St. 13(1650) Leto XXXII NOV© MESTO četrtek, 26. raarca 1981 Ce.id: 10 din 13. februarja 1975 je bil iist odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI CVIČEK SE JE MERIL V HEKTOLITRIH - Praznik dolenjske kapljice in njenih pokuševalcev in Danes osrednja prireditev v Ribnici Ob občinskem prazniku bodo podelili priznanja in nagrade S Foerstnerievo opero „Go-slavček”, s katero je JjUDijanska Opera gostovala jnmuli petek v domu JLA v Kibmci, so se začele letošnje svečanosti ob prazniku občine Kronica, 26. marcu. h; , ?°boto je bil najprej mla-uinski rokometni turnir v spo-nun na ribniška športna delavca Mrvsina in Zobca. Zmagala je eKipa Slovana iz Ljubljane. V soboto ob 10. uri je krenil pred doma JLA v Ribnici na P°t tudi dolenjski „krak” Ku-trckove pošte. Na svečanosti ob tj priložnosti je zbranim spregovoril predstavnik občinskega vodstva ZZB NOV Vinko Ker-smč. odhodu Kurirčkove pošte “ v domu JLA odprli razstavo aeiakademskega slikarja Bojana Uohje iz Maribora. Trajala bo še do konca meseca. Osrednja prireditev, svečana seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij bo danes popoldne v dvorani DC-16 v Dolenji vasi. n-*ej ^°do podelili tudi občinske nagrade in priznanja. Jutri popoldne pa bodo v parku kulturnikov v ribniškem gradu odkrili nove tri kipe in sicer dr. Janezu Ev. Kreku, Ignaciju Merharju in dr. Ivanu Lovrenčiču. Več o teh in drugih rrireditvah v počastitev praznika »orno še poročali. J. PRIMC Domača pamet še v senci Raziskovalno delo na Dolenjskem si le počasi utira pot KRENILI SO NA POT - Zadnjo soboto je izpred doma JLA v Ribnici krenila na pot po Dolenjski kurirčkova torba. Torbo je nosilcem predal predstavnik ZZB NOV Vinko Kersnič. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne in glasbene šole, godba na pihala in KUD F. Zbašnik iz Dolenje vasi. (Foto: M. Glavonjič) Posvet o vlogi in nalogah raziskovanja v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju, kije bil 20. marca v Novem mestu, je izzvenel v ugotovitvah, daje v okviru dolenjske regije znan-stveno-razisko valna dejavnost še najbolje razvita v novomeški občini, dugje pa si šele utira pot. Razvoj te dejavnosti je v marsičem odvisen od zagnanosti občinskih raziskovalnih skupnosti, ki imajo s sveti za znanost pri OK SZDL precejšnjo vlogo pri spodbujanju znanstveno-raziskovalnega dela. Med raziskovalnimi skupnostmi vsekakor prednjači novomeška, ki ima tudi za naprej enega najbolj ambicioznih delovnih programov v Slove- -niji, v drugih dolenjskih občinah pa še niso dosegle vidnejših uspehov. Velike težave imajo 'te skupnosti že s sklepčnostjo skupščin, kar kaže na premajhno zanimanje delovnih organizacij -za to dejavnost. V nekaterih delovnih organizacijah so se pomena raziskovalnega dela sicer že zavedli in mu posvečajo potrebno skrb, čeprav je treba tu na rezultate čakati dolgo časa, vlagati pa precejšnja sredstva. DOM MAJDE ŠILC SLAVI SVOJ PRAZNIK Učenci in osebje novomeškega Doma Majde Šilc bodo jUri skupaj z borci X. ljubljanske brigade proslavili svoj_ tradicionalni praznik — dan Majde Šilc. Osrednja slovesnost bo v Domu JLA, kjer bodo izvedli kultirni program in podelili pisna priznanja najboljšim učencem. Srečanje se bo nadaljevalo z družabnim večerom. Ob dnevu mladosti bodo imeli učenci pohod po poteh X. ljubljanske brigade. Poudariti velja, imajo tovrstna srečanja od vseh dijaških domov v Sloveniji le v novomeškem. ZASEBNO GRADNJO NAČRTNEJE SPREMLJATI V brežiški občini je stanovanjska graditev živahna zlasti v zasebnem sektorju. V minulih petih letih je zraslo kar 130 hiš več, kot so jih planirali. Tudi pri gradnji družbenih stanovanj je bil program zadovoljivo izpolnjen. V tem obdobju so v občini zgradili 220 stanovanj ali samo pet manj, kct sojih planirali. Nad to gradnjo je pregled dober, žal pa nihče načrtno ne spremlja gradnje zasebnih stanovanjskih hiš, čeprav je vredna večje pozornosti. VRNILI OBVEZNICE Ker z gradnjo bazena v Sevnici ali Bdštanju to srednjeročno obdobje ne bo nič, zbrali pa so za ta namen med krajani za 56.100 dinarjev obveznic posojila za ceste, so obveznice vrnili. Nekateri so bili sicer presenečeni, vendar je treba pohvaliti možatost izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti. 11 ! ifi W ur irf1? ill Na prvem mestu je vsekakor Krka, dobri zametki raziskovalne dejavnosti pa so tudi v Novolesu, IMV, Pionirju, trebanjskem Trimu, metliški Beti, semiški Iskri in črnomaljskem Beltu. Da vidnejših rezultatov ni, se tako v delovnih organizacijah kot v raziskovalnih skupnostih zgovarjajo na kadrovsko in finančno šibkost. Slišali smo, da imajo najmanj možnosti- za razvoj raziskovalnega dela gospodarsko šibkejše občine in manj razvita območja v občinah, zato se razlike v razvitosti na tem področju še poglabljajo. Premalo je tudi povezovanja in sodelovanja na tem področju med delovnimi organizacijami in občinskimi raziskovalni' ti skupnostmi, zaradi česar je oteŽKOčen razvoj raziskovalnih kapacitet, nepovezanost pa pomeni tudi manj sredstev, kot bi jih lahko dobili. V razpravi, ■ ali znanstvenoraziskovalno delo vezati na večje delovne organizacije ali razvijati čiste znanstvene organizacije, so udeleženci poudarili, da potrebujemo eno in drugo, da pa je treba programe že obstoječih znanstvenih ustanov boj prilagoditi potrebam združenega dela. Z. LINDIC-DRAGAŠ MS ZKS Posavje podpira dogovarjanje posavskih občin za razvoj regije Dogovor, ki ga bodo v Posavju podpisali izvršni sveti občin, regionalna gospodarska zbornica, izvršilni odbori zavarovalne skupnosti in bank, svet posavskih občin, interesne skupnosti in MS SZDL o temeljih plana 1981—1985, nakazuje skupne interese pokrajine in pot do njihovega uresničevanja. Pozornost je trenutno osredotočena zlasti na sklop agroživilstva. Gre za opredelitev površin in kultur, za razvoj klavništva, skladišč in hladilnic in še za vrsto drugih rešitev, ki jih pogojuje bodoča jjrašičja farma na Krškem polju. Več skrbi zasluži tudi industrija. Še vedno velja večkrat izrečena pobuda za rešitev energetskih problemov, zato bodo vse tri občine podprle zahtevo po čim prejšnji Osnutek je na seji 19. marca pretresal medobčinski svet ZKS in ga vsebinsko dopolnil. Menil je, da je dogovor dobro izhodišče za izpeljavo skupnih nalog v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, da pa ga bodo morali še dopolniti, ker so nekatera področja pomanjkljivo omenjena ah celo izpuščena. Regija bo poslej skupaj usmerjala razvoj kmetijstva in gozdarstva, industrije,energetike, prometa, gostinstva in turizma, malega gospodarstva, prometa in varstvo okolja, prostorsko načrtovanje, informatiko, zdravstvo, usmerjeno izobraževanje, kulturo, zaposlovanje ipd. V Dolenjskih Toplicah podpisali dogovor o skupnih temeljih plana dolenjskih občin S slavnostnim podpisom ogovora o skupnih temeljih Planov občin Črnomelj, Mediji. Novo mesto in Trebnje za obdobje 1981 - 1985 se je Prgšnji teden v Dolenjskih »oplicah zaključil krog dogo-J^Banja in usklajevanja usmeri-. y za skupni hitrejši in hladnejši gospodarski, socialni ,r Pr°storski razvoj vseh štirih ocin dolenjske regije. Skupne aloge srednjeročnega razvoja n?.. tak° določene, na vrsti je Kirnovo uresničevanje, ki, kot Podpisniki dogovora zavedajo, ne bo lahko. Med skupnimi prednostnimi nalomi dogovor opredeljuje razvoj in merjanje gospodarstva k proizvod- nji in storitvam, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, ter k proizvodnji za izvoz, pri naložbah pa naj bi imele prednost tiste na manj razvitih območjih. Razvijale naj bi se industrijske dejavnosti z visoko storilnostjo in čim manjšo odvisnostjo od uvoženih surovin, posebno še tiste, kjer gre za uvajanje domačih tehnoloških postopkov. Osnovna skupna naloga agroživilstva je večja pridelava hrane, medtem ko dogovor na področju gozdarstva kot naloge med drugim opredeljuje povezovanje gozdarske skupnosti z lesno in celulozno industrijo, pogozdovanje in učinkovitejše dogovarjanje med velikimi porabniki lesa, ki naj bi sovlagali v nove nasade, ne samo trošili. (Nadaljevanje na 4. strani) NE BREZBRIŽNI DO OKOUA Glede na to, da je sredi oktobra napovedan reden zagon jedrske elektrarne v Krškem, je medobčinski, svet ZK Posavje pri obravnavi dokumenta o skupnih razvojnih ciljih pokrajine menil, da je prišel trenutek, ko se mora regija z veliko odgovornostjo posvetiti zavarovanju okolja in razčistiti vse nejasnosti okoli tega. izgradnji savskih elektrarn, po postopnem dovajanju plina v Posavju in na Dolenjsko in po odjemu energije iz JE Krško. Tudi vnaprej bo skrb vseh treh občin usmerjena na nerazvite KS in na obe spominski območji, ki segata do njih s Koznajskega in Gorjancev. V regiji bodo poenotili tudi obveznosti delovnih organizacij do krajevnih skupnosti, ki so zdaj različne, zaradi različnih meril. Za področja, ki zadevajo razen Posavja še Dolenjsko, naj bi bila na pobudo Kškega podpisnica tudi dolenjska regija. • Kritični razpravljalci so menili, da bo ta mobilizacijski dokument prepozno sprejet, da je nastal kot seštevek občinskih programov, namesto, da bi se najprej dogovorili za regionalne cilje. Ce pa ga že imenujejo in sprejemajo kot dogovor, potem ne sme dopuščati, da bi vsaka občina delala po svoje in se šele potem lotila usklajevanja. V enem izmed členov v osnutku to omogoča, zato naj bi besedilo popravili. J. TEPPEY Ob popisu bodite doma Letošnji popis se začenja v sredo, 1. aprila Xerietno ga ni med nami, ki še ni nič bral ali slišal o letošnjem Popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj pri nas. Kljub temu ne odveč, če še enkrat opozorimo, da bo letošnji popis od 1. do 10. pnla. V tem času bo popisovalec obiskal prav vsako gospodinjstvo. P« bodo za opravljanje te naloge sicer posebej usposobljeni, veft b° nF*lovo delo veliko lažje in hitrejše, zbrani podatki pa t o bolj kvalitetni in uporabni, če jim bomo pri tem pomagali, kar do seveda tudi naša dolžnost. Kako? Predvsem naj bi bili v tem času d0?a’ da se popisovalci ne bodo mudili z nepotrebnim iskanjem, ro pa bi tudi bilo, da vemo podatke, ki se zbirajo z letošnjim ocenjevalcev je mimo. V štirih dneh je v ,, največjem dolenjskem hramu", novomeški Športni dvorani, kakih pet tisoč pokuševalcev pospravilo deset tisoč litrov belega in rdečega. Za to so morali odšteti kar sto starih milijonov, brez, krač in drugega pomdenega, kar ni majhen prispevek stabilizaciji dolenjskega gostinstva. Prireditev daje iz leta v leto večji poudarek le pokušini in pridobitvi laskavih ocen, saj tako vinogradniki veliko lažje spravijo svoj, dobro ocenjen cviček, v promet. Od strokovnega dela prireditve je letos ostal le še kviz, kjer je med člani aktiva mladih zadružnikov zmagala ekipa KŠC „Grm" pred ekipo Krškega in Brežic, med člani vinogradniškega okoliša pa so bile najboljše ekipe OVO Malkovec, OVO Šentjernej in OVO Škocjan. (Foto: J. Pavlin) tiri zlata vina Na razstavi belokranjskih vin v Semiču bo 90 vzorcev — Najvišja ocena 15,20 točke Na razstavi belokranjskih vin v Semiču 25. in 26. aprila bo na ogled in pokušnjo 90 vin, od tega 43 vzorcev metliške črnine, 41 belokranjskega belega in 6 vzorcev rdečega vina. Strokovna komisija v sestavi prof. Miran Veselič, dr. Slavica Sikovec, inž. Jana Pintar, inž. Lojze Hrček, inž. Stane Bajuk in Jože Bukovec kot predstavnik vinogradnikov je dobila v oceno 115, vzorcev, od tega jih je 25 zavrnila kot neprimerne. Da je bila lanska letina precej slabša kot prejšnja, povedo tudi ocene. Medtem ko so lani kar 34 vzorcem vin podelili zlato medaljo, so letos oceno dosegli komaj štirje vzorci; sedem vin bo dobilo srebrno medaljo, 12 pa bronasto. Med belimi je najvišjo oceno dobilo vino Borisa Brunskoleta iz Kota pri Semiču, in sicer 15,20 točke, za njim pa vino Matije Absca iz Mihelje vasi -15,10 točke; najboljšo metliško črnino ima Anton Grahek s Starihovega vrha - 15,10 točke, črnina Janeza Pečariča iz Čuril pa je dobila 15 točk. V četrtek bo precej oblačno, v petek prehodne manjše padavine, nakar se bo vreme ponovno izboljša- TUDI TO JE POMLAD -Pravijo, da pomladi ne bi bilo, če se Krajcarjev Korel ne bi zaljubil v Micko, če ne bi bilo zvončkov in trobentic, sonca in spomladanske utrujenosti Slednjo zdravimo na vse mogoče načine tudi tako, kot to počenjajo „utrujeni“ srednješolci na novomeškem mostu v Ragov log. (Foto: Janez Pavlin) KMALU PRVA STANOVANJSKA ZADRUGA? V črnomaljski občini sedaj ni nobene stanovanjske zadruge. Ce- . prav doslej ni bilo nobene pobude, da bi jo ustanovili, so že sedaj precejšnje možnosti, da bi taka zadruga uspevala v krajevni skupnosti Semič, v bodoče pa tudi v KS Vinica. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED 5 s s % * 5 l § § Pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA so v Španiji znova vznemirili javnost. V razmaku samo dajset ur sta namreč umrla dva podpolkovnika, ki so ju ubili baskovski teroristi. In to se je zgodilo prav v obdobju, ko španska družba še vedno ni našla miru po neuspelem poskusu državnega udara. Res je vojska v posebnem sporočilu objavila, da bo spoštovala ustavni red, vendar pa kljub temu akcija Španijo pretresa terorizem baskovskih'teroristov dodatno dviga temperaturo na Pirenejskem polotoku. To še toliko bolj, ker so Te začele množiti tudi napovedi o dejavnosti skrajnih desničarskih sil, ki so v začetku tega tedna že napadle člane ETA v mestu San Juan de Luz ob špan-sko-francoski meji. Zaradi tega govore v Španiji o „spomladanski ofenzivi terorizma Vlada je izjavila, da pripravlja poostrene varnostne ukrepe in čeprav ni navedla podrobnosti, govorijo v vladnih krogih v Madridu o pravcatem „paketu” ukrepov, s katerim naj bi zaustavili terorizem vseh barv in smeri V PRIČAKOVANJU ODGOVORA Potem, ko je Sovjetska zveza na 26. kongresu svoje komunistične partije v govoru Leonida Brežnjeva ponudila vrsto predlogov, ki naj bi po njenem mnenju naposled zaustavili slabšanje mednarodnega položaja, v Moskvi vse opazneje poudarjajo, da je sedaj že čas, da Zahod nanje odgovori. To je razvidno iz vrste člankov in izjav, ki v taki ali drugačni obliki terjajo odgovore na sovjetske predloge. Ker je medtem nova ameriška administracija že objavila podatke o rekordnem (več kot 226 milijard dolarjev) vojaškem proračunu, mora biti Moskvi jasno, da se oboroževalna tekma nadaljuje in da jo bo morala hočeš nočeš sprejeti. To pa kajpak predstavlja za Sovjetsko zvezo izjemno hudo obremenitev, ki se ji je želela (tudi z napovedjo mirovnih predlogov) izogniti. POLJSKA: ZNOVA NAPETO Po spopadu miličnikov z delavci, ki so zasedli poslopje vojvodstva v mestu Bydgoszczu, je položaj na Poljskem znova napet. Vlada in rteodvisni sindikati Solidarnost sicer v pogajanjih poskušata omiliti napetost, toda zato je bil dogodek v sovjetskih časnikih ocenjen kot še en dokaz, da je stanje v tej državi izjemno resno. Novo v sovjetskih ocenah (natančneje rečeno: v javno objavljenih sovjetskih ocenah) je predvsem to, da so vanje vnesli neko bistveno razlikovanje. Če so doslej trdili, da delujejo v vrstah sidnikata Solidarnost samo nekateri protisocialistični elementi, menijo sedaj, da je cela ta organizacija protisocialistično naravnana. Obtožujejo jo za rušilno dejavnost, s katero naj bi namenoma hoteli preprečiti normalizacijo razmer v državi. In razen tega se množijo ocene, da Soliamost podpirajo imperialistični krogi Zahoda. Pri tem posebej omenjajo ameriško obveščevalno službo CIA. Precej značilno je tudi, da v nekaterih drugih socialističnih državah (na primer na Češkoslovaškem) položaj na Poljskem sedaj že kar odkrito primerjajo s stanjem v Pragi v letih 1967 in 1968. Dogodki pa so se tisti čas zasukali tako, da so na Češkoslovaško vkorakale sile varšavskega pakta. JANEZ ČUČEK Hišo gradimo le enkrat! I Gradnjo spremlja vrsta težav, ki se prično že z nabavo in izbiro gradbenih materialov. ZAUPAJTE NAM SVOJE ŽELJE Pomagali vam bomo s strokovnimi nasveti in z dobavo vseh vrst gradbenih materialov iz našega prodajnega programa. Našim kupcem nudimo brezplačen izračun količin potrebnih posameznih materialov. Organiziramo dostavo na gradbišče. VSE OD TEMELJEV DO STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG -NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291 tedenski mozaik TURISTIČNA RAZSTAVA V GALERIJI KOMPAS V torek, 24. marca, je ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnega in turističnega življenja Ohrida, Struge in Ljubljane odprl turistično razstavo Ohrida in Struge v Galeriji Kompas na Titovi 12 predsednik Komiteja za turizem IS Slovenije Franc Razdevšek. Izrečena je bila pohvala in želja po nadaljnjem uspešnem sodelovanju Makedonije' in Slovenije. V Galeriji Kompas si lahko obiskovalci ogledajo fotografije naj lepših ohridsko struških znamenitosti. Istočasno kot razstava pa do "5. aprila potekajo ohridsko struški večeri v hotelu Lev v Ljubljani, kjer bodo gostje spoznali tudi makedonsko kulinariko. 10. aprila se začnejo že prva turistična potovanja na Ohrid, kjer se bodo gostje lahko na kraju samem seznanili s tistim, kar bodo v Ljubljani videli le na prospektih in na filmu. J- SAJE NOVA SEDEŽNICA NA KANINU V četrtek, 12. marca, so izročili prometu novo kaninsko TRI-SEDEŽNICO „Šk ripi", ki je največja pridobitev letošnje zimske turistične sezone v Sloveniji. Dolga je 1 kilometer in lahko prepelje v eni uri 1250 potnikov. Trisedežnica, ob kateri so približno 1800 metrov dolga smučišča Šk ripov, je prva te vrste v Jugoslaviji. RAZPISNA KOMISIJA GRADBENO OPEKARSKEGA PODJETJA MIRNA NA DOLENJSKEM RAZPISUJE VEC DELOVNIH MEST: V GRADBENIŠTVU IN OPEKARNI: 15 NK DELAVCEV 5 PK IN KV ZIDARJEV Pismene prijave naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi. Še zamegljeno razredno bistvo Zakaj zastoji v uresničevanju zakona o združenem delu — Delovanje skupnih služb je preizkusni kamen svobodne menjave dela v delovni organizaciji Analize kažejo, da se razvoj samoupravnih odnosov zatika zavoljo različnih vzrokov, najpogosteje pa zaradi nerazumevanja razrednega bistva ustavne preobrazbe družbenih odnosov. V čem se kaže to nerazumevanje? V tem, da smo doslej v preobrazbi združenega dela vse prepogosto puščali ob strani razredno bistvo temeljne organizacije, to je dejstvo, da mora položaj v njej združenih delavcev postati temeljni in hkrati izhodiščni družbeni odnos, na katerem gradimo samoupravno združeno delo in socialistično družbo. ■/#####///#########/#####/#/###########/#■ Dohodek delavcev, ustvarjen v vseh temeljnih organizacijah, ki so zaradi skupnih interesov NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED I I V Titogradu sta se pogovarjali delegaciji izvršnih svetov socialističnih republik Črne gore in Slovenije, ki sta ju vodila Momčilo Cemovič in Janez Zemljarič. Dogovorili so se o konkretnih projektih, ki jih bodo v naslednjih letih izpeljali v naši najmanjši republiki na osnovi združevanja dela in sredstev slovenskega ter črnogorskega gospodarstva. Pri tem velja omeniti, da gre za izgradnjo velike živinorejske farme, predvidena je graditev obrata za predelavo mleka, dogovarjajo se tudi o skupnem pridelovanju vina v tej republiki, o proizvodnji aluminijskih konstrukcij, sanitarnih kabin — kopalnic, ofsetnih plošč itd. Skupaj s Črno goro O gospodarskih gibanjih v Sloveniji je razpravljal republiški izvršni svet. Pogovor je tekel tudi o gibanjih cen v letošnjem letu ter o predlogu dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v Sloveniji do konca leta. Temeljno sporočilo za izboljšanje gospodarskih razmer je na kratko naslednje: povečati proizvodnjo, spodbuditi izvoz, ustaliti cene. V okviru priprav na tretji kongres samo-upravljalcev so se sestali jugoslovanski železničarji - komunisti. V odkritem in samokritičnem pogovoru so se dotaknili vrste problemov, ki tarejo jugoslovanske železnice. V razpravi je sodeloval tudi član predsedstva CK ZK Jugoslavije Stane Dolanc, ki je še posebej opozoril, da je treba pri iskanju vseh rešitev izhajati iz delavčevega položaja. Imeti mora možnosti in spodbude za več in za boljše delo, temu pa je potrebno prilagoditi seveda tudi sistem nagrajevanja. Marksistični center MK ZKS Ljubljana je organiziral posvet o vlogi marksistične znanosti v političnem sistemu socialistične znanosti v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Uvodno besedo je podal predsednik sveta marksističnega centra pri CK ZKS dr. Boris Majer. Na posvetu pa je sodeloval tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Opozoril je, da morajo marksistični centri delovati v najtesnejši povezavi s.prakso ter na podlagi teoretičnih spoznanj pomagati reševati praktične družbene probleme in pojave. V republiški konferenci Socialistične zveze so poleg družbenega plana Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje člani obravnavali še poročilo o javni razpravi o osnutku ustavnih dopolnil. Ugotovili so, da je razprava v celoti podprla Titovo pobudo o kolektivnem delu in odgovornosti in še več — da je javna razprava to pobudo povsod opredelila kot pomemben prispevek k nadaljnji demokratizaciji družbe in odnosov v njej. Predsedstvo CK ZKS Slovenije je na seji, ki ji je predsedoval France Popit, razpravljaljalo o ngkaterih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih, o poročilu o problemski konferenci o vlogi in nalogah znanosti v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju ter o osnutku za problemsko konferenco o nalogah komunistov pri uresničevanju svobodne menjave dela v visokem šolstvu. V poročilu in razpravi o problemski konferenci o znanosti - poročilo je podal dr. Anton Vratuša — so poudarili, da na konferenci niso sprejeli posebnih sklepov, pač pa so povsem podprli stališča akcijskega programa dejavnosti komunistov na področju znanosti in raziskovalne dejavnosti. Konferenca je pozvala komuniste in vse druge delovne ljudi, naj si vsak v svojem okolju in po svojih močeh prizadeva za uresničitev nalog. MILAN MEDEN ! % ! pri delu združene v delovno organizacijo, še vedno ugotavljamo in razporejamo na ravni delovne organizacije. Proces „prenašanja“ dohodka na temeljno organizacijo in s tem v odločanje delavcev teče zelo počasi, ker pogosto ni povsem' jasna njegova razredna razsežnost ali pa jo delavcem načrtno zamelgjujejo. Zato se pojavlja dohodek v številnih temeljnih organizacijah le kot gola finan-čno-knjigovodska kategorija, ne pa kot izraz celote družbenoekonomskih in političnih odnosov. Zelo redke so organizacije združenega dela, v katerih so začeli uresničevati zakon o združenem delu tako, da so najprej oblikovali konkretne osnove in predloge novih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, šele zatem pa se odločali za oblike samoupravne organiziranosti. Dosedanja družbena aktivnost je potekala največkrat prav v nasprotni smeri: najprej so . spremenili samoupravno organiziranost, zanemarili pa spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, s čimer naj bi odpravili odtujenost delavcev od rezultatov njihovega dela in s tem razdruženost družbenega dela. To kaže, da se ponekod družbenoekonomski položaj delavca objektivno še ni bistveno spremenil kljub vedno večji politični moči, ki jo sicer ima v združenem delu. Stopnja uresničenosti ustavno opredeljene družbenoekonomske vloge in položaja delavcev v temeljni organizaciji združenega dela se izraža tudi v njihovih odnosih do delavcev delovne skupnosti skupnih služb. Vse dileme v zvezi z organizacijo uprave v organizaciji združenega dela so v bistvu posebno področje razrednega boja. Izbojevati pa ga morajo delavci tako, da bo dohodek delavcev v strokovnih službah v celoti odvisen od dohodka, ki ga ustvarjajo delavci v TOZD, in da bo tako v celoti usmerjen k ustvarjanju čim višjega dohodka delavcev. Prav na tem področju prihaja do prve svobodne menjave dela, do prvega preizkusa, koliko smo sposobni v medsebojnih odnosih odpraviti mezdne odnose. Slej ko prej torej velja načelo, ki smo ga zapisali v program ZK Jugoslavije - da delavec ne more postati gospodar, s tem pa tudi poglavitni spodbujevalec družbenega napredka, če si ne zagotovi neposrednega nadzorstva nad upravljanjem proizvodnje in nad delitvijo. V tej funkciji ga ne more zamenjati ne državni aparat ne državni direktor. VINKO BLATNIK Iz zadnjega Pavlihe DRUŽINA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Ronalda Reagana se počasi navaja na vse prednosti, a tudi slabe strani svojega položaja. Biti gospodat slovite Bele hiše pomeni nted drugim, ubadati se tudi z drobnimi stvarmi, ki pa utegnejo odnesti veliko živcev. O tem $ se lahko prepričali prav te dni; ko so začeli ameriški časopis objavljati vprašanja, kakršno}* denimo tole: Zakaj mora prva dama, Nancy Reagan, noflb krzneni plašč, mar ne ve, da je moralo zanj dati življenje nič koliko divjih živali? Kje je njen čut za odgovornost in morala?j Vprašanja prijateljev živali (bolje rečeno skupine ljudi, ki naspi*, tujejo ubijanju Živah) so bila tako strupena, da je morala Bela hiša (prek predstavnice za tisk Nancy Reagan) objaviti posebno uradno pojasnilo. V njem je med drugim rečeno, da je nošenje krznenih plaščev povsem .^osebna zadeva, o kateri ima vsaka /ženska svoje osebno mišljenje” Kakšno je mnenje Nency Reagan v zvezi s tem, sporočilo ni navedlo, na dodatno vprašanje, če bo namreč še nosila krzneni plašč, pa je prva dama Združenih držav Amerike prek svoje tiskovne predstavnice odgovorila: Mislim, da bom... Strele so od nekdaj udarjale v visoke vrhove, ampak jih niso nikoli zravnale z zemljo . . . TAKO SI MISLIJO TUDI V PREDSEDNIŠKI PALACl sredi Pariza, od koder je te dni prišlo uradno sporočilo, ki naj bi naposled zaključilo aferico okoli diamantov iz nekdanje cesarske zakladnice Centralnoafriškega cesarstva. Kot smo že objavili, je cesar Jean-Bedel Bokassa, ki so ga strmoglavih prav s pomočjo francoskih padalcev, nekoč podaril francoskemu predsedniku Valery Giscardu DTstaingu več diamantov. Tega so potem V Franciji napadli, zakaj je darilo sploh vzel od diktatorja, kakšen! je bil strmoglavljeni cesar. Potem je predsedniška palača objavila, da je francoski predsednik diamante podaril v človekoljubne namene Rdečega križa Central-noafriške republike - kakor se država znova imenuje po strmoglavljenju cesarja. Toda neki satirični časopisje potem objavil fotokopijo telegrama predsednika Rdečega križa Centralno-afriške republike, s katerim zanikajo, da bi kdajkoli dobili diamante. Nakar je predsedniška palača objavila še eno pojasnilo: Da je namreč francoski predsednik te diamante poslal sedanjemu predsedniku Centralnoafri-ške republike s prošnjo, naj jih da Rdečemu križu ... Ki pa jih ni nikoli dobil... . C* «i Mtato ta| cmI. Ml v rafti v . ______ -NGSfTI CEUBJlj HE 7 APQSt£Mfa SPOVEDAN POPLAVA, ZNANILEC POMLADI - Mraz in visoka snežna odeja so značilnosti letošnje zime na kočevsko—ribniškem območju. Ko seje začel jutro topiti sneg, temu pa se je pridružilo še deževje, je ravninske dele med Kočevjem in Ribnico povsem poplavilo. hhhmmhhhhhhrk^bhrshsi OBNAVLJAJO CE STIŠČE PROTI MIRNI - Te dni je bilo moč na cesti proti Mimi videti cestarje, ki so marljivo obnavljali bankine. Ta važna prometna žUa je že hudo potrebna popravil, saj letos cvete veliko bolj, kot je prejšnja leta. (Foto: Simčič) MUZEJ ZNOVA ODPRT — Minula dva meseca so v Posavskem muzeju v Brežicah obnovili arkadni hodnik v prvem nadstropju (na sliki), južni trakt in stopnišče, letos pa pride na vrsto še prekritje dela strehe. V muzeju, ki je bil tačas zaprt, spet sprejemajo obiskovalce. (Foto: V. P.) NOVA POLNILNICA VINA - V Leskovcu raste ob graščini, kjer je vinska klet krškega Agrokombinata, nova zgradba. V njej bo tozd Vinogradništvo — kleti namestil sodobno avtomatsko polnilnico, v kateri bodo lahko napolnili v eni uri okoli 2000 litrov cvička. AMANDMA Poročali smo že o pobudi sevnišlce občine v zboru občin republiške skupščine, ko je bilo tam govora o osnutku zakona o varnosti železniškega prometa. Ta vsebuje določila, kako naj bi zahtevna dela na križanjih železnice in ceste prenesli na cestne skupnosti. V sevniški občini so brž dognali, da bi zaradi številnih križanj, zaenkrat bremene še občinski proračun, ob samem rojstvu ,.zamorili” novo občinsko skupnost za ceste. Po novem bo namreč tudi večina republiških cest prešla na ramena občinske skupnosti, s tem pa še nekaj prehodov. Sedaj so iz sevniške občine poslali v republiško skupščino amandma na ta zakon. Slab sod spridi tudi dobro vino Več kot polovico od 260 vzorcev vin za razstavo belokranjskih vin je prva komisija zavrnila — Slabo kletarjenje in nezdrava vinska posoda Sejmišča BREŽICE: Na sobotni sejem prašičev so rejci pripeljali 606 živali, starih do 3 mesece, in le 14 starejših prašičev. Pujskov so prodali 532 (po 110 dinarjev I kg . žive teže), lastnika pa je menjalo tudi 11 prašičev (po 60 dinarjev 1 kg žive teže). NOVO MESTO: Manj ko v Brežicah je bilo na prodaj prašičev v Novem mestu. Kupci so lahko izbirali med 305, do dvanajst tednov starimi pujski, in petimi starejšimi živalmi. Skupaj je bilo prodanih 238 prašičev; za pujske je bilo treba odšteti od 2.000 do 2.600 dinarjev, za prašiče pa od 2.700 do 3.600 dinarjev. Pri izboru vzorcev vin, ki so jih vinogradniki poslali za letošnjo razstavo belokranjskih vin v Semiču se je znova pokazalo, da je kletarjenje naj-slabša točka domačih vinogradnikov, saj je večina napak in bolezni, ki jih je prva komisija ugotovila, posledica nestrokovnega kletarjenja in nezdrave vinske posode. Poleg tega je Društvo belokranjskih vinogradnikov naročilo komisiji, naj bo pri izboru stroga, kajti le tako bo na razstavo prišlo res neoporečno vino. Komisija, ki je izbirala vina, je dobila 260 vzorcev, od tega 159 belih vin in 101 vzorec rdečega vina. Od belih jih je preizkušnjo prestalo 62, od rdečih pa'45 vzorcev, se pravi skupaj 107. Prva komisija vin ni ocenjevala, marveč je samo povedala, ali je vzorec primeren ali ne. Ocena pa je naloga posebne komisije strokovnjakov ljubljanske Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta. Je pa že ta, prva komisija (seveda je tudi tu postopek ocenjevanja povsem tajen) skušala podati tudi ..diagnozo" napake oziroma bolezni vina, ki so ga izločili, kar naj bi služilo posameznemu vinogradniku kot napotek za boljše kletarjenje. Nekaj vin je res odličnih, kar kaže, da so vinogradniki grozdje skrbno odbirali, umno kletarili, gotovo pa je grozdje tudi dobrih let in vino iz dobrega sortnega sestava. Kmetijski Preorati plešast posevek? Kot da je s spomladansko setvijo vse postavljeno na kocko. Nadoknaditi je treba jesensko zamudo in v vsej Jugoslaviji zasejati s poljščinami 4,5 milijona hektaijev njiv, kar je 350.000 na več kot lani. Velik izziv za kmetijce — in to ob pomanjkanju gnojil ter vsesplošnih težavah zaradi premajhnega izvoza in veldcega deviznega primanjkljaja. Tudi Slovenija je v zamudi, saj je imela jeseni zasejanih ®s«tino polj manj kot v običajnih letih. Dosti lahko nadomestijo jarine, nekaj pa tudi večja dob za jesenske posevke, ki niso rasli v običajnih vremenskih razmerah ali pa so ni posejani prepozno. Kmetijski inštitut Slovenije je nietovalcem pravočasno svetoval, kaj morajo ukreniti, da si bo ozimno žito čimbolj opomoglo, nekaj teh priporočil Ponatiskujemo tudi v naši hibriki. Najprej je treba ugotoviti, kakšen je sklop, to je število rastlin J*3 kvadratni meter. Če v povprečju naštejemo vsaj 300 še ^razraščenih rastlin, je s tako gostoto še mogoče doseči do 40 otov zrnja na hektar, seveda če je zagotovljena najboljša Srotehnika. Pri redkejših, plešastih posevkih inštitut priporoča, J,® gospodarnejše, njivo preorati in zasejati z drugimi J “Cinami, koruzo ali jarim stmim žitom, ta pšenico, ki je bila posejana v drugi polovici novembra, še nri 8°tov?> x je dovolj j aro vizi ral a, zato strokovnjaki P Poročajo, naj lastniki počakajo še do začetka kolenčanja, ko j. 0 izkazalo, če so se v rastlinah razvile zasnove klasov. Do : 5aUe h*ba s posevkom ravnati, kot daje vse normalno, torej di,* « a škropiti s herbicidi proti plevelom in dognojevati z uu«cmmi gnojili. rastr ‘kgnojevanje lahko popravi in zgosti preredek sklop ^ k„ v!’.23*0 je trebaoziminenemudomadognojitis 150do200 # • _ ° KAN ali 90 dn 120 lro sečnine na hektar, v druei Dolovici ^ Najpogostejšo napako, nezdravo vinsko posodo, pa ugotavljajo že dalj časa. Plesen, zlasti zeleno, je v večini primerov nemogoče pregnati in je sod pač treba zavreči, sicer je škoda še večja. Zelena plesen v sodu, ki se v vinu raztopi, naredi vino pekoče, odvratnega okusa, skratka neužitno. V prejšnjih časih je bilo več vraž in ..receptov", kako vzdrževati sode, žal pa je bila večina . teh napotkov napačna in stara, bolni sodi danes pač niso več z a rabo. A. B. Sklenjena veriga Stilles: uspelo sovlaganje Vse premalo je pravega samoupravnega dogovarjanja med posameznimi organizacijami združenega dela. Najbolj znani, žal v slabem pomenu, so tisti sporazumi, ki se nanašajo zgolj na cene in običajno niso, nič drugega kot grobo izsiljevanje. Toliko bolj razveseljivi so zato stvarni dogovori o sovlaganjih pri novih naložbah. Pri Blanci že rastejo proizvodne dvorane nove Stillesove tovarne sedežnega stilskega pohištva. K sovlaganju so pritegnili kolektive, od proizvajalcev surovin do trgovine. Novomeška „Krka“ sodeluje pri gradnji z 18 milijoni dinarjev, Gozdno gospodarstvo, oziroma njegov tozd sevniške žage, s 3,5 milijona, trgovina Slovenijalesa in Jugoeksport s 5,3 milijona, vsak od obeh Stillesovih tozdov pa s po 3 milijoni. Sklenjeni odnos med naštetimi ni zasnovan na starih kreditnih razmerjih. Dogovorili so se za sodelovanje pri skupnem dohodku nove tovarne. To je najpomembnejši člen te verižne povezave. A. Ž. V žep za streho Obvezna lastna soudeležba za družbena stanovanja V politiki stanovanjskega gospodarstva smo se odločili za vrsto ukrepov, ki naj v večji meri pritegujejo denar občanov. Slednje je uzakonil januarja sprejeti zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Zakonu sledi • še posebni republiški družbeni dogovor, ki naj bi bil podpisan te dni, 18. marca, dopolniti pa bo treba tudi akte delovnih organizacij. Zakon nedvoumno določa, da bo treba tako imenovano lastno udeležbo plačati ob pridobitvi stanovanjske pravice v družbenem stanovanju. Enako bo veljalo tudi za tiste, ki se bodo selili v večje ali boljše stanovanje. Mejo za tiste, ki ne bi bili dolžni plačevati ta prispevek, se po določilih tega dogovora postavlja na občane, ki s skupnim osebnim dohodkom na družinskega člana ne prekoračijo 20 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki. Tega bodo izračunavali za nazaj za čas enega leta pred vselitvijo v družbeno stanovanje. Vplačano soudeležbo bodo občani po 10 letih dobili vrnjeno s 3-odstotnimi obrestmi. Marsikdo bo težko plačal ta denar. Če vzamemo zgolj za primer štiričlansko družino, kjer starša prineseta domov mesečno skupaj 28 tisočakov, pride na člana torej 7.000 dinaijev, kar pomeni 89 odstotkov povprečnega lanskega osebnega dohodka v republiki. Po predvideni lestvici bi morala takšna družina odšteti za milijon dinarjev vredno najemniško stanovanje 14 odstotkov, v denarju torej 140 tisočakov. Že sedaj opozarjajo na mlade družine in družine v težkem gmotnem položaju. Razen tega, da jc posebno pri slednjih lestvica soudeležbe nižja, naj bi jim v kolektivih omogočili, da bi soudeležbo plačevali še po vselitvi v stanovanje. Pred prevzemom ključev se bodo morali seveda obvezati, da bodo pri banki namensko varčevali. A. Ž. a 1 ali 90 do 120 kg sečnine na hektar, v drugi polovici .P s pa to ponoviti. Izostati tudi ne sme škropljenje s herh~ 'a ponoviti, izostati tuai ne sme sicropijenje s r Ponavadi * ^eve^ v rec^1 posevkih razbohotijo še bolj kot J Anrirni Hahi/* !