KOPER, 30. ju)ija1982


URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 22
VSEBINA
Obalna skupnost Koper
—	SKLEP o proizvodih in storitvah, za katere se Obalni skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja
—	ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Obalni skupnosti za cene v potrditev
—	NAVODILO o pošiljanju cenikov Obalni skupnosti za cene v potrditev
Občina Koper
—	DRUŽBENI DOGOVOR o uresničevanju kadrovske politike v občini Koper
Občina Piran
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Lucija II. — bloki — dopolnitev
—	SKLEP o manjšem odmiku od urbanističnega načrta mesta Piran
Občina Sežana
—	ODREDBA o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve, katerih cene so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, skupnosti za cene občine Sežana v potrditev
Skupnost za cene občine Sežana
—	SKLEP o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja
Samoupravna komunalna skupnost občine Piran —
enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran za obdobje 1981—1985
Občina Hirska Bistrica
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli ccn (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je svet Obalne skupnosti za cene na seji dne 8. julija 1982 sprejel
SKLEP
0 PROIZVODIH IN STORITVAH, ZA KATERE SE OBALNI SKUPNOSTI ZA CENE POŠILJAJO OBVESTILA O CENAH ZARADI SPREMLJANJA
L Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki, morajo preko svojih združenj Obalni skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cene za proizvode in storitve iz pristojnosti obetne, doiočene s tem sklepom.
- Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organiza-eje m skupnosti ter samostojni obrtniki dostavljati ob vsaki spremembi oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve: ^10102 Proizvodnja karbo-plina (termičnega) v gazifikacijah 1113 Proizvodnja kremenovega peska (Dnin! ^'o^o&ija pekovskega peciva
kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo Vtsoka gradnja razen stanovanjske gradnje Rečni in jezerski promet
Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki Gostinstvo
.turistično posredovanje Obrtne storitve in popravila
020201
0501
0603
060502
0801
0802
0901
—	09011 Izdelava predmetov iz nekovin
—	090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov.
—	090133 Izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov
—	090139 Popravilo in vzdrževanje električnih strojev in
drugih elektrotehničnih aparatov in naprav
—	09014 Izdelava in popravilo lesepih predmetov
—	09015 Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov
—	09016 Izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume
—	09017 Izdelava živilskih proizvodov razen kruha
—	09018 Izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov 090201 Kozmetične in podobne storitve
090209 Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom
1001	Urejanje naselja in prostora
1002	Stanovanjska dejavnost: najemnina poslovnih prostorov 100351 Čiščenje javnih površin v naselju
10039 Druge komunalne dejavnosti 110301 Javna skladišča in tržnice: storitve tržnic na debelo in na
drobno
110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110909 Druge neomenjene storitve 120190 Drugo izobrazeyanje
1302 Diužbeno varstvo otrok in mladine in socialno varstvo
3.	V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov, ob uporabi kriterijev za oblikovanje ccn določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli ccn in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
4.	Določitve tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naroči! oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje
282
URADNE OBJAVE
30- julija 1982--$t. 22
samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojnih obrtnikov ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrt, niku.
5.	Določoe tega sklepa se uporab!jajo tudi za druge proizvode in storitve iz prisojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega skiepa, v kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugai predpis o neposredni dtužbeni kontroli cen ah o posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
6.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso dolžne pošiljati Obalni skupnosti za cene obvesti! o teh cenah.
7.	Obvestilo o ceni mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehniČno-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumnoza-gctovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša),
b)	mersko enoto,
c)	raven cen, ki je za proizvod oz. storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta,
d)	dotedanjo ceno za proizvod oz. storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsto dotedanje cene (proizvajalka, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanje prodajne pogoje,
e)	raven nove prodajne cene proizvoda oz. storitve, 2aradi katere se pošilja cenik v obvestilo, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prome:u na debelo, cena v premetu na drobno),
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in v primerjavi scenami, ki so veljale na dan 31. 13. prejšnjega leta,
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec. Iranko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
$. Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa c oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom,
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oz. predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oz. prodajni pogoji za proizvod oz. storitev,
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema ccn in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meri! za oblikovanje cen (Ur. !. SFRJ, Št. 24/81) in sprejeto politiko cen.
Samostojni obrtniki morajo dobaviti podatke pod b) in c).
9.	Obalna skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov še dodatne podatke in pojasnila, ki so potrebni za oceno, ali so cene iz ceniki oblikovane v skladu s kriten ji, določenimi z zakonom oziroma s sprejeto politiko cen in programom za izvajanje politike cen za tekoče leto. Po potrebi daje Obalna skupnost za cene pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode in stohtve, za katere je predpisano pošiljanje obvesti! o cenah zaradi spremljanja.
10.	Samostojne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oz. storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz
8.	točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupno-sit, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvo- j dov in storitev po cenah iz obvestila.
1 !. (e obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. ih 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizadje in skupnosti ter samostojnega obrtnika naj cene dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni.
Če samoupravna organizacija in skupnost ter samostojni obrtnik ne dopolni cenika v reku iz 1. odstavka te točke sc šteje, da cenik ni bi! predložen, o če mer izda Obalna skupnost za cene ustrezen upravm akt.
12. Ce Obalna skupnost za cene ugotovi,
d ja in skupnost ter samostojni obrtnik ni oblikoval cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravna organizacija in skupnost ter samostojnega obrtnika na to opozorila.
Če samoupravna organizacija in skupnost ter samostojni obrtnik kljub opozorilu iz prvega odstavka tc točke uporabi cene iz obvestila lahko Obalna skupnost za cene izda odločbo po 5$. členu zakona!
13.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
štev.: 38*44/82	Predsednik sveta-
Datum: 8. 7. 1982	Breda PEČAN, ]. r.
Na podlagi 59. in 60. Člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 3 MO), 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta skupščine Obalne skupnosti Koper na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Obalne skupnosti za cene (Uradne objave, št. 12/81 ) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ št. 67/81 in 33/82) je izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper na seji dne 21. julija 1982 spre-je!
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Obalni skupnosti za cene v potrditev
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki so dolžni pred začetkom uporabe cen oz. povečanja cen poslati Obalni skupnosti za cene cenik v potrditev za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine:
0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606 Mestni promet
0901	Obrt in osebne storitve
090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav
090171 Izdelava kruha
0902	Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske frizerske, storitve 090202 Pranje, Čiščenje in barvanje perila in oblačil
1002	Stanovanjska dejavnost: stanarine
1003	Komunalna dejavnost
10031	Proizvodnja in distribucija vode
10032	Prečiščevanje in odvajanje odplak
10033	Proizvodnja, prenos in distribucija plina
10034	Proizvodnja in distribucija toplote
100352 Odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov
2.	V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno
zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnos: samostojnih obrtnikov ob uporabi kriterijev za oblikovanje cen, ^ ^ čenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cei i skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.	^
'	3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo ^
proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu ^	^
temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso do!žne p skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in	^
proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestat ganizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati s -cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, ki j' . ^ jajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in speci i kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil
nih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso <* c
URADNE OBJAVE
283
1982 —št. 22
iškega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skup-r da se ti proizvodi ati storitve dobavijo oziroma opravijo zna-nemu končnemu potrošniku.
4 potočita točke 2 in 3 se ne uporabtjajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen a!i predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.
$ Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova Poučeno ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi.
^ h Ta pdredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih obja-
$t.: 38-42/K2	Predsednik izvršnega sveta
Koper, 21. julija 1982	Slavko VODOPIVEC, 1. r.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) je svet Obalne skupnosti za cene na seji dne 8. 7. 1982 sprejel
NAVODILO
0 POŠILJANJU CENIKOV OBALNI SKUPNOSTI ZA CENE V POTRDITEV
1.	Za proizvode in storitve iz pristojnosti občin, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki pred začetkom uporabe cen oz. povečanja cen protzvodov in storitev poslati preko sovjih združenj Obalni skupnosti za cene cenike v potrditev.
2.	V ceniku morajo biti navedeni naslednji podatki:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve r kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti (kadar gre za večje Število protzvodov na enem ceniku, se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zago-
ivljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša),
b)	merska enota,
c)	raven cen, ki je za proizvod oz. storitev v skladu s predpisi veljala na ^an 31. december predhodnega leta,
d)	dotedanja cena za proizvod oz. storitev, oblikovana po predpisih ' cljavnih do dneva dostave cenika v potrditev, vrsta dotedanje cene '.proizvajalka, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji,
e) raven nove prodajne cene proizvoda oz. storitve, zaradi katere se
ošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v
ometu na debelo cena v prometu na drobno),
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v pnmerjavi z dotedanjimi cenami in v primerjavi s cenami, ki so veljale i" dan 31. december prejšnjega leta,
g)	ptodajni pogoj]: kraj in način dobave (franko proizvajalec, anko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, **"*o skladišče kupca ipd ), način obračuna embalaže z navedbo ali se
^nbaiaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za naprodano , ago m drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v Prodajno ceno ipd.
- Samoupravna organizacija in skupnost mora k ceniku priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju -en v skladu s samoupravnim aktom,
) d<ij m na podlagi katerega akta oz. predpisa je bila določena do-
c prodajna cena oz. prodajni pogoji za proizvod oz. storitev, dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika !iih	podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o teme-
J' Sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom ^porabi meril za oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprc-j*to poimko cen.
^moupravni obrtniki morajo dostaviti podatke pod b) in c).
?*cii skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organi-'asnii " ster samostojnih obrtnikov še dodatne podatke in po-sdadu s L ^ Potrebni za oceno, ali so cene iz cenika oblikovane v ptoc " s	določenimi z zakonom oz. s sprejeto politiko cen in
za izvajanje politike cen za tekoče leto.
Po potrebi daje Obalna skupnost za cene pojasnila glede pošiljanja cenikov, za posamezne proizvode in storitve za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
5.	Samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtnik pošljejo Obalni skupnosti za cene cenik (tj. točka 2 tega navodila) v 3 izvodih, dokumentacijo iz 3. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, pred začetkom uporabe cen iz cenika.
6.	Lev ceniku ni podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 2. in 3. točke tega navodila bo Obalna skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojnega obrtnika naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni.
(e samoupravna organizacija in skupnost ter samostojni obrtnik ne dopolni cenika v roku iz prvega odstavka te točke se šteje, da cenik ni bi! predložen, o čemer izda Obalna skupnost za cene ustrezen upravni akt.
7.	Z dnem, ko začne večjati to navodilo, preneha veljati navodilo o pošiljanju cenikov Obalni skupnosti za cene v potrditev (Uradne objave, št. 13/81).
8.	Za cenike, katere so samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki poslale Obalni skupnosti za cene do dneva, ko začne veljati to navodilo, se bo postopek končal po dosedanjih predpisih. .
9.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 38-43/82	Predsednik sveta:
Datum: 8. 7. 1982	Breda PEČAN. ). r.
