P. Slabi sklepi so sorodniki dobrih, katere je Človek prelomil. • Ntprilike si človek lahko vedno zastonj izposodi, ali obresti na iste so občutne in velike. • a Molčanje v nepravi zadevi je ravno toliko vredno, kakor beseda v pravem času. NAZNANILO m ZAHVALA. Podpisani 3iaznanjamo vsem bližnjim sorodnikom, zliancem, ter prijateljem sirom Amerike tužno vest, di je naš ljubljeni oče, g. FRANK HREN po kratkem bolehanju dne 11. junija 1919. previden s Sve-totajstvi za umirajoče za vedno v Gospodu zaspal v visoki starosti 73 let. Pogreb se je vršil dne^l4. junija iz slovenske cerkve na Resussection pokopališču v Summit, 111. Tem potom se prisrčno in lepo zahvaljujemo Mrs. Matildi Duller za vse njeno delo, skrb in trud, ki ga je ime la za časa bolezni in smrti našega blagopokojnega očeta. Zahvaljujemo se cenj. društvu sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., kojega član je bil pokojnik celih 25 let za darovani venec in lepo spremstvo pri pogrebu. Hvala tudi v?em drugim, ki so hodili pokojnika kropit na mrtvaškem odru in ki so ga spremili k večnemu počitku. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v mini počiva! Žalujoči ostali: Cecilija Hren, soproga. Viktor Hren, sin. Frank Hren, v službi strica Sam-a, sedaj na morju, sin. Marija, omož. Gerdesich, hči. Cecilija, omož. Živet z, hči, stanujoča v Jolietu. (Vnuki in vnukinje.) Chicago, 111. dne 16. junija 1919. .-j Inozemske vesti« NEMCI SO 8E VDALI. — MIR BO JUTRI PODPISAN. s Berlin, 2 2. junija. (Po Associated Press.) — Nemčija bo podpisala mirovno pogodbo z zavezniki in dragimi državami. Za sprejem, ali odobritev te pogodbe se je danes glasovalo v narodni skupščini v Weimarju z 237 proti 138 glasovi. Nemška narodna skupščina je zaeno tudi izrekla zaupnico novemu ministrskemu predsedniku Bauer ju z 236 proti 89 glasovi; 68 poslancev pa ni hotelo pri tem glasovati; ko se je vršila točka glasovanja za sprejem mirovne pogodbe, je oddalo 5 poslancev prazne glasovnice. Predno je bila izrečena zaupni ea g. Bauerju, je ta novi ministr ski predsednik rekel, da je njegova vlada zadovoljna podpirati mirovno pogodbo in sicer z dvema izjemama. Prvič, da nemško ljud stvo ni bilo glavni povzročitelj minule vojne in drugič, da naj se er ta točke 227-230 iz te pogodbe. Te točke določujejo kazen za bivšega nemškega cesarja jn vseh drugih njegovih privržencev, ki so zakrivili vojno. Pariz, 22. junija. — Vest, da so Nemci odobrili mirovno pogodbo je dospela najprvo zastopnikom "velike četvorice"; predsčdnik Wilson je bil o tem obveščen danes ob tri četrt na 8. uro zvečer. Vrhovni svet četvorice je odločno zavrnil sugestije Nemcev, ali vsako premmbo mirovne pogoa-be. Nemška vlada je poverila Dr. II. von Haimhausen-a, da naj vodi na mirovni konferenci v Versailles nemške mirovne zastopnike. Zastopniki zahtevajo od Nemcev brezpogojno vdajo, v nasprotnem slučaju bi začeli s svojo ponovno ofenzivo že jutri večer. Velike predpriprave v Versailes. Versailles, 22. junija. — V Versailles se vrše že velike predpriprave za oni svečanostni dan, ko se bo podpisalo mirovno pogodbo. Mir bo podpisan, najbrže v četrtek dne 26. junija. Ta zgodovinski akt se bo vršil v sloveči dvorani, ali Galeriji o-gledal; doslej je bilo povabljenih na to ceremonijo okrog 400 oseb, diplomatov in drugih uglednih veljakov. Nemci potopili svoje bojne ladje. London, 21. junija. — Danes so Nemci potopili 43 svojih bojnih ladij, katere so bile že od meseca novembra lanskega leta internirane v Seapa Flow vodovju; od vse nemške momariee je preostalo še 28 bojnih ladij. Nemci so potopili vse svoje križarke in 18 rušilcev. Ta načrt so Nemci jako previdno izdelali in tudi izvršili. Potop ladij se je vršil ravno opoldne, ko se je bila pojavila na neki bojni ladji rdeča zastava. Pri tem se ni rabilo nikakega streliva. Na povelje častnikov je moštvo samo odprlo dolenja zaklopna vrata ladij, nakar so se pričele ladje polagoma potapljati. Vse moštvo se je pa še pravočasno rešilo. Ko so se te ladje pogrezale, je na vsaki izmed njih vihrala nemška zastava. » • ' Italijansko ministrstvo odstopilo. Rim, 19. junija. — Italijanski vladni kabinet, pod preJsedni-. štvom Orlanda je danes resigniral, ter izročil svoj odstop kralju v roke. • Ta resignaeija se je vršila potem, ko je poslanska zbornica z 259 proti 78 glasovi zavrgla Or-landov predlog, da naj bi se mu dalo zaupnico. Orlando je bil vedno na svojem stališču glede jadranskega vprašanja; socialisti so mu pa v tem nasprotovali in se opirali na znano Wilsonovo izjavo češ, da se Italija ne sme zameriti zaveznikom! Italija je vsled tega pri volji, da bo pripadala Dalmacija Jugoslaviji. Narod čuvaj se! Veliki viharji so polegli in se porazgubili po morju človeške krvi, katero se je nateklo iz 8 mi-ljonov človeških src. Zares velika cena za svobodo sveta! In zato je važno, da prevaeno da se isto čuva z vso pozornostjo pri vseh narodih, pri vsaki posamezni or-nizaeiji, pri društvenih, in dolžnost posameznika je, da isto čuva vso svojo pozornostjo, kajti^v tej svobodi so ideali zdravega razuma, ki obetajo stotem sad na- rodu in posamezniku. Iz posameznikov je narod, če bi ne bilo posameznikov, — ne bilo bi naroda. Zato je vsakega posameznika sveta dolžnost da isto Čuva! Zlasti pri volitvah, da glasuje tam, kamor* mu njegov zdravi razum veli, da podpira ono gibanje, ki je v resnici koristno za celokupen narod, od katerega bo on, kot posameznik potem vžival sad, koristi. Pri teh slučajih je posameznik sam svoj gospodar. Voli lahko kar hoče. In če kot tak deluje za koristne, svete ideale, ali iste podpira, blagor posamezniku, "blagor narodu, kjer njegovo delo bo rodilo obilen sad, katerega bo on kot sejalec gotovo vesel. Vidiš narod tu je tvoje samo-odločevanje tvojega zdravega razuma, katerega si prejel od samega Boga. Hočeš dobro, moraš delati za dobro! Ako pa imaš voljo podpirati ideale nesreče, potem ko uživaš grenak sad svoje rude ne pritožuj se, ampak trkaj se na prsa, in priznaj da ni to krivda nikoga drugega kot tvoja. Časi zadnjih pet let so izbruhali iz sebe, vso nesrečo, vse slai^p-sti, vsa strašna dejstva; vse politike so prišle na dan v vseh svojih obličjih Politika je bila na eni strani polna dobrega jedra velikodušnosti, polna pravic in pametnih idealov, kateri so slednjič podrli drugo stran politike, iz ko-jega gnezda se je zavrelo proti človeštvu in njegovim blagostanju, kot tudi proti njegovi osebni svobodi. Na eni strani, kratko rečeno, je bila pravica, resnica, in upanje človeške bodočnosti poštenega življenja, na drugi strani pa je bila krivica, robstvo, nesreča za človeški rod. Vmes med tema dvema nasprotujočima si stranima, pa-se jee bil boj za prvenstvo in nadvlado sveta. In sveto lahko izjavljamo, da. človečanstvo se ni še nikdar dosedaj borilo za bolj poštene, pravične in svobodoljubne cilje, kot se je to na strani zaveznikov, ki so vodili boj proti robstvif ,krivici in utilitarističnemu prusjanizmu, in to še posebno odkar je zaplapola na bojnih poljanah naša ljuba ameriška zastava, katera je simbol svobode,^prostosti in idealov človečanstva. Sicer noffem tega razkladati, kajti kdor tega še do danes ne zna. ta ni bil živo bitje v polpretekli dobi. Ta doba je govorila dovolj jasno, dovolj priprosto, do vi j glasno in čisto, tvoda da je vsakemu zdravemu razumu do pi-čice jasno, kam da bo stopil, kje da bo sodeloval v bodočem življenju. Ni ga še rodila kaka mati in ga ne bo — človeka, ki bi svetu boljše in jasnejše razložil in pojasnil bistvo ciljev in namenov svetovne politike, kot jih je to polpretekla doba. Če bi bili celo neskuše-ni »otroci zasledovati to politiko, se lahko izjavlja, da bi gotovo znali, kje je prava stran; sledili bi oni politiki, ki bi jim nudila roko prijaznosti, pravice, enakosti in odkritosrčnosti. In to ne le ob sprejemu, ampak trajno v življenju. Politika'se goji vsepovsod in se mora gojiti vsepovsod. So pa politike vse enake? Nfe, ker, če bi bile vse enake bi bila potem le ena politika na svetu. Torej politike so% različne. Vsako društvo, vsaka organizacija, vsak narod in vsaka država ima svojo politiko. Tako je imela in gojila svojo politiko tudi militarizma polna Nemčija, katere jedro je bilo zagospodovati nad celim božjim svetom, 1er zasužnjiti vse narode sveta. — Tej politiki je načeloval Viljem, mesar pruski, sedaj v zasluženem pokoju! Nasproti tej politiki se je pa pojavila nova politika, srečnejša za človečanstvo^. katere bistvo je bilo tedaj kot je še sedaj: pfravi-ca, enakopravnost, svoboda, prostost, samoodločevanje vsega človeštva pod milim nebom: temu je stopil na čelo svet mož, — možvj* dealov, zdravega razuma, naš čislani predsednik Wilson. Narodi so kmalu našli boljšo stran, obrnili hrbet prvi (milita-ristični) in se pridružili slednji, kjer so uspešno porazili prvo za večne čase. Poražen sovrag je padel na kolena in upognil svojo glavo; priznal je da pravice in resnice se ne da ugonobiti. Svoboda je zmagala in slavila triumf, krivica pa je izginila v najtemnejši kot, kamor spada. Ta boj je končan. Prusijanizem je izgnan; toda že se pojavlja nova poljana, kjer se bo humaniteta (človečanstvo) morala Topet bori ti in ako ne bo takoj v začetku poražena mogoče bo to še straš-nejša borba za človeški dobrobit kot pa je bilft borba, proti prusjanizmu. Dragi prijatelji tu se misli na nesrečni "boljševizem", kateri ni nič drugega kot izrodek prusi-jijanizma. To "Kajnovo bratovščino" se je začelo širiti že tudi med teboj, dragi mi narod slovenski. Ves civilizirani svet je obsodil, obsoja in preklinja nesrečni boljševizem Ali naj pa to prokletstvo naj de sedaj udobna - tla in proston med nami Slovenci? Ta odgovor pa prepuščam Tebi slovenski rod Ti narod imaš 'besedo; in dolž nost Tvoja je, da glasno izprego voriš! Če si eksistiral kot narod no 'bitje zadnjih pet let, — potem )oš lahko sodil, — ako si le sin humanitete in gospodar svojega razuma. Svetovna javnost nam govori da se je Žid Trockij, . tudi muza po časnikarskem polju v Ameriki in bojda bil je apostol, ravno iste firme boljševiškega socijaliz ma, porojenega v Prusiji, katerega so razni plačani agentje zelo širili tudi med našim slovenskim narodom v Ameriki. Ta Žid je bojda po neki konferenci v New yorški državi (kot javnost govori) odplul čez Atlantik proti Evropi za svojimi cilji. Zatem je vandral po Portugalskem in ko-ltečno se naselil v Švici, središču evropske politike. Česar kajzerjeve armade niso mogle učiniti, učinil je ta Žid pod-viipljenec -kupljenec kajzerjev. Zrušil je na tla najmočnejšega tedanjega sovražnika Nemčije, Rusijo, slovanski hrast. Kot tedaj ta Žid, tako se neke nepoklicane osebe tudi motovilijo med slovenskim narodom v A-meriki in mu razkladajo evauge-ij socializma. — Seveda da so mojstri v tem razkladanju to se jim mora pustiti. Obenem pt^Vas prašam, so pa ti nepoklicani kalil-! ci miru še kedaj razodeli narodu evangelij socijalizma prav in od^ kritosrčno? To mi povej Ti narod! In kdor reče da so ga, se lahko sveto izjavlja, da taka oseba ni eksestirala v polpretekli dobi. itečem Vam, če bi Trockij poka1 zaT ruskemu narodu, predno je prodrl na površje ruskih političnih valov obličje socijalizma, to tvrdko anarhije, katere bistvo je še strašnejše kot pa prusjanizim, — ali bi ga ruski narod sprejel? To pa vprašajte ruski narod, kateri je danes uklenjen še v trši razred tiranije, kot je bil kdaj kak zločinec pod bivšim carjem. Vsak dan, vsako noč se vrše poulični boji. uboji so na dnevnem redu zakona, pravice ni, vsako mesto, vsaka vas in vsako selo se napaja v svoji lastni ruski krvi. Tako srečo deli torej socijali-zem človečanstvu. Socijalizem nima nobene resno trezno pametne podlage, nobene garancije za osebno varnost človečanstva. To je tudi glavni vzrok da ga civilizirani svet suje od sebe kot hud strup. Pristaši socijalizma so povečini možje, ki ne tvorijo posebno častne skupine človeške družbe/ Vzrok je, ker o-dobravajo zakone ki so v nasprot-stvu z zakoni pravice in resnice. Človečanstvo si želi mir in srečno življenje. Socijalizem pa odobrava stvari in iste zagovarja, katere so glavni povod nesrečnega življenja, izvor nemira in - vseh človeških nadlog. Zato ga pametni in previdni ljudje zametujejo. Tekom zadnjih let se je socijalizem podtikalp med slovenski narod vsepovsod. Pod krinko delav-, skega zagovornika se ga je širilo v naša podporna društva, jednote in zveze. Ta krinka je bila in je še bridko zlorabljena po apostolih socijalizma. S to krinko se jim je posrečilo potegniti za seboj že par slovenskih organizacij. Vlada Združenih držav črti in, zaničuje boljševizem, ker je nasprotnik zakona, pravice, miru in modernega naprednega življenja. Zato ni napačno mišljenje, ako se misli, kar tudi najbrže je, da bo socijalizem zgubil tla vsak čas in njegova eksistenca bo v nevarnosti pred pravičnim modernim zakonom pravice. Zato pa išče boljševizem zavetja pri podpornih organizacijah, da se bo tam tako gojil pod tujo krinko. Tako torej slovenski narod v Ameriki polagoma sprejema na svoja prsa v rejo rnjavega strupenega gada, boljševizem! Slovenski možje,, premalo zasledujejo politiko. Veliko odgO-i vornofft imajo pri tem tudi slovenske zene. Jaz sem Že sam poprej večkrat čul, to ali ono rojakinjo ki je. branila svojemu možu na kak shod ali važno sejo, 'češ kaj boš hodil se pričkat in zamer-jat ljudem na razne seje pusti jih uodo ze sami naredili!" In res možje katoličani so ostajali doma, dočim so socijalisti boljševi-Pohajali na seje do zadnjega moža. To