\rr Kmnnlrooa (rl«ca / EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: Tit Doberšek Novi pogledi na oskrbo vinograške zemlje Dr. Jože Colnarič v brošuri: „Novi vidiki nege vinogradniških tal” (Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Maribor 1979) podaja nekatere nove poglede na oskrbo vinograške zemlje. Med drugim pove, da vinogradniški strokovnjaki ne pišejo več o obdelovanju vinograške zemlje, temveč le še o negi oziroma oskrbi te zemlje. Pri tem skušajo čisto mehanično obdelovanje vinograške zemlje zmanjšati na najmanjšo potrebno mero, oziroma celo popolnoma izriniti iz vinograške tehnologije, ker sodijo, da je mehanično obdelovanje vinograške zemlje najradikalnejše, naravi tuj in naj dražji tehnološki postopek pri pridelovanju grozdja ter ga zato uporabljamo le v določenih, izjemnih primerih. Trta uspeva v zemlji z najrazličnejšo sestavo, z najrazličnejšim geološkim izvorom. Preveč mokrih, zelo kislih in preveč apnenih zemelj ne prenaša. Če zemlja ni-prekrita in kjer potekajo vrste v smeri največjega padca, je sprejem padavin slab, obenem je pa zemlja izpostavljena še erozijskemu delovanju vode, zlasti ob nalivih in dolgotrajnejšem močnem deževju. Tudi človek s svojim delom močno spreminja naravno sestavo vinograške zemlje. Vsi ti ukrepi in posegi (poleg geološkega izvora zemlje) odločajo o kakovosti pridelka zemlje, to je v tem primeru vina. Z obdelovanjem vinograške zemlje z raznimi stroji spravimo v zemljo organske snovi in hranila čim bliže koreninam trte. Obenem zemljo rahljamo in jo fizikalno spreminjamo. Pri tem je treba povedati, da globokega jesenskega oziroma predzimskega in zgodnjespomla-danskega obdelovanja zemlje ni potrebno opravljati vsako leto in na vseh površinah. Rahljanje vinograške zemlje in vnašanje organskih snovi (hlevski gnoj, podor) v zemljo v območje korenin trte pri tem kombiniramo (združimo). Prednosti obdelovanja vinograške zemlje so: - vnašanje težko gibljivih hranil (fosfor, kalij) v območje korenin trte, - ustvarjanje ustreznega razmerja med velikimi, srednjimi in J*, malimi porami v zemlji, J - prekitnitev kapilarnega ^ sistema v zemlji, ki drugače # povzroča preveliko izgubo vode 2 iz zemlje, - omogoča zimskemu mrazu, da ustvarja tako imenovano fizikalno godnost zemlje, - uničuje preveč rastoči in bujni plevel v vinogradu, - vnaša vse vrste organskih snovi (hlevski gnqj, podor) v zemljo. Vinograška zemlja je pri rednem, čistem obdelovanju podvržena različnim razdirajočim vplivom, ker čisto obdelana vinograška zemlja v nasprotju z njivami ni pokrita ali zavarovana z vegetacijsko odejo. Zato je vinograška zemlja izpostavljena stalnemu bombardiranju dežnih kapljic, kar je občutno zlasti v našem, humidnem podnebju s številnimi padavinami. Na drugi strani pa je čista, obdelana vinograška zemlja v času suše izpostavljena delovanju sončnih žarkov. Posledice nepokrite, na. čisto obdelane vinograške zemlje so tudi velike, na oko sicer manj vidne: izgube najfinejših zemeljskih in humusnih delcev ter izguba mineralnih snovi, ki jih dodajamo z gnojili. Zelo občutne so tudi motnje življenja v zemlji. Zaradi zbiranj, zalizanja in zaskorjenosti zemlje se spreminja mikroklima v zemlji in s tem tudi mikroflora in mikrofavna. Ke,r je ravno zaradi teh negativnih učinkov potrebna dodatna obdelava (poletna obdelava) vinograške zemlje, se poveča razkroj organskih snovi v zemlji in razkroj stalnih grudic zemlje. Tako prihaja pri naslednjem deževju ali nalivu še do hitrejšega zalizanja in zaskoije-nosti površine vinograške zemlje. Vožnja in hoja po vinogradu prav tako zbija vinograško zemljo bolj, če je čisto se ne pokažejo takoj, v nekaj letih pa prav gotovo. Znaki uničene zemlje se pokažejo na težji zemlji prej kot na lažji, na z organskimi snovmi revni zemlji prej in hitreje kot na s humusom bogati zemlji. Uničujoče je delovanje hitro rotirajočih delovnih teles (strojev), čeprav s frezo obdelan obdelana. Te negativne posledice Ji sti če vedno enako globoko J orjemo. Lopatnika (rotaspe) ne ^ smemo uporabljati dve leti ji zaporedoma (praviloma na 3 J leta) v istem vinogradu, ker bi ^ preVeč poškodovali zgornje, J plitvejše korenine trte in bi trta ^ začela hirati. V težki zemlji zato % priporočajo uporabo lopatni*..: J na vsake tri leta. Tako tudi ^ lopatnik ne more nadomestiti ^ vseh strojev v vinogradu. Zato je ^ pri obdelavi vinogradov pripo- J ročljivo obdelovati zemljo z ^ različnimi stroji. DOLENJSKI LIST Letos bo še ostrejši izbor (Nadaljevuge s 1. strani) Trgovina se bo, če bodo nosilci uresničili sprejete naloge, razvijala v večji odprtosti regije. Izboljšanje splošne preskrbe naj bi dosegli tudi s povezovanjem trgovine in proizvodnje. Med gospodarskimi panogami posveča dogovor precej pozornosti razvoju turizma, ki lahko svoj delež dohodka v dolenjskem gospodarstvu precej poveča, pri tem pa posredno pomaga krepiti kmetgstvo. Seveda bo treba razvoj turizma v vseh štirih občinah enotneje načrtovati. V preteklem letu so bila bančna gibanja v Ljubljanski planiranih, kljub težavam pa je poslovanje vse leta ostaji banki precej drugačna od ilo v dovoljenih mejah Ob 81-odstotni udeležbi delegatov zbora Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke v Novem mestu je bil 20. marca brez pripomb sprejet lanski zaključni račun, pohvalili so delo delovne ieupnosti in začrtali okvire poslovanja v letu 1981. kot so ugotovili nadzorni organi, pa je delovna skupnost vse posle opravljala odgovorno in zadovoljivo. Zajetno gradivo, ki je delegatom in članicam banke dalo podroben vpogled v delo in poslovanje, je na zboru še dopolnil inž. Janez Gačnik, predsednik izvršilnega odbora. Poudaril je, da je bila ob koncu minulega leta bilančna vsota banke 8,871 milijard dinarjev, kar pomeni 10-odstotno preseganje plana, vendar so se v banki boj povečala pridobljena, kot v banki ustvarjena sredstva. Udeležba sredstev delovnih orga-nizjpjj seje lani povečala le za'4 odstotke, vse leto so bile likvidnostne težave, navzlic temu pa je Ljubljanska banka poslovala v dovoljenih mejah- V letu 1980 je bib občutno več kratkoročnih kreditov, in sicer za izvoz in pripravo izvoza, kar je v skladu z družbeno usmeritvijo, stanovanjsko komunalno gospodarstvo pa je dobilo kar polovico več sredstev kot leta 1979. V deviznem poslovanju se je obseg prometa povečal za 114 odstotkov, Kar zadeva poslovanje v letu 1981, so poudarili na zboru še potrebo po še večji selektivnosti v bančni politiki, predvideno pa je, da se bo bilančna vsota banke do konca letošnjega leta povečala za 18 odstotkov. Pospeševali bodo zlasti združevanje dela in sredstev ter poslovanje z vrednostnimi papirji, za dolgoročne naložbe pa bo na voljo le 980 milijonov dinarjev, od tega je za 840 milijonov že odobrenih. Sklenili so, da v bodoče banka ne bo več pristajala na podaljševanje invsticijskih kreditov, razen v izjemnih primerih, če se bo prepričala, da je investitor naredil vse, da bi do gradnje lahko prišto. Očitno bo v kratkoročnih naložbah letos manjša možnost ustreči strankam, kot bo povpraševanje, medtem ko na komunalno stanovanjskem področju pričakujejo še vedno močno aktivnost. Na področju prometa in zvez dogovor zavezuje podpisnike, da bodo med drugim izvajali ustrezno delitev dela med železniškim in cestnim prometom, zagotovili varnejši in kultumejši prevoz potnikov, tovor na dolge proge pa preusmerili na železnico. Pomembna naloga je vsekakor varčevanje s pogonskimi gorivi. Predvidena je tudi modernizacija cestnega in železniškega omrežja. Razvoj ptt prometa naj bi potekal tako, da bi čimbolj uskladil potrebe porabnikov z zmogljivostmi poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa. Razvoj dalj no vodnega električnega omrežja, napeljava plinovoda v večja industrijska središča in proučevanje možnosti za gradnjo toplarn (Kanižarica, Črnomelj, Novo mesto) ter maigših vodnih elektrarn so poglavitne skupne naloge s področja energetike. Med družbenimi dejavnostmi je v dogovoru posvečena pozornost nalogam v zdravstvu, v usmerjenem izobraževanju, v kulturi in telesni kulturi, podrobneje pa so opredeljene skupne naloge v raziskovalni dejavnosti. Ustrezna pozornost ve^a razvoju manj razvitih območij, izrabi prostora, računalništvu in informacijskemu sistemu, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter skupnim prednostnim nalogam, ki jih bodo dolenjske občine usklajevale zunaj regije. M. MARKELJ FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V Dolenjski galeriji so minuli petek odprli razstavo ..Izbrana slovenska fotografija”. Kot pove že naslov, gre za izbor najboljših fotografskih stvaritev, kot avtorji pa so zastopani znani mojstri fotografije, od katerih smo mnoge že imeli priložnost spoznati. Zanimiva razstava se lepo vgrajuje v kulturno oziroma likovno življenje Novega mesta in bo na ogled do 1. aprila. Gozdarski študijski dnevi 150 gozdarskih strokovnjakov v Novem mestu racionaliziranju pri gospodarjenju z gozdovi Od 18. do 20. marca so bili v Novem mestu že tradicionalni gozdarski študijski dnevi, ki jih za gozdarske strokovnjake iz vse Slovence vsako leto prireja gozdarski oddelek ljubljanske Biotehniške fakultete. Udeleženci, ki jih je bilo okrog ISO, sta na začetku pozdravila predsednik komiteja za kmetgstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivo Marenk in predsednik občinske skupščine Novo mesto Uroš Dular. Letošna tema Intenziviranje in racionaliziranje pri gospodarjenju z gozdovi v SR Slovengi je še posebej primerna ob prehodu v novo aednjeročno plansko obdobje. Gozdarstvo SR Slovenje namreč v preteklih letih ni v celoti opravilo zadanih nalog tako v blagovni proizvodnji kot pri gojitvenih delih. Posvetovanje naj bo spodbuda za naprej, ko gozdarstvo dobiva še pomembnejše naloge v novem srednjeročnem planskem obdobju: s povečano blagovno proizvodnjo boje preskrbovati lesno idnustri-jo, ki je ena za izvoz najpomem- bnejših gospodarskih panog, in z gojitvenimi deli povečevati proizvodne in druge