03Č!NA KOPER
Z namenom, da dosežemo čim boljše rezultate pri uresničevanju in izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike, kot neločljive sestavine socialističnega samoupravnega razvoja in da uresničujemo določila zakona o združenem delu in delovnih razmerjih, Ustave SR Slovenije, resolucije o osnovah kadrovske politike, družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij ter skupne interese delovnih ljudi in občanov občine sklenemo:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	samoupravne interesne skupnosti;
—	skupščina občine Koper;
—	Občinska konferenca SZDL Koper;
—	Občinska konferenca ZKS Koper;
—	Občinski svet Zveze sindikatov Koper;
—	Občinski odbor ZZB NOV Koper
—	Občinska konferenca ZSMS Koper;
—	Medobčinska gospodarska zbornica Koper;
—	Obalna konferenca SZDL Koper
DRUŽBENI DOGOVOR O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KOPER
I TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini (v nadaljnem besedilu: dogovor) določajo s tem dogovorom načela, cilje, smotre in naloge, za katere se bodo zavzemali iri oblikovanju, uresničevanju in izvajanju kadrovske politike v občini.
2.	člen
Udeleženci dogovora bodo zlasti skrbeli za uresničevanje temeljnih načel, smotrov in nalog kadrovske politike, zlasti pa:
—	vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu, skladno z družbenimi potrebami in s mojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem, tvorno sodeluje pri ustvat janju„dc!itvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samcu pravne družbe;
—	organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, zaposlovanje in razporejanje kadrov skladno z njihovo strokovno usposobljenostjo za uspešno opravljanje del in nalog, samoupravne in politične
284
URADNE OBJAVE
aktivnosti ter interesa in prizadevanj za svobodno izpoinjevanje spioš-nega in strokovnega znanja;
—	samoupravno organiziranost, zasnóvanost in usmerjenost kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka in občana v samoupravni družben: skupnosti;
—	dolgoročno načrtovanje razvoja kadrovskih potreb, usmerjanja, izobraževanja in izpopoljevanja ter funkcionalnega usposabljanja;
—	enotnost ciljev in celovitost meri! ter enakopravnih pogojev kadrovske politike, demokratičnost in doslednost pri izvajanju dogovorjenih nalog kadrovske politike;
—	samoupravnost, demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov ter organiziranje strokovno sposobnih kadrovskih služb;
—	kadrovanje za dela in naloge splošne ljudske obrambe, družbene samozaščite in oborožene sile ter mednarodnih odnosov.
3.	člen
Za uresničevanje in izvajanje smotrov, načel, nalog in ciljev kadrovske politike se udeleženci obvezujejo, da bodo:
—	spremljali izvajanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtov ter izvajanje programov strokovnega, idejnopolitičnega samoupravnega in splošnega izobraževanja, usposabljanja in poklicnega usmctjanja;
—	zagotavljali izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje razvida del in nalog, posebej za najodgovornejše funkcije in naloge^
—	zagotavljali enotne pogoje, osnove in merila za izbiranje kandidatov za opravljanje de! in nalog in celovito izvajanje, posebej za najodgovornejše funkcije in dolžnosti na ravni občine;
—	določili višino sredstev in jih razporejali za vse oblike izobraževanja glede na kadrovske potrebe;
—	vodili kadrovsko evidenco in uporabljali rezultate;
—	vodili enotno evidenco evidentiranih možnih kandidatov za družbene funkcije;
—	preverjali izvajanje sprejetih obveznosti udeležencev po določilih dogovora.
4.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v samoupravnih aktih enotno reševali vprašanja in naloge s področja kadrovske politike:
—	pri oblikovanju meri! za razvide de! in nalog;
=— upoštevali temeljna izhodišča za planiranje kadrov;
—	družbeno ovrednotena izhodišča za vzgojo, poklicne usmerjanje in izobraževanje;
—	uporabljali enotna merila in postopke pri kadrovanju delavcev za opravljanje najodgovornejših funkcij in mednarodnih odnosov;
—	opredelili in ovrednotili strokovno delo kadrovske funkcije;
—	razvijali izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizacijo;
—	upoštevali dogovorjeno politiko družbenih oblikovanj, priznanj in pohval.
5.	člen
Pripadniki italijanske narodnosti se enakopravno vključujejo v uresničevanje in izvajanje določil tega dogovora.
H. RAZVID DEL IN NALOG
6.	člen
Udeležena dogovora si bodo prizadevali za čimbolj smotrno in funkcionalno organizanjo dela in čimbolj ustrezno razporejanje delavcev na dela in naloge ter v skladu s tem izdelali razvid del in nalog.
Za izdelavo razvida de! in nalog bodo predhodno analizirali programe razvoja, splošno organiziranost, oblikovanje organizacijskih enot in organiziranje delovnega procesa, gospodarjenja in poslovanja.
7.	člen "
Da b: omogočili smotrno organiziranje in upravljanje delovnega procesa, poslovanja in gospodarjenja ter oblikovanja in izvajanja načrtne kadrovske politike, bodo udeleženci dogovora zagotovili izdelavo razvida del in nalog, ki bo služil:
—	za racionalno in smotrno delitev dela ter razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti;
—	za načrtno pridobivanje, izobraževanje in strokovno usposabljanje delavcev;
—	za izbiro, zaposlovanje in razporejanje delavcev po njihovi strokovni usposobljenosti, delovnimi zmožnostnu in pridobljenim funkcionalnim znanjem;
30.juiija_i962__^
—	za oblikovanje razpisov in objav ter zahtevnosti za posam dela in naloge;
—	za smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu;
—	za ureditev organizacijskih in kadrovskih postopkov za vsa d*!a in naloge.
.	8. člen
Razvid de! in nalog mora obsegati opis del in nalog, temeljne značil-nosti in zahtevnosti de! in nalog ter:
—	zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe in z delom ph-dobljene delovne zmožnosti;
—	psihofizične in druge funkcionalne sposobnosti;
—	delovne pogoje, v katerih se naloga izvaja;
—	vrsta odgovornosti, ki jo zahteva izvajanje delovne naloge;
—	potrebne delovne izkušnje za uspešno opravljanje nalog;
—	posebne pogoje m zahteve glede na predpise o varstvu pri delu
—	posebne zahteve za opravljanje de! in nalog.
Pri izdelavi razvida del in nalog si bodo udeleženci dogovora prizadevali za objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe delovnih izkušenj in drugih posebnih pogojev za opravljanje posameznih de! in nalog.
V zvezi z navedenim so se udeleženci dogovorili, da se za posamezna dela in naloge sme določiti praviloma le ena stopnja strokovne izobrazbe, izjemoma se lahko določi strokovna izobrazba alternativno, vendar največ dve stopnji.
Z delom pridobljena delovna zmožnost in funkcionalno znanje praviloma lahko nadomesti !e eno stopnjo strokovne izobrazbe.
9,	člen
Udeleženci dogovora bodo v aktu o razvidu de! in nalog posebej opredelili dela in naloge, za katera je potrebno znanje obeh jezikov na dvojezičnem področju. Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo omogočili delavcem, ki opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno znanje obeh jezikov, izpopolnjevanje obvladanih obeh jezikov.
10.	člen
Udeleženci dogovora praviloma v razvidu de! in nalog posebej opredelijo tista opravila, ki so primerna za zaposlovanje invalidov in za druge za delo manj zmožne osebe.
...	11. člen
Za posamezna dela in naloge se lahko postavi pogoj potrebne delovne izkušnje, ki pa ne smejo presegati $ let, razen če ni z zakonom drugače določeno.
12.	člen
Udeleženci dogovora mot ajo v samoupravnem splošnem aktu določiti postopke, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljeno delovno zmožnost.
13.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela ali svet delovne skupnosti.
Komisija sc imenuje za vsak primer posebej. Sestavljajo jo de!a\ci % istega strokovnega področja, ki imajo najmanj enako izobrazbo, i se zahteva za opravljanje del in nalog. Komisija predloži oceno z de om pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu v dokon^u odločitev.
Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožno-)** P^ slovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili sestavljajo u predstavniki družbene skupnosti.
14.	člen	^
Komisija za ugotavljanje z delom pridobljene delovne
lahko tudi delavcu, ki je ob sklenitvi delovnega razmerja pre oceno o svoji delovni zmožnosti, ponovno ugotavlja delovne zmo n če to smatra za potrebno.
IH. PLANIRANJE KADROV
15.	člen	.	,;a.
Udeleženci dogovora pri svojem delu v mejah svoje gotavljajo kadrovske načrte glede na družbenoekonomske ra usmeritve v družbenopolitični skupnosti.	. ročnih
Udeleženci dogovora bodo v letnih, srednjeročnih in do go kadrovskih načrtih upoštevali predvsem:^	^
— razvojne in letne načrte TOZD, DO in delovnih	^
morajo izhajati iz organizacije delovnega procesa, gospodatje poslovanja;
30
. julija 1982 — $t. 22
URADNE OBJAVE
285
_ strukture zaposlenih, tehnologije dela in tehnične opremljenosti;
_ razpoložljivi strokovni kadrovski potendo! in kadrovske vire.
16.	č!en
Udeleženci dogovora bodo v okviru svojih pristojnosti zagotavijaii take kadrovske načrte, ki obsegajo:
potrebe kadrov, prikazane po strokovnih in pokiicnih zahtevah g!edc na sedanje stanje in razvojne možnosti;
—	p!an predvidene zagotovitve potrebnih kadrov; *
—	p!an stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposab!janja ter štipendiranja;
—	p!an dejavnosti in ukrepov za+razvoj inovadjske dejavnosti;
—	p!an uktepov in urejanje stanovanjskih in sodahiih ter drugih vprašanj družbenega standarda;
—	pian zagotovitve zdravstvenega varstva in varstva pri de!u:
—	pian sprejemanja pripravnikov in učencev ter študentov v proizvodno deio iz usmerjenega izobraževanja.
17.	čien
Udeleženci dogovora bodo zagotoviii staino anaiiziranje in sprem-ijanje pianov potreb po kadrih pri vseh nosiicih pianiranja v občini.
Za učinkovito izpoinjevanje obveznosti pianiranja kadrov oprav-ijajo posamezni udeieženci dogovora za pripravo ietnega, srednjeročnega in doigoročnega piana kadrovskih potreb ter naioge:
—	občinska siužba za družbeno pianiranje, kadrovska siužba skupščine občine in občinska skupnost za zaposiovanje pripravijo vsako ieto izhodišča za pianiranje kadrovskih potreb g!cde na pian razvoja delov-
, nih organizacij in deiovnih skupnosti;
—	strokovne siužbe v deiovnih organizacijah in deiovnih skupnostih pripravijo strokovna gradiva za uskiajevanje in sprejemanje;
—	strokovna siužba občinske skupnosti za zaposiovanje pripravi pian zaposiovanja. ki je spremijajoč dokument vsako!ctne resoiucije o izvajanju družbenoekonomskega piana;
—	strokovna siužba občinske skupnosti za zaposiovanje spremija
izvajanje piana zaposiovanja na osnovi sprotnega javijanja in resoiucije potreb po kadrih;	,
—	pianiranje kadrovskih potreb za potrebe sp!oŠnega ijudskega odpora in družbene samozaščite.
18.	čien	j
Udeieiertci dogovora bodo najpozneje do 31. januarja tekočega ieta t Rdeiaii ietni pian kadrov in ga posredovaii občinski skupnosti za zaposiovanje in občinski kadrovski s!užbi.