je tudi vzrok, da imajo danes slovenski boljševiki v rokah že par slovenskih podpornih organizacij. Če bi katoličani ču-11, namesto spali in malo zasledovali politiko, nikdar bi socijalisti ne imeli organizacij v svoji oblasti. Žena, ki pravi možu, da naj o-stane doma da se ne bi boljševi-kom zameril, je podobna oni podgorski ki ki je rekla svojemu možu ki je ravno meril s puško na volka, ki je prišel ovce krast: "Jdže, pusti ga pusti, če ga boš streljal veš da ti bo zanieril." — Ja, drage mi rojakinje, če bomo mi gledali na sovražnikovo zamero, potem ne bonro dolgo sami svoji gospodarji. Pa le pomni Ti slovenska žena,, da bo prišel čas, če bomo tako de-ali v korist sovražniku ki se bo iridko maščeval nad teboj in tvojim domovjem. Sedaj braniš svojemu možu na shode in seje, kjer naj bi le s svinčnikom podpisal svoje ime in ž njim dar brco neza-željenemu sovražniku. Prišel bo čas, ako se bo še naprej tako neovirano širil boljševizem med narodom ko bo Tvoj mož, prisiljeu prijeti ne svinčnik ali pero, — ampak pograbiti samokres, puško in nanjo natakniti bodalo, ter jraniti svoje življenje v lastni hiši kakor delajo danes Rusi/na Ruskem. Tedaj boš mogoče imela u-smrčenega moža ali sina na lastnem pragu, tvoja malomarnost ti pa bo očitala vse žive dni, kakor očita malomarnim Rusom na Ru skem. Civilizirani in moderni svet za-metuje in paha od sebe roparje, loparji in barbari najstrašnejše: ga razreda pa so bij i Nemci tekom zadnje vojne. Nemčija je pa tudi mati boljševizma ker na Nemš kem se je porodil po načrtu kaj-zerja mednarodni socijalizem in odtam, se je tudi zasejalo seme socijalizma v slovanski Rusiji. NAZNANILO in PRIPOROČILO Tem potom naznanjam rojakom / v Minnesoti,kakor tudi po ostalih j naselbinah v Združenih državah, dasem prekupil rojaka JOSEPH SCHARABONA staro in lepoure-jeno "SOFT DRINK" TRGOVINO NA 413 WEST MICHIGAN ST. DTJLTJTH, BONN. Vsled tega se toplo priporočam rojakom, potujočim čez Duluth, da me pose-tijo in jim jamčim dobro postrežbo. * Preskrbujem tudi od vlade POpfE LISTE za potovanje v staro domovino. Zatorej rojaki kateri nameravate potovati v staro domovino se pismenim potom obrnite do mene in dal Vam bo-dem vsa potrebna pojasnila za potovanje v staro domovino. Prosim priložite 3 cente poštno znamko za odgovor. Vam udani rojak, JACOB GUN, 413 W. Michigan St., » DULUTH, MINN. Poprej Joseph Scharabon. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI " ST. 50. K. S. K. J„ N. S. PITTSBURGH, PA. ,Zato kdor sledi mednarodnemu socijalizmu, ta sledi pravi nemški boljševiški propagandi ki nosi na sebi goljufivo mednarodno masko. Kdor sledi socijalizmu, ta sledi tudi vsem nemškim idejam oholih Germanov in največjemu zločinu bivšemu kajzerju. # * Narod! Ako hočeš sam sebi dobro, tedaj nikar ne sledi goljufij) vi stezi socijalizma tej nesreči sveta, ampak, uvrsti se in stopi v kolone pametnih ljudi, ki slede pravim idejam zdravega razuma, katere vodi junaško naprej, mož poln srečnih idealov; apostol miru in sreče, oče demokracije in svobode, mož ki je upanje sv^ta! Za njim, za njim narod! a ne za plačanimi slovenskimi Troekiji — Kristanovičem etc! Za njim, za njim ki ni nihče drugi, kot naš ljubljeni predsednik Wilson! Krpan. ima svojo rtdao mesečno sejo vsake drugo nedeljo v meseca » Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki ra leto 1919: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempo«. 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gregurai, 4517 Butler St, Pittsburgh, Pa. Drust. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockbart St.,-N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Nase društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške oodpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na ago-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 5621 Carnegie Ave., Pitt£ burgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko osdravi. ROJAKI JUGOSLOVANI! Ako mislite potovati v staro domovino, obrnite se zaupno na podpisano jugoslovansko agencijo raznih parobrodnih družb. Mi Vam damo, brezplačno nasvete glede potovanja, glede pridobitve potrebnih potnih listin (posov) i. t. d. Prodajamo parobrodne listke po izvirnih cenah. j Pošiljamo denar v staro domovi- no po dnevnem kurzu. VAŽNO! VAŽNO! VAŽNO! Meseca julija odplujejo sledeči potniški parniki iz New Yorka, za katere dobite pri nas potrebne karte (prevozne listke). Pišite nam v slovenskem jeziku za na-daljna pojasnila. V Havre: 12. julija "S. S. Massilia". 17. julija "S. S. Saxonia". V Liverpool: 5. julija "S. S. Mauretania". 26. julija "S. & Royal George". Cena kart preko morja, ali od luke do luke: $60—111. razred. $85 — II. razred. JOHN ZVETINA, M. V. SKVARČA, poslovodja. 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon: Canal 4503. THE FIRST NATIONAL BANK (PRVA NARODNA BANKA) CHISHOLM, MINN. "Hranite, da boste kaj imeli." je zlati pregovor, vreden posnemanja. Vložite vaš denar, malo ali veliko v našo močno in zaupno hranilnico, v slučaju bolezni ali nesreče vam bode vedno prav prišlo. Vaš sorojak Jakob Osbolt, je tukaj zato>#da vam pomaga v vseli bančnih potrebah. Oglasite se pri njemu, on vam točno postreže. Banka je odprta vsak dan ob 9 do 3 ure, v sobotah večer pa od 7 do 8 ure. Marija Sloga 1821 W 22mi SI. Cfcietft, 111» Telephone Canal 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA se uljudno priporoča slovenskim in hrvaikim ie-nam in ogrskim Slovenkam. ROJAKOM SE PRIPOROČA: JOHN NEMETH State Bank (Vogal 2nd Ave. In 83 ulica.) NEW YORK, N. Y. Pošiljamo denar do kraja in odpremljamo potnike v staro domovino. Pišite za pojasnila. Javite nam, kedaj in s katero železnico (vlakom) dospete v New York, da Vas bo naš človek na postaji (dipi) počakal. Ne pozabite našega naslova: JOHN NEMETH STATE BANK (Corner 2nd Ave. & 83 Str.) NEW YORK. M. Y. Kila umori 7000 Ijndij na leto. Sedem tiso« osebumrje na »«to kilo,—tako se glasijo namreč mrtvaški listi. Čemu ? Ker so nesrečnik zanemarili, ali se pa ntsodostioairalimi oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganja, aH kile. Kako je pa i, Vami? Ali se tudi Vi zanemarjates t«m. da nosite le kako obveto, ali kaj Taka obveza je samo sa silo, podebna slabi opori pri veliki steni. *»«•»• Peruti. Taka obveza ne more takodelovati kakor kaka mehanična pripfmvm. C« sa preveč stisnete z obvezo, ustavlja lo cirkulacijo krvi; taka obve»dr»na t»« oslabele milica, ki potrebujejo največ prehrana. Veda in umetnost ja p« ki vsemu temu odpornega. VsakdaiM nosi sedaj kako obvezo, ali paaiM»«r kilo naj bi enkrat SAOTONJ peekuail takozvano J»LAPAO metodo. W je nj^boU umetna, logična in uspefena pri domačinu zdravljenju kila. Ta način ja fee svetovno znan. FLAPAO BLAZpnCA. kadar ae jo tesno k telesu pritisne. •• s prostora, vsled tega. tudi bolnika m« ne teti. Ta blazinica je mehi« kot »a-met. lahka pri nofenji in PO cenL Rabite jo lahko med delom. al> počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali timkov. Učite se torej kako jemo>r«če ti naravnim potom (kile) da Vas isto »e bo **«*» t*«1®-PoiUite svoje ime tn naslov »e d^es na naslov: PLAPAO CO., Block 3M7, St. Louis, Mo., da Vam polliemo ZASTONJ na poskuinjo Flapao in vaa potrebna narod Qa. . NOVICA! POZOR ROJAKI! NOVICA! Iz pravega pristnega hmelja in MALTA MALVAZ MALT E^XRACTA si vsak lahko naredi doma 6 galonov najboljšega hmelovca za $1.50. Poskusite enkrat, da se prepričate. Natančna navodila pošljemo z narbčnino. Naročnine za manj kot $1.50.se ne pošilja. Z naročnino vred pošljite money order, bančni ček ali' draft. — Vse pošiljatve se naj naslovijo na: M. Mladič J. Verderbar Co., 2603 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. (uninc.) ^WV %VV\VVXXXVXVVV\VVVVVV\V\VV\VV« WWVWVXWW* v^V p \ Telefon: Canal tO | 1900 W. Roj Martin Nemanich \ SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! državah ameriških. Uredništvo in upravništvo: 1961 West 2 2nd Place, Chicago, HI. Telefon: Canal 2487. Nirocaba^ Za člane, na leto................$0.96 Za nečlane .....................$1.50 Za inozemstvo ..................$2.00 OFFICIAL ORGAN of the BRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the • United States of America. OFFICE: IM1 Wee* 22nd Place, Chicago, III. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year..........$0.96 For Nonmembers ...............$1.50 Fo% Foreign Countries...........$2.00 Mind yor own business! Na adreso glavnega urednika "Glas NaroHa". lista slovenskih delavcev v Ameriki: Kaj ne, da živimo v dobi velikih izprememb, razočaranj in reakcij? Te izpremembe občutimo celo v računanju časa. Tukaj v Chicagu smo za celo uro naprej, pri Vas ste pa v koledarju poskočili kar za celi mesec, ker pri Vas v New Yorku se je že sedaj pričela doba "kislih kumar" in "pasjih dni." Kaj je taka doba za u-rednika "naprednega" lista, že sami najbolj veste, kaj ne? Manjka zopet gradiva. Lansko leto je bila v tem času na vrsti newyor-ška kuharica in pečlarji: Dasi-ravno vporabljate materija! vseh mogočih "tiskovnih" in informacijskih odsekov, Vam to še ne zadostuje. Vsled tega ste izdali dne 17. t. m. poziv na člane K. S. K. J., da naj vVam pošiljajo dopise, proteste itd. v zadevi ponovnega zavarovanja naše Jednote, češ, da je bil, da je in da Vaš list vedno zagovornik pravice in NAPREDKA?! Če ste čitali naše Glasilo od št. 20. dalje, ste gotovo doznali popolnoma nepristransko stališče u-redništva "Glasilaf' v zadevi "reinsurance". Priobčili smo vse izjave društev in posameznih članov, ki so bile količkaj umestne za javnost. Večina teh izjav je vsebovala proteste; doslej so reinsurance odobravale samo štiri stranke (trije posamezni člani in neko društvo). Kako more torej kdo pisati in trditi, da je Jednoti-no Glasilo pristransko, ter da pri-obča v splošnem le isto, kar je zagovornikom reinsurenca po volji? Seštejte vse proteste, pa boste drugače sodili. Kaj ima Vodi-ška Johanca opraviti z reinsurance? — Vam je bila pa ta Johanca (knjiga) pri srcu, ker ste jo pred leti večkrat v listnici ured. pripo ročali. Gospod urednik: — Nikar se nč bojte, da bi nas kdo prodal Židom, saj vendar živimo v Združenih državah, ne pa na Ruskem med boljševiki, koje vedno 'tako vneto zagovarjate tudi Vi in vaši tovariši. V ravno isti štev. G. N. z dne 17. t. m. opozarjate dalje naše člane, da naj pišejo resnično in odkritosrčno. To je lepo in prav. Na ravnoisti strani ste pa obelodanili dopis neke 12 letne članice (seveda brez podpisa) ki trdi in pravi, da smo že vsi prodani !Kdaj se je pa ta prodaja vršila in kako? Torej z resnico na dan. Mislimo, da je ta članica v moških hlačah in da živi nekje v Greater New Yorku in dela morda celo na Cortlandt Str.? Takih fingiranih dopisov naredite lahko po 20 na dan. Že v zadnji izdaji "Glasila" Vam je naše uredništvo namignilo in svetovalo: "Mind you own business!" 8aj razumete, kaj to pomeni:! Zadevo glede reinsu-ranja bode članstvo KSKJ že samo rešilo in uredilo in ne potrebuje zato še vaših nečistih predalov. Ali Vaš list z osebnimi napadi dela za napredek naroda? AH niste že sami dostikrat pisali v listnicah uredništva, da osebnih napadov ne sprejemate? Seveda, napadi na našo organizacijo, nje glavni urad so Vam pa dobrodošli? Koliko ste dosegli s sličnimi napadi v znanijtferi Društva sv. brco, ne samo radi tega, ampak radi številnih drugih tehtUih vzrokov. Z neprestanim presedlan jem in kameleonstvom res lepo delujete za napredek naroda. Ptiča se pozna po perju, "G. N." pa po ka-meleonstvu. Ali Vam je znano, da so se poštene slovenske družine tu v Chicagu nedavno zgražale vsled nemoralnih stvari, priobče-nih v Vaših predalih? Posledica temu je bila, da je številno teh naročnikov list za vedno odpovedalo. To je res lepa priporaoč k napredku naroda! • , Nad vse čudno se nam zdi, da ste g. glavni urednik v Centralnem odboru J. R. Z. — To je doslednost kaj ne? Na eni strani hvalite J. R. Z. na drugi pa udrihate po kištarjih, kaj ne, toje tudi za napredek naroda? Za napredek * naroda so tudi vedni veliki biznes oglasi za šifkarte in kronce, priobčene seveda na prvi strani lista. To je naravno tudi za napredek. . .? Saj vemo kam pes taco moli. ! Morda se je Vas pa v teh prezgodnjih pasjih dnevih že prijela huda žeja, pa Vam diši naše grozdje? To grozdje je pa še precej kislo in visi visoko nad Cortlandt iStr. Ker skrbite tako za pravico in napredek Slovencev v Ameriki, je Vam morda zdaj priraslo še članstvo naše Jednote k srcu. Kako lepo bi se čitalo: "Glas Naroda", uradno glasilo K. S. K. J." — Konvencija bo drugo leto; kaj ne, treba je torej že sedaj začeti ,ko cvete pšenica? "Glasilo K, S. K. Jednote" je tekom svojega 5 letnega obstanka vedno skušalo izogiba/ti se rajnih polemiziranj s tem, ali onim listom, predvsem pa še z "G. N.". Ko ste imeli svoječasno boje z raznimi Jednotami, smo mi lepo molčali, ker nam stvar ni bila mar. Zadeva je bila rešena in končana brez našega umešavanja in vsled tega odločno zahtevamo, dase sedaj tudi Vi ne vmešavate v našo zadevo, katero je Članstvo potoni glasovanja že itak rešilo po svoji volji. Svetujemo Vam torej, da si izrežete sledeče značilne besede: 'Mind your own business'! in se po njih tudi ra.v-nate. "Uredništvo Glasila K. S. K. Jednote." P. S. V prvem dopisu iz Jolieta v št. 142. 