koristne funkcije gozdov. Seminar naj bi odgovoril predvsem na to, kako doseči ta cilj s čim manjšimi vlaganji, najboj racionalno. To je bila vodilni misel vseh dvaindvajsetih predavanj, ki so jih pripravili člani Biotehniške fakultete in strokovnjaki iz proizvodnje. Z vidika gospodarnejšega ukrepanja so bila obravnavana vsa pomembnejša gozdarska delovna področja, od obnove, nege, varstva, sečnje in spravila pa do gradnje gozdnih vlak in cest. fri vseh teh delih bomo s smotrno izbrabo naravnih sil, proizvodnih sredstev in človekovih umskih sposobnosti z manjšimi vlaganji dosegli večje gospodarske uspehe, kar je cilj vseh ustalitvenih prizadevanj. Študijski dnevi so lep primer posredovanja naj novejših znanstvenih dognanj gozdarjem za čim uspešnejše vsakodnevno delo. Inž. J P. DELOVNO SREČANJE SLOVENSKIM GOZDARJEV -150 gozdarjev se je od 18. do 20. marca mudilo v Novem mestu na tradicionalnih gozdarskih študijskih dnevih. (Foto: J. Pavlin) Celotno gradivo s poročili in sklepi so delegati sprejeli brez pripomb, v razpravo je posegel le delegat poslovne enote Črnomelj. Novost pa bi lahko rdeli temu, daje delovna skupnost Ljubljanske banke prvič prišla pred delegate z natančnim delovnim programom za leto 81 in je tudi ovrednotila storitve, ki so predmet svobodne menjave dela. V vseh 9 osnovnih dejavnostih banke bo posebna komisija spremljala uresničitev delovnega programa, od ocene pa bodo odvisni osebni dohodki zaposlenih. Ti v preteklem letu niso bili ..pretirani”, saj je poprečni osebni dohodek pri 340 zaposlenih znašal 9.450 dinarjev. R. B. 16. zlet junija v Banjaluki Pretekli teden so v Novem mestu imenovali 11 -članski medobčinski odbor, ki bo koordiniral priprave na 16. zlet Bratstva in enotnosti v dolenjskih občinah. Letošnji zlet bo 13. in 14. junija v središču Bosanske krajine Banjaluki, na tej veliki medrepubliški športni in politični jjrrreditvi pa bo sodelovalo okrog 11.000 mladih z vseh zletnih območij. Ta pripreditev že skoraj 40 let združuje mladino in prebivalce teh naših republik iz sedmih zletnih območij, ftvi zlet je bil že leta 1944, po vojni pa je prireditev postala tradicionalna in vsaki dve leti se mladi dobijo na zakjjučni zletni prireditvi v enem od zletnih središč. Veliko prireditev pa se zvrsti že med dvema zletoma. Velja omeniti številna športna srečanja, pohod na Triglav in razvitje z letnega prapora na našem najvišjem vrhu, srečanje mladih v Jasenovcu, srečanje mladih likovnikov, pohod mladih po poteh AVNOJ, obujanje spominov na legendarno Kozaro, srečanje samouprav-ljalcev itd. Na vseh teh prireditvah sodelujejo tudi mladi it Dolenjske in Bele krajine, za preko dolenjskih občin, ki se bodo na 16. zletu predstavili z vajo Razigrana mladost. KOMISIJA SPI Komisija za varstvo okolja pri občinski konferenci SZLD Ribnica se je po izvolitvi sestala le enkrat, zdaj pa krepko smrči, čeprav je v občini polno divjih smetišč, v Bistrici so poginile ribe, voda iz vodovodov je komaj še užitna, nad vodovodnimi zajetji grade vikende in greznice, okoli podjetij — predvsem lesarskih - je tak nered, da lahko vsak hip izbruhne požar, itd. itd Morda se bodo zbudili, ko jih bo ugriznil kakšen stekel pes ali lisica potem pa bodo pobesneli in.. Kakšno uzdo višjim cenam? * Izsiljevanja cen pod krinko samoupravnega sporazum? vanja — Avtomatsko povišanje cen končnih izdelkov? S »ČLOVEKOM NA POLOŽAJU" PO BELI KRAJINI Gledališka skupina črnoma^skega Kulturnega društva Mirana Jarca uspešno gostuje s komedijo „Človek na položaju” sodobnega jugoslovanskega avtorja Fadila Hadžiča. Minulo soboto in nedeljo so nastopili v Vinici in Adlešičih. V soboto, 28. marca, bodo gostovali v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metiki, v nedeljo, 29. marca, pa v Dragatušu. T ežave proizvodnih organizacij pri preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, pritiski in izsiljevanja za plačilo le-teh v devizah, nekontrolirano dviganje cen, ki so dostkrat prflcrite pod plaščem samoupravnega sporazumevanja o združevanju sredstev za naložbe, vse to povzroča zastoje in ogroža redno proizvodnjo, s tem pa tudi začrtane izvozne cilje, katerih v takšnem položaju najbrž ne bo mogoče povsem uresničiti. Dogajanje s cenami, prikrito ali odkrito povečanimi, je samoupravno le po zunanjem videzu, v resnici pa gre dostikrat za odstopanje od duha zakona in za zlorabo pravic, ki jih združeno delo ima. In zakaj se proizvodne organizacije ne uprejo izsiljevanju s cenami? 2e tako ogroženo redno proizvodnjo bi še bog ogrozili, saj »samoupravni” sporazumi pomenijo odločilni „da“ ali „ne“ za nadaljnjo dobavo surovin in polizdelkov. Tako jih delovne organizacije sprejemajo, četudi vedo, da s samoupravnimi sporazumi o nepovratnem združevanju sredstev dejansko sprejemajo višje cene. Formalno je vse v redu, zato tudi inšpekcijske službe nič * morejo. Brez prijav ni ukrepov. Kot so ugotavljali na nedav® tiskovni konferenci v Ljubija* položaj zapleta še to, da P odkrivanju takšnih samouprava! sporazumov ni usklajenega del# vanja med republikami. Veči* tovrstnih samoupravnih sporazum* je medrepubliških, kar z ah tet1 usklajeno akcijo republiških družN nih pravobranilcev samoupravlja# Ena od posledic dviganja c* surovinam in polizdelkom je tak®! vidna - dvigajo se cene končni izdelkov v blagovnem prometu. T* delavci, žal, ne ugledajo preprost1 resnice: dražitve usekajo po žepi vse, tudi tistega, ki si je dohode* začasno povečal z višjo ceno. Res j«; da so nekateri dvignili cene zun< zakonskega roka in so potemtakem njihove višje cene nezakonite vendar pa je res tudi, da videt zakonitost in nezakonitost dviganj* cen samo v tej formalnosti * zadosti. Neskladja so globoka, segajo pa vse nazaj do »samouprav nega” sporazumevanja. Tu je trebi zaorati pristnejše brazde odločanj* in dogovarjanja, ne pa divjanje cet krotiti z administrativni ukrepi, ki bolj ali manj dišijo po takšnete ukrepanju, kakršnemu smo se jasno odpovedali. M. MARKELJ Ugoden vtis je lahko varljiv Prvi podatki po zaključnih računih kažejo za dolenjsko združeno delo kar ugodtf rezultate za minulo leto — Očitno pa se je lani zaposlenim standard poslabšal Prvi ročno obdelani podatki v SDK Novo mesto so za preteklo leto dokaj ugodni. Kažejo namreč, da je dolenjsko gospodarstvo v vseh štirih občinah ustvarilo za 33 odst. več celotnega prihodka, da je dohodek znašal nekaj nad 9 milijard dinarjev, kar pomeni 36-odstotno rast v primeri z letom 1979, in da je bilo čistega dohodka za 37 odst. več kot leto dni prej. Osebni dohodki so bili sicer za 24 odst. višji in so v poprečju za vse štiri občine znašali 7.843 dinarjev, toda po uradno ugotovljenih republiških statističnih podatkih so lani življenjski stroški narasli za 29,8 odstotkov. To pa očitno kaže na nazadovanje življenjske ravni. V novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski občini skupaj sta samo dve delovni organizaciji poslovali z izgubo, ki je znašala skupno 52,931.000 dinarjev, nastala pa je pri Elektru Novo mesto in v IGK Račje selo. Trije najpomembnejši kazalci uspešnosti poslovanja dajejo manj ugodno sliko. Dohodek na delavca je bil lani ustvarjen v poprečnem znesku 282.797 dinarjev in pomeni 34-odstotno rast, toda donosnost kaže 2-odstotni padec in ekonomičnost le 1 odstotek boljši rezultat. Pri delitvi dohodka je v dolenjski regiji opaziti ugodne odnose, ki so v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji, vendar vse to lahko ustvari varljiv Štipendije se le niso tako osule Krška občina razpisuje več kadrovskih štipendij kot lani, brežiška in sevniška manj -Okrog polovica mladine bo morala na nadaljnje šolanje izven regije V začetku marca so osrednji slovenski dnevniki v dveh delih objavili skupni razpis kadrovskih štipendij za novo šolsko leto, sledili so še razpisi šol ustnetj'enega izobraževanja. V četrtek in soboto so bili po teh šolah tudi informativni dnevi za učence, ki končujgo osemletko. Na sedežih skupnosti za zaposlovanje v Brežicah, Krikem in Sevnici imajo tudi še naprej dežurne ure za svetovanje vsako sredo od 12. do 16. ure. Razpisane štipendije so se v ?cvni3:.a, 6. Brežiška razpisuje 17 Sloveniji na splošno močno osule, Tudi prvi podatki v Posavju so bili zaskrbljujoči. Stvari so se tik pred razpisom jele popravljati. Prvotno je združeno delo sevniške občine razpisalo le 66 štipendij — število”se je do minule« t tedna le povzpelo na 132 (lani 239) - v brežiški občini so razpisali 138 kadrovskih štipendij (lani 219), edino v Krški občini so letos razpisali več nnendij - 367 (lani 310). Večina štipendij gre na rovaš dveletnih triletnih srednjih šol: v Brežicah (02 štipendiji, Krškem 278 in »• - nici 121. Združeno delo brežiške občine razpisuje 9 štipendij za ,*.iu. tne srednje šole, krška 42 in štipendij za višje in 10 za visoke šole, krška 17 za višje in 30 za visoke, sevniška pa 1 za višjo in 4 za visoke. Trgovine bodo, po razpisih sodeč, čez čas polne prodajalcev: sevniški Mercator jih razpisuje 26, brežiško Posavje 20, le 9 v Krškem. Iskani poklici nasploh odražajo usmeijenost gospodarstva: Sevnica 30 konfekcijskih šivalcev, ipd. Pregled razpisanih poklicev je zanimiv ne le za tiste, ki so tik pred zaključkom .osnovnošolskega šolanja, temveč tudi za učence in starše otrok v nižjih razredih. Psihologinja in vodja službe za poklicno usmerjanje Pavla Vačovni-kova pri posavski skupnosti za zaposlovanje v Sevnici ima zbrane podatke o poklicnih namerah mladine, ki letos stopa poslednjič čez prag osnovnih šol, teh je v Posavju 947. Trgovci bodo verjetno dobili svoj kader, saj se po teh namerah odloča za prodajalce 66 mladih. Močno je zanimanje za zdravstvo, posebno štiriletno šolo za medicinske sestre, kar 64 namer; v celem Posavju pa je le brežiška bolnišnica razpisala dve taki štipendiji, (a kader pa je bil ves čas izredno iskan. Da se v pedagoško usmeritev namenja 89 učencev, vpliva verjetno največ bližina šole v Brežicah. Za gradbeništvo se je odločilo 37 učencev, za agroživil-stvo — nadvse hvalevredno, to so namreč kmetijske šole - 43, žal ni razpisana noipcna kadrovska štipendija. Veliko se jih odloča za usmeritev elektro stroke — 72. Skoda, da je v Krškem le usmeritev za energetike, večina jih namreč želi na šibki tok, te šole pa so drugje. Precejšnje zanimanje je za kovinsko predelovalno industrijo 147. Če bodo ostali pri prvotnih odločitvah, si kader lahko obeta gostinstvo - 51 namer; potrebe zanje namreč so. Kaj naj si mislimo o eni tradicionalnih posavskih panog, lesni industriji? Zanjo se je zanimalo le_ 20 učencev (brežiška Tovarna pohištva razpisuje 15 štipendij za lesne delavce in 6 strojnih mizarjev, Kopitarna 5 modelnih mizarjev, krški tozd Pionirja 10 tesarjev itd.). In posavske šole? Krški šolski center je razpisal v usmeritvi kovinskopredelovalne industrije 150 mest za program kovinar strojnik in 60 za študij ob delu (obdelovalci kovin, preoblikovalci in spajalci kovin in strojni tehnik) ter za 30 • Do konca marca je bil podaljšan rok za pristop k samoupravnemu sporazumu za štipendiranje. Občine, ki računajo na solidarnostno pomoč v republiki, morajo zagotoviti 100-odstoten pristop vseh podpisnikov. V sredo, 18. marca, so , ta pogoj izpolnili v sevniški občini. Poslednja je pristopila še Kopitarna, kjer so podpis sporazuma v prvem poskusu zavrnili. odraslih za obratne stiojne tehnike. Isti Center razpisuje 90 mest za elektrikarje-energetike (poleg tega še 30 ob delu), dislocirana