!V IZOBRAŽEVANJE IN USMERJANJE KADROV
19.	čien
^črtt kadrovskih potreb in izobraževanje so sestavni de! ietnih, srednjeročnih in doigoročnih načrtov družbenoekonomskega in znan-st*e:io tehničnega razvoja OZD in zato morajo biti uskiajeni z družbeno onomskinii usmeritvami v družbenopoiitični skupnosti.
' ^dovoijitev načrtovanih kadrovskih potreb OZD, uresničitev potrch družhenopoiitičnih skupnosti in interesov de!avcev po neneh-^rokovnem, samoupravnem, družbenopolitičnem in kulturnem ^ raževanju bodo udeieženci dogovora aktivno sodeiovaii z izobra-braž "^^.^^^'^ijami pr* obiikovanju učnih programov, obiik izo-ž ^ razvijanja izobraževainih organizacij ter usmerjanja v
20.	čien
Udeieženci dogovora bodo v skiadu z razvojnimi kadrovskimi potrebami, razvojnimi programi in materiainimi zmožnostmi ugotavijaii Pj^rtbc ;)o izobraževanju, izobraževainih obiikah in vsebinah ter us-* lyvah, usmerjaii in dopoinjevaii izobraževanje.
ta namen bodo udeieženci v samoupravnih aktih doiočiii, da bodo o javili najmanj enkrat ietno:
^rste izobraževainih programov, po katerih bomo omogočiti izo-orazevanjc ob deiu in iz de!a;
pogoje za izobraževanje, po katerih bomo izbiraii kandidate za ^raževanjc po posameznih programih;
obveznosti in pravice deiavcev v izobraževanju (ki se bodo izo-
Ud ! *	-	21.
deče n dogovora bodo usreničevaii in e in programe izobraževanja:
razvijaii predvsem sic
spoznavanje organizacije deia, samoupravijanja, podružbijanja in organiziranost družbenopolitičnih organizacij ter njihov pomen;
—	uvajanje na de!o in usposabljanje novih deiavcev;
—	usposabljanje pripravnikov za samostojno de!o in aktivno vključevanje v dciovni proces, samoupravno in družbenopolitično deio;
—	opravljanje proizvodnega dc!a in deiovne prakse po u,čncm programu za učence usmerjenega izobraževanja in študente;
—	usmer janje najboljših deiavcev v izobraževanje ob deiu in tz deia na vseh stopnjah izobraževanja kot dopotniinoin funkcionainoizobraževanje zaposlenih deiavcev;
—	usposabljanje in izobraževanje za varne de!e in varstvo oko!ja;
—	usposabljanje in izobraževanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito;
—	usposabljanje invalidov za konkretna dela in naloge.
22.	člen
Udeleženci dogovora imajo pri izobraževanju ob delu do delavcev, s Katerimi sklenejo pogodbo, naslednje pravice in obveznosti:
—	krili bodo stroške izobraževanja ob delu za vpisnino in Šolnino, prevozne stroške in nočnine, seminarske in laboratorijske vaje po obveznem programu ter za strokovne in zaključne izpite;
—	povrnili bodo 100% nadomestila poprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za čas študijske odsotnosti z dela;
—	omogočili bodo izredni dopust za prvo opravljanje izpitov in sicer;
—	za vse učne predmete enega razreda na osnovni šoli skupaj 5 dni;
—	za vse učne predmete po skrajšanem programu usmerjenega izobraževanja skupaj 7 dni;
—	za učni predmet po programu srednjega izobraževanja najmanj 1 dan;
—	za učni predmet izobraževanja po programih vijših in visokih šol najmanj 2 dni;
—	za izobraževanje po programih za magisterij najmanj 3 dni;
—	za zaključni izpit po ptogramih srednjega izobraževanja najmanj 6 dni;
—	za dipiomo na višjih in visokih šoiah najmanj 20 dni;
—	za pripravo magistrske aii doktoratske naioge do 60 dni;
—	za opravljanje strokovnega izpita najmanj 10 dni.
Ne giede na določila prvega odstavka tega čiena, lahko udeleženci dogovora in učenci oziroma študentje določijo s pogodbo samo nekatere izmed naštetih pravic in obveznosti.
23.	člen
Delavec, ki sc izobražuje ob delu v skladu z 22. členom, ima naslednje obveznosti:
—	redno mora opravijati vse izpite in druge šolske obveznosti ter šoianje zaključiti v dogovorjenem roku;
—	predložiti mora potrdilo o uspešnosti šolanja na zahtevo OZD (strokovne službe) ali najmanj enkrat letno;
—	ostati po končanem šolanju v OZD najmanj toliko časa, kot je določeno s pogodbo;
—	vrniti vse s šolanjem nastale stroške, če ni dokonča! šolan ja ali če je šolanje zapusti! ter če ne sprejme de! in nalog po končanem šolanju, ki ustrezajo njegovi pridobljeni izobrazbi;
___vmiti ustrezni dei nastalih stroškov, če je predčasno preneha!
delo na lastno željo ali po disciplinskem postopku.
24. člen
Udeleženci dogovora ne bodo ovirali študija ob delu ostalim delavcem, s katerimi ne bodo skienili pogodbe, če to ne bo motilo delovnega procesa oziroma normalnega poteka deia in (e je ta usmeritev v skiadu s širšimi družbenopoiitičnimi potrebami.
25. čien
Pri uresničevanju zastavljenih nalog so zelo pomembne izobraže-vatne or-mnizacije Zato sc bodo udeleženci dogovora zavzemati, da bodo izJbraž.evalne organizacije strokovno in matenatno sposobne izvajati proces izobraževanja, dajati strokovno pomoč ter povezovat! prizadevanja nosilcev kadrovske potitike pri vseh obtikah izobraieva-
Udeleženci se obvezujejo, da bodo zagotavljati statno izobraževanje poslovodnih kadrov in evidentiranih možnih kandidatov za postovodne kadre ter vodt'nih vodstvenih in ostatih vodij detovnega procesa.
Izobraževalne organizacije vsako teto v sodetovan ju z družbenopolitičnimi organizacijami posredujejo udeteženeem ustrezen program izobraževanja.
URADNE OBJAVE
30. julija 1982 —$t. 22
288
26.	Č!en
Za hitrejše pridobivanje strokovnih delavcev se udeleženci obvezujejo, da bodo razvijali strokovno in družbenopolitično izobraževanje in dela kot sestavni del permanentnega izobraževanja.
Pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja iz dela bodo udeleženci opredelili v svojih samoupravnih, aktih.
V. ZAPOSLOVANJE IN RAZPOREJANJE DELAVCEV NA DELA OZIROMA K NALOGAM
27.	člen
Predviden razvoj v občini zahteva močnejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja, med katerimi sta strokovno znanje in delovna zmožnost bistvenega pomena.
Udeleženci dogovora bodo izvajali tako politiko zaposlovanja, da bo mogoče dosegati hitrejšo rast dohodka in hitrejše poviševanje produktivnosti dela predvsem z večjim znanjem zaposlenih.
Zavzemali se bodo za boljšo organizacijo dela in hkrati za posodabljanje tehnične osnove administrativnega dela in za odpravo nepotrebnega administrativnega dela.
28.	člen
Povečanje deleža delavcev z večjim strokovnim znanjem ne pomeni samo povečanje števila strokovnih delavcev, temveč tudi ustrezno razporejanje delavcev k delom in nalogam ter prilagajanje poklicne strukture dejanskim zahtevam dela. Zato se bodo udeleženci dogovora zavzemali za politiko intenzivnega (produktivnega) zaposlovanja. .
29.	člen
Pri izbiri delavcev za opravljanje samostojnih strokovnih del in nalog, bodo udeleženci dogovora proučili poleg drugih strokovnih sposobnosti kandidata tudi njegovo uspešnost pri dosedanjem opravljanju de! in nalog ter njegovo družbenopolitično aktivnost.
V primeru, da ni dovolj podatkov o delu in usposobljenost kandidata, bodo lahko tc ugotavljali v pogovorih s kandidati, s posebnimi vprašalniki ir. poskusnim delom. Postopek za preizkus,kandidatovih sposobnosti bodo udeleženci določili v samoupravnih aktih.
30.	člen
Pri zaposlovanju delavcev bodo udelcležnei dogovra ob enakem izpolnjevanju zahtevanih pogojev dajali prednost brezposelnim delavcem, za katere ugotovi prioriteto skupnost za zaposlovanje v sodelovanju ^ skupnostjo socialnega skrbstva. Pri iskanju in zaposlovanju novih delavcev udeleženci dogovora ne bodo škodovali interesom drugih organizacij
31.	člen
Udeleženci dogovora bodo omogočili štipendistom po končanem šolanju opravljanje pripravniškega staža.
Udeleženci dogovora se bodo hkrati zavzemali, da bodo vse štipendiste zaposlili znotraj svoje OZD, oziroma jim omogočili zaposlitev v drugih OZD ob sodelovanju in pomoči občinske skupnosti za zaposlovanje, ki bo pripravila predloge razporeditve prostih de! in nalog.
32.	člen
Udeleženci dogovora bodo zagotavljali socialno varnost starejšim delavcem, k! ne morejo več tako uspešno opravljati dela in naloge na k;<tcr;. .<, bi!i n.zporejcni in sicer mko, da jini hodo Zagotovili enak usebn] dohodek, kot so ga imeti pred razporeditvijo na manj zahtevana dela in naloge.
33.	člen
Pri občinski konferenci SZDL in pti izvršnem svetu skupščine občine bodo ustanovljene posebne komisije z nalogo, da analizirajo možnosti za orgamzirano m postopno vračanje naših delavcev z začasnega dela v tujini m da spremljajo vključevanje teh delavcev v delo, v skladu z nji-hovtm st tokovnim znanjem in delovnimi zmožnostmi.
V). NAČELA iN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG
IN FUNKCIJ
34.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzemali za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje za najodgovornejše funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, v temeljnih organizacijah združenega de!$ in delovnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih.
Da bo ta naloga uspešno opravljena, je potrebno stalno spremljanje in evidentiranje vseh tistih delovnih ljudi in občanov, ki se v konkretni
samouptavni praksi s svojim delom uveljavljajo in si tako pridobivajo družbeni ugled.
35.	člen
Udeleženci dogovora bodo na osnovi sprejetih načel kadrovske politike v svojih samoupravnih in drugih aktih določili tudi merila za kandidiranje za vse družbene funkcije in s tem opredelili kvalitete svojih bodočih delegatov.
Družbenopolitične organizacije in drugi organizatorji stalnih kadrovskih priprav bodo spodbujali tako družbenopolitično aktivnost ki bo zagotavljala evidentiranje čim večjega števila možnih kandidatov iz vrst delavcev iz proizvodnje, žensk, mladih, oziroma, da bo njihov delež ustreza! njihovemu ustvarjalnemu prispevku v družbenem delu in splošnem političnem in samoupravnem življenju.
