6t. 16. V Gorici, v četrtek dne 6. februvarija 1908. Tečaj XXXVIII. Izhaja trikrat na teden, iu sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom pofiiljana: vse leto ........15 K , 10 Posamične Številke stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naslednje teralne priloge: Ob novem leta „Kalipot po GoriSk«m in 6radiMMuM»';in, „&&iipot po Ijubljani in kranjskih mestih", dalje dva: krat v letu „ Vozni red leleinic, parni kov in poStnrt «e»". , Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulicj §te». 1 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. OabrScek Ha naročila dret doposlane aarofnine^se ne oziramo Oglasi in poslanice se račanijo po IVtit-vretah 5? tiskano 1-krat 16 v, 2-krat !4 v, 3-krjtt \-ž v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem deiu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse s§ uarod, svobodo in napredek!«< Dr.K UmO, Uredništvo se nahaja v GoaposVi ulioi št. 7 v Gorici v L nad b Z urednikom Je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravniš t v o se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la upravntitvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vaaft petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primoreoc se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarz v Šolski ul., Jelleršitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Formica, L Hovaflski __v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič-na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Ksvčič v Gorici. Y«i«fon it. 83. »Gor. Tinkama« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Sest suhih let. Drugo zasedanje deželnega zbora. f Dalje. \ Pri razpravi o proračunu za leto HH>2. >e je povdarjnlo z napredne strani, da se naš proračun da deliti tako: eno tretjino se da v dobrodelne namene, drugo tretjiuo /a uk, tretjo za melioracije. Za poljedelstvo je bila določena izjemoma svota -L>..l"'!M K; ko se jo hotelo pridružiti tem prispevek za regulacijo Sjnka, se Ha ni dalo doseči in ko je hotel direkcij povišati prispevek za vinogradništvo, so se upirali Lahi in predlo« S t r e k 1 j e v je pa del z g i a s o vi Lahov i n s I o v e fi-skih k 1 erikai cev. Takrat so pokazali slovenski klerikalci, kakšni prijatelji so našemu vinogradniku. Tako Mijnn potreba, in niti ne glasujejo za njo! Kaj šele da bi s;e lili že poprej pobrigali ter pripravili Lahe do tega, da bi se bili udali za povišanje. Klerikalci so lili pač zvezani z Lahi. Zato bi bila še toliko večja njihova dolžnost, že poprej pobrigati se, d:v se doseže vinogradniku v pomoč večja svota za brezobrestna posojila. Toda ne. Nič se tiso brigali za vinogradnike. Prid volitvami so obljubovali, kako da bodo pospeševali vinogradništvo ter kako i ojdejo na roko trpečemu knu:tu-vinogradniku, ali ko je bilo čas kaj storiti, so molčali, seveda! Zveza Gregorčiča s Pajerjem se glasi tako. da se uda Gregorčič v vsem ter d.i dela Pajer, kar hoče. Ker pa on ni hotel dati večjega zneska za vinogradnike, ker bi prišel denar v prid Slo ve ne eni, je moral iti z njim tudi dr. Gregorčič s svojimi pajdaši To je bil zalo- , sten trenutek v deželnem zboru, ko je padel J {¦ftrekljev predlog z glasovi Lahov iu sloven- j skih klerikalcev. Ltrekelj je predlagal povi- j Sek s povzdigujenim glasom - - zdelo se je, J kakor da so osredotočeni v njem obupni klici ; potrebnih vinogradnikov! ali doseči ni i mogel nič. »Ljudski osrečevale!" z „ljubljencem naroda" na čelu »o bili proti njemu. Tako se je delalo /a kmeta v minolem deželnem zboru. Proračun je bil seveda potrjen. Potrebščin« so znašale K <.',.»\ur>4, pokritje .".i'.iU5U K. V pokritje primanjkljaja se uvedejo do klade iu davščine : doklmiu na i/ravni davek is ¦,, mi zemljarino, 2<>'„ im erarsko u/itniuo, 1 K zii pivo. Cretje zasedanje. l)a se reši proračun za leto P.'O.'!., je bil sklican deželni zbor 22. decembra l«K)2. Deželni proračun je izkazoval potreb ščiue K l,lo0.ar»l (med temi 117.10'.» izrednih treskov); pokritja je bilo K .'}7?v >'.».'>. Primanjkljaj K 721 i!5t> se, pokrije, z dokla-dami; 2»)''(1 od zemljarine, 20'., od hišarine in najemnarine, 'Mr (1 od pridolmine iu rtuno-dariue, 1< K)n t, od drž. užituine, deželne davščine K L4< * od piva. V proračunu smo prišli prvič do milijona krou. Oitatelji vidijo, kako rastejo davki. Da bi pa to prikrili, so peli klerikalni listi slavo-speve ^krščanskim" poslancem, kako da delajo za ljudstvo ter !.ako da razbremenjujejo davkoplačevalca. (Pride še.ž Deželnozborske volitve. t Konec.) > .r>U. Po končani volitvi se sklene o njej pisani zapisnik iu člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo z glasoval- nimi zaznamki vred; priloživši m« volilni IJtenik, glasovalni zaznamek in podpteiAo gla-sovnike, veljavne m tudi za neveljavne spoznane glasovnice, - pri volitvah veleposestva tudi morebitna pooblastila - se skupno zapečati. Na spis se postavi napis, ki pove vsebino, in se izroči volilnemu komisarju. Volilni komisar mora poslati volilni gpis, nko je izvolitev poslanca ali poslancev z volit vijo končana, deželni politični oblasti; ako se pa za isto volitev glasuje v več nego v enem volilnem zborovanju, volilnemu komisarju, ki je odrejen za glavno volilno komisijo. Ako volilnih spisov ne podpišejo vsi člani volilne komisije, se mora razlog tega navesti v volilnem zapisniku. S ;>1. V slučajih, ko se glasuje za isto volitev v več nego enem volilnem zborovanju, mora skupni uspeh vseh glasovanj skupaj poizve-deti glavna volilna komisija, katera mora v ta namen prevzeti volilne spise, ki jih vpo-šljejo posamezne volilne komisije komisarju, postavljenemu za označeno komisijo, Glavna volilna komisija se zbere v na-v/očuosti komisarja v to določenem kraju, in jo sestavljena iz f> članov, in sicer iz župana občine, kjer je, sedež glavno volilne komisije, ali iz njegovega namestnika, kateri določi /rpan, iz dveh članov, ki jih izvoli dotični o!'finski znstop in iz drugih dveh članov, katere imenuje volilni komisar; člani komisije se morajo izbrati izmed volilcev dotične volilne