enota za Tovarno celuloze in papirja pa še 30 papimičaijev. Brežiški šolski center razpisuje za trgovinsko dejavnost 210 mest (blagovni manipulant, prodajalec, komercialni tehnik) in 30 ob delu. Ob delu bo prostora tudi za 30 poslovodij. Taisti center razpisuje 60 mest za razredni pouk in družboslovno-jezikovno smer na pedagoški usmeritvi, brežiška gimnazija na naravoslovno-matematični usmeritvi 60 mest (matematični, biološko-kemijski tehniki). Poklicna oblačilna šola pri sevniškem Šolskem centru razpisuje 30 mest za pomočnice tekstilnega konfekcio-haija in 60 mest za tekstilne konfekcionarje I. in II. Poleg tega bodo lahko izobraževali še 60 delavcev ob delu. Pri sevniški delavski univerzi bo še dislocirani oddelek ekonomske usmeritve za 30 trgovskih poslovodij. Objavljeni so tudi razpisi za sprejem v dijaške domove. V Domu učencev brežiškega ŠC bodo imeli na voljo 44 mest za učence in 106 za učenke, v krškem Dijaškem domu Milke Kerin bo na voljo za novince 100 prostih mest, v domu poklicne šole v Sevnici pa 25 mest za novinke. ALFRED ŽELEZNIK • Omeniti je zlasti razveš« ivo rast akumulacije, ki je bit lani za 106 odst. višja kot v leti 1979 in je znašala skupno lj milijarde dinarjev. Taki rezult* ti so bili doseženi z 32.11 zaposlenimi v regiji in d 2-odstotni rasti novozaposlenit pri tem pa je bilo v poprečj1 uporabljenih za 25 milija! poslovnih sredstev. vtis, kajti vesti o prvih dveh meseci poslovanja letos so veliko slab* Plan v večini delovnih organizacij * bil dosežen, zato ne gre hvali dneva pred večerom. R.I |. ENA NAJBOLJŠIH RAZSTAV V ribniškem Domu JLA so počastitev občinskega prazni! odprli razstavo del akademske! slikarja Bojana Golije iz Maribo** Na njej je 31 slik znanega ustvatj* ca. Po sodbi poznavalcev je to e* najkvalitetnejših razstav, kolikor jih je zvrstilo v Ribnici. Obiskov*! si jo bodo lahko ogledovali konca marca. t«-• / M- _______________________________ DOBRO JE • VPRAŠATI Z objavljenimi razpisi ni vse zapečateno, stvari se še dopoH njujejo in tudi črtajo. Brežisfc* Agraria išče še mesarji-klavni' čarje in sekače ter 8 prodajalcev-Krška občina vnaša y razp*s precej popravkov, Kpvin,arsk* razpisuje še 4 strojne ključavn*' čarje, komerciala Celuloze P* enega dipl. ekonomista. Sevnik1 Stilles razpisuje 6 štipendij li strojne mizarje in 2 za pohištve; ne mizarje, Tovarna konstrukev pa 8 ključavničarjev. Dobro se je torej pozanimati na skupnosti ** zaposlovanje, pri službi li poklicno usmerjanje. DOLENJSKI LIS'! Št. 13 (’650) 26. •pisma in odmevi - KOM PAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA SIROGOJNO, 3 dni, 26/4 BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 25/4 OHRID, 3 dni, 10/4,17/4,6 dni, 12/4,19/4 OHR+D -%SQLUNI, 7 dnir27/4 VIS, 2*71,11/4,18/4, 25/4 BUDVA, 2 dni, H/4, 18/4, 25/4 ROVINJ, 4 dni, 30/4 KORZIKA, 1 dan — posebno letalo, 27/4 FRANCIJA-ŠPANIJA-PORTUGALSKA, 7 dni - posebno letalo, 2/5 SEVERNA ŠPANIJA—ASTURIJA—GALICIJA, 8 dni, 27/4 TOULOUSE-CARCASSONNE-NIMES-PONT DU garde-avignon-montpellier 4 dni — posebno letalo, 29/4 VZHODNA EVROPA, 12 dni, 22/4 AMSTERDAM, 1 dan — posebno letalo, 21/4 CVETOČA HOLANDIJA, 10 dni, 23/4 KLASIČNA GRČIJA, 9 dni, 24/4 GRČIJA IN KRETA, 6 dni, 28/4 MADRID, 4 dni, 1/5 M AD RID-TO LEDO-GRANADA-SELVIL LA—CORDOBA, 8 dni, 27/4 NORDKAP, 14 dni, 10/6 POTOVANJE PO Z APADU ZDA, 17 dni, 24/4 BALI-BANGKOK-SINGAPUR, 11 dni, 24/4 ..Počitnice na Korziki" od junija do septembra. Za vse prijave do 15. aprila dajemo 5 % popusta. STROKOVNA POTOVANJA DUSSELDORF - E uroshop 81, 4 dni', 4/4 KOBENHAVN — Skandinavska razstava pohištva, 5 dni, 5/5 PLOVDIV, Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6 PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPAS NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068) 21-333, 23-404 TELEX: 35811 YU KOMNOV M Mercator Mercator — Velepreskrba, Ljubljana TOZD Standard, Novo mesto. Glavni trg 3 KOMISIJA RAZMERJA ZA DELOVNA Objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE ODDELKA ZA ŽIVILA V SKLADIŠČU NA DEBELO s KV 2. VOZNIKA MOTORNIH VOZIL s KV 3. VEČ NKV DELAVCEV V SKLADIŠČU NA DEBELO POGOJI: 1. KV delavec trgovske stroke in pet let ustreznih delovnih izkušenj 2. KV voznik s poklicno šolo ter 5 let delovnih izkušenj 3. NKV skladiščni delavec za opravljanje fizičnih del Za vse tri točke pridejo v poštev moški z odsluženim vojaškim rokom. Poskusna doba je 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh Po objavi. O izidu izbire bodo obveščeni v roku 15 dni po končanem roku za sprejemanje prijav. 219/13-81 KMETIJSKI Šolski center GRM NOVO MESTO Razpisuje javno licitacijo za: 1- odprodajo osnovnih sredstev: *- traktor IMT 579—dvojni pogon — rotacijski kosilnik — plug IMT ~~ radialni ventilator . . 7 elektromotor 15 kW [-■citacija 6o 2. 4. 1981 ob 12. uri na posestvu BaJnof pod Trško goro. ?•. Padajo košnje na Pluski in Pogancah. •-•citacija košnje bo 4. 4.1981 ob: ~ 8. uri na Pluski — 11. uri na Pogancah. 218/13-81 iiMi iT/iramffl ji *- A|W. toJo/ ZBOR VARČEVALCEV 18, maica smo imeli na naši šoli zbor varčevalcev PH. Udeležili,so se ga vaečevalci-delegati/ razrednih • ' skupnosti. Pogdvaijafi so"' se o dosedanjem delu in ga kritično ocenili. Odločali so tudi o denarju, ki se je nabral z obrestmi. Bilo gaje precej, saj na naši šoli radi varčujemo. KATICA KRAMARIČ OS Črnomelj INFORMATIVNI DAN Učenci osmih razredov smo imeli informativni dan. Vsak učenec sije ogledal šolo, v katero se namerava vpisati. Na šolah so nas seznanili s pogoji vpisa, nam predstavili profesorje in razkazali šolo. Jaz sem si ogledala novomeško ekonomsko šolo. PETRA DRŽAJ Oš Črnomelj ZMAGA ČRNOMALJCEV V športni dvorani CSŠ v Črnomlju je bil v sredo, 18. marca, turnir v rokometu. Igrali so učenci osnovnih šol iz Metlike, Črnomlja in Starega trga. Bila sem zelo vesela, ko so Črnomaljci premagali Metličane z visoko razliko 11 golov. JANJA JANJIČ OŠ Črnomelj - KS ADLEŠIČI PRAZNUJE Krajevna skupnost Adlešiči praznuje 22. marca svoj krajevni praznik v spomin na tragični dogodek, ko je leta 1945 okupator zažgal sedem vasi. Vsako leto pripravijo kulturni program in se spomnijo težkih časov, ki so jih ‘ preživeli ljudje v teh krajih. NATAŠA ŠPEHAR Oš Črnomelj SREČANJE MLADINCEV Danes se bodo srečali mladinci črnomaljske in metliške osnovne šole. Mladinci osmih razredov OŠ iz Metlike bodo vrnili obisk črnomaljskim. Srečajo se vsako leto, kar je dokaz tesnega medsebojnega sodelovanja. MATEJA PAVLINIČ OŠ Cmomelj ZBIRALA SEM STAR PAPIR Akcijo zbiranja starega papirja smo izvedli v soboto, kot smo se domenili na enem od sestankov. Zbrali smo se pred našo hišo. Vzeli smo voziček on odšli po vasi. Na igrišču smo imeli kontejner. Ko smo obhodili polovico vasi, se je pooblačilo. Začelo je deževati, a mi smo vztrajali in zbirali papir. Nabrali smo ga poln kontejner. Cisto premočeni smo odšli domov. Naslednji dan so papir odpeljali. Zaslužili smo nekaj denarja, ki smo ga namenili za opremo našega športnega igrišča. ANICA MARGETIC Oš Leskovec NOV FOTO KROŽE K — Ustanovili so ga vDolenji vasi in ima za začetek dvanajst planov. Nektg jih že pridno fotografira in pripravlja izbor slik za rastavo ,Mladi iz Ppsavja fotografirajo” ob praznovanju dneva mladosti v Brežicah. *' Pero v roke! ,Pisma in odmevi“ je stran, na kateri lahko bralec graja, hvali, obrazloži svoje mnenje o kakem vprašanju ali potoži o svoji težavi. Seveda ni nujno, da uredništvo soglaša z njim, pisec pa je predvsem sam odgovoren za resničnost napisanega. Na posebno željo lahko ostane njegovo ime za javnost tajno, vsekakor pa mora zanj vedeti uredništvo, zato je treba na dopis pripisati celoten naslov. In še to, kar morda ni dovolj znano: vsak prispevek na tej strani, kije zanimiv ali poučen za naše bralce ali ima širši družbeni pomen, tudi primemo honoriramo! UREDNIŠTVO DL MLADE ROKE VOZLAJO - Med najbolj obiskanimi krožki na 5 kočevski osnovni šoli je krožek ročnih del. Učenci z velikim . _ . _ zanimanjem in s prizadevnostjo vozlajo različne izdelke iz vrvi in Z3n3| 0(u6Z3ili ? volne. Mame so letos že razveseliti s košaricami za rože, sovami in * drugimi okraski, primernimi za polepšaige stanovanja. Krožek vodita tovarišici Vera Lapajne in Lidija Gornik. — Na posnetku: krožkarji s svojimi izdelki. (Foto: Vito Savič) ki Ob jubileju prenovljen dom IZ ZIMSKE ŠOLE V NARAVI Učenci leskovške osnovne šole so nam poslali veliko zanimivih spisov, v katerih so opisali svoje najlepše doživljaje iz šole v naravi, ki je bila v Kranjski gori. Ker je rubrika Mladi dopisnik namenjena predvsem novinarskim poročilom naših mlajših dopisnikov, ne moremo objaviti vseh lepih pripovedi. Izbrali smo le eno, ki je najbližje novinarskemu poročanju: V začetku marca smo se odpravili v Kranjsko goro na šolo v naravi. Učili smo se smučanja. Zadnji dan pa smo pripravili tekmovanje. Čeprav sem mislila, da ne bom dobro smučala, sem zasedla 4. mesto. Zvečer smo imeli krajši program in podelitev Ža prvo nagrado je bila NATAŠA AMERŠEK OŠ Leskovec Ob poti, ki pelje proti visoki Lisci, stoji na desni strani Sevničine pritlična stavba, napis na njej (Odred treh smrek) pa malokomu pove, da gre za prvi slovenski taborniški dom. Nanj so Sevničani ponosni, in ker ga je že načel zob časa, ga zdaj obnavljajo. Pri tem domu bodo namreč ob dnevu mladosti proslavili 30-letnico sevni-škega taborniškega odreda. V Sevnici je zdaj okoli 170 tabornikov, dejavnih pa je nekaj manj, kar pomeni, da so se nekateri le vpisali v organizacijo, storijo pa ne nič. Vseeno je delo tabornikov živahno, prav zdaj ustanavljajo enoto v osnovni šoli, kjer taborniškega duha dolgo ni bilo čutiti. Bližnja proslava pri domu Odreda treh smrek bo pravšnja priložnost za pregled tovrstne dejavnosti v Sevnici. Na prireditev so vabljeni vsi nekdanji člani odreda. Zdajšnji taborniki skušajo sestaviti kronološki pregled taborniške dejavnosti v zadnjih tridesetih letih, zato prosijo vse, ki premorejo slike, zapise (tudi spominske), naj jih prinesejo v sevniški taborniški dom. Sevniški- taborniki kajpak nimajo dovolj denarja, zato pri izvedbi spominske prireditve računajo na pomoč delovnih organizacij, veseli bodo vsakega reklamnega oglasa v priložnostni brošuri. Program prireditve še ni dokončno sestavljen, ve nagrad, čokolada. DOBILI BOMO VINSKO CESTO Vinska cesta, ki bo povezovala Zgornje Pohance z Rusman vrhom, postaja resničnost. Na gradbišču ceste so že buldožerji, ki rijejo zemljo in kamenje. Njihov ropot je razveselil tudi mene, saj bomo imeli lepši dohod do vinograda. MANUE LA PINTERIČ OŠ Artiče POHODNA PORE ZEN Planinsko društvo iz Brežic priredi vsako leto spominski pohod na Porezen, kjer so med zadnjo vojno ujeli skupino partizanov, jih odpeljali v Jesenice in tam ubili. V spomin na ta dogodek so na vrhu postavili spomenik, ki ga vsako leto obišče veliko planincev iz vse Slovenije. KATJA HALEZ OŠ Artiče NEPAZLJIVOST POŽIGA Nepazljivost in nemarnost povzročita veliko gorja. Posebno še spomladi, ko ljudje zažigajo travnate in zaraščene površine in ne počakajo, da ogenj pogori, temveč odidejo domov. Tako je tudi v nedeljo zvečer na Radoviči nekdo zažgal grič. Ogenj se je širil, kajti pihal je veter. Vaščani so ogenj pogasili z vejami, ko se je nevarno približal vasi. MARIJA J ANŽE KOVIC. OŠ Metlika PLES V ČRNOMLJU Osmošolci metliške osnovne šole smo se odpeljali na ples v Črnomelj, kjer so nas pričakati črnomaljski osmošolci. Za začetek