Da bi zagotovili usklajenost, načrtnost ter enotnost reševanja celovitih kadrovskih potreb in enakomerno porazdelitev družbenih funkcij morajo vsi nosilci konkretnih kadrovskih priprav svoje predloge, oblikovane na osnovi evidentiranja možnih kandidatov, usklajevati v koordinacijskih odborih za kadrovska vprašanja in volitve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih
36.	člen
Udeleženci dogovora bodo pri izbiri kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij upoštevali tudi moralno politične kvalitete in sicer da:
—	s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem;
—	ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu in poglabljajo odločujoči vpliv delavskega razreda v družbi;
—	uveljavljajo pridobitve NOB in socialistične revolucije in koncept SLO in DS, krepijo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter politiko miroljubne koegsistenee;
—	dokazujejo svoje sposobnosti in znanje ter ustvarjalno zavzetost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema, pri kolektivnem vodenju in da se zavedajo odgovornosti za opravljanje svojih nalog;
—	da so vzgledni in uspešni delavci in občani v svojem delovnem in življenjskem okolju, kjer uživajo ugled in zaupanje;
—	odgovorno izpolnjujejo sprejete delovne in družbene naloge;
—	da imajo odgovoren odnos do dela ter sodelavcev in sposobnost organiziranja dela in da so sposobni demokratično in učinkovito prispevati k usklajevanju posameznih, posebnih in splošnih družbenih interesov;
—	da imajo dovolj znanja in ustvarjalnih sposobnosti za izpolnjevanje in utrjevanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije ter za razvijanje in krepitev demokratičnih odnosov in demokratične samoupravne prakse.
37.	člen
Organizacije združenega dela bodo za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (za katere posebni predpisi ne določajo stopnje strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj) zahtevale te minimalne pogoje:
—	za poslovodne organe večjih in družbeno pomembnejših organizacij združenega dela (več kot 150 zaposlenih ali več kot 20 % delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo), najmanj višja strokovna izobrazba in 5 let ustreznih delovnih izkušenj;
—	za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi najmanj srednja (4-!etna) strokovna izobrazba in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
V drugih organizacijah združenega dela imajo ti delavci !ahko za stopnjo nižjo izobrazbo, vendar tic manj kot poklicno Šolo.
Za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgo-varnostmi je potrebno upoštevati strokovno izobrazbo oziroma enakovredno z delom pridobljeno delovno zmožnost.
38.	člen
Udeleženci dogovora bodo v samoupravnih aktih določili dela in na loge, ki jih bodo opravljali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Praviloma so ta dela in naloge organiziranja in vodenja delovnega procesa, gospodarjenja in poslovanja v temeljnih in drugih sa moupravnih organizacijah in skupnostih, kot so proizvodno tehniČnt, ekonomski, komercialni, finančni, programsko razvojni, kadrovskt m splošno-pravni, ljudska obraba ter družbena samozaščita.
39.	člen	. ..
Pri opredelitvi delovnih izkušenj v samoupravnih aktih in v razpisn!
pogojih udeleženci dogovora nc bodo zahtevali, da se delovne izkušnje pridobljene le pri opravljanju razpisanih de! in nalog (ko! npr pn opravljanju nalog individualnih poslovodnih organov ali delavcev s po
30. jut'ja 1932
Št. 22
URADNE OBJAVE
287
'.(Mimi poob!astM). razen če x zakonom a!i drugimi predpisi ni dru-^ dotoieno.	^
Za poslovodne organe bodo udeleženci dogovora ob njihovem'ime-ovar.-.u praviloma določili naloge in smotre, ki jih morajo doseči do izbire. Udeleženci lahko zahtevajo, da kandidati za te funkcije , fddlohio seznam strokovnih dc! in svojo zamisel o načinu vodenja oziror-a rešitvi glavnih problemov delovne organizacije.
4Ì. člen
Udeleženci dogovora so dolžni ob koncu poslovnega leta oceniti, ali ricevei iz prejtnjege člena uresničujejo sprejete naloge in smotre (e je ugotovljeno, da poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne uresničuje zastavljenih nalog in smotrov, ? treba začeti postopek za njihovo predčasno razrešitev.
42.	člen
Za poslovodne organe udeleženci ne bodo imenovali oseb, ki so v pokoju, ali so tzpolnili pogoje za starostno upokojitev, razen če to ni $nii družbeni interes.
43.	člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje poslovodnega organa, inora razpisna komisija pridobiti mnenje družbenopolitičnih organizacij OZD ali skupnosti iz katere je pripravljeni kandidat in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. Mnenje DPO v OZD o kandidatu posreduje razpisni komisiji OO sindikata po posvetu z organizacijo ZKS, ZSMS in aktivom Zveze borcev v OZD.
44.	člen
Z aktom morajo udeleženci določiti postopek oblikovanja stališča vojih delegatov v razpisni komisij* za izbiro poslovodnega organa.
45.	člen
Predstavniki družbene skupnosti v razpisni komisiji oblikujejo mne-'ijtokandidatihza poslovodni organ vokviru koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL.
Predstavniki družbenopolitične skupnosti v razpisnih komisijah obedujejo mnenje i? prvega odstavka tega člena razpisni komisij: organizacije združenega dela, v kateri so člani Razpisna komtsrja je to onenjc dolžna obravnavati in ga posredovati samoupravnim organom.
46.	člen
Pred oblikovanjem predloga za imenovanje delavca s posebnimi oohlastili mora razpisna komisija pridobiti mnenje družbcnopolitrč-nhorganizaaj OZD. Mnenje dntžbcnopolitičnih organizacij posreduje komisiji OO sindikata po posvetu z ostalimi družbenopolitičnimi crganMacijami v organizaciji združenega dela. Razpisna komisija je to < icnjc dolžna obravnavati in posredovati samoupravnim organom.
Vil DOLOČBE O DRUGIH PODROČJIH KADROVSKE POHTIKE
47.	čien
Udeleženci si bodo prizadevali, da bo evidentiranje kadrov za dela u področju mednarodnih odnosov potekalo v organizacijah zdruie-cRKdcL, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih '-"pnostih m drugih organizacijah in skupnostih.
^ceno skladnosti posmneznih evidentiranih kandidatov na ravni ob-^ s kotenji, določenimi v tem dogovoru in samoupravnih splošnih 't' daje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri CK SZDL. ^Ljene in polirane verificirane predloge pošlje nosilcem cvidcnti-
!
^"<Matov za opravljanje profesionalnih funkcij in nalog na -tKju mednarodnih odnosov evidentiramo tudi kandidate za rie-^JS!cr,uinc tunkcije na tem področju v okviru družbenopolitične ."ostr in družbenopolitičnih organizacij.
* !o ^	^ zavzemajo, da bo delavcem, ki jih bodo kandidirali za
^področju mednarodnih odnosov, po prenehanju delovnega ra-vrnitve na delo v organizacijo združenega . ^ mMadnjc združevali delo.
txenci bodo enako pravico zagotovili tudi zakoncem teh delav-
49. člen

Udeležencih.,*
Rnih dc! i ** i'*v2emajo, da bodo z utemeljenim predlaganjem z fatili note, organizacij združenega dela ohranili ^Lki jit ' ''Mkovanj, ki jih podeljuje predsedstvo SFRJ, tet pri - dnižbere^!^e skupščina občine, družbenopolitične organizac organizacije, društva in druge skupnosti.
50. čien
51.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v organizacijah združenega dela, skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili stalne ali občasne komisije, ki bodo skrbele za izvajanje družbeno dogovorjene politike oblikovanj in družbenih priznanj.
Stalne komisije ustanavljajo vse TOZD, ki imajo več kot 150 za;xr-slcnih delavcev. Komisije so sestavljene na delegatski osnovi iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
52.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo v organizacijah združenega dela in skupnostih razvijali raziskovalno dejavnost. Delavci, ki s svojo strokovnostjo in kreativnostjo razvijajo to dejavnost, morajo bdi ustrezno moralno in materialno stimulirani.
Udeleženci mora jo v skladu z zakonom o združenem delu in družl^e-nim dogovorom o inovacijah v SR Sloveniji v svojih samoupravnih aktih o delitvi osebnih dohodkov izumiteljstvo, novatorstvo in raciona-
izacije primerno ovrednostiti in urediti stimulativen sistem nagrajevanja.	,
VHI STROKOVNO DELO PR!
URESNIČEVANJU KADROVSKE DEJAVNOST!
53.	člen
Udeleženci dogovoru sc obvezujejo, da bodo oblikovali in organizirali strokovne kadrovske službe na ravni TOZD, DO in SOZD in družbenopolitične skupnosti glede na število in strukturo zaposlenih, dc! in nalog ter programov razvoja.
Strokovne kadrovske službe bomo oblikovali in organizirali z nalogo, da bodo učinkovito izvajale kadrovsko dejavnost same ali v sodelovanju z drugimi ustreznimi strokovnimi službami.
54.	člen
Občinska kadrovska služba bo opravljala te naloge:
—	spremljanje, uresničevanje in izvajanje dogovoru v občini in optvljanjc strokovnih nalog za delo odbora za spremljanje izvajanje dogovora;
—	spremljanje izvajanje družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini;
—	sodelovanje pri vseh drugih dogovoril) in samoupravnih sporazumih v občini, ki se nanašajo na kadrovsko poiitiko;
—	proučevanje kadrovske problematike v občini in predlaganje ustreznih ukrepov;
—	pripravljanje strokovnih gradiv in ustreznih predlogov s področja kadrovske politike za seje občinske skupščine;
—	vodenje kadrovske evtdenee in dajanje potrebnih podatkov vsem nosilcem kadrovske politike;
—	sodelovanje z organizacijami združenega dela;
—	sodelovanje s komisijo za volitve in imenovanja pri Občinski konferenci SZDL;
—	sodelovanje z ustreznimi republiškimi m medobčinskimi organi pri pripravljanju kadrovskih predlogov za njihove potrebe;
—	nudenje strokovne pomoči OZD in druge naloge.
55.	člen
Organizacije združenega dela bodo pri organiziranju kadrovskih služb upoštevale tule merila:
—	v OZD z manj kot KM zaposlenimi bo izvajal kadrovske naloge kudrovnik ali določen delavec, ki bo zadolžen za te naloge;
—	v organizacijah s 100 do 500 delavci bo opravlja! kadrovske naloge kadrovski referat ali kadrovski oddelek v okviru strokovnih služb;
—	v organizaci jah z had 500 delavci bo organiziran kadrovski sektor s službami ozitoma oddelki
Pri organiziranju kadrovskih služb ne glede na gornja do!t,*či!a je treba upoštevati specifične razmere v posamezni organizaciji združenega dela in si prizadevati za kvaliteto opravljanja vseh kadrovskih funkcij ne glede na organiziranost kadrovske službe.
56.	člen
TOZD v sestavu delovne organizacije, ki ima sedež izven občine bodo pri organizitanju kadrovskih služb upoštevale ista merila kot je določeno v 55. členu.
57.	člen
Najpomembneje kadrovske naloge, ki jih morajooprav!jati kadrov ske službe v organizacijah združenega dela, so predvsem: analize in planiranje potreb po kadrih, zagotavljanje in izbor kadrov, izobraževanje sistem vrednotenja dela in sistem delitve OD, družbeni standard in socialno delo, delovna razmerja, zdravstveno varstvo ter informira nje. kuhurna dejavnost ter priprava samoupravnih aktov, ki urejajo
delovna razmerja.