1 G. N.' ste 42 in '43 vrstico sami dostavili. Ona društva vam glede istih suspendanih članov niso nič omenila; poglejte še enkrat rokopis! Pošiljanje denarja stari kraj. Združene države so prevzele v svoje roke pošiljanje denarja. ljatelja ali prejemnika. American Relief Administration prevaža hrano^amo v velikih količinah. Poslanstva Amerike*še ni dovršeno. Prehranjevanje novo osvobojenih držav je le del naše naloge. To delo bo kmalo končano^ ker žetev se bliža in potreba po hrani pojema. Naša nadaljna naloga je v tem, da damo življenje tem novim državam potom prometa in trgovine. Trgovina pa je odvisna od določenih denarnih odnošajev med državami, ki hočejo stopiti v medsebojne trgovinske zveze. Amerika gre za tem, da s svojim bogastvom in s svpjo trgovino in ekonomično silo spravi te nove države na noge.— Prvi korak v tej smeri je to delo od A-merican Relief # Administration, ki stfemi za tem, da spravi v doti ko amerikanske banke z bančni mi zavodi v teh novih državah. Vsi prisil jenci morejo zato, pošiljati denar v sit ari kraj «po tem načrtu. Tekom maja meseca je bil ta načrt izpopolnjen v toliko, da more vsak' poslati svoj Money Order oziroma kupiti draft potom svoje lokalne banke, in biti pri tem popolnoma zagotovljen, da bo prejemnik dobil denar v starem kraju. Isto morejo storiti oni, ki odhajajo iz Amerike, ker bodo s tem znali, da so njihovi dolarji dobili popolno vrednost v staro-krajskem denarju. Na 'tak srečen način je American Relief Administration rešila vprašanje pošiljanja denarja v stari kraj, ker država sama ni mogla storiti radi mednarodnih odnošajev. Ali to je še le prvi korak vpostavljenju trgovinske zveze. Radi tega naj se vsi oni, ki imajo komu poslati kaj denarja v stari kraj, poslužijo te prilike, tem bolj, ko s tem pomagajo svoji stari domovini, ki^potrebuje denarne zveze s tukajšnjimi 'bankami. Dasi je prva dolžnost od American Relief Administration, da prehrani svet, se bo njeno delo pretvorilo v prevažanje vseli potrebščin in v vpostavljenje medsebojnih trgovskih odnošajev. Po zakonu je prepovedano pošiljati denar v stari kraj na drugi način. Kdor pošilja denar v stari kraj na ta edini dovoljeni način, pomaga svojcem, svoji stari «.'•"■ movini in tudi Združenim državam, ki hočejo čim dostojnejše izvršiti svoje visoke poslanstvo v Evropi. m#(, Menjalna vrednost denarja od 1. junija do nadaljne odredbe je, kar se tiče Jugoslavije, 23 kron za en dolar. Banke lahko zaračunajo 40 centov za izpolnjenje tiskovin itd, V .ali jim ni dovoljeno zahtevati več Kakor je zgoraj označeno. v Foreign Language Governmental Information Bureau. Jugoslav Bureau New York. Že od začetka minulega meseca so Združene države prevzele v svoje coke pošiljanje 'denarja v osvobojene dežele Centralne Evrope in je po zakonu prepoveno pošiljati tja denar na kateri drugi način. O tem je 'ta llrad prejel natančne informacije od vrhovnega upravitelja American Food Administration, Mr.' Herbert Hooverja. Mnogo izmed priseljenikov je krivo tolmašilo to uredbo. Zato je Mr. Edjafar Rickard, tukajšnji u-pravitelj American Administration, podal izjavo, v kateri navaja temeljne vzroke, radi katerih je American Relief Administration razširila svoje delovanje tudi na pošiljanje denarja iz Združenih držav v osvobojene dežele Centralne Evrope. Mnogi ljudjeso mislili, da denar, katerega pošiljajo potom A-merican Relief Administration, ne bo izplačan v denarni vrednosti, marveč v obliki hrane. To je povsem napačno. American Relief Administration enostavno prev- Vlada vrača preplavani davek. v morajo ako so: aj—neoženjeni, na dohodek od preko $1000; b)—oženjeni, ako mož in žena stanujeta skupaj, na dohodek od preko $2000; c)—*za vsako dete iz pod 1-8. leta ali pa za dete prpko te dobe, ako je isto umno in tejesno nezmožno vzdrževati se, imajo sta-riši pravico do oprosčenja od davka na $200; d)—poglavar družine (na pr. vdovec), ako z njim stanuje vsaj en otrok, plačuje davek na dohodek od preko $2000 in ima pravica do oprošČenja od plečavanja davka na $200 dohodka za vsakega otroka izpod 18. leta ali otroka preko te dobe, ako je isti umno in telesno nesposoben vzdrževati se, brez obzira na to, kjer naj ta otrok živi. Draga grupa: nastanjeni tujci (Resident Aliens) imajo iste pravice do olajšav kakor državljani in plačujejo tudi enak odstotek na čisti dohodek kakor državljani sami. Tretja grapa: nenastanjeni tujci (Non-resident Aliens) razdeljeni so, v kolikor se tiče Jugoslovanov, na dva dela: Prvi del: — V ta del spadajo vsi oni Jugoslovani, ki prihajajo iz sledečih pokrajin: Srbija, Čr-nagora, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško-Gradisčansko, Trst in Istra. Vsi Slovenci spadajo torej v to grupo. Državljani t?h pokrajin, četudi so tudaj nenastanjeni tujci, uživajo iste pravice ali olajšave kakor ameriški državljani. Samo da kot nenastanjeni tujci morajo plačati dvakrat več davka na čisti dohodek. Drugi del: V ta del spadajo vsi oni Jugoslovani, ki prihajajo iz Hrvatskega, Slavonije, Prekmur-ja, Banata in Bačke Jugoslovanski državljani iz teh pokrajin plačujejo davek, ako so: a)—neoženjeni na dohodek od preko $1000; b)—oženjeni, ako mož in žena stanujeta skupaj, na dohodek od .preko $2000. — Ali nenastanjeni tujci, ki prihajajo iz teh pokrajin, nimajo pravice do odbitka za maloletne ali nesposobljene otroke. • in poslal na Prečita j te pazljivo — tiče se vašega žepa! zema Money Ordre od tukajšnjih Bank in jih izplačuje naslovniku v denarni vrednosti države v starem kraju. Priseljenik izroči tukajšnji banki ono svoto, ki jo hoče poslati v stari kraj, v dolarjih, banka izroči to svoto American Relief Administraciji in ta poskrbi za to, da bo denar izplačan v starem kraju v denarni vrednosti, to je v gotovini. Tu ni niti govora kakem prisilnem kupa vn ju Vsak poedinec, katerega dohodek presega svoto, za katero jc o-prošcen od plečavanja davka, jc dolžan predložiti izkaz o svojih dohodkih Colectorju svojega .o-kraja. Ako je njegov dohodek manjši, poteni ni dolžan predložiti izkaza. • Odbijanje stroškov. Razen prej omenjenih olajšav ima vsak poedinec pravico odbijati od svojega dohodka svote, izdane za stroške in zgube, .nastale vsled rednega poslovanja v Združenih državah. Taki stroški so-— upravni stroški poslovanja, izpričane obresti, zgube, neiztirljivi dolgovi, zgube na vrednosti, a-mortizacije in zgube na posestvu To sc tiče zlasti trgovcev, obrtnikov in posestnikov. Nadalje ima vsakdo pravico, d; odbije od svojega dohodka vse darove za dobrodelne svrho.' Vsi ka oseba, ki hoče, da se ji odbi jejo kake svote radi fakih stroš kov, mora predložiti izkaz ) svo jem dohodku, brez ozir.i na to, ali mora potem plačati kaj davka ali Ml Ne smejo se odbiti 3troški za o-sebno, in družinsko vzdrževanje Davčni odstotek. Davek na dohodek državljanov in nastanjenih tujcev (Resident Aliens) tekom leta 191S je (» od sto, in nenastanjenih tujcev (Non resident Aliens) 12 od sto. Za leto 1919 plačujejo nenastanjeni tujci (Non-resident Aliens) svojim delodajalcem 8 od sto od svojega dohodka, dočim bodo državljani in nastanjeni tujci (Resident Aliens) plačali 4 od sto. Ta odstotek velja na čisti dohodek do $4000 in sicer po odbitku v zmislu gori navedenih o-lajšav. Povračilo denarja. V slučaju, da je oseba plačala več davka, kakor je bilo dolžna, ima pravico zahtevati preplačano svoto nazaj. To prošnjo za povračilo denarj treba spisati na za to odločeni tiskovini (Form 46), ki jo vsak utegne dobiti pri Collec-torju, kjer je bil davek plačan. K tej tiskovini treba priložiti pobotnico (receipt) od Collectorja, ki naj dokaže, da jecie bilo zares plačano toliko davka. Ta dva spisa treba potem poslati na Treasury Department, Večina Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov, Slovencev) je plačala davek na svoj dohodek (Irtcome Tax) za leto 1918, dočim za leto 1919 nenastanjeni tujci (Non-resident Aliens) plačujejo sedaj ta davek svojim delodajalcem, ki ga, pobirajo v imenu vlade. Vsaka oseba, katere dohodek znaša določeno svoto, je dolžna plačati davek na ta dohodek. I-raamo pa jako mnogo slučajev, ko so ljudje preplačali, to je plačali več« kot so bili dolžni. Potrebno ie zato, da vsak točno zna, koliko je dolžan plačati. Raditega prinašamo tukaj jako kratek .in pregleden izvleček iz zakona dohodninskem davku (Income Tax Law). Ta izvleček je potrdil sam Commissioner of Internal Revenue v Washingtonu. Kdo mora plačati d&vek? Vsak prebivalec Združenih držav je dolžan plačati, davek na svoj dohodek. V to svrho so prebivalci razdeljeni v tri grupe, ki so: 1.—Državljani Združenih držav (Citizens). > 2.—Nastanjeni tujci (Resident Aliens) to so ne-državljani, kateri stanujejo v Združenih državah in ne nameravajo izseliti se iz njih, oziroma še ne vedo, da li se bodo kedaj če sploh izselili. 3.—Nenastanjeni tujci (Nonresident 'Aliens), to so oni nedr-zavljani, ki se nahajajo v tej zemlji le začasno in ki nameravajo o-diti iz Združenih držav. Olajšave. > Prva grapa: državljani Zdru-lkdo hoče — na podpisani urad, i ravno so se vršile medtem časom »ljenje* zagotovljeno. spise pravo mesto. Plačevanje davka delodajalcem. Vlada nalaga deoldajaleem, da odtrgajo od plače 8 od sto oniip delavcem, ki so ne nastanjeni tujci (Non-resident Aliens). Jugoslovani, in zlasti Slovenci, spadajo med one narode, ki imajo pravico do olajšav, ali je treba uveriti delodajalca (kompanijo), da je poedinec zares iz dotične pokrajine. Da delodajalec ne odtrga davek na prvo tisočirio dohodka ali več — kakor je pač slučaj —* mora delavec izpolniti tiskovino (Form 1115), katera rešuje delodajalca dolžnosti pobiranja tega davka. To tiskovino more vsak delavec dobiti pri svojem delodajalcu (kompaniji). Ako je gospodar do sedaj odtrgal 8 od sto od vsega zaslužka tekom leta 1919, more delavec izpolniti omenjeno tiskovino in takoj dobiti nazaj vplačani denar. Odhod iz Amerike, Vsaka oseba, ki-odhaja iz Združenih držav, mora imeti s seboj pobotnico (receipt), ki potrjuje, da je zares plačala dohodninski davek. Obenem mora imeti tudi izkaz s strani svojega delodajalca o zaslužku v 1. 1917., 1918 in 1919. Kdor nima teh izkazov, bo imel sitnosti na luki odhoda Za nadaljne informacije naj se vsak obrne na: For. Lang. Gov. Inf. Service - Jugoslav Bureau, 6 W. 48th St., New York, N. Y. • • ' * ^ -. - 1 . Govor preds.avst. mir. delegacije v Parizu. V St. Germain, predmestju Pariza so bili dne 2. t. m. izročeni mirovni pogoji in točke avstrijski delegaciji s predsednikom Dr. Karol Rennerjeni na čelu. Pri tej priliki je imel Dr. Renner značilen govor, v katerem je povedal, kdo je pravzaprav pri vedel staro Avstrijo do napovedi vojne; rekel jc dalje med drugim, da nima današnja avstrijska republika nobene zveze več z bivšo avstrijsko monarhijo. Ta, nad vse zanimivi govpr smo čitali minuli teden v nekem aji-gleškeni listu, ter ga prinašamo danes tukaj v slovenskem prevo du dobesedno. Ta govor naj služi onim našim, še zaslepljenim 4Av-strijakoni" vzgled ter jasen dokaz, da stara Avstrija več ne obstoja. ^ Dr. Karol Renner jc Ogovoril dne 2. junija v Parizu pred zastopniki mirovne konference sledeče : "Dolgo, dolgo T časa jc ljudstvo iz nemške Avstrije čakalo vse pobito današnjega dne, ki naj bi o-lajšal položaj, povzročen vsled negotovosti glede bodoče države tega ljudstva. Čakali in hrepeneli smo po uri odločitve, ki naj bi nam prinesla mir v našo, tako hudo prizadeto domovino, ki bi nam dala priliko, da pred tem slavnim tribunalom--najvišjo svetovno avtoriteto — jasno povemo, kaj je sedaj naša država, kake razmere vladajo sedaj med nami, jp katerih upamo organizirati neodvisno državo za blagor vseh naših stanovnikov. Monarhija ob Donavi (avstrijska,) proti kateri so zavezniške sile vodile vojno in s katero so sklenile premirje, je prenehala obstajati dne 12. novembra ]. 1918; 'ta dan naj se smatra kot dan smrti minule avstrijske monarhije. Od tega dne dalje ni v Avstriji nobenega kronanega vladarja več, ali kake velike sije, ki bi nas ponovno tlačila. Zloglasnemu dualizmu je odzvonilo, tako tudi ni'več avstrijske ali ogrske vlade, armade, ali kake pripoz-nane institucije z ljudsko močjo v svo'jih rokah. Ostalo je samo 8 narodnosti, prikrajšanih vsakojake javne organizacije. Kar čez noč so si vstanovili ti narodi svoje lastne piarlame4T(er lastne vlade, lastne armade; v kratkem povedano: svoje lastne neodvisne države. Po vzgledu drugih narodnih držav je zagledala beli dan tudi naša nemško-avstrijska republika, o-zir. republika Avstrija. Vsled tega moramo smatrati to republiko za naslednico bivše avstro-ogrske monarhija. S tega stališča nastaja torej glavna kontradikcija, za kar najbolj delujemo da se u-ravna ter uredi pred to slavno skupščino. S pravnega stališča, nedavno obelodanjenega po predsedniku te konference, da ne more nihče oprostiti posameznemu to, ali važne izpremebe pri vladi. Vsa ozemlja bivše monarhije in vsi narodi so bili odgovorni za posledice vojne kajti ta vzrok je prehajal dedno nanje, čeravno se jim je vojno usiljevalo po njh bivših vladah. Ta teža prehaja na nas, kakor tudi na vse druge narodnosti, ki so živele v raznih kronovinah bivše Avstro-Ogrske monarhije. Ta dedščina je bila za vse grozna iri pogubonosna; vsled tega smo trpeli posledice vojne vsi, imeli smo preveč ekonomskih obveznosti do stare vlade. Pa naša nova republika se je končno oprostila sedaj vseh imperialističnih teženj; te so uničile bivšo monarhijo. Naša republika se jc oprostila za sedaj in za vedno vseh reakcionarnih tradicij, ki so pretvorile bivšo monarhijo v pravo ljudsko ječo. Mi, naša republika smo nesrečna žrtev groznega zla iz leta 1914; ta zločin je povzročila bivša vlada,ne pa ljudstvo. In glejte, kako hitro so začele nastajati razne nove države v smislu mdnarodnih zakonov že kmalu po sklenjenem premirju. Nemška Avstrija, kakor je sedaj v svoji republikanski vladni p-bliki, ni nikdar napovedala vojne ni nikdar iste nadaljevala v zvezi z zapadnimi državami (silami). Tako se tudi ni naša nova republika še nikdar bojevala s kako novo vstanovljeno narodno državo." 