skupine v kraju, kjer jo sedež glavne volilne komisije. Predsednika glavne volilne komisije izvolijo člani komisije izmed sebe z relativno večino glasov. Med poizvedbo volilnega uspeha imajo le volilni komisar in člani komisije pristop v lokal te komisije. Glavi.n volilna komisija mora sestaviti us|vh*> volilnih opravil, ki so jih ustanovile pogrne/ne volilne komisije, ne da bi se spušf-:ila v pregledovanje uradnih dejanj teh koiuKij Ko se poizve skupni uspeh volitve, sklene se dotični zapisnik, člani volilne ko- misije, volilni komisar in zapisnikar ga podpišejo, in, priloživfii mu volilne spise, ki so doSli od posameznih volilnih komisij, se zapečati. Na ves spis se nadene nato napis, ki pove vsebino, in potem se izroči volinemu komisarju, ki mora vposlati vse spise deželni politični oblasti. Predsednik glavne komisije razglasi uspeh volitve, ko se je odprl lokal glavne volilne komisije. §52. Predstojnik deželne politične oblasti izda in vroči, ko je vpogledal volilne spise, doSle na to oblast, vsakemu izvoljenemu poslancu, ako so dani pogoji, določeni za izvo-ljivost in ni nikakega razloga za izključenje po § 22., volilno potrdilo. To potrdilo daje izvoljencu pravico vstopiti v deželni */,bor iu utemeljuje domnevanje, da je njegova izvolitev veljavna, dokler so ne proglasi neveljavnost izvolitve. § r>3. Vse volilne spise mora poslati predstojnik deželne politične oblasti deželnemu odboru, ki jih pregleda in poroča o njih deželnemu zboru, kateremu pristaja odločitev o dopustitvi izvoljenih. Ako se izkaže dvojna izvolitev, mora izvoljenec izjaviti najpozneje 8 dni potem, ko se ustanovi novoizvoljeni deželni zbor, in v slučaju dopolnilne volitve, po prvem sklicanju deželnega zbora, katero izvolitev sprejme. Ako se ne poda ta izjava tekom te dobe, odloči se z žrebom, — katerega potegne deželni glavar v javni seji, — katera volitev ima veljati. Glede na ta način izpraznjenega mesta poslanca, razpiše se nova volitev. §54. Prememba volilnega reda. Za deželnozborsko sklepanje gledd premem be deželnega volilnega reda je potrebna navzočnost najmanj treh četrtin članov dežel-zega zbora in pritrditev najmanj dveh tretjin navzočih Članov. Dvajset let pozneje.' Nadaljevanje ===== „Treh mušketirjev". «= Francoski spisal: ===== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — Z onim, ki se imenuje grof La Fere. — To sem jaz, nravi Athos ; in kako je ime temu fantu? — Grimand. — Ah i vaklikne Athos ter pobledi. Že nazaj ? Kaj se je pač pripetilo Bragelonnu? — Naj pride noter, pravi d* Artagnan, naj pride t Toda Grimand je bil že nad stopnicami ter čakal pred vrati; planil je v sobo ter odslovil gostilničarja z migljajem. Gostilničar je zaprl vrata za seboj: štirje prijatelji so bili polni pričakovanja. Njegovo razburjenje, njegov bled, s potom oblit obraz, njegova zaprašena obleka, vse je naznanjalo, da je prinesel neko važno in strašno novico. — Gospodje, je izpregovoril, tista ženska je imela sina ; — tigrinja je imela mlado; otrok je postal mož, tiger je na ropu, prihaja k vam, čuvajte se! Athos je pogledal prijatelje z;žalostnim nasmehom. Porthos je potipal, kje je njegov meč, ki je visel na zidu, Aramis je prijel svoj nož, d'Artagnan se je dvignil. — Kaj hočeš reči s tem ? vsklikne d' Artagnan, Da je sin one miladv o.isol in Anglijo, da jej sedaj v Franciji, da pride v Pariz, če ni Se tukaj. I ¦-- Vraga! reče Porthos, alt j« to gotovo res V I Gotovo, odvrne Grimand. Dolg molk je nastal po tej izjavi. Grimand je bil tako usopljen, tako utrujen, da se je zgrudil na stol. Athos je nalil kozarec Šampanjca ter mu ga dal. — No torej! izpregovori d' Artagnan, recimo, da živi, prav, da pride v Pariz ! Videli smo pač že druge može! Naj ie pride. — Da, pravi Porthos ter pogleda ljubeznivo svoj meč, ki je visel ne zidu, mi ga pričakujemo: naj le pride! — Sicer je pa Še otrok, pristavi Aramis. Grimand plane pokoncu. — Otrok S Ali veste, kaj je naredil ta otrok? Preoblečen v meniha je zvedel celo dogodbo, ko je spo-vedovai bethunskega rablja, in ko ga je spovedal, ko je zvedel od njega vse, mu je za odvezo zasadil to-le bodalo v prsi. Glejte, Še je rdeče in mokro, kajti ni še trideset ur, kar sem ga potegnil iz rane. In Grimand vrže na mizo bodalo, ki ga je pozabil menih v rabljevi rani. D'Artagnan, Porthos in Aramis vstanejo ter po-hite skoro nehote k svojim mečem. Athos sam ostane na svojem sedežu, miren in zamišljen. — In praviš, da je preoblečen v meniha, Grimand ? — Da, v avguštinca. — Kakšen človek je? - Moje velikosti, kakor mi je pravil gostilničar, i, bled, svetlomodrih oči in svetlih las. — In... ni videl Raoula? vpraša Athos. --¦ Nasprotno, srečala sta se, in vikom t sam ga je peljal k postelji umirajočega rablja. Athos vstane molče ter si opaše svoj meč. - Ah, gospodje, pravi d' Artagnan ter se poskuša smejati, ali veste, da smo podobni'babnicam! Mi, štirje možje, ki smo stali pred vojskami, ne da bi trenili z očesom, trepečemo sedaj pred otrokom S — Da, pravi Athos, a ta otrok prihaja v imenu božjem. In odšli so naglo iz gostilne VIII. Pismo Karla I. Sedaj naj biagovoli čitatelj prekoračiti z nami Seino ter nas spremiti do vrat karmolitskega samostana v ulici Sainl-Jacques. Enajsta ura dopoldne je, in pobožne sestre so bile ravnokar dale brati mašo za bojno srečo Karla I. Po končani pobožnosti sta se vrnili dve ženski, ena starejša, druga mlada, oblečeni črno, prva kakor vdova, druga kakor sirota, v svojo celico. Starejša ženska je pokleknila na klečalo iz bar-vanega lesa, mlajša se je naslonila par korakov od nje na stol ter ihtela. Žena je morala biti nekoč lepa, toda videlo se je, da so jo solze postarale. Deklica pa je ljubka, in solze jo narede samo še lepšo. Žena je kazala kakih štiri-| deset let, deklica pa štirinajst. Po umoru portugalskega kralja in Dffistoloaasledflika. Umor je pripravil anarhist Fereira. Nameravali so "umoriti celo kraljevsko rodbino. Policija sodi, da se je udeležilo zarote 30 oseb. Kočijaž, ki je vozil kočijo ob usodepolni smrtni vožnji portugalskega kralja in prestolonaslednika, je