288	_____ URADNE OBJAVE
58.den
Organizacije združenega de!a si bodo prizadevate, da bodo ime!e kadrovske službe enak statut kot druge strokovne službe v OZD. To bodo dosegle predvsem z ustrezno organiziranostjo in primerno strokovno zasedbo kadrovskih mest. Kadrovnik mora imeti najmanj sred-. snovno izobrazbo. V kadrovskih referatih, oddelkih, službah in sektorjih pa bodo organizacije na novo zaposlovale praviloma delavce z višjo strokovno izobrazbo teh poklicev: kadrolog, sociolog, organizator dela, politolog, industrijski pedagog, psiholog, socialni delavec, višji upravni delavec in pravnik.
.	59. člen
Udeleženci bomo v obalni skupnosti usklajevali kadrovsko politiko: zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja na obalnem območju.
IX.	SPREMLJANJE IZVAJANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA
60.	člen
Izvajanje družbenega dogovora spremlja zbor udeležencev družbenega dogovora, ki ga sestavljajo delegati vseh podpisnikov.
Zbor udeležencev izvoli izmed delegatov 15-članski odbor za spremljanje izvajanja dogovora. Člani odbora izvolijo izmed sebe predsednika, ki je obenem predsednik zbora.
Mandat delegatov v zboru udeležencev in odboru je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Mandat predsednika zbora udeležencev je dve leti in je lahko ponovno izvoljen še za eno mandatnb dobo.
61.	člen
Zbor udeležencev se sestaja najmanj enkrat letno. Sklicuje ga predsednik zbora udeležencev. Predlog za sklic zbora udeležencev lahko poda vsak udeleženec. Predsednik zbora udeležencev je dolžan sklicati zbor udeležencev na zahtevo najmanj tretjine udeležencev družbenega dogovora.
Zbor udeležencev veljavno odloča, če je navzočih več kot polovica delegatov. Sklepe sprejema s soglasjem večine navzočih udeležencev.
Zbor udeležencev sprejme poslovnik, v katerem natančneje določi način svojega delovanja in delovanja odbora za spremljanje izvajanja dogovora.
62.	člen
Zbor udeležencev
—	spremlja izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki na osnov! poročil in analiz, ki jih pripravljata kadrovska služba občine in občinska skupnost za zaposlovanje;
—	razlaga uporabo določil dogovora;
—	sprejme obvezna navodila in druge akte, s katerimi se dopolnjuje izvajanje dogovora;
—	voli in razrešuje člane odbora in predsednika zbora podpisnikov;
—	ugotavlja kršitve družbenega dogovora in izreka sankcijo kršiteljem;
—	daje pobudo za uvedbo postopka — ukrepa družbenega varstva zoper udeležence, ki trajneje ali huje kršijo določbe družbenega dogovora.
63.	člen
Odbor za spremljanje izvajanja dogovora v občinL
—	tekoče spremlja izvajanje družbenega dogovorno kadrovski politiki;	-
—	ugotavlja manjše kršitve družbenega dogovora in opozarja podpisnike na ugotovljene nepravilnosti pri uporabi določb družbenega dogovora;
—	sodeluje z izvršnim svetom občinske skupščine, občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami pri uresničevanju načel kadrovske politike v občini.
Odbor lahko zahteva, da posamezen udeleženec poda poročilo o uveljavljanju določb družbenega dogovora.
64.	člen
Postopek za ugotavljanje kršitev tega dogovora vodi odbor za spremljanje izvajanje dogovora.
( e odbor ugotovi, da udeleženec ne izpolnjuje obveznosti in dogovora, sestavi o tem zapisnik in obvesti ustrezni samoupravni organ in družbenopolitične organizacije, ki morajo takoj začeti postopek za odpravo kršitev.	*
65.	člen
e udeleženec ne odpravi kršitve dogovora, skliče odbor z izvršil-mmi organi družbenopolitičnih organizacij skupno sejo z ustreznimi samoupravnimi organi in vodstvi družbenopolitičnih organizacij v
_______________________________________30. julija 1982 — Št. 22
TOZD ali skupnosti, ki krši dogovor. Na seji morajo ugotoviti vzroke za neizpolnjevanje obveznosti ter morebitno odgovornost služb, organov ali strokovnih delavcev in sprejeti potrebne ukrepe za uresničevanje dogovora.
66.	člen
Če odbor za spremljanje izvajanja dogovora ugotovi, da kljub izvedenim postopkom iz 64. in 65. člena tega dogovora še nadalje ne izvaja družbeni dogovor in sicer tudi po krivdi IPO, KPO, ali delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odbor ali vodstvo družbenopolitičnih organizacij v občini dajo pobudo za predčasno razrešitev le-teh.
O nastalem stanju pa mora odbor obvestiti tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja.
X.	OBALNI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA DOGOVORA
67.	člen
Predsedniki odborov za spremljanje izvajanja dogovora in predsedniki koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri OK SZDL tvorijo Obalni koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega dogovora.
Prvo sejo koordinacijskega odbora skliče Obalna konferenca SZDL Koper.
Na prvi seji s posebnim sklepom določi način in čas trajanja mandata predsedujočega odbora, vodenje administrativnih in strokovnih nalog ter druge odločitve v zvezi s stroški za delo koordinacijskega odbora.
XI.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Ta dogovor je sprejet, ko ga podpišejo organizacije združenega dela, v katerih je zaposlenih več kot polovica vseh delavcev v občini in večina udeležencev tega dogovora. Velja za vse podpisnike z dnevom podpisa.
Družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
69.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo v 12 mesecih od dne, ko začne veljati dogovor, uskladili svoje samoupravne splošne akte z dotočili tega dogovora.
70.	člen
Predloge za spremembo in dopolnitve dogovora lahko dajejo udeleženci dogovora.
Predloge za spremembe in dopolnitve dogovora zbira kadrovska služba občine Koper.
71.	člen
K dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi druge zainteresirane organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, organi in delovne skupnosti, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi in sicer s predložitvijo pismene izjave o pristopu.
72.	člen
S sprejemom tega dogovora preneha veljati družben: dogovor o osnovah kadrovske politike v občinah Izola, Koper in Piran iz leta 1974.
Koper, aprila 1982
OBČ!MA PIRAN
Na podtagi 251. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, š(. 12,78 in 6 82), 15. čiena zakona o urbanističnem pianiranju (Uradni iist SRS, št. 16.67, 27,72 in 8,78) in 46. čtena praviinika za izvajanje urbanističnega načrta za območje mesta Piran (Uradne objave, št. 17,79) je Izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 20. juiija 1982 sprejel nasiednji
' SKLEP
1.
Spreime se manjši odmik od urbanističnega načrta mesta Piran (Uradne objave št. 14,76) zaradi spremenjene lokacije zdravstvenega doma. V tem delu stanovanjskih površin, ki so bile predvidene za zdravstvo, se s štirimi stotpiči zaključi blokovna gradnja Lucija 11 —
bloki.
2.
Ta sklep velja takoj po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-3,82	,	Predsednik IS
Piran, 20. julija 1982	ELV1NO KORELIČ, 1. r.
30. julija 1982 — Št. 22
URADNE OBJAVE
289
' Na podlagi 11. etena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, Št. 16,67, 27,72 in 8,78) in 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12,78 in 6,82) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na :^ji dne 20. julija 1982 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA LUCIJA II — BOLKI — DOPOLNITEV 1.
Osnutek zazidalnega načrta Lucija II — bloki — dopolnitev, ki ga je v juliju 1982 izdelal SGP SCT TOZD Projekt Ljubljana pot št. pro: jekta 15-122, se v skladu z določbami 11. člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne.
Javna razgrnitev traja 30 dni od objave tega sklepa v Uradnih objavah.
2.
Osnutek zazidalnega načrta Lucije II bloki — dopolnitev bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Lucija ter bo na vpogled delovnim ljudem in občanom vsak delavnik razen sobote.
3.
V času javne razgrnitve lahko dajejo svoje pripombe in predloge občani, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti v pismeni obliki na Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine Piran, ali vpišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve.
4.
Ta sklep velja takoj po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 350-3,82	Predsednik
Piran, 20. julija 1982	Elvino Korene, 1. r.
OBČ3HA SKŽAMA
Na podlag: 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni lisi SFRJ, št. 1/80 in 38/80), in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je izvršni svet skupščine občine Sežana na seji, dne 14. 7. 1982 sprejel
,	ODREDBO
O POŠILJANJU CENIKOV ZA POSAMEZNE PROIZVODE IN STORITVE, KATERIH CENE SO V PRISTOJNOSTI OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CENE, SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE SEŽANA V POTRDITEV 1.
Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so doline pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine:
0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606 Mestni promet
0901	Obrt in obrtne storitve
090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozi!
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravila in vzdrževanje radijskih televizijskih aparatov in naprav
090171 Izdelava kruha
0902	Osebne storitve in storitve gospodinjstvom
090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblači!
1002	Stanovanjska dejavnost: stanarine
1003	Komunalna dejavnost: vse storitve razen Čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitev drugih komunalnih dejavnosti (10039)
2.
Predlog novih cen v ceniku mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nemenklaturi 1ND 21 ) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika sc opis nanaša);
b)	mersko enoto;
c)	raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta;
d)	dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajalka, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen;
e)	raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno);
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31.12. prejšnjega leta;
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna emba!aže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
3.
Samoupravna organizacija ali skupnost mora k predlogu novih cen priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom;
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev;
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meri! za oblikovanje cen (Ur. 1. SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen.
4.
Če predlog nove cene v ceniku ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 2. in 3. točke te odredbe, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni.
(e samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku :z L odstavka te točke se šteje, da cenik ni bi! predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt.
5.
V postopku oblikovanja cen i/ 1, točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnost:, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto po!it;ko cen v tekočem letu
6.	'
Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljat: skupnosti za cene v potrditev cenikov za tc proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavjenc organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, ki jih protzva-jajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specilikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma jasnih licitacij, s pogojeni, da taki proizvodi ali storitve niso de! rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije n skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
7.
Določila točke 1 in 6 se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.
URADNE OBJAVE
SK!). jutija 1982 — $t. 22
290	______-_______________
H.
1,	odredb, ostane v veljavi, dokte, ne brrdo odpravljene mn,.. odnosi), na trgu ,n g,banju cen. zaradi česar je sprejeta i „ t ^ ^ ^ pozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveti .v,. ^ proučeno, a)i so raztogi, da ostane še naprej v veljavi ^	^
9.
^ L)radnih objavah.
Sežana, M. ju!ija 1982	Predsednik
Ivan VODOPIVEC, ! r.
SKUPNOST ZA CENE OBČ!NE SEŽANA
Na pod);tgi 50. člena zakona o temetjih sistema cen in družbeni kon ,r.l, cen (Uradni iist SFRJ. št. 1/80 in 38^0) in odioka o [podaljšanju vetjavnost, odtoka o dotočnv, najvišjih cen za vse proizvode in storitve tero načinu oblikovanja cen zanje (Uradni [ist SFRJ, it. 67/8 ! in 33/82) je Skupnost za cene občine Sežana na svoji seji, dr,e 2. 7. 1982 sprcjeìa
SKLEP
OFROÌZVODIH )N STORITVAH, ZA KATERE SE OBČINSKI SKUPNOST) ZA CENE POŠILJAJO OBVESTILA O CENAH ZARADI SPREMLJANJA
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedi!u: .samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom.