'Ravno nasprotno, na Dunaju so se sestali komi-arji raznih prvih narodnih držav, kjer so določevali, kako lib j bi porazdelilo veliko premoženje in posestva bivšega avstrijskega cesarja. Na tej seji se je ugotovilo medsebojna razumnost, slogo in sodelovanje za občni blagor novih stanovnikov iz bivše monarhije. Med temi in nami ni sedaj na dnevnem redu sklenitev miru, ampak likvidacija bivše države, poravnava bodočih zadev, s posredovanjem in zanimanjem sil, katerim bomo morali plačevati odškodnino. Vse nove države so se danes se-šle po svojih zastopnikih tukaj v Parizu. Ti zastopniki imajo sedaj vse druge vloge in obveznosti, kot so jih pa imelPsvoječas-no. Vse kontradikcije bomo skušali odpraviti lepim in mirnim potom prej ko mogoče. Mi stojimo danes tu pred vami, kot zastopniki izginulega in porušenega cesarstva. Del naših obveznosti prevzamemo vsled teh razmer "napram zaveznikom ; pri tem pripoznavamo, da leži naša usoda v vaših rokah. Upamo in verujemo, da nam ne bo splošna (svetovna)) sodba prepovedala pravice do samood-ločevanja, kar so zavezniki vedno povdarjali. da je bilo baš isto njih glavni cilj v vojni proti habsburškim in hohenzollern-skim monarhijam. To pravico je naše ljudstvo sprejelo in pripoz-nalo kot osnovno ustavo svoje nove vlade. Zanašamo se torej, da svet ne bo uničil naših ekonomskih zadev ne koristi, saj nas je zadnjih 6 mesecev razdeljenost narodov po gorskih delih naše države že prisilila do hude bede in pomanjkanja. Hvala in priznanje plemenitemu delovanju g. Hooverja, ki se je zavzel pri zaveznikih tudi za nas, da nismo lakote vsi pomrli. V vseh teh hudih časih je naše ie nase t liscipl*^ Washington, D. C. ali pa — ako | tfrugi narodnosti obveznosti, če ljudstvo javno pokazalo discipl no, potrpljenje in vstrajnost dokler ni prišla pomoč. Naša nova republika ni svoje revolucije omadeževala s krvjo. Sedaj imamo trdno zaupanje v to, kar bo mirovna konferenca tukaj določila. Mi nismo!? niti vpo-rabljali vojaške sile celo tedaj, ko so. nam od vzeli 2 petini našega o-zemlja. To smo delali le vsled tega, da se je ohranil mir v centralni Evropi. Mi se zavedamo, da nam bo mirovna .konferenca dala mir, mir bomo dobili iz rok zmagovalcev. Vsled tega upamo, da boste vsako stvar dobro pretehtali in presodili; vaše nfisvetc bomo z veseljem odobravali in sprejema-li. ' Pred vsem vam hočemo razložiti kake razmere vladajo sedaj v naši republiki. Če ste morda i-meli preje prilike le poslušati besede naših sosedov, poslušajte sedaj še nas, saj ste vi danes sodniki vsega sveta. Poslušajte besede obeh strank. Prosimo vas samo še to,ukrepajte tako, da nam bo naše naro- dno, politično in ekonomsko živ- K. S. K. i: < k j Jednota ii Ustanovljena ▼ Jolietn, 111., dne 2. aprila 1894. Ink«rporirana v Jolietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GIAVNI USAD: JOLIET, tt.t. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. junija 1919 skupna izplačana podpora $1,665,194.37. GLAVNI UBADNIKI: Predeodnlk: Paul Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory 8t.s II. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Slavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, Ul. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, ni. Duhovni vodja: Rev. Franeia J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaičenee: Ralph P. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovniidravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: ' Josip Dunda, 704 North Ray nor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, ni t Math Kostain&ek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. / John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. t Frank Fran««, 311-2nd Ave., Milwaukee, Wia. POROTNI ODBOR: Mihael J Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Plaimk, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. \ Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODriOR: f Anton Burgar, 82- Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock 8prings, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": F Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. ___ie°a™e zadeve» tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav- vefti r«»n»4 JOSIPZALAR, }<** N Chicago St., Joliet, 111., dopise društvene Sv Z H," f^1"™11 . naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111. Nad 60krat so Nemci kršili pre-j banje v občini izključeno, ker pot * Vodi deloma na levi, deloma na desni strani Ribnice. Zato svetujemo nujno oblastim, da gredo trpečemu ljudstvu na roko in naj ga ne šikanirajo z ukrepi, ki so kot ta nesmiselrti. NARODNA VSTAJA NA KOROŠKEM. KONCENTRACIJA ITALIJAN SKEGA VOJAŠTVA OB DE MARKACIJSKI ČRTI. — ITALIJA POPUŠČA. OSVOBOJENJE SLOVENSKE GA KOROTANA. > Vstaja slovenskega korgptega ljudstva proti nemškemu nasilju. — Jugoslovanske čete hite na pomoč. — Osvoboditev Rož ne doline. — Boji z Nemci na vsej črti. — Prvi nemški vojni vjetniki v Ljubljani. (Ponatis iz "Jugoslavije" z dne 30 aprila. — Ljubljana, 29.apr. 1919. Slovensko ljudstvo na Koroškem se je uprlo nemškemu nasilju in razorožilo nemške boljševi-ške tolpe! Kaj so morali vse prestati zavedni koroški Slovenci pod nemškim jarmom! Ropanje, 'to je bilo na dnevnem redu, odkar so zasedle nemške boljše viške čete slovenski Korotan. Naš narod je trpel prenašal nemško nasilje' upanju, da ga sklep mirovne koP ferenee reši končno nemškega jarma. Toda gospodje v Parizu niso hoteli poslušati njegovega glasu po pravici, zato se je naš na rod na Koroškem- vzdignil sam in se uprl z orožjem nemškim četam. Poki ieal je-na pomoč jugoslovau sko armado, ki se je z vihrajočlnr zastavami odzvala klifu ubogih trpinov in koraka sedaj po naši zemlji proti severu — do našega Kosovega polja. Pozdravljeni naši ^koroški bra tje v svobodni Jugoslaviji, pozdravljena naša armada, pozdravljen naš vojskovodja—osvoboditelj! Nemce* zasedenih krafiu, zlaati Rožne doline in pa med Velikov-cem in Celovcem ležečega ozemlja, seglo po samopomoči, razorožilo le slabotno upirajoče se nemške tolpe — ki pa so sicer deloma fraternizirane s prebivalstvom,— proklamirale spojitev teh krajin skraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter naprosijo ob demar-kaeijski črti, ki so jo bile nemške čete zapustile, stoječe jugoslovanske vojaške oddelke, naj po «krbe za red in mir ter za varnost življenja in imovine in zlasti 'tudi za nujno potrebno prehrano vsled zanikame organizacije prehra* njevanja popolnoma izstradanega ljudstva. Na pomoč naprošeni oddelki jugoslovanske armade si ni- • u , v , , so mogli kaj, Aa se ne bi odzvali dr" v?redPolJe ,k»ke črte mirje. Slovensko ljudstvo se je vsled tega uprlo in pozvalo jugoslovanske četeyna pomoč. Podrobnosti o osvobodilnem pohodu. Jesenjce, 29. aprila. (Iz. por.) Iz Podrožšice javljajo o osvobo dilni akciji jugoslovanskih č<* naslednje podrobnosti: Danes oh pol 4. uri zjutraj so jugoslovanske čete (zlasti ljubljanski pešpolk) pod poveljstvom junaškega kape-tana Miroslava Martinčiča odkorakale brez bojev v vas Podrožči-co, zasedle brez najmanjšega odpora kolodvor ter vjele 7 oficir-' je v in 200 mož. Osvobodilni pohod drvi dalje proti Dravi .Ob 6. uri zjutraj so jugoslovanske čete zasedle važno postojanko. Jugoslovanske četezasedle..... Jesenice, 29. aprila (Iz. por.) Slovensko ljudstvo na Koroškem ni moglo več prenašati brutalnega nasilja nemških čet 'ter se je uprlo in poklicalo na pomoč jugoslovansko armado. Neniškcvčete so položile brez odpora orožje. Jugoslovanske čete so zasedle važne postojanke. Prvi nemflri vjetniki v Ljubljani. Ljubljana, 29. aprila. Danes ob 1. popoldne so prispeli prvi nem ški vojni vjetniki v Ljubljano z gorenjskim vla'kom. Vsi so bili vjeti v Podrožčici. Transport obstoja iz 7 oficirjev, 103 mož (večina mornarjev), 6 orožnikov, 4 železniških uradnikov in 25 želez niča rje v. V Ljubljani so menaži-rali, nakar so bili odpeljani* proti Celju Nemškr poročila. — Razvili so se srditi boji na vsej fronti. Celovec, 29. aprilaN Nacijonalni politični odbor poroča: Danes ob 4. dop. so napadli Jugoslovani brez odpovedi premirja našo fronto v njeni celi širini. Posrečilo se jim je zavzeti železniško postajo Podrožčico in potisniti naše varnostne čete zahodno Velikovea nazaj. Na vseh drugih frontah odsekih so bili napadi zavrnjeni, pri čemur je imel nasprotnik težke izgube; tudi je moral pustiti nekaj ujetnikov v naših rokah. —♦ Situacija ob 10. dop Viakukt pri Podrožčici držimo. Lastne čete, ki so se umaknili pri Kreuzerhof-Ti- nesramnosti so pač sposobni samo papirnate vrečice za blago z na- temu.nujnemu pozivu, in so zasedli več slovenskih krajev onstran nemške demarkaeijske črte, ne da bi bili naleteli na odpor. Prebivalstvo navdušeno pozdrav.! '< ljalo osvoboditelje. Med prebivalstvom, ki je jugoslovanske vojaške oddelke spreje-'o z oduševljenjem, se% je tekom Sicer se drži vsa ostala fronta na svojih zunanjih črtah. Celovec, 29. aprila. Tiskovni u-rad koroškega deželnega odbora poroča: Situacijsko poročilo z dne 29. aprila ob 8. zjutraj: Rano zjutraj je nenadoma napadal sovražnik naše -straže pri Vovbrah, Dulah, mostu čez Dravo pri Zaka-mnu, Kočuhah, Bajtišah in Podro- NEMŠKI CIVILISTI USTRELI U SLOVENSKEGA VOJAKA NA VELIKI PETEK V SLO VENSKEM PLIBERKU. Morilec privandrani delavec Kikel, ki se je med novimi razmerami vsled nemške invazije razvil v pravega boljševika, hujskača in roparja. Njegovo delovanje je bilo naperjeno seveda samo proti Slovencem, ki so tam brez o-brambe. Edina zaščita domačinom so še slovenske patrulje ki prihajajo črez Ljubelj. In ta Kikel je ustrelil zahrbtno Korošca Tavčarja, vrlega vojaka, ob takem poho-lu. Domačini so priredili padlemu ^P pogreb. Kikel pa je imel predrznost, da se je pogrebcem kazal s satanskim cinizmom ravno, pri pogrebu. Stradanje na Koroškem. je postalo že res nepopisno. Na veliko noč n. pr. so v Borovljah in Celovcu delili samo zmrznjeno popolnoma neužitno konjsko meso. Edino vojaki, seveda boljševi-ki, dobijo še kaj jesti. Ni čuda, da se je pri tem udinjalo k vojakom nekaj domačinov. Od dne do dne uvidevajo ti bolj in bolj svoj narodni greh in dosti jih je žc priskočilo na slovensko stran. Druge pa držijo Nemci z obljubo, da jim bodo dali par tisoč za "Ab-fertigung". Domačini pravijo: "Dober trošt na prazen košt." • Aretirana izdajalca. Zagreb, 29. aprila. (Iz. por.) Tu so aretirali in izročili vojnemu 'dosedaj neprijateljske 'Daily sodišču poročnika Drag. Dolčeka News". stojijo na strani Jugoslo- Italijani! Nenasiten! italijanski imperija-liaem. Geografični institut de A-gostini v Novari je izdal zemljevid zasedenega ozemlja. Ne zadovoljujejo se s sedanjo demarka-eijsko črto, zahtevajo še celo cirk-niško in loško sodno okrožje. Zanimiva so nekatera italijanska i-mona za slovenske kraje, tako se zovc Cirknica — Circonico, Lož— Olisa, Stari trg — Borgovecchio, Kozarišče — Cosarca. Leskova dolina — Val del Nucuoli itd. Res,, zavedni Notra^jci so poslovenjeni Italijani! Wilson je v glavnem priznal tri princioijelne točke jugoslovanske delegacije. "Riječ SHS" poroča iz Pariza. V tukajšnjih jugoslovanskih krogih trdijo — da se mora držanje ameriške misije od vse jugoslovanske javnosti sprejeti s ti m večjo zahvalo, ker je ravnokar zavržena italijanska propaganda, ki je z vso močjo do zadnjega delala na to, da prevara svetovno javno mnenje. Wilson priznava naslednja, od Jugoslovanov postavljena načela: 1. lon?-donska pogodba nikakor ne odgovarja več sedanjim razmeram. 2. na mesto dosedaj neprijateljske— Avstro-Ogrske je prišla prijateljska Jugoslavija, ki ne zasluži od strani aliirancev nikakšnega'pre-ziranja, temveč delavno pomoč. 3. Merodajna mora biti za državno pripadnost enega področja samo volja tamošnjega prebivalstvi — a jezični otoki morajo pripasti zaledju. Angleško časopisje za nas. Po londonskih vesteh se z največjo napetostjo pričakuje v Angliji razplet pariških dogodkov. Vsi listi, na čelu "Temps", celo nam in narednika Vikt. Reinnerja, ki sta ob priliki osvobodilne akcije v Prekmurju zakrivila, da se ni izvršila osvoboditev prekmurskih Slovencev. 