izginil. Peljal je hitro kočijo v arsenal, na to pa je izginil. Novi kralj je bil meseca novembra star 18. let. Njegovi učitelji in profesorji so bili vedno zadovoljni ž njim. Osobito ga veseli mornarica. Manuel je bil mornariški častnik' ia je nosil navadno obleko mornariškega častnika. Kralj Manuel ni vojaško vzgojen. Izobražen je v leposlovju, slikanju in v godbi. Ljubr potovanje in morje. Republičanska stranka je izdala oklic, da odklanja vsako odgovornost za umor. Dva pehotna polka so za kazen premestili iz Lizbone, ker sumijo, da sta v zvezi z napadom. Odbor naprednih disidentov je sklenil, daje pripravljen podpirati novo vlado pod pogojem, da izpusti politične jetnike in pregnance na svobodo in da jim povrne pravice, ter da odmakne vse diktatorične in svobodo ubijajoče odredbe. Zdi se, da so morilci silno škodili republikanski stranki. Voditelj republikancev obsoja umor na kralja in prestolonaslednika in da padec Franka pomenja premirje. Novo ministerstvo je sestavljeno. Fer-riera do Amaral prevzame predsedstvo in notranje stvari. „E1 Mundo" poroča iz Lizbone: Novi ministerski predsednik je izdal energične odredbe, da prepreči ysako vstajo. 34 političnih jetnikov, ki se nahajajo na nekem portugiškem parniku in ki so namenjeni za deportacijo, odpeljejo v ječo v Afriko. „E1 Mundo" poroča, da se je revdlu-cijonarno gibanje povsem na tiho pripravljalo pod vodstvom urednika nekega republikanskega lista. Bevolucijonarci so baje nameravali proglasiti republiko, kajti diktatorično postopanje Franka jih je razkačilo do skrajnosti. Nakupili so orožje, ki so je očividno dovajali tihotapci, ter so uresničili svoj načrt. Nova vlada nepove volitve za 15. aprila, ustava se popolnoma obnovi. Proglašena bo nova splošna amnestija. Osebe zaprte radi političnih zločinov in radi tiska pridejo pred redno sodišče. Pogreb kralja in prestolonaslednika je uradno določen na soboto predpoludne in se bo vršil najslovesneje. Zdravstveno stanje kralja Manuela se je znatno zboljšalo. Iz dobro obveščenega vira poročajo, da vlada po vsej Portugalski mir. Zadnje vesti iz Portugalske pravijo, da je bilo aretiranih mnogo častnikov različnih stopinj terodvedenihv trdnjavo Santarine. Ob napadu množice na hišo Franka je policija ubila mnogo napadalcev, vendar ni možno radi strogosti cenzure seznati za število. Policija je v. raznih delih mesta zaplenila mnogo orožja in razstreljivih snovi. Vsi politični jetniki so še zaprti v Fortu Monte Santo. Nekoliko republikanskih voditeljev je pobegnilo t Badavoz. DOPISI. Iz goriške okolice. b Št. Andfeža. — Skoraj bi ne vedel oziroma se nadejal, da se v naši občini še udobi »liberalna druhal", pa vendar je, po izvestju naših pobožnih klerikalcev, uže 3 leta ta »liberalni zmaj" v Št. Andrežu, kakor pravi dopisnik iz Št. Andreža v listu »Gorica" z dne 11. m. m. Dopisnik misli namreč si izliti svojo sveto jezico na tukajšnje »Bralno in pevsko društvo", ali do prave žile ne more priti. Zato se pa zaletava v posamezne osebe, koje na mrežo lovi. Ali zapomni naj si oziroma zapomnijo naj si, da: „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade". Kar se tiče pa cerkvenega petja, je Bralno in pevsko društvo res uže pred 2 letoma si omislilo cerkveno petje pomnožiti oziroma sodelovati, za kar so se uže potrebni koraki napravili. A naše slavno županstvo se je proti temu najodločneje uprlo, — zakaj?? — da smo bili prisiljeni izostati, akoravno bi društvo nobene odškodnine za to ne zahtevalo in bi slišali tudi lepše petje in orgljanje, ker do sedaj nismo še slišali vseh glasov odprtih. Če pride kak glasbenik v cerkev po- slušat, bo moral zbežati, ker ga bodo ušesa bolela. Jaz mislim, da bi zadostovale stare orgije za tako orgljanje in bi ne bilo potreba toliko denarja zavreči v Italijo po nepotrebnem za nove orgije, da se po novih piščalkah prah lovi, tako da bo morala občina še plačevati za čiščenje istih. Ker ni letos društvo naredilo nobenih korakov radi cerkvenega petja, ker ve, da so vsa pota brezuspešna, zato so pa tembolj ošabni, cerkveni pevci namreč, in starešine ž njimi vred, tako da so na dan Novega leta, ko so vdobili plačilo za njih cerkveni trud, kar hoteli biti gospodarji v neki krčmi. Bilo je namreč tako. Cerkveni pevci so peli neko narodno pesem. Bil je tam slučajno neki Član „Bralnega in pevskega društva". On jim je rekel, da niso pravilno peli, kar je tudi eden njih to potrdit Drugi cerkveni pevec in obenem tudi starešina pa je kričal in se penil od jeze na tega člana: »Vržte ga ven 1", drugi pevci in starešine ravnotako in da je „špijon". Zakaj pa so mu dali tisti izraz, vprašam?; kaj so imeli s kakšno tajno stvarjo opraviti, da ga tako imenujejo? — Nekista-rešina pa, ki je hotel biti svoj čas župan v občini in ki se prišteva k najbolj cenjenim in olikanim v občini, je rekel članu „B. i. p. d.": »Kjer je Vaše društvo pelo, ga je povsod p.....", to so besede modrega občinskega starešine. Mar bi bil raje pogledal svoje „Bralno in tarabura-ško društvo" in pevsko društvo pustil pri miru, ker ni bilo še nikjer na takšen način osramočeno, kakor od omenjenega starešine. Vprašam ga pa, naj pove eden sam slučaj, kakor se je on izrazil. Taki so naši zagrizeni klerikalci 1 Jlinl predpustnl ples priredijo fantje iz Ozeljana v nedeljo 9. februarja na Veliki Otavi. Pri plesu svira oddelek Sokolske godbe iz Prvačine. Iz ajdouskega okraja. Iz Gabrlja pri Ajdovščini. — Naše bralno in pevsko društvo je imelo dne 5. januarja svoj letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: za predsednika g. Vek. Benko, podpredsednik Franc Kos, odborniki: Franc Nus-dorfer, Karol Ukmar, Jožef Pegan: blagajnik Jožef Turk in pregledovaka računov Franc Tnrk in Alojzij Nusdorfer, Društveni predsednik prevzame obenem društveno petje in tajništvo. Društvo je sklenilo, da priredi ob pustu ples v prostorih Franca Ukmar, na katerega se vabi bližnje okoličane. Pri plesu se bode nabiralo darove za nabavo društvene zastave. Letos poteče deset let, odkar je ustanovljeno naše društvo. Desetletje se bode slavilo