2.	Obvestila iz !. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem
, obvestilu /a naslednje proizvode in storitve:
010302 Proizvodnja karho-plina (tehničnega) v gazifikacijah 011H3 Proizvodnja kremenovega peska 013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0301 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 0603 Rečni in jezerski promet
060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki 0K01 Gostinstvo
0302 Turistično posredovanje 0901 Obrt in obrtne storitve
1001	Urejanje naselja in prostora
1002	Stanovanjska dejavnost: najemnina poslovnih prostorov 100351 Čiščenje javnih površin v naselju
10039 Druge komunalne dejavnosti
110301 Javna skladišča m tržnice: storitve tržnic na debeto m drobno
110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava poda 110909 Druge neomenjene storitve	'
120190 Drugo izobraževanje	socialno varstvo
1392 Družben, varstvo otrok -n	j, potrebno
3.	V postopku oblikovanja cen tz -. toč	^ne odvisnostr,
zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosth '	^ skupnosti,
povezanosti in odgovornosti samoupravni	* Bernom o teme-
pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen doloccm	politiko
Ijrh sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s -P"^ P"
cen v tekočem letu.	.	^h'ikovaniucenproi-
4.	Določbetegasklepaseuporabljajotudip	'	yneorganiza-
ivodov ali storitev iz pristojnosti občine, kr ^ Jtelmičnih pogo-cije in skupnosti izdelujejo ali opravlja jo po	naročil oziroma
jih in specifikacijah kupcev ali na podlagi ind*vi ua	rednega
javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ah štoru g^adje in skup-
setijskega progi ama proizvodnje samoupravne	javijo zna-
nosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo ozi
nemu končnemu potrošniku.	proizvode in
5.	Določbe tega sklepa sc uporabljaj tu t ^	^ sklepa, v
storitve iz pristojnosti občin, ki niso naveden! --	. predpis o nc-
kohkor se na te proizvode m storitve ne nunama	^ ^ cen razen
Posicdni družben! kontroli cen ali o posebnem o * nrnanizacije in ia cene proizvodov in storitev, ki jilt samouprav r.
skupnosti obbkujcjo po samoupravnem sporazumu sklenjenem / smislu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroti cen
6.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene z.a storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso doline pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah.
7.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi 1ND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tchnično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem cenik!! se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoum io zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša);
b)	mersko enoto;
c)	raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta;
d)	dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajalka, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen;
e)	raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cene v prometu na debelo, cena v prometu na drobno);
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novooblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta;
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaž'- z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
8.	Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o obhkovanju cen v skladu s samoupravnim aktom;
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev;
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen (Ur. 1. SFRJ, št. 24/K!) in sprejeto politiko cen.
9.	Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obve-tilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacije iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in stor.tev po cenah iz obvestila.
10.	Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku. k! ne more biti krajši od 8 dni. Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke se šteje, da cenik ni bi! predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustreže!) upravni akt.
i 1. Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v sk ladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila.
Če samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu i/ prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona
12.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Navodilo o pošiljanju obvesti! o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja.
13.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 025-3-8! Sežana. 2. 7. 1982
Skupnost za cene občine Sežana Dušan GREGORIČ, 1. r.
30. julija 1982 — Ót. 22
URADNE OBJAVE
291
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA
SKUPNOST OBČINE PIRAN
ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM
ZEMLJIŠČEM
Na podlagi 2. in 113. čicna zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem p'anu SR S!ovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), na podiagi zakona o upravijanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran (Uradne objave št. 22/79)
*	sklepamo
delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEME1J1H PLANA SAMOUPRAVNE ENOTE ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1981—1985
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti, občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih (ko! uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s tem samou; pravnim sporazumom konkretni program (kot izvajalci) organizirani v samoupravni enoti za upravljanje s stavbnim zemljiščem občine Piran pristopamo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem za območje občine Piran (v nadaljevanju: SE) za obdobje 1981—1985.
1. TEMELJNA NAČELA IN SKUPNI CILJ!
2.	člen
Podpisniki sporazuma smo ocenili razvojne možnosti širše družbene skupnosti in analizo možnosti razvoja občine Piran za obdobje 1981 —1985 ter ugotovili realne možnosti družbeno ekonomskega in prostorskega razvoja.
Udeleženci sporazuma bomo zagotovili učinkovito izvajanje tc politike skladno z usmeritvami družbenega plana občine Piran.
3.	člen
Ude!eženci smo sporazumni, da SE upravtja z nasiednjimi dciav-nostmi posebnega družbenega pomena:
—	pripravo stavbnih zemljišč,
—	opremljanje zemljišč s komunalnimi objekti in napravami
4.	člen
Priprava stavbnih zemljišč obsega naslednja opravila:
—	geološke, geomehanske in ostale raziskave zemljišča, izdelavo topografskih načrtov in načrta parcelacije,
—	izdelavo zazidainega načrta, s katerim se opredeli posamezna zazidava in razčleni namenska izraba površin,
—	pridobivanje zemljišč, ki obsega vsa zemljiškoknjižna opravila v zvezi s prenosom pravice na nepremičninah,
—	opravljanje sanacijskih del na zemljišču,
—	odstranitev obstoječih objektov in naprav,
—	izgradnja nadomestnih stanovanjskih in poslovnih prostorov za preselitev uporabnikov obstoječih objektov, ki jih je potrebno odstraniti in preseliti v nadomestne objekte.
^	člen
Opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in objekti obsega:
—	izgradnjo cest in drugih komunikacij,
—	izgradnjo meteorne in fekalne kanalizacije,
—	izgradnjo vodovodnega omrežja,
—	izgradnjo električnih naprav,
—	izgradnjo PTT naprav,
—	zunanjo ureditev.
6.	Člen
Terminski plan izdelave urbanistične in tehnične dokumentacije kaže tabela 1.
7.	čkn
Iz tabele 2 je razvidno, katere in koliko površin bomo komunalno opremili v tem srednjeročnem obdobju in v kakšne namene.
8.	člen
Stroške urbanistične in tehnične dokumentacije kaže tabela 3.
9 člen
Predvidena vlaganja v komunalno opremljanje območij navedenih v členu 7. kaže tabela 4.
K), člen
Za financiranje komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč bomo sredstva zagotovili iz virov, prikazanih v tabeli 5.
TABELA 1
Zap. št.	Območje	Zazidalni načrti, prog.	teh.	Lokacijska dokumentac.	Projekt izvedbe	Idejni projekti t
1.	Dispozicijski načrt Lucija 2000	1981			1981	
2.	Lucija — Kampolin					
	— bloki nad cesto A	1981		!		
	— novelacija pod cesto A	1981				
3.	Beli križ — Šentjane (novelac.)	1981	1982	1983	1983	1981 (natečaj)
4.	Piranska vrata	1981	1982	1983	1983	1981 (natečaj)
5.	Lucija 1. nadaljevanje	1981		1982	1982	1981
6.	Portorož — Fizine	1981	1981	1981—1984	1981—1984	
7.	Strunjan	1981	1982	1982—1983	1982	1981 (natečaj)
8.	Ficsa			1983	1981	1981
9.	Sečovlje — Košta	1981	1981	1982	1981	1981
10.	Lucija — Obrtna cona			1981	198 F	
11.	Lucija — Lucan			1981	1981	
12.	Lucija 11. dodatno				1981	
13.	Portorož — Programski de!	1982				
14.	Tartinijev trg	1981	1982—1983			
15.	Dragonja		1982			'
16.	Lucija 111.	1984—1985				
17.	Lucija IV.	1984—1985				
292
URADNE OBJAVE
30- juiija 1962 — $t. 22
Zap.
st
TABELA 2
Območje
1.	Lucija !.
2.	Lucija !!. dodatno
3.	Lucija — Lucan
4.	Lucija — Obrtna cona
5.	Portorož — Fmne
h. Portorož — Ob progi
7.	Beli križ — Šentjane
8.	Fiesa — Pacug
9.	košta — Sečovlje !(). Strunjan
11.	Plombe
12.	Piranska vrata
Površina v ha	Stanov. št.	Gr. vrsta
3,5	72	B
6,0	510	0, VH. !
3.0	70	1
5.6	30	1
4,0	—	
1,0	12	1
3,3	80	L VH
17,6	—	
!,6	20	1
5,2	90	1, VH
3,2	40	1
1,0	—	
Ostala gradnja
avtobusna postaja, prcskrbov. center s samopostr. restavr. OŠ Lucija, telovadnica
obrtna in industr. dejav. pc^čit. dom , trgo\ma. šclski kompleks, internat
počitniški domovi, avtor ampi, rekreacijske površine, plaža
garažna hiša, hotel, parkirni prostori
LEGENDA:
B — bloki
VH — vrstne hiše
1	—	individualna	gradnja
TABELA 3 V planskih cenah 1980 v 000/din
Zap. št.	Območje	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj
1. pispozicijski načrt Lucija 2000	2.500				2.500
2. Lucija — kampolin:					
— bloki nad cesto A	2.280				2.280
— novelacija pod cesto A	300				300
3. Beli križ - Senijane	850	230	250	i '	1.330
4. Piranska vrata	1.220	* 1.000	300		2.520
5. Lucija 1. nadaljevanje	1.000	600			1.600
b. Portorož -- Fizine !. del	600	800	300 <	300	2.000
7. Portorož — center H. del		1.135			1.135
8. Fiesa — Pacug	1.530		2.000		3.530
9. Sečovlje -- košta	1.114	400			1.514
10. Lucija — Obrtna cona	1.050				1.050
11. Lucija —Lucan	1.250			.	1.250
12. Lucija H. dodatno	300				300
13. Strunjan	1.050	1.180	350		2.580
14. Prenova Tartinijev tre	100	200	100		400
15. Dragonja		450			450
SkUPAJ	15.144	5.995	3.300	300	24.739
Zap.
št.
Območje
Lucija !.
Lucija 11. dodatno Lucija — Lucan Lucija — Obrtna cona Portorož — Fizine Portorož — Ob progi Beli križ —Šentjane Fiesa — Pacug Košta — Sečovlje Strunjan
1.
^
3.
4.
5. h.
7.
8.
9.
M).
! 1. Plombe
12.	Piranska vrata	,
13.	kritje primanjkljaja iz leta Ì980
SkUPAJ
.1 4%!**
. L -
TABELA 4 V planskih cenah 1980 v 000/din
198!	1982	1983	1984	1985	Skupaj
	6.600	1! 600	11.600	23.200	53.000
28.230	48.150	12.150	12.150	12.150	112.830
	15.840	10.560	10.560		36.960
17.160	3.300	3.300	2.400		26.160
9.166		8.000	15.000		32 166
2.176	2.176.	2.176			6.528
		16.940	16.940		33.880
56.542	33.726	41.787	17.310	17.310	166.675
		4.000	4.000		8.000
	*	20.800	20.800		41.600
5.440	5.440	5.440	2.720	2.720	21.760
			4.000	4.000	8.000
21 572					21.572
140 286	115.232	136.753	117.480	59.380	569.131
v Milo komumdnega opremijanja so vkijučeni tudi stroški dokumentacije.