700 kg amerikanske masti zaplenjeno v Celju. Celje, 29. aprila. (Izv. por.) Policijski agenti so zaplenili pri vinskem trgovcu V. Koračinu 700 vanov. Zadnji list izreka bojazen, da ne bi v Italiji, v slučaju defi-nitivnega preloma, prišle na krmilo ekstremne struje, ki bi v Rimu brez dvoma dovedle do boljše- pisom "Warenhaus". Res lep zgled drugim manj zavednim. I-mamo dva slovenska zdravnika m oba se jftšeta z "sch". V gospodarskem in žitnem uradu je kar šest nemških deklet seveda potem uradni jezik ne more biti čisto slovenski, pa to bi se hič ne bilo, ko bi ne čakale slovenske zavedne pisarniške moči na taksno službo. Želimo več zavednosti in slovenskega duha tudi med častniki, i naj se izogibljejo nemške govorice in nemških dam! Z motornim kolesom je povozil visokošolec Čančar Lujo na Ljubljanski cesti 121etno Roza'.ijo in 71etno Justino Pa vali, stanujoči v Šolski ul. 10. Prva je bila na glavi smrtno ranjena, ker je po izjavi zdravnikov v bolnici, kamor so bile sestri odpeljane, malo u-panja, da se ji reši življenje. Druga, Justina je bila pa le lahko ranjena. Nesreča se zgodila le ra-ditega, ker je na kritičnem prostoru, t. j. pri matfciču, ki pelje pri vrtu gostilne "Mohr" prišel kolesarju v nasprotno smer voz, ki je mesto na levo, vozil na dlesno. Čančar se je hotel temu ogniti, a v tem hipu pridrvita .po mostiču otroka v taki naglici, da ni mogel več preprečiti nesreče. Pašič o Wilsonovi proklamaci-ji. "Morning Post" prinaša razgovor svojega poročevalca s Pa-šičem glede Wilsonove proklamaci je o jadranskem vprašanju. Pašič smatra izjavo ameriškega predsednika za definitivno reši te v jadranskega problema. Stališče Wilsonovo temelji na podlagi pravice povsem v smislu njego vih velikih načel. Italijanske as piracije so v direktnem nasprotju z načelom samoodločbe naro dov. Rešitev jadran^ega problema v Wilsonovem smislu je tudi z vidika splošnega interesa zelo važna, kajti samo v tem slučaju, da se zadosti načelu samoodločbe narodov, je mogoč začetek nove boljše dobe v Evfopi. Iz Koprivnika. Padli so težki vrzma. ■ ■ Celje. Kakor je vsakomur zna-|okovi stare Avstrije in razvila se no, uradni jezik edinole sloven- ie nova država Jugoslavija, v ka-ski. In vendar s« naš magistrat še Jen 8.e čutimo vsi prenovljeni in ne zmeni, da bi to vpošteval. Raz-,*0* bl Mm siial t°Pel žaret soln» , glase, različne naredbe etc. raz-|ca* a tu « ne Ljudstvo kg ameriHauske masti, ki je bila!giašuje tukajšnji magistrat «e ve- vse nemško oziroma tu vidiš še shranjena v ^zabojih po 5 kg.[dno na dvojezičnih lepakih in ce- star® Pašnike Avstrije. Govore Koračin je kupil mast od nekega j lo v zloglasnem iz prejšnjih časov ki nam je tako ostuden Amzrinoviča pa. 34K kg. Mast se, znanem nemško-nacijonrflnem li- m ki ie naredil Slovencem že toliko gorja. Kje ste slovenski učitelji, kje tičiš zaveden slovenski duhovnik? pridite vendar, osrečite nas tukajšne Slovence! In za- je oddala Gospodarskemu uradu j-stu "Deutsche Wacht" v samo- nemškem jeziku, kjer se celo Čita "Stadtamt Cilli!" Kaj bi bilo, a-ko bi Slovenci v Gradcu, katerih mesecev zgodil popolen prevrat v žčici. Sedanji položaj: Labudski Uradno poročilo o osvoboditvi Korotana. čustvovanju in naziranju, in sicer tudi v slovenskih vaseh, ki so bi-doslej znane kot nemčurske. Prebivalstvo je namreč od nem-ško-koroške deželne vlade zaman pričakovalo in zahtevalo red in hfcno, koroška vlada pa se je iz kazala z nesposobno, preprečiti popolnoma anarhijo mm je prebivalstvo spoznalo, da mora red. varnost in prehrano zajamčiti in dati edinole jugoslovanska vlada. Vladino stališče nanram Nemški . .Avstriji. V tukajšnjih krogih sodijo', da v dogodkih poslednje noči ni videti nikakšne sovražnosti zoper Nemško-avstrijsko republiko, s katero želi jugoslovanska vladi« prijateljskega sporazuma. Upo- pu nemsKin ceian. z^eaemn Koro- -tje nemžko.korožke , sk.h ozemelj apeliralo na vlado in Kde ^ ^^ < smo: • Sele pred par dnevi je prišla v Idrijo vest, da so v Ljubljani a-retiradi Ivana Podobnika iz Idrije. Imenovani je bil pred vojsko nekaj časa pri ljubljanski policiji. Ob izbruhu vojske je bil poklican vojaško službo ter je služil pri je najmanj petkrat več, ko Nemcev v Celju, zahtevali dvojezične razglase? Istotako tudi ne vemo, so lastne čete o"b glinjski lizijeri | vt vo^a! zayrnile sovražne oddelke. Pri biv^em 27. pešpolku. Kot štabni Bajtišah in Ljubelju se bojujemo. Podrožčiea je sredi srditega boja. KOROŠKA ČRNA "GORA." Preganjanje katerega so morali Slovenci'pretrpeti,, za časa nemške invazije, so prikipela do vrhunca, ker ni'kdo ni varen svojega življenja. Zlasti trpijo Slovenci v goratih krajih Karavank, kjer Nemci nimajo stalne posad- narednik je prišel v italijansko veden Slovenec naj bi se našel ter prevzel uradovanje župaiistva. Povsod se le razlegajo pesmi in kaj dela še "zagrnjeni orel" na kliei "Heil" in "ho('h l«be das mestni hiši. Ako se je dal odstra-| Oottscheer ^and." Otroci, dekle-niti orel raz topniško vojašnico,!{a m »drašeni hodijo po vasi ter bi se ne dal odstraniti tudi a me-!imaj° sprevode in sanjajo o svo-stne hiše? In končno, ali j« nem- * ^publiki m regentu. Ali je to ški napis na mestnem mlinu za dovoljeno se nehote vprašamo? parado še gori ali zakaj? Gospo-'KJe Je železna metla? Kje si Nada pri magistratu, zganite se! I rodvna vlada' Prihiti nam ,,a P«-Celje. Veliko zavednih Sloveii-jmo^ ln lztrebi te odpadke stare cev ki bi radi postali samostojni Avstnje in pošli nam pomoči one, in otvorili kakšno obrt ali trgovino, ne more dobiti potrebnih lo- ki se z nami strinjajo. Čuden ukaz. Slovenski rudarji, ujetništvo. Ker pa imajo Italijani kaIov> ker iim nemSki trgovci ki so bili izgnani iz Nemške Av- nočejo umakniti. Tako ima na pr. stnje -- m ktenh bo par tisoč -- Idrijo zasedeno, so ga spustili domov, kjer je' služil italijanski o blasti kot špijon. Kot tak je šel v sprcm:tvu neke ženske proti Ži-rem. Straža je prijela oba. On se je legitimiral kot špijon, žensko, mater -več otrok, pa so aretirali in odgnali v Trst. Podobnik je šel v Žirc po pisma in časopise ter ke, ampak prihajajo tja samo ro- jih izročil italijanskemu genera pat in plenit. Mnogo kmetij so po i'u. kateremu je raztolmačil njiho-polnoma izropali, .skoraj nobene [vo vsebino. Hudo se godi danes ni, bi ki ne izkušala njih obiska. Naši ljudje v teh krajih, ki sc tudi poprej niso nikdar uklonili nemškemu terorizmu, so se proti noremu boljševiškemu nasilju koroških Nemcev postavili junaško z orožjem v roki v bran. Zlasti so to storili Selani, poprej< v Celovcu znani kot "Windisehe Republik", sedaj so se pa sami nazvali za Črnogorce. Srednji in vrhnji kot te obširne občine je v resnici prava Črna gora; kdor more nositi orožje je oborožen. Povod za to črno samoobrambo'je dal nemškutarski gozdar Oraže, ki je domačine trpinčil in grozil, da bo dal v.se odgnati po nemških voja nam Idrijčanom, pa to bi se dalo še prenesti, ^ai ne bo trpelo večno, da le ne bilo takih rbjakov med nami, ki nas izdajajo! Imamo pa žal še par drugih, ki nas ovajajo italijanskim karabiner-. jem. Zato prosimo našo vlado v Ljubljani, naj ne izpusti imenovanega, ker bi nam mogel silno škodovati, če se vrne. Naj se ga obdrži.vsaj toliko časa v zaporu, dokler ne odidejo Italijani, saj bomo potem že sami poravnali dolg, ki ga imamo ž njim. Italijanska nesramnost. Kako nesramni so Italijani, dokazuje tržaški list "La Nazione neki tukajšnji trgovec kar tri lokale, drugi dva itd. Seveda so ti trgovci Nemci. Naša vlada naj izda naredbe, na podlagi katere bo mestni občini dovoljeno, da prisili nemške trgovce, ki imajo po več trgovin, ki niso pristojni v našo državo ali katerih sploh ni tukaj, da zaprejo svoje trgovine. Ce vlada ne stori v tem oziru svoje dolžnosti, bo večina trgovcev v Celju ostala nemška in nas denar bo romal v nemške mošnje. Celje. Očistimo naše mesto! *A-| ne dobijo v naših rudokopih nobenega dela, ker je baje izdan u-kaz, da se teh rudarjev ne sme sprejeti pri nas v službo. Čuden ukaz in čudna je ta socijalna politika. Na ta način se delavci odvračajo od dela in se širi po krivdi vlade število brezposelilih. Nemška Avstrija je izgnala slovenske rudarje radi njihove narodnosti, naša vlada pa naj jim doma še prepove delo. Res, neverjetne stvari, toda resnične. Narodna mlačnost, koritarstvo ko greš po celjskih ulicah, vidiš in hujskanje. Iz mnogih krajev še vse polno' nemških napisov. V Navi ulici štev. 8 napis "Lager-haus Gustav Stieger", v bolniški ulici št. 11 "Verbotener Durch-gang". Poštni nabiralnik v kolodvorski ulici. V isti ulici "Hotel Wien" in "Steiermaerkischer Au-mobil-klub". Na nemški hiši 2 deski ena z napisom "K. k. Oester. Amomobilklub" in druga "Al-penlaendische Automobilisten' Slovenije se Čuje dan na dan kako se po gostilniških izbah strastno zabavlja proti vsemu, kar upravlja naša deželna vlada v Ljub^a-ni. Pikre besede o koritarstvu pi! oblastih ter polrazumljivo namiga van je, naj se da javna uprava drugim sposobnejšim ljudem v roke, je nekaj prav navadnega Če se pa te ljudi vpraša, bi li imeli na razpolago sami zmožneise tn nadale 'Johan Friedl, Drechsler' boljše, ti molče junaki. Izvor teh in "Dr. Gregorin, Advocat, c. kr. hujskanj je iskati navadno pri svetnik" (nad KostiČem). Na hiši temnih indi vidu jih, ki uporabijo iih. Ta j^Vjiio zapriseženi gozdar I ki v svoji številki od 25 t. m. naje navajal prej ljudi, požigati, je vaja celo vrsto izvlečkov iz slo- hrvatskih in srbskih li- žu zadnji čas dvanajst deklet z nasiljem odpeljali neznano kam. sam kradel in krivdo valili na nedolžne domačine in je tudi sedaj, ko je pred ljudsko nevoljo zbežal, obdolžil naše ljudi, da so ga izropali. Sliši se, da je iz te^a povoda naše vojaško poveljstvo preložilo demarkacijsko Črto od vrha Grlovca na južno vznožje ob Ribnici, torej v našo škodo. Domačini so zaradi tega čisto obupani, ker je pri tej črti vsako gi- venskih, stov o preganjanju naših ljudi v zasedenem ozemlju. Dasi naši listi navajajo povsod imena, ima vendar tržaški italijanski list pogum, da zvija nedolžno oči ter vzklika: Vidite jih, Jugoslovane, tako lažejo in nas obrekujejo! In vendar se vse te stvari, o katerih po^ ročajo naši listi, dogajajo pred o-emi urednikov tega lista! Takih Hotel Post "Falirgelegenheit im Hause" in "Magdeburger Leben- ki uporabijo sleherno priliko, da sčujejo in rujejo med priprostim sversicherungsgesellschaft 1855'', in neorijentiranim ljudstvom. Ne-ter Gospodska ulica štev. 6, 8, 22, kdo pač mora upravljati jav^io ob-24 in 26. Na glavnem trgu 16 'We- last in to gotovo ne najnezmožnej-chselseitige Versicherung". V Go- ši. Da bi pa prišla v javne pisar-spodski ul. 7 'Ai£tomobilstation\ ne in službe s protekcijo kar cela Na hiši v šolski ul. 15 "Behoerd- žlahta, o tem pa sigurno dvom>- lich konzesionierte Institut Jo-hann Rakusch" in znak Turnve-reina itd. Zadnji čas je, da ta sramota, ki pači lice slovenskega Celja izgine. Nadalje se opaža, da i-i mo. Ideja, daje življensko srečo iskati le v drž. službi je zginila s proslulo Avstrijo vred. Me bodimo vendar malodusni in r*e razdira j mo komaj pridobljene narod- ma eden zelo zavednih turistov ne samostojnosti in svobode! Tiskovni urad 8. H. Z. Ravno tako prisrčno in veličastno, kakor so sprejeli Slovenci od Špilja do Maribora vlak, ki je vozil ostanke hrvatskih mučenikov, >o ga sprejeli Slovenci na vseh postaja brez izjeme do hrvatske me je. Vse postaje so bile okusno o-krašene; ljndskošolska mladine, m km»»čko ljudstvo so prišli v velikih množinah na postaje in spoštljive in navdušeno pozdravljali spomin mučenikov. Poklanjali so jima vence in se poslavljali v krasnih govorih od njiju. Ljudje so jokali od veselja in radosti, da so mogli počastiti na lastni osvobojeni zemlji narodna mučenika ob njunem povratku v domovino, jokali so od žalosti nad njvft>o žalo-rtno usodo in od navdušenjaž da je kri, ki sta jo prelila mučenika :a svojo jugoslovansko domovino, rodila narodu popolno svobodo. Zlomljena tista dinastija, ki je pustila umoriti mučenika, premagan je tisti narod, ki ju je obglavil. Nehote moral je človek misliti, da se je vsa narava okrasila, da bi sprejela dostojno jugoslovanska mučenika, da so drevesa priklo-. njevala svoje veje in poklanjale rvoje cvetje in da so vode za^u-mele, kakor jih je prosil g. prof. Medved v svojem poslovilnem govoru, da bi skazala vse Čnsti junakom ob njunem povratku. Vlak je prišel točno ob štirih popoldne na državni kolodvor v Zagrebu. Nebrojna množica ljudstva je pričakovala na sijajno o-l rašenem kolodvoru vlak in jc navdušeno pozdravila mučenika. Topovi so jima grmeli v pozdrav, £odba je igrala in pevci so peli l.arodne himne. Po pozdravnih govorih so akademiki prenesli krsto v Akademički dom na Zrinskem trgu. V torek so došle deputacije Čehov in Poljakov, iz okolice je vrelo ljudstvo nepretrgoma v mesto, da še pozdravi enkrat svoje heroje. Ves dan je bila zbrana pred Akademičkim domom nebrojna j bičai^ka^podjetjtVzlasdso sc vr- in "kdo je ta Slo sem jim pravil, obmejni Slovenec Splošno in ^avno med množico, da je govoril najlepše. ' • Po cerkvenem opravilu čo položili krsto Zrinjskega in Frankopa-na v stolni cerkvi provizorično v nadškofovski grob. Ob dveh popoldne je bila slavnost končana. Banketa, ki ga je priredilo mesto Zagreb na čast zastopnikom različnih narodov, so se udeležili: vojvoda Mišic, delegati Amerikan-cev, Angležev, Francozov, Čehov, Poljakov in nadškof Bauer, poverjenik dr. Vestovvšek i dr. Povabljeni so bili tudi vsi mariborski delegati; navzoči so bil»: kaplan Medved iz Jarenine. dr. Lipoid in dr. Jančič. ' V splošnem omenim, da so vsi zagrebški listi pisali navdušeno o sprejemu Zrinskega in Frankopa-na v Špilju in v Mariboru in pisali tako laskavo o .obmejnih Slovencih, da smemo biti po pravici ponosni. Zagrebčani bi nas najraje 'nosili na rokah. Če je človek hotel kaj doseči, ali pa, kar je bilo te dni najtežje, se preriti skozi množico, jc bilo treba samo reči: Mariborski Slovenec" in na mah je imel človek dovolj prostora. Mariborska delegacija, obstoječa iz deputacije častnikov obmejnega poveljstva, mariborskih Slovenk, kaplana Medveda kot delegata SKZ in obmejnih Slovencev, prof. Pirea kot delegati profesorjev in učiteljev, dr. Jančiča kot in sodišča ter dr. Lipolda kot zastopnika JDS je nastopila pod spretnim vodstvom našega poverjenika dr. Verstovška, kateremu morajo biti mariborski delegati hvaležni za marsikatero ugodnost., (Mar. Straža, 5. maja.) Iz Domžal. Naši Tirolci so menda že izgubili upanje na prevrat in revolucijo v naši državi in so začeli