z veselico dne 3. maja, nakar opozarjamo še sedaj bližnja bratska društvo, da ne bi prirejala na ta dan veselice. Iz Gabrlja pri Ajdovščini. — V nedeljo t. j. 26. januarja smo imeli tukaj komedijo; ustanavljali so naši pristni katoličani svoje slovensko katoliško zdražbarsko društvo — pardon — izobraževalno. Društvo je prepo-trebno, uspebi velikanski, kar vliva se izobraženost v prazne buče, tako da oni, ki se udeleži le enega shoda, je kar prerojen na duši in na telesu pa tudi na pameti. Glavni kolovodja, vdeležnik slavnega izobraževalnega kurza v Gorici, nam je pokazal takoj po končanem ustanovnem občnem zboru omenjenega društva, kako je visoko šolana „pršona" ter da zna po klerikalnem receptu obljnbovati klofute, dajati psovke itd. Ker je omenjeni nekomu zaračunal previsoko psovke, tako da ni bil prizadeti zadovoljen, dalo se je stvar pred sodišče, da ono odmeri takso za psovke. Kaj ne, lepo izobraževalno društvo ali kakor so je ljudje krstili nzdražbarsko" društvo in to po pravici, ker tu ni klerikalcev, razen dveh „kurzarjev% ki so gledali krvavo opero v Gorici in pa naš nune, ki ga tudi dobro poznate, saj mož se rad kopa v »Soči". Z Vipavskega. — »Prismojenec« je začel sedaj kazati ljubezen do učiteljstva. Kje sta Likar in Rustja? Kje je kršč. misleče učiteljsko društvo? V vsakem sestavka šunta proti učitelj-stvu in njegovim plačam ter na vse načine mrcvari učiteljstvo, ki neče vkloniti tilnika pod farški jarem. Ti božji namestniki, ki pisarijo umazano cunjo, pa ne povedo, kako oni žive brez dela v obilnosti vseh zemeljskih dobrot. Ne povedo, da jih mora kmet mastno plačevati in jim polniti nenasitno bi-sago in da so Še lani pritisnili drŽavo in torej tudi kmeta za novih 11 milijonov davka, ki gre v njih nenasitne žepe. Ne povedo, da zraven tega fehtajo od kmeta še vino, žito, jajca, jezike in sploh vse, kar je vžitno in da mu pri vsaki priliki pregledajo še mošnjiček, če bi v njem tičal kak belič. Vidijo le tistega, ki za stalno, enojno in skromno plačo revno preživlja svojo družino in ki vse,, kar dobi, pusti v vasi med svojim ljudstvom. Naj pove umazana cunja, da bi učitelj bil raje od države plačevan, da bi bilo to zanj bolje in za kmeta, kateremu bi se s tem davčno breme olajšalo. Hudobnež dere naprej in mu ni mari za resnico in korist svojega bližnjega t Pod ČaviM. — Kosec v Kamnjah je zdaj v svojem elementu: volitve, to je zanj i Ubogega župana, ki so ga naprednjaki volili, je spravil popolnem pod svoj frak. Kupil je tudi neki instrument,-lajno ali kali; On gode in piska kakor tičar sinicam, ljudje pa hodijo zvečer poslušat to piskanje, ki seveda diši tudi po politiki. Marijina družba, devičarji, lajna, društvo „kraečka jeza" in vse služi s posojilnico vred za nizobraženje" vrlih Ka-mencev. Glejte, ljudje, da ne pride spoznanje prepozno! Pri delu pomaga Koscu tudi nama od Itebka, kjer marsikateri naprednjak pusti še vedno kak krajcar; a v zahvalo ga opleta s svojim klerikalnim jezikom, kateri se nikoli ne vtrudi. Prav bi bilo, da bi tam pustili le Koscu prostor za „ politiko*. V zadnjem nPrtM. Hitu" piše nekdo iz Ža-belj, da je učitelj M. govoril, da bi si štel v sramoto biti klerikalec itd. Približno bo vse to resnično. Da bi pa dotični učitelj prosil, naj se, kar je rekel, ne izda, je pa laž. In tudi tukaj se vidi, kako zavržen Človek je klerikalec, ki se prav nikoli ne more sprijazniti z resnico... Iz tolminskega okraja. VtSlIlM * ZltOlMlflU se bode vršila v nedeljo 9. t. m., in sicer v gostilni pri Žefču. Da so neznatni vzroki r dostikrat velikega pomena, se je pokazalo včeraj pri soji državnega zbora. Poslanec Mokar je nameraval važen govor, a se je prebudil zjutraj ves bripav. Kaj sto: Poslal je nemudoma v bližnjo ,vino po Favove pristne Sodenske pastile, katerih je povžil nekoliko v gorkera mleku, ostale pa je vzel seboj k seji. — No, in kako je govoril, to vam je znano! Govor je bil važna politična zmaga, do katere so pripomogle F a y o v e pristne Sodenske pastile. Dobe so za K 1'25 po vseh lekarnah, drogerijah ter v trgovioah z mineralno vodo. 6. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W,Th.6untzeri, Dunaj IV1. Grosse Nengasse 27. Družba sv. Cirila in Metoda. Nov časopis »Slovenski Branik" je ravnokar izšel. Slovenske rodoljube opozarjamo na ta list, ki bode jasno kazal pozicije in boje našega naroda v obmejnih krajih. To bi pač moralo zanimati vsakega zavednega Slovenca! ne smelo bi biti nobene zavedne družine brez tega časopisa, zato upamo, da kdor ga ne dobi, se takoj naroči nanj. Shajal bo vsak mesec in bo veljal za celo leto 2 K 40 vin. 188. vodstvena seja družbe sv. Cirila in Metoda z dne Si. prosinca t. 1. se je bavila s proračunom za leto 1908. Družba bo potrebovala letos okroglo 100.000 K, nepokritih je 16.000 K in zato se mora pomnožiti izdatno slovenska požrtvovalnost. Sprejme se nasvet, da se naprosi lastnik kinematografa Edison, da napravi vsak teden po eno predstavo na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Poslovnik organizacijskega odseka se odobri. Stavijo se predlogi zaradi denarne podpore neki šoli na Štajerskem. Odpoved šolskih sester na Mnti, ki so naznanile, da odidejo o Veliki noči, se vzame na znanje in se sklene, da se mesto nadučitelja takoj razpiše. Obrok za prošnje do 16. dne svečana. Družba sv, Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje s tem službo učitelja, oziroma nadučitelja na enorazredni ljudski šoli na Muti, ki jo namerava razširiti v mešano dvorazrednico. S to službo so združeni prijemki, katere imajo na Štajerskem učitelji-voditelji na dvorazrednih ljud. šolah J. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventu-. valno stanarino v znesku 300 K. Prednost imajo tisti prosilci, ki so vešči del > vanj a na šolskem vrtu. Službo je nastopiti o Veliki noči, ko se prične novo šolsko leto. Tozadevna prošnje opremljene s potrebnimi dokazili naj se pošljejo do 16. febr. t, 1. na družbeno pisarno v Ljubljani. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani javlja, da namerava ustanoviti več knjižnic za mladine po obmejnih krajih. Vsled tega se obrača s prošnjo na slovenske rodoljube, da naj nam blagovolijo poslati nekaj mladinskega čtiva »Otroške vrtce, Angeljčke i. t. d., da nam na ta način pomagajo vzbuditi narodno zavest. Zveza narodnih društev. DruŠtTO JjMti" i Mini« je imelo 2. febr. t. 1. svoj redni občni zbor, pri katerem jo bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Pavel Fa-gaheli, podpred.s. Iv. Leštan, tajnik Anto Fa-ganeli, blagajnik Vinko Ferletič, odborniki: Pavlin Ivan, Tomšič Andrej, Simolič Jožef, Devetak Jožef, Fiandolič Miha, Franc Ture!. Čitalnici II SuftOTMJ vabi ua plesno zabavo, ki bo 33. svečana v gostilni pri liri-tarju. Vstopnina za člane \ K 20 vin., za neude 1 K 80 vin. Prt plesu bode uvirala vojaška godba iz Gorice. Med odmorom šaljiva poŠta in šalj iva tombola. Začetek ob 4. uri pop. Mil Čitalnica pri Si Luciji vabi na plesni venček, kateri priredi h nedeljo 23. febr. 1908. ob x. uri zvečer v dvorani gosp. Antona Mikuž-a. Svira oddelek voj. godbe c. in kr, pešp, št. 47. Vstopnina: za člane 1 K, nečlane 2 K, Ženske proste. Vstop dovoljen le vabljenim. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. MSlorsnska Čitalnica" i Gorici vabi na plesni venček, katerega priredi dne S. februvarja v svojih prostorih. Priče tek ob i), uri zvečer. Svira vojaška godba. Neudje naj se obrnejo glede vstopnic na kakega odbornika, ako se žele udeležiti plesnega venčka. Vstopnice se dobijo zadnje 3 dni pri društvenem slugi. Odbor. Bralno MUt „lliaB t BHJinl v&bi na plesni venček, katerega priredi v soboto dne 15. t. m. od 8. uri zvečer v dvorani g. Franceta Ma-kuc. Vstopnina*, m gospode 2 K; ženske proste. Domače vesti. Zborounji niroiine-mpredne stranke se je vršilo danes opoldne v dvorani „Trg. doma* v Gorici. Prišlo je okoli 150 mož z raznih stranij dežele. Predsednik izvrlev&lnega odbora narodno-n&predaestranke A. Gabršček je pozdravil doSle zborovalce ter podal v kratkih markantnih potezah zgodovino političnega boja od leta 18S9. naprej, ko je prvikrat zadonel klic: Proč z liberalci, proč & fraraasoni! Omenja svoj nastop, preobrat, boju z Mahničera.. izvolitev Gregorčiča in Coroni-nija, odhod Mahničev pa prihod Missie, volilne boja ob volitvah v peti kuriji, ko se je zvezal Gregorčič s Pajerjem, delovanje deželnega zbora v minoli dobi. Preide na novo strujo, tako zvano agrarno, omenja veliko nezadovoljnost in opravičeno cevoljo, v kateri smo vsi edini, sliši se samo en glas: da Je težak bo; proti onim? ki vladajo v deželni hiši, prav, da se združimo v skupen nastop. (Glasno odobravanje.) Treba, da se pustijo v stran malenkosti, da se združimo y odpor, da pridejo v deželni zbor novi možje. Po raznih pojasnilih in razgovorih se proglasijo kandidature: A. Ga-brščekova, državnega poslanca Alojzija Š t r e ki j a, Jos. Š t r e k 1 j a, učitelja in posestnika v Komnu, s katero Kandidaturo je zadovoljno tudi učiteljstvo; glede* drugih kandidatur se je razpravljalo na široko in reše-talo to in ono; ker je pa naš namen izbrati ker najboljše možje, se pooblašča izvrievalni odbor, da vodi naprej pogajanja in dogovore ter sporazumno z zaupniki proglasi še ostale kandidate. Za goriško okolico v kmečkih občinah se je sprejela kandidatura kojSčanskega župana Fr. Obljubka; pozneje se je izvedelo, da kandidira v veleposestvu. Zborovanje je bilo lepo, dostojno in živahno. Sloiioski til8poS8itnlki so zborovali danes opoldne „pri Jelenu8 v Gorici. Po daljšem razgovoru so se zediPiH za te-le kandidate: Ignacij Kovač, župan v Ajdovščini, Fran Obljubek, župan v Kojskem in dr. Alojzij F r a n k o, ki pa utegne kandidirati prej v kaki drugi skupini kakor tudi Obljubek. Za te slučaje so se imenovali tudi že nameatni kandi-datje. aAgnrci* zborujejo danes popoludne „pri Jelenu". Kakor se čuje, ne postavijo Se danes definitivno kandidatov, ker treba Se marsikaj ukreniti, predno se stopi končno s kandidati na dan. Klerikalci so tudi 'r^es zborovali v Gorici. Precej nuncev je. privleklo nekaj nezavednih ljudij v mesto, katerim so naznanili, da morajo voliti že znane kandidate. Vzeli so v listo kandidatov z*rgoriške to ali resno župana Kosmača y Cerknem, Uirl jI v Pragi 3. t. m. gospod Jan Preiss, soprog Slovencem dobro znane Češke pisateljice gospe Gabrijele Preissove, katerej izrekamo iskreno sožalje-i- • — Žtiski ziir pmkiji ii ilasfetiiit *«*t« i Sflflci priredi v soboto dne 15. februvarja 1908. v dvorani ^Trgovskega Doma8 pevski večer s plesom. Vspored: 1, P. I. Čajkovskij: „Pri-roda i ljnbavB, trio in ženski zbor s sprem-ljevanjem klavirja; 2. C. Kjuj: .Zadremal? Volny*, ženski zbor j 8. Fr. GerbiČ: BBožma-rio", ženski zbor s spremljevanjem klavirja; 4. Josip Blfchl: ^Nezakonska mati", sopran-§olo s spremljevanjem klavirja; 5. Anton Foerster; »Venec Vodnikovih pesni", polni zbor s »premlevanjem klavirja. Spremlja na klavir g. Ciril Eržen. — Pevovodja g, Josip Mlchl. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene: sedeti I. vrtte v parterji ali v galeriji 2 K 50 vin.; H. vrste 2 K, III. Trot* 1K 50», Stojilč* 1 K, dijaki, vojaki-nečastolki in Člani pevskih društev 60 vin, Vstopnice se prodajajo v prodajalni« gosp. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu*, gosp. Ant. JeretiLv Seme-nilki ulici in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni«. Št. občinstvo se prosi, da se po koncertu odstrani v spodnje prostore restavracije aH na galerijo, da m dvorana pripravi za pte. Pri plesu svira oddelek vojaške godbe c. kr. pelpolka It. 47. Opomba: Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. - Brid I« ptiilltC Ut Dopi« iz Urd v rHoči'*, ki govori o kolouib, o neutueiit-nem slavo^pevu Ionu iu o pronjačenju kolo-nov pred njim, j« straSno zbodel kavče ])ri „iioriciu. Pravijo \% da ker vedo, da so Brici pametni iu zavedni tnožjt*, ne verujejo, da bi bil kak Bric ..zagrešil" oni dopis. Pa je vendarle tako, da j«< Bric, prav ugleden mož, »zagreAil* oni dopis te** dal kavčem duhati hud tobak. To kaže, ds so Brici res pametni iu zavedni možje, ki nič ne verujejo, kar obljubljajo klerikalci ob volitvah. Nočejo tudi nič prav verjeti, da resi Fon kolonsko vprašanje. Pa kako je obzirna „Gorica" na vse strani, da ne bi razžalila Bricev. Polaska se veleposestnikom, češ da se revnim kolenom da pomagati brez škode našim veleposestnikom. Glejte, glejte! Kaka obzirnost! Če bi ne biii pred volitvami, pa bi biia opaovaia g. dopisnika s surovimi besedami, kakoršne ima le ona v zalogi, in veleposestnike bi bila ozmerjala z oderuhi in izsesavale! kolonov, seveda bi jim biia pridela pridevek ^liberalci" ; kajti kdor je klerikalec pa res stiska kolone, ta ne dela po pameti „Gorice" nič slabega. Tako je s koloni pri .Gorici". Zato pa je imel prav nas briški dopisnik, da je povedal klerikalnim velikaseu v brk, kar jim gre. Dll iMiti so imeli klerikalci v nedeljo. V liOkavcu pri Ajdovščini je govoril dolgočasi kandidat dr. Brecelj. Ideležba je bila tako majhna, da priznava celo „Gorica" sama, da se je vršil shod ob pičlem Številu, to je tiata .Gorica", ki proglaša tako rada vsak shodič za »sijajen shod* ter vidi udeležnike vselej najmanj po dvoje. Slaba je bila udeležba, »Si s<* tu vmes je bilo .agrarcev", o katerih v ,a »Gorica", da so bili prej liberalci, najbrž* polovica i .Gorica* pravi tretjina i, ki so glasno ugovarjali dr. Breclju. Burja je brila, kar se je dalo, in pa tako mičkana udeležba — slabo znamenje za kandidata Breclja! Posneto medel začetek! Na Trnovo pa so poslali k prijatelju Kodriču fa-rovfikega hlapca Kremžarja. Tudi tam je bilo malo ljudij, tako malo, da si ne upa nGorica" niti števila navesti. Farovški hlapec je pravil, da mislijo njegovi gospodarji kmetom davke Bpreosnovati", ^razbremeniti8 zemljišča, uvesti dveletno vojaško službo, poskrbeti za starostno zavarovanje itd. — seveda če bodo izvoljeni! Tudi gori je brila burja, toliko prijetnejše pa je bilo pri patru Kodriču; tako prijetno, da se Kremžarek ni znal več orientirati ter jo je hotel usekati čez Čaven v Gorico. O MtM iliizalel piSe BGoriea% in sicer črta Čedad-Kanai naj bi se izvedla tako, da bi ž njo dobila Brda svojo briško železnico. Da bi se zgradila črta Čedad-Kanal, Se misliti ni, ker bi avstrijska vlada ne privolila v tako železnico ob meji tam, kjer je bilo polno pomislekov že pri sedanji gorski železnici. Zatorej odpade tu vsak up na briško železnico. Briško železnico je spravila »Gorica« v svoje predale le radi tega, ker se bližajo de-želnozborske volitve. Še vselej pred volitvami so klerikalci obetali Bricem železnico, tako ne mislijo s*to železnico; v Gorici se potem smejejo klerikalni poglavarji, kako da imajo Brice 2a norca z železnico. Pa letos jim Brici že pokažejo 1 Panni dobi pošlnl vnri, — Klerikalci se nič ne brigajo za ljudske koristi. Kadar pa kdo drugi kaj doseže, potem se hitro pribli- ^^nT~oiff~tb~'dbleill'Tako~je tudi s poštnim uradom v Pevmi. Res je, da Pevmčani se trudijo že dolgo časa, da bi dobili svoj poštni urad; res je, da je podgorsko županstvo že večkrat prosilo v Trst, naj se da Pevmi postni urad, ker je silno potreben, toda res je tudi, da vse to skozi dolgo vrsto let ni nič izdalo. Vse prošnje so bile zaman. V minolem zasedanju državnega zbora pa je stavil napredni poslanec Strekelj interpelacijo, v kateri je v markantnih besedah obrazložena potreba postnega urada v Pevmi. In glejte! Kmalu na to interpelacijo se je izvedelo, da dobi Pevma svoj poštni urad. Če bi ne bil stavil Strekelj imenovane interpelacije, bi čakali Pevmčani lahko še leta in leta na »vaj poštni urad. Dejstva govorijo jasno, da gre zasluga za pevmski poštni urad naprednemu poslancu Štreklju in ne morda celo Fonu, kateremu bi .Gorica" tako rada pri-lila to zaslugo. „Goricar hoče odjesti zaslugo Štreklju, ker ga v svojem krščanstvu neusmiljeno sovraži in pa ker stojt Pevma v goriški okolici, katere poslanec je Fon. Jezico razumemo dobro, ali ne pomaga nič; razumniki dobro vedo, kako rada se košati .Gorica" s pavovim perjem. UlllrijO. Mož za možem jim lega v grob. Nadomestila pa ni nikjer. Suri Častitljivi palriotje laški izumirajo, uovih ni. V generaciji, ki sili v ospredje, je le Še nekaj fanatizma in strupene zagrizenosti, kar je gotovo znamenj?, da so pri kraju. Lahom v Gorici je tesno pri srcu, kadar stopajo Še vedno v impozantnem številu za krsto kakega svojega prvaka, stiskajo se jim prei in bolestno vsklikajo: zopet eden! Če pogledajo okoli - žalostna slika. Izumrli so Bgorizianitt starega kova, kar je še „boljših", legajo v grob, tako da s strahom gledajo v bodočnost, kaj bo.... In ko tako gledajo, vidijo, kako rastejo Slovenci, kako se množijo. Vedno več jih je, njih vedno manj. Kolo Časa se vrti, in kdor je bil doli, pride na vrsto, da stopi na vrh.... Izpred sttfilji. - Dne 22. oktobra lani je bilo prišlo do prepira v Persoljevi gostilni v Šmartnu v Brdih. Francu Simčiču je bilo izbitih ."» zob. Karo] Llplčar, 36 let star, 23-letni Fran Simčič in 22 letni Ivan Persolja so bili klicani v Gorico k sodniji, prvi kot obdolženec, druga dva kot priči. Po poti so se zmenili, da fcpovedo pred sodnijo, da ne vedo nič, kdo je vrgel kozarec, s katerim so bili izbiti Simčiču zobje. Pri tem so pozabili, kako so govorili pred orožniki, ter se tako ujeli. Sodnija je prisodila Lipičarju :) mesece ječe s postom, Simčič in Persolja sta dobila vsak po en mesec ječe. Iladi tatvine je bil obsojen L. Palhvicini iz Italije pa f> mesecev v ječo. Obtožen je bil, da je ukradel v Vilesu v Furlaniji 99 K. Dominik Delpin iz Fiumičela v Furlaniji je bil dolžan stanarine Hll K 68 v. Obvezal se je plačati jo v mesečnih obrokih, ali ker ni držal besede, so se mu imele aodnijsko prodati premičnine. Te je pa rajši on sam prodal. Obsojen je na 2 tedna v ječo. Umri je v goriški bolnišnici Josip Volk s Trnovega, katerega so prinesli doli, ker je bil ranjen na plesu. Avgust Volk je obdolžen, da ga je sunil v trebuh tako, da je umri na posledicah sunka. Tako je konstatovala smrt komisija. LIS ji žagal 16-ietni Iv. Basa iz Dorn-berga v Gregoričevi delavnici v ulici Vogel v Gorici. Žagal pa je tako neprevidno, da si je prežagal več prstov na levi roki, radi česar se je moral iti zdravit k usmiljenim bratom. 