30. julija 1982 — Št. 22	_____________ URADNE OBJAVE________________________________;________________________________293
! TABELA5
V planskih cenah 1980 v 000/din
Zap. št.	Viri sredstev	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj
L	Prispevki graditetjev	121.296	92.139	108.082	81.693	14.596	417.806
2.	Nadomestilo za upor. st. zemljišča	2.530	2.783	3.061	3.367	3.704	15.445
3.	Sred. iz stan. prisp.	15.760	20.010	25.410	32.270	40.980	134.430
4.	Legatiziranje črnih gradenj	700	300	200	150	100	1.450
	SKUPAJ	140.286	115.232	136.753	117.480	59.380	569.131
11.	čten
S posebnim samoupravnim sporazumom med Samoupravno enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Samoupravno komunalno tnte-resno skupnostjo občine Piran in krajevnim: skupnostno v občtnt Ptran bomo določiti namen izrabe prispevka za nadomestilo stavbnega zem-
12.	člen
V	letnih pianih bomo opredeliti višino prispevkov graditetjev, detov-nih organizacij in deiovnih skupnosti, komunatnih organizacij ter samoprispevka za družbeno pomembne objekte za posamezna področja. Za pretiv sredstev bomo skleniti posebne samoupravne sporazume.
H IZVAJANJE DOGOVORJENIH NALOG
13.	čten
V	sktadu z načeti dobrega gospodarjenja bomo skrbno gospodariti z družbenimi sredstvi in pri tem dosledno izvajati dogovorjeno potitiko in ukrepe za smotrno porabo sredstev.
14.	čten
Udeleženci sporazuma sogtašamo, da bo v okviru dogovorjenih sredstev SE skiepata sporazume o izvajanju svobodne menjave deta z organizacijami združenega deta posebnega družbenega pomena.
15.	čten
Vrednostni zneski, navedeni v programu SE, ki jih vsebuje ta sporazum, so izračunani na podtagi tehničnih in de)ovnih normativov ter na podlagi povprečnih cen v tetu 1980.
Skupščina SE bo ob zaktjučku vsakega postovnega teta, ko bo sprejemata tudi tetni program za naslednje teto ovrednotita cene iz decembra pretek tega teta.
16.	čten
Če zaradi neugodnih gospodarskih gibanj sredstva po tem sporazumu ne bodo pritekata v predvideni višini, bo skupščina SE v sktadu z načelom kontinuiranja pianiranja prilagodita izvajanje programa novonastalim razmeram. Pri tem bo upoštevata citje in prednostne natoge po družbenem pianu občine Piran za obdobje 1981—1985 oziroma po tem sporazumu.
M. SPREJEMANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SPORAZUMA
17.	čten
Skupščina SE bo ob periodičnem obračunu in zaktjučnem računu anatizirala vsebino in finančno reatizacijo tega sporazuma ter po potrebi sprejeta ustrezne ukrepe. .
18.	čten
V	koiikor bo anatiza pokazala, da sc iz objektivnih raztogov ne izvaja kakor je bito dotočeno po tem sporazumu in, da skupščina SE ne more sama učinkovito ukrepati v okviru svojih pristojnosti, mora o tem takoj obvestiti udetežence sporazuma in občinsko skupščino. Enako postopa skupščina tudi, če nastopijo nepredvidene izjemne okotiščine, ki zahtevajo večjo spremembo programa.
Šteje se, da se program ne izvaja v bistvcnih_tpčkah:
—	če se ne izvaja dogovorjeni program po vsebini ter predvidenem obsegu in kvaliteti,
—	če se ne izpolnjujejo dogovorjeni citji, prednostne naloge in dogovorjeni ukrepi za smotrno porabo sredstev,
. — Če finančna sredstva ne dotekajo po programu.
V	teh primerih tahko skupščina SE predtaga spremembo samoupravnega sporazuma ati pa predtaga skupščini občine, da sprejme
ustrezne ukrepe.	..
19.	čten	t
Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in uporabo sredstev v sktadu z dogovorjenim programom bo opravljata skupščina SE.
SE bo organizirata tudi strokovni nadzor nad izvajanjem programa in uresničevanja svobodne menjave deta.
20.	čten
Ta sporazum se sktene s pristopnimi izjavami, ki jih podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Sporazum je sktenjen, ko pristopi k njemu najmanj 2/3 upravičenih udetežencev, kar ugotovi skupščina SE s posebnim sklepom, ki se objavi v Uradnih objavah.
21.	čten
Spremembe in dopolnita tega sporazuma tahko predtaga skupščina SE na podtagi pismene zahteve krajevne skupnosti, skupščine občine in udetežencev sporazuma.
Za sprejem in objavo sprememb in dopolnitev vetja enak postopek, kot za sprejem in objavo tega samoupravnega sporazuma.
22.	čten
Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dat je.
^ Podpisniki:
uporabniki: Komunalno podjetje Piran: DSSS, TOZD Gradbena dejavnost, TOZD Mehanizacija, TOZD Obrtni obrati, SGP Gorica TOZD GO Koper; SCT Ljubtjana TOZD Gradnje Piran, Alpetoure TOZD Hoteti Strunjan, THP Portorož: DSSS, TOZD Igralnica Casino, TOZD GH Mctropo!, TOZD Hoteti Paiace, TOZD Hoteli Piran, TOZD Pratnica in čistilnica Lucija, TOZD Turizem Avditorij, Droga Portorož: DSSS, TOZD Blagovni promet, TOZD Kmetijska proizvodnja, TOZD Sotine, TOZD Začimba, TOZD Živita Izota, Emona: TOZD Hote! Riviera, TOZD Hoteti Bernardin, Nanos TOZD Preskrba, Istrameta! Portorož, Brivnica in česatnica Piran, Obrtna delavnica Eiita Portorož, Istra benz Koper, Trgoavto Koper TOZD Servis Zastava Portorož, TOZD Obalne tekarne (Piran, Portorož), VIZ Piran: DSSS, TOZD VVZ Piran, TOZD VVZ Lucija, TOZD Center za korekcijo stuha in govora Portorož, TOZD E. Vatovec Strunjan, TOZD OŠ Sečovtje, TOZD OŠ Lucija, TOZD OŠ Ciri! Kosmač Piran, DU Ivan Regent Piran, OŠ z italijanskim učnim jezikom Piran, Osnovna šota z italijanskim učnim jezikom Sečovtje, Gimnazija Piran, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom Piran,Tehnična, pomorska, strojna in etektro šota Pitan, Višja pomorska šota Piran, Zdravstveni Šotski center Piran, Dijaški dom *B. Saje<x Piran, Sodnik za prekrške Piran, Tc-metjno sodišče v Kopin — Enota v Piranu, Regionatna zdravstvena skupnost — pisarna Piran, Občinska skupnost sociatnega skrbstva Piran, Skupna stuiba SIS družbenih dejavnosti Piran, Delovna skupnost SIS gospodarskih dejavnosti Piran, Upravni organi občine Piran, Muzej S. Mašera Piran, Matična knjižnica Piran, Stužba družbenega knjigovodstva Portorož, Knjigovodski servis Pitan, Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran, KUD Karo! Pahor Piran, Obrtno združenje Piran, Občinski odbor Rdečega križa Piran, Občinska konferenca ZSMS Piran, Občinski svet ZSS Piran, Občinska konferenca SZDL Piran, Sptošna ptovba Piran, Krajevna skupnost Piran, Krajevna skupnost Porotoroi, Krajevna skupnost Lucija, Krajevna skupnost Strunjan, Krajevna skupnost Sečovtje, Krajevna skupnost Nova vas — Padna — Raven, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran.
!zvaja!d:
! Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Piran, Konau-natno podjetje Piran TOZD Komunalne dejavnosti, DES Ljubtjana TOZD Etektro Koper, Invest biro Koper, Rižanski vodovod Koper.
294
URADNE OBJAVE
30. jutija 1982 — $;t. 22
QEČ!NA !L!RSKA B!STR!CA
podlagi 1. odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom Zakona o bučnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS. št. 8/80) sprejmejo Občinska k 'nnost socialnega skrbstva Ilirska Bistrica, Skupnost otroškega varstva Ilirska Bistrica, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-a v SR Sloveniji — enota v občini Ilirska Bistrica, Občinska skupnost za zaposlovanje Ilirska Bistrica in Samoupravna stanovanjska skupnost-občine Ilirska Bistrica
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
0 USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA ILIRSKA BISTRICA
I. SPLOŠNE dOLOČBE
1. člen
V	Občinsko skupnost socialnega varstva Ilirska Bistrica (v nadalj-
njem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in sprejemanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni !judjc in občani po Občinski skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistrica, Skupnosti otroškega varstva Ilirska Bistrica, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS — enota v občini Ilirska Bistnca, Občinski skupnosti za zaposlovanje Ilirska Bistrica in Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice).	2.* člen
V	skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje > pristojnimi zbori Skupščine občine Ilirska Bistrica.
3.	člen
V	skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki
se nanašajo na socialno varstvo ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialno varstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v nadaljnjem besedilu: drugih skupnostih).	4
Skupnost socialnega varstva se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezuje v Skupnost socialnega varstva Slovenije.
5.	člen
Občinska skupnost socialnega varstva je družbena pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, tega sporazuma in drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
hue skupnosti je: Občinska skupnost socialnega varstva Ilirska Bistrica.	*
Sedež skupnosti socialnega varstva je v Ilirski Bistrici. Delo skupnosti socialnega varstva je javno.
M NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
6.	člen
\ skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo pohtiko in programe socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne na!oge ter uvajanje novih oblik socialnega varstva na območju občine. ^ skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti:
7- izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, 'ajaških invalidov ter civilnih invalidov vojne ** programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic — programi za usposabljanje, varstvo in zaposlovanje otrok z mot-"Ptnu v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, '^''jcnih s sredstvi za družbeno pomoč
minimalni življenjski standardi pri zaposlovanju delavcev osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k p <*čiiu za storitve vzgojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol ter so-cta!n,h zavodov
osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanannam in za delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom
osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine,
—	osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne intersne skupnosti
—	nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka
—	nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti
merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev
—	osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje
—	socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice
—	naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov m odpravljanja posledic alkoholizma ter drugih zasvojenosti.
7.	člen
V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti:
1.	S področja socialnega skrbstva:
—	programi izgradnje in razvoja socialnih zavodov,
—	kriteriji za sprejem občanov v socialne zavode,
—	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v splošnih socialnih zavodih ter zavodih za usposabljanje,
—	programi razvoja služb nege in pomoči na domu ter osnove in merila za delno nadomestitev stroškov teh storitev,
—	osnove in merila za določanje višine rejnin ter delno nadomestitev rejnine,
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja ter varstva oseb, motenih v duševnem in telesnem razvoju,
—	naloge na področju pteprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti,
—	osnove in merila za nudenje postpenalnc pomoči občanom po prestani zaporni kazni, zapornikom in pogojno obsojenim osebam, ki jim je izrečen varstveni nadzor.
2.	S področja družbenega varstva otrok
—	programi varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	osnove in merila za delno nadomestitev oskrbnine v vzgojno varstvenih zavodih ter v varstvenih družinah,
—	kriteriji za sprejem otrok v vzgojno-varstvene organizacije,
—	osnove in merila za določanje otroškega dodatka,
—	nadomestila osebnih dohodkov materi ali očetu v času porodniškega dopusta,
—	merila za nadomestilo dohodka kmečkim materam v poporodni dot?i.