nekako prilizevati uplivnim možem. Hočejo jih izrabiti za svoja do- j ravno tako n< ič, I nesrečni rao, da je bil g. Ladstetter tisti, se je govorilo ki je kazal med celo vojsko svoje 1 najbesneje sovraitvo proti vsemu, kar je slovansko in slovensko In pokazal svojo zagrizenost F tem, da zavednega češkega častnika niti ni hotel vzeti na stanovanje in ga odpravil z besedami: "Sie ko-ennen froh sein, dass Sie neber-haupt hier bleiben ducrfen". Češkega častnika je sprejela gostoljubna Muellerjeva hiša, ki bi bila seveda tudi g. A. vsak čas na razpolago. Ker zadnjeimenovane mu nabrž ta slučaj ni znan, ga navedemo tu in mislimo, da mu že čuvstvo tovarištva ne bo pripustilo, oštati dalj v hiši, v katero niso hoteli spreeti iz protislovan-ske mržnje zavednega češkega o- množiea ljudi, ki se je valila kakor velikanska reka mimc krste / rinjskega in Frankopana Na večer je bila v gledališču slavnostna predstava drame "Poslednji ftri-* njski". Občinstvo je v gledališču prirejalo navdušene ovacije Čeliom, Poljakom, dr. Vestovše ku in mariborskim deiegaTcm. Po končani igri v gledališču je povabil načelnik glavnega mesta Zagreba delegate vseh narodov in vse mariborske delegate na prijateljski in bratski sestanek v hotelu Croatia. Prirejali so mariborskim Slovencem burne ovacije, za katere se je v dovršenem govoru zahvalil poverjenik dr. Verstov-sek. Dan 30. aprila pa bo ostal vsakemu udeležencu neizbrisno v spominu za celo življenje. Ne pretiravam, ako trdim, da se je nad 100.000 ljudi udeležilo sprevoda. Na vse zgodaj so že bile zaseden* ulice, po kateri se je premikal sprevod. Točno ob 9, uri je prišlo duhovništvo z svojim vladiko nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Krslo Zrinjskega in Frankoprna so prenesli pred Akademički dom in proslovili so se od mučenikov v vznesenih besedah domačini in zastopniki bratskih narodov. Nepregledna v pravem pomenu besede je bila množica udeležencev pri sprevodu, čeravno so se ga udeležila samo odposlanstva različnih narodov, med njimi tuli Am^ri-kanei, društva, oblasti in ljudstva. Povdarjam, da se šolsVa mladina ni udeležila sprevoda, ker bi bilo to kratko malo n mogoče; delala je >:amo špalir. V zastopstvu nagega regenta Aleksandra se je u-deležil pogreba vojvoda Mišic, ki ga je ljudstvo burno pozdravlja Jo. Zastopana je bila naša vlad« po več ministrih. Množica je navdušeno pozdravlja delegacije raz ličnih narodov in prav prisrčne tudi naše mariborske Slovenke, k( so šle mimo krste. Sprevpd se j« pomikal po Kukovičevi ulici, če. Vseučiliški trg, skozi Frankopan sko ulico,, po Iliei, čez Jelačiše' trg k stolni cerkvi. Ne morem po pisati v tem poročilu vseh podrob i tost i. Omenim le samo, da se j« ljudstva kar trlo, celo na strelial bo bili. Pred monumentalno stavho stolne cerkve, ki nudi razgled čez precejšen del Jelaoičevega trga, so se poslavljali nadaijni govorniki od Zrinjskega in Frankopana V imenu Slovencev je govoril dr. Ile sic; mož je pesnik in prerok obe nem. Z nepopisnim navdušenjem je odobravala množica njegov go- st Visoka šole — tehnikom. Deželna vlada za Slovenijo je v seji dne 26. t. m. sklenila, da sc ustanovi tehniško-visokošolski tečaj v Ljubljani, ki bo v meserjih maj-november t. 1. izvršil poduk dveh semestrov 1. letnika tehniške visoke šole, oddelka gradbenega strojnoelektrotehniškega, ruda rskega in zemljemerskega. Vodstvo in uprava tega tečaja se poverita posebnemu kuratoriju. To je dogodek, ki ga beležimo, da o njem zazna občinstvo. Bodi nam dovoljeno, da se dogodka veselimo.-Da se zahvalimo članom deželne vlade, ki s6 pogumno položili temeljni kamen bodoči veliki stavbi, da priča o naši kulturni sili. Bodi nam dovoljeno, da izražamo svoja čustva, ko nam v radosti vztrepetajo srca! Kar ni bilo mogoče v prastarem mehkožnem robstvu pod rodbino tuje krvi in tuje morale, to dosegamo in dose: žemo v lepših dnevih, ki nam za-sijejo. \r8tvarjamo si visoko šolo, vstvarjamo si vseučilišče! Sebi kulturno ognjišče, narodu jasnejšo bodočnost. Na steza j so nam odprta vrata v nove zgodbe. Treba nam delavcev, da ugladijo narodu pot, da zida-gli na g. Šapljo iz Ljubljane ki jo železno cesto in mostovo in pre- jih menda hodi nadzorovat, in ki je potemtakem velika glava. Upamo, da jim navedeni gospod, ki, velja za dobrega narodnjaka, ne pojde na limanice, čeprav se ba-hajo, koliko izzvoznih in uvoznih dovoljenj jim je že izposloval. Nekaterim priseljencem pa žila ne da miru. Med razgrajači se odlikujeta znani učitelj Rhom in Bergler, preddelavec pri Melitzer-ju, ki sploh nima v SHS domovinske pravice. Ta ljubezniva dvojica je pela pred nedolgim Časom na kolodvoru "Waeht am Rhein". KeKso se domžalski fantje zakleli, da izzivačem posvetijo, hodijo v Dob v gostilno k "Marin.čku" prepevat izzivalne pesmi. Čudno se nam zdi kaj takega dopušča. Izzivačem sekundira neki Servan-ka. Kolikor znano, je jud, in uslužen pri židovski tvrdki Nagel, ki je kupila Girandinijevo ka~tona-žno tovarno na Viču pri Dobu. Nemec je odšel, nasledil ga je nemški Žid. Lepa nacionalizacija ja industrije! Nekaj nas je navdalo z odkritim zadoščenjem. Tovarnarjem Tirolcem se je predpisal davek od njihovih vojmh dobičkov in sicer tvrdki Oberval-der in Komp. 1,100.000 kron, Lad-staetter pa 1,400.000 kron. Vsaj tako se čuje. Iz tega sklepamo, da bo -Jugoslavija socialno pravičnejša- nego Avstrija. Vendar ti davki niso nič v razmerju z dobičkom. Iz zanesljivih jyxfe^kov vemo, da je tovarna Obenvald-ner in Komp. produeirala v seziji 1917/18. 1,100.000 moških in ženskih slamnikov, Ladstaetter pa malo manj nego 1,800.00. Ker so tovarnarji imeli staro zalogo slame in so delavcem zvišali plače Še le po ustanovitvi Jugoslavije, slamnike pa, ki so jih stali v najvišji meri 40 K komad, prodajali po 50K (moške) in do 60 K (ženske), je dobiček prve tvrdke računan najnižje a K 10 vsak slamnik, v eni sami seziji 11 mil. K, druga pa 18 mil. Naj vzame to davčna oblast v imenu soc. pravilnosti na znanje in pojasnjeni bo udi neizmerna razkošnost, šam-oaniziranje in luksus tirolskih ka-oit alist o v-pa rveni jew Kakor nas je razveselilo to dejstvo, }tako nas je užalostila okol-nost, da je tnajor gener. štaba g. pl. A. šel stanovat k najbolj zagrizenemu Nemcu, veleto-/ariarju Landstetterju. Koliko Slovencev bi rado daK) najlepše prostore svojemu ožjemu rojaku na razpolago, ko bi bili le vedeli; da potrebuje in išče stanova- edmet ne sme imeti prednost pred drugim, nobenega iredmeti, » prirastli na srce, naj jih vzorne k šoli, enakovrea-1 sebi, da lahko gleda stare siamo-tilce našega naroda. Srbofilski sprevodnik. ne sme zanemarjati v prid druge- fpoD rfjUjjANSEIM JARMOM mu. Zato zahtevamo, da se v nas) demokratični državi opusti vsako zapostavljanje vobče, in le tutti v izpričev.alih navajajo učni predmeti po abecednem redu Nasilstva Italijanov na Vinav skem. Tiskovni urad S. N. Z. Ljubljana, 15. aprila. — Pred Iz Poljanske doline. O orožniku nekoliko dnevi iz Ajdovščine sem-Stožarju se je razklilo ze toliko k . dospela- verodostojna oseba , da bi navaden človek - - - - • - lopovščin, mislil, da ga bode naša slavna vlada, če ne že zaprla, pa vsa i spodila'iz službe. Kakor pa sc vidi, pozna Stožar našo vlado bol je, kakor mi in se pač ne zmeni dosti, kaj se o njem piše in kaj se mu vse -očita. Stožar je ostal star avstrijski žandar, ki še vedno ne more videti Srbov. Na svojem Sedanjem službenem mestu ga po- poroča o ondotnem položaja: Takoj nato, ko so Italijani razglasili internacijo zdr&vnika dr. Lju-devita Jenka v Ajdovščini, so pričeli v njegovi vili pleniti. Služkinji, ki jo je dr. Jenko pustil tamkaj, da čuva njegovo zasebno lastnino, obstoječo iz pohištva, glas-o-virja, zdravniškega orodja 'n drugih potrebščin, ženskih in otroških oblek, živil, itd. ter iz raznih sebno bodejo v oči srbski vojaki, st\aH čeških čagnikov% ki F0 jih ki strašijo italijansko mejo. Kčr se nad vojaki samimi ne more zne-sti, zasleduje ljudi, o katerih zve, da občujejo s srbskimi vojaki. Pri dotičnih ljudeh potem izvršuje hišne preiskave brez kakega nalog«. Kdor mu pa pove, da Srbov ne mara in da ne občuje ž njimi, ta pa najde milost v očeh žandarja Stožar ja ter ne dela pri istih ni-kakih hišnih preiskav. Znano je namreč, da so kmetje ob priliki poloma avstrijske armade po vsej Poljanski dolini si prisvojili razno erarično nlago, dele™° od vjet-nikpv, deloma pa ga pobrali in r pravili, ker ga je vojaštvo pusti- dore vse do tam, kjer sije solncc blagostanja, zadovoljnosti V mogočnih tvarnicah ropočejU stroji ^ iz temnih rovov dvigajo žlahtno rudo rudo, iz peneče vode izvira čudotvorna sila bliskovice. Treba delavcev, mladih, pogumnih, navdušenih. Hitite, pridite, ki čakate doma in vi, ki stojite v mrzli tujini -- v domačiji se odpira delavnica! - Res da vas čaka mnogo in ne lahko delo. Pa naj vas bodri zavest, da delate sebi v prid in narodu svojemu v korist. Naj vas vzpodbuja misel na nine može, ki so poklicani, da v prvič predavajo na domači visoki šoli, da srečni mladini izročajo plodove trudapolnih let. In še ena prošnja naj nam bo dovoljena, ko znanjamo blago-vest: Ne zabite, da visokošolski študij ni namenjen zgolj praktični izvežbi. Vse širši je njega namen, višja njegova naloga. Kdor vstopi v visoko šolo mora imeti v sebi stremljenje po znanstveni naobrazbi, po oni kulturni srtopnt-ji, ki jo dosežemo le z rasnim, smo-trenim in vztrajnim vežbanjem u-ma in duha. Upamo, da nam bo kmalu dana politika, da dokažemo svojo resno voljo in v tem pogle du. Kajti tehniško-viso-košolski tečaj naj pripravlja pot ljubljanski univerzi. Ko si priborimo svoje vseučilišče, ko se nastani v Ljubljani Alma mater labacensis. takrat narn bo pokazati, da smo v vsem pogledu dobri sinovi skupne matere, da je naša tehniška fakulteta sicer prva po rojstvu, a ne le po rojstvu. In sedaj - na delo! V ljubljani, 27. aprila 1919. Društvo inženerjev v Ljubljani : inž. Strgar, 1. r. Subkomisije za tehniško fakul-ieto: šuklje, 1. r. Afera Svetek. Iz dobroinformi-ranega vira čujemo, da je drž. pravdnigtvo dvignilo proti stotniku Alfonzu Svetku sodno preiskavo. Že dne 26. t. m. je bil Svetek aretiran in odveden v preiskovalni zapor. Šolska izpričevala. V stari av-striji je bila neka posebna navada, da so dajali v izpricevalih"nekaterim predmetom prednost, druge pa so zapostavljali. Na prvem mestu4 je stal veronauk, za tem so bili uvrščeni jeziki, pocem so pa prišle na vrsto realije; preo-zadnji predmet je bil risanje, temu pa so sledili telovadba in prosti predmeti. Taka razyrsti*ev je popolnoma napačna. Naše mnenje lo. pa išče in izsleduje erarično blago samo pri gotovih ljudeh, pri drugih pa ne. Prvo njegovo vprašanje je vedno, če zahajajo v hi5o Srbi. Če mu reče, da ne, potem odide, če pa se mu potrdi, da hodijo Srbi tudi v hišo, potem pa takoj začne preiskovati češ, da do-tičnik drži s srbskimi tatovi. Zadnji čas bi menda že bilo, da se takega človeka zapre, ali vsaj spodi iz službe. Nesramnost nem. trgovca. V izložbe tvrdke Adalbert Kassig v Židovski ulici so še vedno rastav-ljene razne za nas sramotno avstrijske dekoracije. Poživljamo našo policijo, da upre tudi u izložbe tega trgovca svoje bistre o-či. , Reški Hrvatje Wilsonu. — Reka, 29. aprila. Narodno Veče za Reko in Sušak je poslalo predsedniku Wilsonu v Pariz to-le brzojavko: Zahvaljujemo se Vam iz vsega srca, da ste se tako odločno zavzeli za našo pravično stvar. Verujte nam, gospod predsednik, da se s hvaležnostjo omenja Vaše ime po vsi Jugoslaviji od f>rve palače .do zadnje koče in da ostane vedno v srcu jugoslovanskega naroda. Slovenska profesorska .vtolira na zagrebškem vseučilišču. "Na rodne Novinfe" priobčujeo resrc-n-tov ukaz, s katerim se ustanovi profesorska stolica za slovenski jezik in slovensko književnost na zagrebškem vseučilišču. Sprememba imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila g. dr. Leonu Kaiserbergerju, poročniku Ljubljani, spremembo rodbinskega imena v "Vučina". Varovanci deželne vlade. Zad nje ease opažamo, da se zopet na* si a v! ja jo razni ; -"m«"urji in Nemci v železniški s'užf>i. Imamo''toliko slovenskih železu,7arjev, da ne vemo kam z n.ji,iii. slovenska vlada pa nastavlja razne poturice in tujce, Posebno veliko nevoljo je zbudil zopetni sprejem v službo v!a-kovodje Padarja. Ta je med vojno dajal častne#izjave, da ne zna slovenski, prisegal je, da se tega barbarskega jezika ne bo nikoli u-čil, je sovražil vse kar je slovan skega, ni mogel slišati "Zigeu-nersprache", kakor je nazival slovenski jezik. Res drzno Čelo ima ta človek s tako preteklostjo, da si upa med nami ostati in se ne boji ljudskega maščevanja. — Ko se e začela vojna in so'začel i zapirati istrsko in primorsko inteligenco — se je ta mož grozno trudil denuncijacijami svojih stanovskih toivarišev, jih javno zasramo-val in kričal, da so^prokleti srbo-fili, katere naj bi dali njemu v roke, on bi jih znal soditi in poplačati za izdajstvo. Mož je bil voditelj nemčurjev in druge take so-drge, a sedaj pa pride med nas sr-bofile, katere je prej tako sovražil. Prišel je jest kruh pred tiste slovenske tovariše, ki so bili prej za njega le cigani. Sramota za vlado; da sprejema take ljudi Slovenski železničarji pač nismo duševno tako propadli, da bi delali službo skupaj s takimi ljudmi, zato zahtevamo od vlade, da odpravi ljudi s tako umazano preteklostjo kam drugam. Če so ji tako izročili dr. Jenku v varstvo, so dvakrat zagrozili, da jo ust rele, ter jo hoteli aretirati, ko je skušala brajuiU, italijanskim tatovom njihov lopovski čin. »Rekli ^o ji, da so naložili vse stvari na avtomobile, jih odpeljali in porazdelili. Opremo spalne sobe so odpeljali v Log. Vse tg početje italijanskega \ojaštva je moralo gledcti tudi naše zavedno prebivalstvo, ne da bi bilo moglo rop preprečiti. Ukradene stvari cenijo na 100.