111 K JI plBimll neki Josip Masziui iz Italije, ki je bil v službi pri tvrdki Moretti v Tržiču. Vodja tvrdke mu je dal omenjeni denar, naj ga nese na pošto. Sluga Mazzini je vzel denar in Sel, nazaj ga ni bilo več. Najbrže jo je pobrisal čez mejo. V Tržiču je zapustil ženo z otročičkom. B«Z sndstSI. — Tukajšnji policiji se je predstavil 19-letni Avgust Kjrks iz Hanover-ske provincije, po poklicu kurilec na ladiji, ter prosil, naj ga pošljejo domov. Bil je brez sredstev. Njegovi želji se seveda ugodi, \l Mrjl pri TrUČU so potegnili 42-letnega P. Damianija, ki je bil čoyaj pri tvrdki Fac-canoni. Mož je ponesrečilj ko je "šel ponoči iz gostilne v Porto Rosega. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Me»i izdaji sazsaika dunajskih ulic. - Tretja J!*a^MnamkjL_iima^ od poštnega in brzojavnega ravnateljstva na Dunaju po naročilu trgovinskega ministerstva, je ravnokar izšla pod naslovom .Seznamek dunajskih ulic z označenjem poštnodostavljav-nih in sodnih okrajev«. V to novo izdajo sprejeli so se sporazumno s c. kr. pravosodnim ministerstvom tudi podatki o pristojnosti v sodnih zadevah ulic, dvorov in hotelov, označenih v 1. 2. in 3. razdelku seznamka. Cena tega v prvi vrsti občinstvu, oblastvom, časniškim podjetjem i. t. d. namenjenega pripomočka znaša 14 stotiuk za komad. Vsem poštnim uradom je naročeno, da sprejemajo naročbe da ta .seznamek dunajskih ulic". Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnatrljstva. Hlil Zl železničarja. — Na Dunaju zgra-0 trinadstropnih hiš s 114 stanovanji za uslužbence državnih železnic. Politični pregled. Avstrijski dlligacljl je izrekla 4. t. m. svojo ogorčenje iu sožalje nad dogodkom v Usboni ter naročila zunanjemu ministru, da to sporoči portugalskemu poslaniku. Italijanski piriamant In rimski občinski svit o umoru portugalskega kralja. - v italijanski zbornici je izrekel predsednik portugalskemu dvoru sožalje. Republikanski poslanec Chiesa je re-rel, da je njegova dolžnost, izreči portugalskemu narodu pozdrav, ker je bilo portugalsko ljudsko zastopstvo poteptano. — V občinskem svetu je tudi začel župan Nathan govoriti sožalnico španski kraljevi rodbini, a takoj ga je prekinil občinski svetnik AHiata v imenu republikancev, Češ, daje usoda umor-jencev grozna, a vsak pošten Človek mora priznati, da je bila usoda zakrivljena. Župou Nathan je odtegnil govorniku besedo ter izjavil, da je življenje vsakega človeka sveto in nedotakljivo, naj si bo kralj ali navaden človek. Boli V Mirrttt. ~ Francoski polkovnik Boutegourd je imel blizu Barkašeda s plemenom Inzabasov dveurno bitko. Puntarji so imeli zelo velike izgube. Francozi so izgubili enega častnika in 7 vojakov, štirji častniki in 46 vojakov je bilo ranjenih. Dtlsgacljskt zasedanji in nlšanje plač častnikom. » Armadni odsek avstrijske delegacije se je posvetoval o armadnem ordinariju. Grof La-tour je predlagal, da naj se dovoli za leto i 909-5 milijonov 6,600.000 K za povišanje častniških plač in 5 milijonov kron za izboljšanje hrane moštva tako, da pride na vsakega moža 5 h. Proračunski edsik avstrijska zbornice je nadaljeval razpravo o poglavljn; sol, Posl. Dia-mand je predlagal, naj se znižajo cene za jedilno sol in sol za živino. V slučaju naj tozadevno prične vlada pogajanja z ogrsko vlado. Finančni minister dr. Korytowski se je slicevai na svoj prejšnji apel, v katerem je izjavil, da ni možno v sedanjem trenutku misliti na znižanje davkov. Minister se je odločno izjavil proti omenjenim predlogom. — (Klerikalci bodo pa še naprej farbali, kako da znižajo davke). MfnlstenUo n jama dela v Avstriji. - Te dni se vrši na Dunaju rainisterijalna konferenca, ki se bavi z ustanovitvijo novega ministerstva za javna dela. Načrt bo še ta teden predložen ministerskemu svetu. ICoSttt — Odlikovan. —Minister za trgovino Fran Košut je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda, povodom tega, da je bilo uspešno sklenjena nagodba med Avstrijo in Ogrsko. Razne vesti, Stosalj na smrt obsojan. — Vojna sod-nija v Petrogradu je obsodila na smrt generale Steslja, Focka in Reissa. Smirnov je obsojen na 10 let težke ječe. Pričakuje pa se, da car obsojence pomilosti. Enkota za reformo deželnih financ. — Finančni minister je sk' al enketo za reformo deželnih financ na dan 7. marca. Enketa, katere se udeleže odposlanci vseh deželnih odborov, bo zborovala več dni. Jubilejno smodkO in cigareto izda tobačna režija povodom cesarjeve šestdesetletnice vladanja. Čuden bolnik je bil sprejet v neko bolniš-Tdco v Rimu. Ko je ležal v postelji par ur, se je dvignil, kakorhitro je videl, da je njegov sosed-bolnik zaspal. Oblekel je njegovo obleko, v kateri je bilo več denarja ter odšel. Lepe razmere morajo vladati v tej bolnišnici, da vsprejemajo za bolnega zdravega človeka, ki jo popiha iz bolnišnice z ukradenim denarjem 1 RUSkl dumi. - V seji 4. t. m. je duma na predlog predsednika enoglasno sklenila izraziti portugiški vladi svoje sožalje potom portugiškega poslanika. V znak sožalja so poslanci ustali s svojih sedežev. Minister za unanje stvari je izjavil, da se vlada popolnoma pridruži sklepu dume. V pokO) gre koncem tega šolskega leta slavist dunajskega vseučilišča dr, Jagič, ki dovrši 6. julya t. I. 70. leto. Slovanski ItstnlnirJI v Trstu. - Na zborovanju zadruge jestvinarjev v Trstu je prišlo do burnih prizorov. Lahi niso pustili govoriti slovensko. Ker so pa Slovenci spoznali situ-vacijo iu nakane vladajoče stranke, je Ivan Prelob stopil k predsedniški tribuni in zahteval »besedo8, česar pa mu predsednik Robba ni hotel dovoliti. Prijela ga je sveta, jeza, da je zgrabil za papir čitajočega tajnika, ga mu potegnil iz rok in ga raztrgal. Tu pa se je zgodilo nekaj nečuvenega. Slavni DioniBio, ki živi od slovenskih Bržklc in ima svoje prodajalnice v ulici Barriera vecchia št. 24 in ulici Sette Fontane št. 481, je skočil k Prologu, ga zagrabil za vrat in ga hotel daviti. Ali slabo je naletel mož. Kakor na povelje so priskočili Slovenci ter oslobodili svojega vodjo iz rok Dantejevega kulturo-nosca, nakar je pričela na odru predsedništva prava bitka. Vladni zastopnik je dal predsedniku nalog, naj razpusti občni zbor. Ni smrt SO Obsodili v Ghartresu nekega 59-letnega Lucijana Peilluda, ki je vlekel neko sedemletno deklico v gozd, je posilil in potem umoril. V 6radGU je vstrelil dijak Braccato iz TridOnta svojo ljubico, netakarico Pizžini, V Hrastniku se je vstrelil 19-letni provi-zorični učitelj Verdaj. V najem se odda s 1. aprilom znana sfacima gosp. losi p a H dni g v Kanalu na trg«. natančneje se izuč pri gosp. luanu Raufer, postajenačelniku u Bohinjski Bistrici. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Koran v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače 2« birmance :n poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In ilkerjo na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Wr» po jako zmernih cenah. "^01 Prua goriška touarna umetnih ognjeu s strojnim obratom deluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 X 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm ===== 100 x 150 z monogramoin. = ferd. nflakuc -------poblasien in priznan pyrotennik 8orlc a, tekallšče Frana los. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Doganatt tik ke palače. Trgovina z vinom in žganjem: na debelo pri Sv. Luciji ob Soči. Za pristnost vina se jamči. Razpošilja se od 56 litrov naprej. ČEME ZHERNE. Za obila naročila se toplo priporoča Franc Pon, Jastnijk. Anton Potatzky v Gorici. N« sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DF3EL0. Andrej Fajt pekovski mojster v Strici Cirsi Franc Biis. it. 2. ^^~ Filijalka v Dornberp. =^m Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa na- Mla izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške uince, potice Itd. TrLoV5ko-obrtrja zadruga V Gorici regletrovane zadruga ¦ neomejenim Jamstvom. NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge r Gorici« je z odrom na oremeniena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sktoilo za leto 1906. ta-ie način poslovanja: Daie svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/,* prispevka v posebao rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obreBtuje po 41:,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilu? po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa avoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec««. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Lekarna Gristofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva — Te kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine % (Varstvena znamka). y kratkem ČaSU OfflO- tica in živega lčnost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Srisfofoleffij6?a pijača iz kine ITI 5p|p73 najboljši pripomoček pri m LpluMi> zdravljenju s trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. Kožuhovne ovratnike = (boa) —— u največji izberi - po čudouito nizkih cenah Raznovrstne pletenine za zimo Jaegerperilo m. naj si v lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom t trgovini J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10. Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba! — Cene stalne! 0 Najoeneje kupavaliče nlrabarikcga la tfrabaaga blaga ter tkaali, preja la oltlj. POTREBŠČINE za pitarnioe. kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaid in ševlfarje. Svetlnjlce. — Kožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroaajarje, prodajalce po sejmih in trgih ler na deželi, t 35—8 milo goriške touarne A. Gabršček je naprodaj v sledečih trgovinah na Goriškem: Hamlaf. Ji mi p -. Kanal HriSku Ansfel Št. Andrej Donda Ivan Morar Diokonja Jernej. Podineler Gretforieh Ivan 1'ud^or.i (irzelj Anton, Kihernburk Jerl.iO Jožefa •• I »obrsivljo Kosmač Friin. Slap ob Idriji Košir Terezija " ' Košir Hl:iž Kujnel Frane ¦ Konici Alojzij Lebu'i Jo^ip Maraž J;.kob Mara« Daniel - .....,..... Mritoltf Iviv.i. Luek. Jevš/ek Miikne Josip Senipas Meniiolja \W\/. ¦ Hatnje Mleknš A. A • lfuvoe Marega Alojzij — Lnfnik Miilik Mihael, Ajdovščina ¦- Kanal Kanal - Solkan Konten - Valee Vrtojba Vrtojba. Nemce Franjo. Mabrežina Nanut Jn/et" — Kanal Nomec Jo/.cf -- Podpora 1'eršiČ Andrej Crnifc Repie Franc — A jdovšeina Haku-tfek Marija, Kobarid Spaeapan Fran ~ O/idjan .Savel 1 i Julija šrinpas Spaeapan Albin ~- Miren širen Alojzij - - Imtovlje Sttlfil Kat. Štnrje Sinn-kar Jožef ¦ ¦ KosarseV Skerf Janko - Batuje DellaSebtaval.SvetoKonieu Terpin Anton - Podpora Torkar Mnt««7 - 1'odbrdo Toneti i A. - GrtuliMtii TrainpiiS K , Koitanjeviea 1'ktnar Kan Dutovlje V rtu ver. A. & J. Tolmin VrCon Anton — Skriljo. Na Kranjskem: Gobec Hragotiu.Tfnovo-Bis. 1 OHvJfiS Friderik, ISoh.Bela 1'ogaCuik Filip — Dobrava. V Trstu: Bertos Klcmcnt Ourct M. • 'efflar Emilja Ccllia Ivan Casstitti Ricc. l>obri!la Fran Dolneb Albert Ferfoplia Fran Gerin Anton GrcjjoriC Josip Gomisel Anton Godina Stunko Grassi Karol Klan Ivan Košmerlj Ivan Kravos Kristjan Legat Alojzij Luiti Josip Mortl Valentin Machne Alojzij Maren Alojzij Milkisiig Fran .Vagelsclnnidt Ltidovik Fetcrnel Peter 1'irih Andrej Prolog Ivan PlcsniCar Vekos. Petrone Josip Prat de Katarina Šuman Fran Štic Andrej StepanciC Alojzij Silvestri Anton Tomažič Ivan Tamaro Jurij Umck Josip Volk Fran Vatovec Ivan Viejrele Tomaž Železnik Ivau Zore Ivan Zwitter Valcntiu Zgur Leopold Zgur vV Popatnik. Goriška tovarna mila A, Gabršček. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Slovenske pspije! Posttajle milo iz to flomače tovarne! Melje izvrsten. Cene oMčajne! Naša špecijaliteta je: CapraSOle - K0Za 8 SOllUm ^vojf* *ZT' V GOPiCl je na prodaj V Sledečih trgovinah: Blokar Jos., De Blas Lucijan, Bratuž Alojzij, Calligaris Iv., Cap-pella Vikt., Cleri AL, Kuštrin Ant., Kutin Josip, Marega Jak., Maraž Jak., Marega Al., Modic Fr., Podgornik M., Supansig Lavra, Toffoli , Viktor v Gledališki in Semeniški ulici, Vodopivec vd. Alojzija, Vuga Rafael, Vallerio Petrina. — V Solkanu: Batistič Hektor, Forna-zarič Marija, Jug Josip, Jug Anton, Komel Fran, Stabile M., Vuga Valentin.