1 3. S področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
—	ukrepi za prcvcncijo invalidnosti in invalidskega upokojevanja
4.	S področja zaposlovanja:
—	načrtovanje in izvajanje usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb,
—	minimalni standardi pri zaposlovanju delavcev,
—	osnove in merila za denarne pomoči v času brezposelnosti, višina pomoči ter drugi socialno varstveni ukrepi.
5.	$ področja stanovanjskega gospodarstva:
—	kriterije za giadnjo ter osnove in merda za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči,
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do delne nadomestitve stanarine,
—	osnove in merila za planiranje namenskega varčevanja za gradnjo ali nakup stanovanj.
8.	člen
Skupnost socialnega varstva na podlagi usklajenih mnenj in programov Občinske skupnosti za zaposlovanje Ilirska Bistrica, OMnske skupnosti socialnega skrbstva Ilirska Bistnca in Skupnosti pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja SRS — enota v Ilirski Bistrici sprejema programe ustanavljanja invalidskih delavnic in delavnic za delo pod posebnimi pogoji.
9.	člen
Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka kmetom — borcem NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev.
30. jut!;a 1962 — Št. 22
URADNE OBJAVE
295
IH. PLANIRANJE V SKUPNOST! SOCIALNEGA VARSIVA
10.	čten
V	skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti, v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju socialno-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialno-varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem sc sporazumejo:
—	katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje socialnovarstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize, življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in
—	katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva.
11.	člen
Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člena tega sporazuma oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana.
12.	člen
V	skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti:
—	socialno varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov,
—	obseg socialno-varstvenih pravic,
—	pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale social-no-varstvene pravice,
—	programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti,
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanja novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena 2a celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva.
13.	člen
Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva in druge samoupravne sporazume, s katerimi določijo:
—	obseg socialno varstvenih pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja,
—	merila za ugotavljanje upravičenosti do socialno-varstvenih pravic,
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti,
—	način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev.
14.	Člen
Če ustanoviteljica oziroma druga skupnost ne izvaja usklajenih socialno-varstvenih delov samoupravnega sporazuma o temeljih plana, jo skupnost socialnega varstva opozori o tem.
Ustanoviteljica oziroma druga skupnost zavzame stališče o opozorilu in o tem obvesti skupnost socialnega varstva.
Skupnost socialnega varstva v primeru nadaljnjega neustreznega ravnanja ustanoviteljice oziroma druge skupnosti obvesti o tem temeljne delegacije, družbenopolitične organizacije, družbenega pravobranilca samoupravljanja in preko sredstev javnega obveščanja tudi širšo javnost. Skupnost socialnega varstva hkrati predlaga ukrepe proti odgovornim organom in posameznikom, s katerimi bo zagotovljeno uresničevanje uskiajenic socialno-varstvenih elementov.
15.	člen
Postopek planiranja in usklajevanja socialno-varstvenih elementov natančneje ureja statut skupnosti socialnega varstva.
IV. UPRAVLJANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA A. Skupščina
16.	člen
Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščine ustanoviteljic, ki ne oblikujejo zbora izvajalcev delegirajo delegate samo izmed uporabnikov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov.	17.
Skupščine ustanoviteljic delegirajo delegate neposredno na svojih sejah, na katerih obravnavajo gradivo za seje skupščine skupnosti socialnega varstva.
Delegate se delegira praviloma ločeno za vsako sejo skupščine skupnosti socialnega varstva. Delegati morajo imeti pismeno pooblastilo
Kadar so na dnevnem redu sej skupščine skupnosti socialnega varstva ista ali sorodna vprašanja, za katera niso potrebna dodatna oziroma nova stališča skupščin posameznih ustanoviteljic, lahko isti delegati sodelujejo na več sejah skupščine skupnosti socialnega varstvi
18. člen
Kadar skupščina skupnosti socjalnega varstva obravnava posamezna vprašanja iz socialno-varstvenih delov programov druge skupnosti, sodelujejo pri delu skupščine tudi delegati te skupnosti na enak način kot delegati ustanoviteljic.	^ ^ ^
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti:
—	usklajuje socialno varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje.
—	obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva,
—	usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine,
- — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega v; rstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja,
—	spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva,
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti socialnega varstva,
—	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
—	sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva,
—	obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost,
—	voli in razrešuje predsednika skupščine ter predsednike in člane skupnih organov in odborov skupnosti socialnega varstva,
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti socialnega varstva.
20.	člen
Skupščina skup:.osti socialnega varstva enakopravno z zbori skupščine občine:
—	sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja socialnega varstva s področij: socialnega skrbstva, otroškega varstva, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, zaposlovanja in socialne varnosti ter stanovanjske politike,
—	sprejema ukrepe o uresničevanju začrtovane politike socialnega varstva,
—	odloča o razvoju posameznih področi^sociafnega varstva,
—	odloča o dmgih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti Skupščine občine.
21.	člen
Skupščina skupnosti izvoli izmed delegatov ustanoviteljic predsednika skupščine za dve leti in je lahko izvoljen za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva, in opravlja druge naloge, ki se določijo s statutom skupnosti.
22.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah.
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov
"""°'''"''' ^
Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge skupnosti.
Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, p:edvsem pri pripravi in usklajevanju izhodišč za socialno varstvene dele letnih programov ustanoviteljic ter drugih skupnosti pri določanju prednostnih nalog in pti drugih nalogah.
24. člen
Sklep, stališče, piiporočilo ali mnenje skupščine je sprejeto, če se tako sporazume večina vseh delegatov ustanoviteljic. Sporazum večine vseh delegatov ustanoviteljic je potreben tudi ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov oziroma izvolitvah ali imenovanjih članov organov skupščine.
Kadar se v skupščine usklajujejo p:ogrami dela na posameznih pobočjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne
296
URADNE OBJAVE
130. jutija 1982 — Št. 22
sociatno-varstvene pravice in drugi sociatno-varstveni korektivi, je za sprejetje skiepa potrebno sogiasje vseh ustanoviteijic.
^	25. č!en
(e ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja ozirom! samoupravnega akta ali če ni prišlo do izvolitve oziroma imeno-' iia po prejšnjem členu tega sporazuma, se prične med ustanoviteljicami usklajevalni postopek kot ga določa statut skupnosti.
(e ni prišlo do sprejema sklepa, stališča priporočila ali mnenja o zadevi ko jo je skupščina predložila drugi skupnosti, sodeluje v usklajevanem postopku na način, ki ga določa statut, tudi ta skupnost.
tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bila s tem bistveno ogrožena uresničitev posameznih socialno-varstvenih delov programa, skupščina skupnosti socialnega varstva predlaga skupščini občine, da začasno uredi io vprašanje.
26.	člen
B. Skupni organi
Za izyrsevanje skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov oblikujejo ustanoviteljice stalne ali občasne skupne organe izmed delegatov ustanoviteljic, za izvrševanje nalog, pri katerih sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti.
Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih det.
Za predsednika skupnega organa ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
(lani skupnega organa so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoženi za jsto funkcijo.
27.	člen
Stalna skupna organa skupščine sta:
—	koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV
—	komisija za usklajevanje programov socialnega varstva.
28.	člen
Koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV zlasti:
—	usklajuje skupna izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev NOV,
—	odloča o zahtevkih za priznanje varstvenega dodatka kmetom— borcem NOV,
—	določa znesek varstvenega dodatka glede na stopnjo socialne ogroženosti kmeta — borca NOV,
—	opravlja druge naloge v skladu s statutom skupnosti.
*29. člen
Kom:sija za usklajevanje programov socialnega varstva usklajuje socialno varstvene elemente programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in prednostne naloge socialnega varstva.
30.	člen
Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov.
31.	člen
Sestavo in način dela skupnih organov podrobneje določata statut in poslovnik skupščine skupnosti socialnega varstva.
v. ODBOR 2 A LJUDSKO OBRAMBO !N DRUŽBENO SAMO-^A$(' t iO)N ORGAN)ZAC)JATER DELOVANJE SKUPNOST) SOOALNEGA VARSTVA V !?JEMN)H RAZMERAH
32.	č)en
Kupnost socialnega skrbstva ima odbor za ljudsko ob%*mbo in družbeno samozaščito.	*
Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in 'uzber.e samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice in za ^o\.uijc skupnosti socialnega varstva v izjemnih razmerah.
Nati, -' ' -	33. člen
družbeno'^ ^ ^ì'-^he o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in samozaščito vsebuje statut skupnosti socialnega varstva.
34. člen
sredna
pnmeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, nepo-
'^"3 nevarnost, vojna) prilagodi skupnost socialnega varstva not "'^'*"^3cijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse ^ '"o /a nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja.
35. člen
socialnega varstva sc za usklajeno in učinkovito načrtova-^ orgmiizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenimi in družbenopoli-cnnm organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
VI. SREDSTVA SKUPNOST! SOCIALNEGA YARSTVA
36.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani po ustanoviteljicah zagotovijo materialne pogoje za delo skupščine skupnosti socialnega varstva in skupnih organov in za opravljanje strokovnih opravil.
Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva.
VH. STROKOVNA SLUŽBA
37.	člen
Za opravljanje strokovnih administrativnih, pomožnih in rem podobnih del, ki so potrebn&za nemoteno delovanje skupščine in skupnih organov ustanovi skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Ilirska Bistrica skupno strokovno službo.
Zagotovitev določenih opravi! si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim
M. e,
K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjega člena tega sporazuma, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila strokovna služba oblikovana, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva.
VIII. NADZORSTVO 39. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in v skupnih organih.
*	40. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem skupnih organov in skupne strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, ki jih izvolijo skupščine ustanoviteljic.
41.	člen
Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut skupnosti socialnega varstva in poseben pravilnik.
IX. RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO USTANOVITELJIC IN DO DRUGIH SKUPNOSTI, DO SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA TER DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV
42.	člen
Skupnost socialnega varstva daje ustanoviteljicam in drugim skupnostim pobude za sporazumevanje in dogovarjanje o enotni politiki socialnega varstva ter usklajeno izvajanje posameznih nalog s tega področja, ustanavlja skupne organe in uvršča na lastno pobudo ali na predlog ustanoviteljic na seje svoje skupščine vprašanja, ki se nanašajo na socialno politiko in socialno varstvo.
43.	člen
Skupnost socialnega varstva redno obvešča ustanoviteljice o uresničevanju delovnega načrta skupnosti socialnega varstva in o r jenih pobudah v Skupščini občine ter drugih skupnostih ter poroča o problematiki s področja socialnega varstva.
44.	člen
Skupnost socialnega varstva obravnava priporočila in mnenja skupš-nc občine in jo obvešča o problematiki socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva sodeluje pri delu skupščine občine reko svojih predstavnikov ter daje pobude za obravnavanje določenih )rašanj.

Pri izvajanju svojih nalog sodeluje skupnost socialnega varstva tudi z organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolihčmmi organizacijami ter društvi.	46. ({en
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse ustano\ i-tetjice. veijati pa začne, ko da k njemu sogiasje skupščina občine iiirska
Bistrica.	47. č)en
Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev.
48.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 11/81	' ' Prcdscdnicaskupščinc
Datum: 16. K). 1981	KARMEN ŠEPEC, l.r.