-000 K mirovne vrednosti. Pri od-važanju so Italijani, med temi tudi neki nadzdravnik, ponovno o-menjall, da se dr. Jenko sploh ni- Stožarju je to znano, vendar kdar ye6 ne povrne> ker je v si. čili ji (kar pa ni res, o. ured. Jugoslavije ter da se bo enako go- ? dilo vsem takim Jugosltvanom, 1 kakoršen je on. Zahtevo, da se napravi inventar odnesenih stvari, so kratkomalo na surov način odbili. Odgovoren za ta rop zasebne lastnine je ondotni general 53. divizije, III. armade, Del Pra in r.e- vodnik, kjer govori o nemški o-fenzivi na Koroškem, o nemških grozodejstvih, o italijanski politiki, ki bi hotela z vso silo zmanjšati število Slovencev na severu, o nameravanem plebiscitu in pA-vi: zakaj bi se mogli ti ljudje danes odločiti, ako sc jim da na izbiro Avstrija, katere-žete Še danes stoje na njihovi zemlji in Jugoslavija, katere zavezniki vsled italijanskih mahinacij še do danes javno priznali. Treba je vedeti, da je koroško ljudstvo podučeno o političnih razmerah le potom nemško-avstrijskega časopisja. Takojšnja izvedba plebiscita bi izpadla v korist Nemcem. Za mirovno konferenco pa bi bil škandal, če bi iz nevednosti prisodila Nemcem Karavanke za mejo, čemu? bi izgubili Slovenci deželo, v kateri so se stoletje borili proti našemu skupnemu sovražniku. Koroški dogodki so vzbudili tj-di v eventualnih deželah največjo pozornost. Italijansko pakti-ranje z Nemci, ki bi s pomočjo I-talijanov radi dosegli, da ostane cela Koroška pod Nemško Avstrijo, je očividno*. Iteliani pa ne podpirajo Nemeev samo moralne, kakor na pr. z zahtevo, da se izvrši plebiscit na Koroškem, kj?r gospodarijo sedaj nemške tolpe, ampak tudi z vojnimi sredstvi. Ministrski predsednik Protič je z veliko opreznostjo komentiral dej-srtvo, d aso Italijani pre^rbeli en vagon municije za Nemce. Italijansko-nemška zveza je po- * pol noma umljiva. Koroška je la-ko za Nemce kakor za Italijane velike gospodarske in politične Saj se Italijani v Parizu potegujejo za železnico Bsljfik-Trst, ki je ena najvažnejša strate-gičnih in gospodarskih linij na našem severu. Kako rso preJ vojno gospodovali Nemci in Italijani nad našim primorjem, tako bi ho- ki karabinirski radporoemk. Ita- *udi Kospodarsko m po- 'htično uničiti slovenski de! jugoslovanske države. Znane so izja- lijani so dr. Jenka tudi že opeto-vano proglasili za mrtvega, to pa z očividnim namenom, da- odvza- ve predsednika italijanska misije mejo ljudstvu vso nado v oporo>; y LjuUjani R.neraja SeKreja o pri i™ jateljsfvu m zdruzenju -pospodar- kate#o je pričakovalo od niega»v skrajno hudih časih. Sokriv ua skih interesov med Italijo in nem- tem ravnanju Italijanov, j- tudi■ gk® ajdovski poštar Casagrandc, ki je Kakor kažejo vsa znamerja na z Italijani v sporazumu in redno Pomičnem obzorju, se snuic pre-v njihovi družbi. V družbi itali- nase domovine italijansk,-nem-janskih častnikov je videti vedno Galicija ki naj bi zamenjala KIITOA »nmA L-A H T*t»Al\A bivšo centralno nemško Fvro]K>. Nemška nevarnost še ni izginila in tudi ne bo, ker je našla v italijanskem imperijalizmu nove moči za svoj nadaijni obstotj. Nem-ško-italijanskakooperacija na Ko-j-roškem in sovraštvo Italijanov do tudi nastopne družine, ki so sokri-l ve, da se godi prebivalstvu neprecenljiva in nezadostfjiva škoda, in To so: družina Casagrande, Bian-ehi, sodnik dr Ferjančič?! s soprogo ,lekar Simcich in še neka^ d:*u- gih. Ti ljudje poznajo domačine,! "A * . f v ^ -. njih mišljenje in razmere ?er je bi-i Jugoslavije .m sploh do Slcvanov lo po njihovi krivdi doslej areti-|S0 resm P« Ja vi,^ proti katc-.m sc ranili, interniranih ter odvedenih i™?™*0 Počasno zavarovati. iz Ajdovšcjne oseb. — Pred nekoliko dnevi so aretirali Italijani v Budanju inf . . . . , v Vipavi 34 oseb, med temi tudi 0_j|>ovanskmn državami. ^ t roke od 8 do 10 let in ženske, ter - Št uri j približno 14 Misliti moramo že sedaj na najt e-snejso politično m gospodarsko zvezo s Čeho-Slovaki in z drugimi ovanskimi državami. Italijansko-nemški načrti za bo- jih odvedli v Italijo. Vzasedencm bodo nikdar i :polnl- ozemlju razglašajo Italijani voja-!h' ee ostane ne nas celokupni r-a-ške nabore. Povsod, kjer plujejo rod državni cnoti; 73 *ate;° Italijani, je trpljenje in pritisk!sm0 ?e 1bor»h c*la s olet^ m kl neznosen, naše ljudstvo obupajo.:8™ končno doseglo N«' samo od sklepov mirovne konference. aiqpsk tudi in predvsem od nas samih je odvisno, če se uresničijo r.ačrti našega severnega iii zapad- da skiepatTtudi iz njegovega do-| liefa In »e vsaM° to? Od naše narodne in drzavre zavednosti v sedanjih dneh jc odv-s-na nemško-italijanska zveza. Še (Temu nasprotno pa trdi neki Anton Živie, ki se je pred par meseci podal iz Amerike v domovino, baje kot zastopnik JRZ., kar sc i pisa, da so "italijanski vojaki tu kaj (v Cerničah pri Goricah) ja ko dobri z nami, tako da smo svo , . ^ hodni vsake reči. Pa ne, da ti bilo ?na P«1™^ »a Koroškem, se en tudi to v programu J. R. Z. hvaliti Italijane, da bi se naši' rbjaki tem bolj gotovo in tem mirnejše J čez kakih 100 let izdana 18. serija, tedaj bo mogoče ta sklad skupaj. Jaz te dofoe gotovo ne bom dočakal. Morda jim bo pa posla njih sodrug in tovariš Lenin iz iusije kak ček za več in $100,-000, saj ta gospod ima plenty denarja. - Ko sem se te dni mudil na \Vestzajt, sem si o gledal na 26. cesti tudi najnovejšo in najbolj moderno fabriko, kjer kuhajo in delajo svobodo za rojake v stari domovini. Oj, če bi videli, kako se vse tam suče, piše, kako dela ill kako vre v onih kotlih? Kotle kurijo z elektriko, parom in plinom po najnovejšem načinu (paševitkem?) pa ta nasrecna svoboda le noče do vrha prikipeti. Imajo že tudi na tisoče in tisoče kišt ter škatelj, kamor bodo potem to svobodo v obliki mazila (žavbe) za- pokali in po Južno rojakov bo dobil malo škatljico tega rešilnega zdravila jnamazal se bo ž njim pod nosom, pa bo svoboden. Tudi jesti mu ne bo treba ni? več, ker bo žavba direktno delovala in vplivala tudi na njegov želodec. Če bi vedeli gospodje v Parizu o tej čudodelni tovarni, oz. žavbi, bi iste naročili cele vagone za ves svet. Kdaj bi bila že lahko mirov na konferenca končana! — Ko bo enkrat boš pridelal Kaj krompirja repe in zelja, ti že sedaj naročam, da za mene prihraniš vsaj ene 15 "bušljev" krompirja, 5 bušelnov repe in 50 glav zelja. Kajti tudi jaz imam svoj načrt. Da te pa ne bo preveč * »ferbec gital, ti ga pa prav na tiho povem, pa glej, da mi stvari prehitro ne razglasiš v svet, saj veš da naših ljudi ni nič drugega kakor sama in sama nevoščlji-vost. Več Mike, sklenil sem da bom kakor hitro se malo poletje uhladi stopil tudi jaz v tisti "železni kurnik". Sam ne,boni več samotaril ker je predolgočasno. Res je, da je križ v teh sedanjih časih si kaj takega izmisliti, ker je taka draginja, kakor še sani ti praviš, da so se celo še "cuzelč-ki (nipelni), podražili. Čudno se mi zdi, kako da znaš za podrobnosti "cuzelčkov." Kakor vidim, jih ti pogosto kupuješ. Mojster si zares! Moje čestitke! Kar se pa tiče drugih stvari se imamo pa zelo imenitno v teji naši novi naselbini. Ena reč je, katere sem se že tudi privadil in lo je pijača. To je suho mesto kot sahara, tako pravijo in tudi, sam sem to mislil, toda res pa ni! Pred par dnevi mi je neki tovariš "National Electric" tovarni priporočal, naj kupim ključ neke hiše kjer imajo bojda pod irvo nora nekega "kluba" opojne pi jače. spravljene. Ključ ijtane $5.00. (pet)). Veš Mike, to se mi je pa zdelo malo preveč, da bi plačal vnaprej $5.00 da bi se zo pet navadil pijančevati kateri stvari sem se ravno odvadili Zato sem mu pa kar lepo rekel: "No thing doing, you can if you want to send that key to hell, because you will not sell that key to me.' Impossible! I dont want to get used to it, to that damned stuf again!— Kaj ne Mike ali nisem jaz postal velik suhač? Da zares sem. Ker vidim da brez vsega ti stega se še tudi živi, zraven se pa od dneva do dneva denarnica redi. Na mesto pive pijem sedaj mleko, s tem se pa tudi prihrani da bi zraven lahko držal deklo M. C. Scolet 50? Pa kako je č!o vek lahko doma, kjer ni salonov oh kako so srečne žene kjer so možički radi doma; tam so prava nebesa doma. Zato ako postanejo Združene države suhe kar tudi bo (O, jejmenasta! M. C.), nič slabega ne bo, ljudstvo bo bolj zdravo, (pa žejno! M. C.), seveda za pivovarnarje in izdelovalce žganja to ni, ker se jim bodo dohodki znatno skrajšali, toda za človeštvo bo velika dobrota. Veliko izprijenih, pijančkov se bo izpreobrnilo v resno trezno misleče može in sploh v njih domov ja se bo vrnila sreča in blagostanje. Res je, da po pameti vživanje vina in tudi žganja ni škodljivo temveč še zdravo. Toda povprečno preračuni reveže ki so podvrže* ni pijanstvu 'katero jih jespravilo ob deuar nazadnje tudi mogoče dobro delo, pa boš videl dragi či-tatelj da opojne pijače so bile pravo zlo, za marsikaterega, tudi slovenskega rojaka. Koliko je ubo gih slovenskih družin ravno radi tega. — iPisec teh vrstic pa s tem ni o-sebni nasprotnik opojnih pijač, toda če se pomisli temeljito, je gori navedena bridka resnica. S pozdravom do vseh- čitate-ljev ostajam udani "Krpan", aTi po domače "Janezov Janez" iz Regerče vasi. Najboljši nasvet za govornike na sejah. takojšno zdravljenje, ^^ed i, pripravljenimi za SEVEN'S NERY0T0N (Severov Nervoton) mnogokrat ob-nesel kot najboljši pripomoček. Priporočamo ga ,vam kot sredstvo v slučaju duševne potrtosti, insomnije ali izgube spanja, nervozno izčrpan}« ali onemoglost, histerije in nervoz-nosti sploh. Ojača oslabele živce, jih poživlja in tako ojača ves živčni sistem, da more vzdržavati napor in odgnati bolezni. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.26. w. f. sr ver a co. CEDAR RAPIDS, IOWA LOTE NA PRODAJ Na prodaj imam več lot na Far-mond parku. Krasna lega. Ugodni kupni pogoji. Lepa prilika za vsakega Slovenca za narediti dobiček pri teh lotah, ker to zemljišče bo čez čas veliko dražje. Vprašajte za pojasnila pri: John Papich, 1607 NiBroadway, Joliet, IU. Govorniki na društvenih sejah morajo večkrat govoriti v dvoranah, polnih atmosfere in nečistega zraka. Tako prizadetim svetujemo, da naj vporabljajo, ko se vrnejo domov, in naslednje jutro — kako izpiralno sredstvo za lista. Voda, pomešana s Trinerje-vim Antiputrinom je najbolje sredstvo za to in za izpiranje grla; ta antiseptična tekočina je tudi izborna za izpiranje ran. Vsak lekarnar jo lahko naglo preskrbi za vas. In če ste morda že v lekarni, vzemite še steklenico Trinerjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina. Zelo boste veseli, ako boste imeli to vino pri rokah v slučaju te, ali druge želodčne neprilike. V vročem poletnem času naj velja tudi za vas sledeče navodilo: Držite svoje črevesje odprto. Čistoča in redno delovanje črevesja je naboljši branitelj proti napadom bolezni. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino izčišča Črevesje, krep-Ča (tek (okus) in pospešuje prebavo. Prodaja se v vseh lekarnah. — Joseph Triner Company, 1333-1343 So. Ashland Ave., Chieago, 111. (Adv.) POZOR! POZOR! Izšel je novi obširni cenik DO MAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVII (priporočenih po^ župniku Kneip pu). • Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. Math. Pezdir, Box 772, City Hall Ste., New York, N. Y Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo Spekulantje velike dobičke z onimi, ki jim £redo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi pltčnjamo na hranila« uloge ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je p*d nad-zorstrom rlade - Združenih držav in članica federalnega rezerrnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cen«, kadar selite poslati denar ▼ staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150.000.00. * Prebitek $360.000.00. Emtl Bachman inc. 2107 So. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. > Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro bdste postrežem. MINERS STATE BANK. CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DR2AV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse drage bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge to pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. ZNAMENJE ŠTIRIH Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n. - <0*0*1 "Midva sva radi tega nepričakovanega dogodka popolnoma pozabila prvotni namen najine poti," je rekel. "Na to sem ravno mislil," sem mu odgovoril, "to res ni prav. da mora gospodična Morstan že tako dolgo čakati v tej nesrečni hiši." "Ne. Vi jo morate spremiti na dom. Ona stanuje pri gospej Ceciliji Forrester v Spodnjem Kambervellu, saj ni daleč. Pričakujem vas tukaj, če se boste hoteli z menoj nazaj peljati. Ali ste morda že utrujeni f" "O, prav nič. Jaz ne bom imel prej miru, dokler ne izvem kaj več ofteh čudnih stvareh. Sicer sem tudi že prej poznal temne strani življenja, toda priznati moram, da so me čudni dogodki nocojšnjega večera popolnoma pretresli. Vzlie temu pa bi kakor vi tudi jaz prav rad prišel celi stvari do dna, ker sem se je že nekoliko lotil." "Vaša navzočnost mi bo gotovo v veliko korist," je odgovoril Holmes. "Preiskovala bodeva zapleteni dogodek čisto neodvisno, modri Jones pa naj modruje sam zase. Ko boste privedli gospodično Morstan do njenega doma. prosim, pojdite še v ulico Pinchin št. 3, ne daleč od obrežja Temze pri Lambethskem mostu. Tretja hišana desni je prodajalnica na-basanih živali. Videli boste v oknu podlasico, ki drži v svojih krempljih mladega zajčka. Pokličite na to starega šopača Šerma-na. Povejte mu, da ga pozdravljam in prosim, da mi takoj pošlje Diano. Vzemite jo kar z voz seboj." "To je pes, ali ne?" I "Da, izvrsten mešanec, s čudovito ostrim vohom. Meni bo Diana več koristila, nego vsa londonska tajna policija/' "Dobro, vzamem jo seboj. Sedaj je ura ena čez polnoč. Č^bo voznik hitro vozil, bom v treh u-rah že lahko nazaj." "Medtem bom pa jaz izkušal izvedeti še od gospe oskrbnice Bernstone in indijskega služabnika, ki ima, kakor mi je rekel Tadej, tu zraven svojo spalnico." SEDMO POGLAVJE, f" \ Diana iace sled. Spravšil sem gospodični Mor stan kar v oni fijakarski voz, ki se je bila v njem pripeljala policija, potem pa §va se urno odpeljala proti njenemu domu. Kot plemenit ženski značaj je pogumno prenesla vso nezgodo, ker je videla pred seboj žensko, ki je bila še bolj potrebna pomoči, nego ona,, in tako sem jo našel pri preplašeni hišni oskrbnici čisto mirno in vedrega lica. V vozu pa je sprva začutila slabost, nato pa se ji je vlil potok solz po licih — strašni dogodek noči jo je popolnoma potrl. Rekla mi je pozneje, da sem se med vožnjo vedel hladno in prisiljeno proti njej. O mojem notranjem boju in premagovanju ni nič ali le malo slutila. Sočutje in ljubezen do nje je začutilo moje sree; ko bi bil tudi ie-ta in leta občeval ž njo ne bi bil tako dobro poznal njenega dobrega in plemenitega srca, kakor v tem enem dneVu pretresljivih dogodkov. Toda kako naj bi jej razodel svoje srce v tem trenotku? Bila je slaba, onemogla, in njeri živci močno razburjeni. V takem trenutku vsiljevati jej ljubezen, bi se reklo zlorabiti njen položaj. Ne samo to — ona je bila tudi bogata. Če se posrečijo poizvedovanja Holmesova, bo ona bogat dedič. Ali bi bilo pošteno, ali bi bilo možato, ko bi slabo plačan vojaški zdravnik izkoriščal položaj, ki ga je nanesel slučaj? Ali bi me n* smatrala po pravici za navadnega pustolovca? Ne, tega si ne sme misliti o meni; kar naenkrat je stal ta indijanski zaklad kot visoka stena med nama. , Bilo je krog dveh ponoči, ko sfva dospela do stanovanja gospe Forrester. Služinčad je bila že davno odšla s**"at, samo gospa je še bdela, pričakovaje, da se povrne gospodična Morstan. Ono čudno naznanilo je bilo tudi njo tako vznemirilo, da ni imela miru. Sama nama je odprla vrata; vzra-dostilo me je, ko sem videl, kako nežno je objela gospico in jo pozdravila kakor dobra mati. Bilo je oči vi dno, da so imeli gOspico či- sto za domačtf. za svojo. Gospa Forrester, prijazna žena srednj h let, me je uljudno povabila, da naj vstopim in ji razložim čudni dogodek. Opravičil sem se ji, da mc ram takoj nazaj, a obljubil sem ji da bom zopet prišel in da bi jim takrat natančneje poročal o uspehu poizvedovanj. Pri odhodu sem se še enkrat za hip ozrl nazaj Prijazni dom, ljubeznjivi ženski postavi na pragu, napol odprta vrata, luč v prednji sobi, ki je jala skozi pobarvano steklo van;o — to je bil zares prijeten prizor, ki me je spremljal na pot in do-brodejno vplival name sredi div jih, temnih dogodkov, ki so me bili popolnoma prevzeli. ('Mm bolj sem, premišljeval to stvar, tem bolj divja in temna se mi je zdela. Medtem ko je kočija drdrala z menoj skozi tihe, s pli-novimi svetilkami razsvetljene u-lice, sem si če enkrat postavil vse posameznosti živo pred oči. Po glavifna reč — tako se je zdelo — je bila že precej pojasnjena; smr stotnika Morstana, posilili serov, sporočilo v Časopisu, pismo — vse to' sva si bila s Holmesom privedla le še do nerazumljivejših in strašnejših skrivnosti. Indijski zaklad, čudna risarija, najdena v Morsi anovi listnici, prizor ob smrti majorja Šolto, najdepje zaklada, a takoj nato umor najditelja, nenavadne okoliščine umora. sled stopinj, čudno orožje, "znamenje štirih" na risariji in iste besede zopet sedaj na papirj i — zares zagata, ki je le edini Holmes s svojo prirojeno bistroumnostjo smel upati, da ndjde izhod. Kakor mi je bil Holmes naročil, tako sem storil: nazaj grede sem se oglasil v Pinchinski ulici hišna št. 3. Hiše so ondi slabe, le dvonadstropne, iz sam^ opeke. Trkal sem precej časa pri številki 3, a brez uspeha. Slednjič se vendar nekaj zasveti za zaveso in glava pokuka skozi okno. "Poberite se, pijanec, potepuh," je za grmelo od zgoraj, ".'e bo*'ie še nadalje delali nemir, bo,n odprl pasjo kolibo in bom izpustil nad vas svojih triinštirideset psov." Izpustite mi samo enega, kajti ravno zato sem prišel!" "Le poberite se", je zopet z>\-grmel glas. "Primaruha, tu v vreči imam gada; takoj ga vam zaženem na glavo, če se ne spravite izpod okna." "Gospod Šerlok Holmes", sem zopet pričel, a besede so napravi le mogočen vtis, kajti okno se je hipoma zaprlo in čez minuto so se odprla vrata in prišel je vun stari Šerman, dolga, suha postava z močnim tilnikom, povešenimi ranu-mi ramami pa temnimi očali. Vzdignil je svojo svetilko na kvišku. "Prijatelj gospoda Šerloka mi je. gotovo sleherni čas dobro do-šel," me je nagovoril. "Stopite noter! Varujte se tegale jazbeca, lahko vas ugrizne. O ti ničvred-než, ti ničvrednež, ali te mika po ^as"ti gospoda?" Te besede so merile na herme-lina, ki je tiščal svojo poredno glavo z rdečkastimi očmi skozi železne palČiee svojega kurnike. "One kače tam se vam ni treba bati, ker je le belouška; saj ni strupena, zato pa jo pustim la/.i-ti po sobi; pospravi mi nadležne ščurke .Tega mi ne smete zameriti, da sem vas v začetku nekoliko surovo vsprejel, kajti pomislite, koliko jih je, ki mi hodijo trkat na vrata samo radi na^ajivosti S čim morem postreči gosoodu Šer-loku?" "On potrebuje enega izmed vaših psov." "Aha, to bo gotovo Diana." *Da. Diana jo je imenoval." "Diana je tukaj na levi pod številko 7." Počasi je korakal z lučjo na prej med družino iz rednih živali, ki jih je bil zbral od vseh vetrov. Pri slabi luči sem opazil le, kako so se zasvetile bleščeče oči sedaj tu, sedaj tam, ki so izmed vseh odprtin in kotov zvedavo gledale na naju. Celo na tramovih nad glavo so sedeli dragoceni pti či, ki so se leno prestopali z ene noge, na katerej je počivalo njih truplo, na drugo, ko so jih v spanju motili najini glasovi. Diana je /'bila grda, dolgodlaka žival, napol pes prepeličar, napol jazbečar, rjave barve z belimi lisami, z navzdol visečimi ušesi ia zelo neokretno, gugajočo hojo. Po nekolikem obotavljenju je iz moje roke košček sladkorja, 1 mi ga je bil dal prej gospodar. T< je potrdilo najino prijateljstvo; sledila mi je v kočijo in ni delala med vožnjo nikakršnih ftžkoč. Ravno je udarila ura v bližnjem gradu tri, ko sem se vrnil k IIol mesu. Hišnega vratarja MeMurdc je bila med tem policija kot so krivca odpeljala v zapor in mestr njega sta stražila vhod dva redarja. Ko sem imenoval ime "Holmes" ,sta me pustila brez obotav Ijanja z Diano vred vs. opiti. Holmes je stal, 7. rokami v žepu, uh hišnem pragu in pušil iz pipe. "•Dobro, da ste jo privedli!" je vzkliknil, z veseljem. "Athelrjey Jones je med tem odšel. Medtem ko vas ni bilo, je pokazal svpjq moč in ni dal aretirati samo najinega prijatelja Tadeja Šolto, am pak tudi vratarja, hišno' oskrbnico in pa indijskega služabnika. Sedaj imava dovolj prostora zgoraj, samo sluga je ostal tu. Pustite psa tu in ?ojdhe z menoj." Privezala sva Diano za mizuo nogo v vHi in odšla po stopnjieah navzgor. Zgoraj sya našla sicer vse nei-zpremenjeno, samo mrlič na sredi je bil pokrit s platnenim prtom. pPosodite mi svojo svetilnieo sluga,'' je nagovoril Holmes zaspanega policista, ki je sedel v ko tu. "Sedaj moram sezuti črevlje in nogavice, nesite jih vi s seboj doli, gospod doktor. Jaz bora skusil namreč nekoliko plezati. Prosim, pomočite moj roliee v kreo-zot. Dobro! Sedaj pa pojdite z menoj še za trenutek v podstrešje." Holmes je s vetil še enkrat « svetilko za stopinjami, ki so se po znale v prahu.» Prosim, opazujte te stopinje bolj natančno. Ali zapazite kaj posebnega?" To so stopinje kakega otroka ali pa kakš',3 majhne ženske," sem rekel jaz. Toda ne glede na velikost, ne zapazite sicer nič?" Zde se mi približno take, ka-cor vse druge.' ' "Nikakor ne. Le glejte sem. Tuje sled desne noge v prahu. Zdaj boni pa jaz stopil s svojo boso de1 sno nogo zraven te sledi v prah, Tako! Kakšen razloček vidite?" Vaši prsti so stisnjeni skupaj, dočim stoje pri oni sledi prav raz-očno narazen." (Dalje prihodnjič.) ITAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM' CHICAGO, ILL. Staro tez 10 let. Prvo, najstarejše in največjo slovensko društvo te vrste v Chicago. Posluje v navadnih prostorih vsak torek zvečer od pol 8. do 9. ure. Izdaja novo serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra. Posojuje denar po 6 procentov od sto na biče, ali knjige. Dne 31. decembra 1918 je imelo druStvo posojenega. Na poseetva ....9 95,200.00 Na knjige .... 8.600.00 Skopaj ........ $103.800.00 Uradniki tega društva so večinoma vsi hi&ni posestniki, ter jamčijo za varnost društva z vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kakor je bil doeedaj. Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Znpančič, tajnik, 1824 Wt 22. Pl. — Telefon: Oanal 7130. John Ter-sellch, blagajnik. Nadzorniki: Anton Gregorlch, Anton Kreme-sec, Martin Senica, Frank Grlll, Maks Omerzel,, A. Balisteg in Anton Banlch. Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pii kuverte, vabila in vstopnice sa veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NAKODNO TISKARNO, 2146-51 Btae Island Ave., Chicago, DL Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljnect glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjiliee za člane in članice, izdelane v malem šepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike, za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-bo t nice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Olasilo K. 8. K. Jednote". TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Clileaflo, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar Kupujte Vojno - varčevalne znamke! Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja, Hkoro še 30 let ee Trinerjeva zdravila nspešoo*rabijo s največjim zanpsnj«m. A to tudi radi pravega vsro-ka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseb številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber ia morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati sa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje. Trincrjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenktf Vino - ZAHVALA. Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost izrekati ponovno, ali tem potom prisrčno zahvalo vsem najunim sorodnikom v Indianapo-is, Ind. in Cleveland, Ohio, katere sva predzadnji teden obiskala in zopet videla po tolikih letih še zdrave in vesele. Hvala za prijazen sprejem, lepo postrežbo in gostoljubnost družini Anton in Uršula Struna in Josip Zevnik osobito pa rojaku Josip Gačniku (vsi v Indianapo-"is, Ind.) ker naju je tako pozno zvečer peljal s svojim avtomobi-om na postajo. Hvala moji sestri Mary Veli-kae in moji sestrični Mary Springer ter Angeli Fink v Clevelan-du, O. ter vsem, katere sem obiskala. Ko jih pa nisem mogla o-biskati pa mi blagohotno oprostite, sem imela premalo easa zato. Vsem skupaj klieeva: Z Bogom! Živeli! Antonija in Frank Struna. Joliet. 111. 16. jun. 1919. POZOR HO JAKI! Kogar veseli kupili farmo, naj, takoj piše za pojasnilo in naj meni nazmini, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmetova? i. * Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite n naslov : Ignac Česnik, Willard. Wis. IŠČEMO več mož za raznovrstno delo v tovarni za stole. Great Northern Chair Company, 2500 Ogden Ave., CHICAGO, ILL. torej ima tako zaupanje m vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v šelodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti šelodee in odstrani is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno šareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v šelodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo šenske ob premembi šitja ali rudarje in ange delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite te lek, boste našU v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jš v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi ▼ zadevah I zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. prodere vselej ▼ koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti glešnjev In drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje šiveev in aa mi« ntiDutrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno ralp> znotraj. Poeebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih koš-nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAOBADE SO DOBILA TBINBBJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCI800 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. • CHICAGO, ILLINOIS ■ w ■ M ■ si - ...... »^»II^ii M^I »^»m^Mti^n i POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ŽE 6 O LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj kna že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke ▼ NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETO. Narasti« obresti si pillitii pripisujejo k glavnici, Hipi Izplaiajija aa hranilna uloge od $1.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet, Illinois. "LJUDSKA BANKA".