plesa smo imeti Metličani kratek program, Črnomaljci pa so nam ponuditi malico, potem se je začel ples. Ples je trajal do šeste ure zvečer, ko smo Metličani zadovo^ni odšli na vlak. BREDA GOVEDNIK OŠ Metlika NOV TRANSFORMATOR BO Električna napetost je že dolgo prešibka, da bi zadovoljevala potrebe vaščanov Dečnega sela in dela Glovega broda. Potreben je nov transformator, ljudje so zanj prosili krške elektrikarje, prošnja pa je naletela na gluha ušesa. Šele ko so se vaščani dogovorili, da bodo sami opravili izkope in kabliranje, so na gradnjo transformatorja pristati tudi v Elektro-Krško. Vaščani so že opravili veliko ur prostovoljnega dela. DARJA ŠTRITOF OŠ Artiče pa se že, da bo izvedenih več točk, med njimi tudi poulični tek- Za prijetno vzdušje bo poskrbelo več glasbenih skupin. FRANC ŠEŠKO Sevnica MLADI SO SE IZKAZALI Ob 8. marcu so ženam iz Lok vice in Trnovca tamkajšnji mladinci pripraviti zanimiv program z recitacijami in petjem. Najstarejše žene so dobile tudi nagrade. Tako izkazovanje spoštovanja je žene ganilo, vedo pa, da bi mladina še večkrat priredila kaj lepega, če bi bili na voljo večji prostori. V stari vaški hiši to ni mogoče. Prav bi bilo, da bi mladi dobiti urejene prostore v novem domu. Udeleženka Baletniki na vasi Zaplesali so odlomke iz več baletov — Prvi pravi stik vaščanov z baletniki Nepozaben kulturni dogodek so doživeti učenci osnovne šole Pod-preska in krajani tega območja, ko jih je prav za dan žena 8. marec obiskala skupina baletnikov iz Ljubljane. Vodila jih je znana baletna umetnica in nekdanja primabalerina Lidija Sotlar, program pa je napovedovala in povezovala filmska in televizijska igralka Majda Grbac. Plesalci so nastopili z odlomki iz baletov »Romeo in Julija”, „Vrag na vasi”, „Zrak”, „Faust”, „Labodje jezero” in „Bolero”. Gledalci so z veliko pozornostjo spremljati ples šestih baletnikov in balerin, ki so plesati ob glasbi magnetofona in ob ustreznih zvočnih in svetlobnih efektih, za kar je poskrbel tehnični del ekipe. Prireditev, ki jo je organizirala osnovna šola Podpreska, je bila posvečena tudi prazniku žena, o pomenu katerega je v uvodu prireditve spregovori predstavnik ZZB in KS Draga Franc Kalič. Prireditev je bila v kulturnem domu. Občani so biti nad prireditvijo navdušeni, saj seje zgodilo prvič, da so videti plesalce v svoji vasi. J. P. Odgovor na pisanje o slabih cestah v KS Kapele Popolnoma prav ima Zevnikova, ko govori o poteh v naši krajevni skupnosti, saj so na nekaterih mestih res neprehodne, v celoti pa niso posipane z gramozom. Vodstvo KS se zaveda teh težav, poskušati smo težave rešiti, pa nam žal ni uspelo. Zakaj? Pred osrednjo proslavo lani so nam predstavniki občine in KOP obljubili navoz 1.400 kubikov gramoza. V KS smo 9. julija 1980 napisati naročilnico št. 11/80 in jo nasloviti na KOP. Žal je gramoz ostal na papirju. Proslava je kljub temu uspela. Tudi po proslavi nismo uspeti dobiti gramoza. Zakaj? Kdo naj odgovori na to vprašanje? Znano mi je, da je SKIS lani dodelil KOP 580.000 djn za gramoz, letos pa 50.000. To je denar Za gramoz za KS. Gramoz torej ni zastonj, kot morda kdo misli. Izračun pokaže, da nam ostane za navoz 250 kubikov gramoza. Kako to razdeliti na toliko krajevnih uničenih poti? Kdo bo odločil? Koliko imajo krajani v resnici pravico soodločati v svoji KS, nam pove lanski primer, ko smo si prizadevali, da bi najprej asfaltirali cesto Kapele - Rakovec, šele potem pa cesto Kapele — Dobrava. Takšna zagotovila smo dobiti, zgodilo pa se je drugače. ANTON POŽAR Kapele BREŽIŠKA MLADINA PRIPRAVLJA AKCIJE Poletja, ki je čas mladinskih delovnih akcij, brežiški mladinci ne bodo pričakali nepripravljeni. Center za MDA pri OK ZSMS je že pripravil predloge za vodstvo mladinske delovne brigade in načrte za akcije. MDB Brežiška četa se bo udeležila dveh lokalnih akcij in republiške MDA Kras 81. Od lokalnih akcij bo prva enodnevna v Krški vasi, druga pa dvodnevna v Artičah, obe bosta pripravili na republiško. Posebne komisije so že sestavile programe o idejnopolitičnem delu, informiranju, kulturnih, športnih in drugih prireditvah. Poskrbljeno je tudi za propagando. Letos so tudi na brežiški osnovni šoti ustanovili pionirsko delovno brigado, v kratkem pa bo začel delovati tudi klub brigadirjev. BREDA DUŠIC Obnoviti klub študentov Kočevska občina bo imela svoj študentski klub Na pobudo študentov in občinske konference ZSM Kočevje so se pred kratkim sestali študentje, ki so zainteresirani za oživitev dela Kluba študentov Kočevje. Še pred nekaj leti je na tem območju kar prizadevno in uspešno deloval Klub študentov občin Kočevje in Ribnica, katerega delo pa je sčasoma zamrlo, saj zdaj že dobra tri leta dela tega kluba ni čutiti. Skupščine kluba niso bile uspešne, ker se jih je udeleževalo premalo študentov. Na območju občine Kočevje je okoli 300 študentov. To je tudi vzrok za predlog, naj bi imela občina Kočevje samostojen klub. Na pripravljalnem sestanku so se študentje že dogovoriti, da bodo sklicati ustanovno skupščino. Ven- dar so se že srečati« z denarnimi težavami. Rešiti jih bodo skušali tako, da bodo zaprosili za pomoč kočevske OZD in družbeno-politič-ne organizacije. Ce bodo denar dobiti, bodo riclicali skupščino že v mesecu aprilu. Na sestanku so tudi že evidentirati možne kandidate za predsedstvo kluba. Pogovoriti so se tudi o osnutku programa dela kluba. Ta zajema delo na družbeno-političnem področju, seznanitev študentov s štipendijsko politiko v občini Ko-čerie, delo študentov na športnem in kultumo-zabavnem področju, seznanjanje študentov s stanjem občinskega gospodarstva in načrtih njegovega razvoja itd. J. PODRŽAJ ■£LI650) 26. marca 1981 DOLENJSKI LIST 1. IV. TELEVIZIJSKI SPORED petek 9.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Kranjske gore 12.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Kranjske gore 14.55 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik, Ruščina, Izvidnik 15.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Kranjske gore 17.15 PROCILA 17.20 DRUŽINA SMOLA 17.50 JAZZ NA EKRANU: KVARTET SHAFROMOV—KOIVISTO-INEN 18.15 OBZORNIK 18.30 PRAVILA SAHA Za igranje šaha ni dovolj le vedenje, kaj početi s posameznimi belimi ali črnimi figurami, od katerih ima vsaka svojo nalogo, svoj način napada in obrambe. Poznavanje pravil sahovske igre je zgolj osnova, v dvoboju pa je močnejši tisti, ki nasprotniku zada več udarcev in onemogoči kralja. 18.50 PRVIČ V VRTEC Začetek varovanja v vzgojnovar- stvenem zavodu ni lahka stvar ne za malčke ne za starše, zato bo tokratna oddaja podala nekaj nasvetov, kako otroku olajšati prehod v zanj tuje, neznano okolje. 19.00 NE PRE ZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE 21.00 A. Christie: ZAKAJ NE EVANS? 21.50 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: ODDALJEN KLIC POMLADI Na oddaljenem japonskem otoku živi mlada vdova, sebe in sinova preživlja s kmetovanjem. Dela je preveč. Nekoč tujec poprosi z;j prenočišče, pomaga pri rojevanju telička, zahvali se in odide. A nekega dne se vrne in kmetija zaživi v polnem razmahu, ker pa tujec hrani tudi nerazrešljivo skrivnost, se vse razplete precej d rugače, kot pričakuje gledalec. Ta japonski film je po lastnem scenariji zrežiral Yoyi Yamada, igrajo pa Ken Takakura, Chieko Baisho, Hidetaka Yoshioka in drugi. 16.55 Test — 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Plavica - 18.15 Mladinski ekran - 18.45 Zgodbe Radoja Domanoviča - 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba - 20.45 Zagreb ška panorama — 21.10 Naš čas - 21.55 Ali imate radi Veliko mesto? 28. Ul. sobota 8.15 POROČILA 8t20 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.30 LOLEKIN BO LEK 8.40 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 9.10 PALČKI NIMAJO POJMA 9.40 PARALELNI SLALOM ZA MOŠKE IN ŽENSKE, prenos iz Kranjske gore 13.00 EMILE ZOLA 14.00 POROČILA 14.05 NORVEŠKA: JUGOSLAVIJA, posnetek hokejske tekme iz Ortiseia 15.25 BORAC: PARTIZAN, prenos nogometne tekme 17.20 STEKLENI ČEVELJČEK, ameriški mladinski film Režiser Charlec Walters je 1954 na svojski način obdelal pravljico Pepelki. Vsebina sploh ni važna, v ospredje silijo glasbene in plesne točke, ki, od polnjene z živopisnimi kostumi, pomenijo pravo pašo za oči in ušesa. Glasbo je prispeval Bronislav. Kalper, koreografija je delo Rolanda Petita, igrajo pa Leslie Caron, Michael Wildind, Elza Lan-chester, Barryt Jones, Estelle Winwo-od in drugi. 18.50 NAŠ KRAJ: GODOVIČ 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA Delo Henrija Verneuila (posnel ga je 1971) sodi nad poprečje filmov t. i. kriminalnega žanra. Velik lopov ukrade dragocene dragulje, z avtom zbeži pred pokvarjenim policajem, ki se tudi skuša dokopati do zaklada. Nastopa tudi ženska, ki niha med obema moškima, konec pa je tak in tak. Dolgočasiti se ob gledanju tega filma ni mogoče, pritegne izvrstna igra Jeana-Palula Belmonda, Omarja Sharifa, Dyane Cannon in drugih. 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SREČANJA 21.45 POROČILA 21.50 VLOMILCI, francosko-italijanski film 17.20 Test - 18.35 Glasba narodov — 18.05 Ledine so plodne - 18.35 Na vrat na nos — 19.30 Dnevnik — 20.00 Življenje na zemlji - 20.55 Poročila - 21.00 Človek in zakon - 21.35 Športna sobota — 21.55 Hrvatska klavirska glasba — 23.00 Kronika Messa 29. III. nedelja 1 8.05 POROČILA 8.10 OTROŠKA MATINEJA 8.55 JUGOSLAVIJA: POLJSKA, prenos hokejske'tekme iz Ortiseia 11.00 TV KAŽIPOT 11.30 ANSAMBEL BORISA FRANKA V primerjavi z drugimi skupinami, ki godejo t. i. narodnozabavno glasbo, v ansamblu, ki bo gledalce zabaval to nedeljsko dopoldne, igra precej poklicnih glasbenikov, to pa vsekakor tudi nekaj pomeni za kakovost izvajanja skladb, zvečine poskočnih in okroglih. 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 NA VRAT NA NOS 13.55 POROČILA 14.35 PESMI ZA DUBLIN, predstavitev popevk za veliko nagrado Evrovizije 15.20 LEVAČ, dokumentarna oddaja 15.50 POROČILA 15.55 IGRANI FILM Ljubljanski televizijci so se spet »potrudili" in niso napovedali, kateri film kanijo vrteti. Bo šlo za star, po slovenskih kinih in na malih zaslonih že večkrat prikazan film, ki ne potrebuje napovedi? 17.15 ŠPORTNA POROČILA 17.25 KOLINSKA-SLOVAN: CSKA, prenos rokometne tekme 18.45 PRISLUHNIMO TIŠINI Gradivo za današnjo oddajo, • namenjeno slušno prizadetim gledalcem, so posneli februarja na seminarju gestikulacije v Mariboru. Seminarja se je udeležilo blizu sto p-edstavnikov slušno prizadetih ljudi iz vse Slovenije, navzoč je bil tudi predsednik svetovne organizacije slušno prizadetih dr. Dragoljub Vukotič, taki seminarji pa so tako rekoč edina redna oblika izobraževanja za slušno prizadete. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Milankov: SVETOZAR MARKOVIČ 21.25 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.55 V ZNAMENJU 22.15 ŠPORTNI PREGLED 15.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Najlepša (italijanski film) 30. III. ponedeljek 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Povej mi, povej, Avgust Cesarec, Slovenk čina 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 14.55 TV V ŠOU, ponovitev 17.10 POROČILA 17.15 MALI GODCI V GLASBENI DE ŽF LI 17.30 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM 18.00 PRED IZBIRO POKLICA: O POKLICNEM USMERJANJU Uvodna oddaja letošnje nanizanke o izbiri poklica bo z besedami predstavnikov ustreznih republiš-iških teles prikazala potek poklicnega usmerjanja v usmerjenem izobraževanju. Videti bo moč tudi dva kratka filma o tej novi obliki izobraževanja. Televizijci napovedujejo, da bo v naslednjih oddajah govor o usmerjanju v poklice v gradbeništvu, ladjedelništvu, letalstvu, železniškem gospodarstvu, pomorstvu ter proizvodnji in vzdrževanju električnih naprav. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SPLAV MEDUZE, slovenski film Med napovedmi televizijskih oddaj so televizijci izpustili tudi shematičen prikaz tega slovenskega filma, ki ga je lani po scenariju B. Vučičeviča posnel Karpo Godina. Delo smo si pred kratkim lahko ogledali tudi v okviru novomeškega tedna slovenskega filma, kdor tedaj ni zašel v kino Krka, naj drevi po dnevniku ne izklopi televizorja, film je vreden pazljivega gledanja. 21.35 V ZNAMENJU 22.00 ROCK FESTIVAL V ESSNU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Bajke dgljnih ljudstev - 18.00 Enci-menci (lutkovna oddaja) — 18.15 Narava in človek — 18.45 Telešport — 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama - 21.00 Kratek film — 21.30 B. Ibanez: Trge in blato - 22.30 Kronika Messa 31. III. torek 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Vstaja na Hrvaškem, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 • 10.00 TV V ŠOU: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 16.25 ŠOLSKA TV: Življenjska skupnost, Igralec v filmu - Prvi prispevek bo prikazal tri različne skupnosti: 'skupnost borovega gozda, pašnika in skupnost morske obale. Izvedeli bomo, da skupnost pomeni vse rastlinske irt živalske oblike življenja v določenem okolju, kjer so živi organizmi prilagojeni enakim naravnim pogojem, vsako bitje v taki skupnosti pa ima lastno vlogo in pomen. Prispevek o igralcu v filmu bo šolarje poučil, da brez igralcev ne more biti igranega filma, igralske sposobnosti posameznikov pa so dostikrat odločilne za večjo ali manjšo umetniško vrednost filma. 17.20 POROČILA 17.25 LOLEK IN BOLEK 17.35 KOLUMBIJSKA FOLKLORA 18.05 PALČKI NIMAJO POJMA 18.35 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MARJANA GRE V ŠOLO, aktualna oddaja 20.50 J. Allen: DNEVI UPANJA 22.35 V ZNAMENJU 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Istra 10.00 TV V ŠOCl: Biologija, Risanka, Pedagoška vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute 17.25 POROČILA 17.30 Z BESEDO IN SLIKO: 40 ZELENIH SLONOV Humoristična nadaljevanka, sestavljena iz sedmih oddaj, je namenjena mladim gledalcem, po scenariju Frančka Rudolfa pa sta jo zrežirala Zoran Lesič—Vukotič in Jurij Souček. Za risano plat oddaj sta poskrbela Marjan Manček in Marija Incija Stupica, igrajo pa Janez Hočevar-Rifle, Dare Ulaga, Branko Miklavc, Marjeta Gregorač, Angelca Hlebce in drugi. 17.50 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarni oddaja 18.20 OKROGLI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 TEKMOVANJE SLOVENSKIH GLASBENIH ŠOL 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: SOLO SUN-NY Dekle zapusti delo v tovarni in se skuša uveljaviti kot pevka zabavne glasbe. Njen vsakdanjik se kajpak močno spremeni, a ne zmeraj na bolje. Taka je na kratko vsebinska zasnova vzhodnonemškega filma, ki ga je po scenariju VVolfganga Kohl-haseja pred dvema letoma posnel Konrad Wolf. Delo je tankočutna pripoved o vsakdanjih stvareh, le svojevrsten portret mladih- '8ral0 Dieter Montag, Klaus Brasch, Rena to Crossner, "Aleksander Lang 01 21.45 V ZNAMENJU 22.00 ROCK FEST1VALV ESSNU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Mak ob progi - 18.15 Splošna ljudsk* obramba - 18.45 Tekmovanje sto" venskih glasbenih šol - 19 „ Dnevnik - 20.00 Derviši (televizij ska drarrta) - 21.05 Zagrebška panorama - 21.25 7+7 (ponovite* zabavnoglasbene oddaje) - 22-25 Kronika Messa 2. IV. četrtek 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Sadovnjak spomladi, Sonce. Naše morje 10.00 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, OZN, Risanka, Predšolska vzgoja, Zadnje minute 16.15 ŠOLSKA TV: Življenjska skupnost, Igralec v filmu 17.15 POROČILA 17.20 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE 17.50 MOZAIK KRATKEGA FILMA 18.20 OBZORNIK 18.30 ŽIVLJENJE S TVEGANJEM Tretja oddaja zahodnonemške nanizanke o energetiki bo govorila o dilemah, ki jih vzbuja uporaba jedrske energije, saj tovrstnemu pridobivanju električnega toka na Nemškem javnost pogosto nasprotuje. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 STUDIO 2 Tokratna oddaja (kot vse poprejšnje jo je pripravil in jo bo vodil Sandi Čolnik) bo govorila o sloven- ski risanki in stripu. Ogledati si N moč nekaj slovenskih risank, c®*0 risani film bo prikazan, v pogovoi“ pa bodo sodelovali Miki Mustek Bojan Jurc, Jaka Jundič, : d"1 Steinbaher in Miloš Eker. 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45: Jelenko 18.15 Znanost - 18.45 Življenje n* bulevaiju — 19.30 Dnevnik - 20.0f Teleskopija - 21.00 Po izbiri - 23.00 24 ur emomn kotiček Sodobna trgovska ponudba vabi kupce V Trgovski hiši Maximarket so dokončno uredili oddelek sanitarne keramike v drugem nadstropju Od načina, kako trgovina ponudi blago kupcem, je veliko odvsino, kakšen bo njihov odziv. 10—letna praksa trgovske hiše Maximarket je to v preteklosti že dokazala. Trgovska ponudba pa se vsak dan prilagaja potrebam in zahtevam kupcev. Ena izmed prednosti je prav gotovo dokončno urejeni oddelek sanitarne keramike, ki kupcu na enem mestu v enem nadstropju omogoča preglednost in izbiro. Kupljeno blago pa delavci Maximarketa kupcu naložijo v avtomobil v posebnem nakladalnem prostoru (vhod iz Erjavčeve ulice). 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Življenje knjige - 18.45 Narodna glasba - J9.30 Dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.55 Portreti: Dr. Mio ljub Kičič - 21.40 Zagrebška panorama 22.05 Izviri 22.35’ Kronika Messa V-drugem nadstropju (Etaža D) so na oddelku sanitarne keramike uredili 3 kompletne kopalnice v različnih barvah, da si bodo kupci lažje predstavljali ureditev in da si bodo tudi lažje izmerili posamezne elemente, kako se ujemajo s prostorom, ki ga imajo na razpolago in ki ga želijo opremiti. Kupci lahko kupijo različne stenske in talne keramične ploščice, litoželezne kopalne kadi v različnih barvah in dimenzijah, kemične umivalnike, bideje in WC školjke v različnih barvah. Vsi trije elementi so kompletirani v glavnem po garniturah v istih barvah. Kot dodatno opremo je možno kupiti še ogledala in ogledal-ne omarice različnih velikosti, drobno kopalniško opremo in galanterijo ter mešalne baterije (pipe) za umivalnike, kadi in bideje. V drugem nadstropju v Trgovski hiši Maximarket prav tako lahko kupite še talne kopalniške obloge na oddelku talnih oblog in dekorativnega blaga. Za vse, ki na novo opremljate stanovanje ali pa ga preurejate, ne bo odveč, da si vzamete malo več časa in si pogledate ponudbo še na drUgih oddelkih v drugem nadstropju. Na oddelku bele tehnike imajo na primer nerjaveča eno- ali dvodelna korita z odcejalnikom ali brez njega v samostojni izvedbi ali pa z omariccr. Lahko izbirate tudi med različnimi velikostmi boj-lerjev za kuhinje in kopalnice. • Če ste se odločili, da boste napeljali v svoji hiši centralno ogrevanje, boste* lahko v drugem nadstropju v Maximarketu kupili tudi kotle za centralno ogrevanje z bojlerji na trda • goriva, kurilno olje in plin ali brez njih. Prav tako lahko kupite oljne in'plinske gorilnike. Ob današnji energetski krizi bi bilo prav, da bi bili pozorni na vse vrste prihrankov na gorivu. Ena izmed naprav, ki občutno povečuje prihranek, avtomatska stikalna ura, ki sama po potrebi vklaplja gorilnik glede na zunanjo in sobno temperaturo. Našli boste tudi vse vrste ročnega in električnega orodja. Prav posebno zanimivi so električni varilni aparati za domačo uporabo in manjšo obrt (od 60 — 180 A). Zanimivo je, da s to napravo lahko polnite tudi avtomobilske akumulatorje. Že od nekdaj sem rad zbiral zanimivosti za Emonin kotiček v Maximarketu. Lahko trdim, da je letos napravljen bistven premik v kompletiranju ponudbe. Vedeti moramo, da obnova posameznih etaž traja že nekaj časa. Te dni pa je končana tudi druga etaža z novimi razporeditvami in kompletiranjem oddelka sanitarne keramike. Če boste obiskovali sejem Alpe Adria v Ljubljani, se boste lahko osvežili v Emonski kleti, kjer bo v času sejma teden hercegovske kuhinje. Prihodnji Emonin kotiček pa 1 bo namenjen pomladno—polet- ! ni ponudbi v Maximarketu. Prijetno nakupovanje vam želi vaš JANE Z DOLENJSKI DOLENJSKI LIST m Št. 13 (1650) 26. marca tura in tarn- anje Prehod na eno izmeno Globoška osemletka dobi prizidek Globoko ima popolno osnovno šolo. V tem eolskem letu jo obiskuje 168 učencev. Razredi niso natrpani, saj sedi v vsakem poprečno 21 učencev. Pouk t?a poteka v .dveh izmenah. Sola nanireč premore le štiri učilnice. Globoko še ne more računati na celodnevno osnovno šolo. Ob pomanjkanju prostorov je lahko organizirala le en oddelek podaljšanega bivanja. Že v naslednjem šolskem letu seji obeta prehod na enoizmenski pouk. „Zagotovili so nam, da se no to pomlad začela gradnja prizidka, v katerem so Predvidene štiri učilnice,” pravi ravnatelj Franc Kene. To bo nedvomno pomembna pridobitev za kraj, kjer se število učencev po nekajlet- Franc Kene: ..Enoizmenski pouk bomo najbrž imeli že v novem šolskem letu, celodnevne šole pa gotovo še ne tako kmalu.” nem upadanju spet povečuje. „Denar za prizidek je zagotovljen, bojim pa se, da ga ne bomo imeli za preureditev obstoječega poslopja.” Globoško šolstvo ima lepo tradicijo. Prihodje leto bo poteklo že sto let, kar je v kraju začela delovati šola. Stavbo, v kateri dobivajo otroci osnovnošolsko znanje, so sezidali že leta 1906. Šestdeset let kasneje so jo povečali in je do današnjih dni dobro rabila. Povsem sodobnega pouka pa tudi z novim povečanjem prostorov ne bo moč razviti. Telovadne ure bodo še vedno v dvorani prosvetnega doma onkraj ceste. V pričakovanju gradnje poteka življenje na šoli naprej^ po ustaljenih navadah. Šolski kombi gre vsak dan na krožno pot v Župelevec in Bojsno, da pripelje najbolj oddaljene učence. Po pouku se učenci pod vodstvom mentorjev razvnemajo v tako imenovanih svobodnih aktivnostih. Na šoli deluje več krožkov, v katerih učenci radi sodelujejo. Zbirajo se v dramski in literarni sekciji, planinskem (okoli 70 članov), hortikulturnem in čebelarskem krožku. Poleg tega so globoški osemletkarji člani šolskega društva in sodelavci šolskega glasila „Iskrice”. Usmerjenega izobraževanja ne pričakujejo križem-rok. Ravnatelj Kene pove, da so o preobrazbi srednjega šolstva in možnostih za nadaljevanje šolanja seznanili vse učence osmega razreda. „Kar polovica bi jih rada šla v šole usmerjenega izobraževanja. Do zdaj se jih je vsako leto nekaj zaposlilo ali pa so odšli v poklicne šole. Doma na kmetiji nočejo ostati. Najbrž zato ne, ker se jim ne obeta nikakršna rožnata perspektiva. Tako pa ni samo pri nas, prepričan sem, da ne.” IZ. r *------------------------ PRVI MESTI ZA HENČKOVA FANTA Na tekmovanju glasbenih šol Slovenije, ki je bilo sredi preteklega tedna v Mariboru, sta v prvi kategoriji najmlajših pihalcev osvojila prvi mesti Toni in Tomaž Burkat. Prvi je zastopal novomeško glasbeno šolo ,.Marjana Kozine”, drugi pa srednjo glasbeno šolo iz Ljubljane. V Mariboru je nastopila tudi violinistka Petra Gačnik, prav tako iz novomeške Glasbene šole, in prejela pohvalo. Na sliki: Tomaž in Toni v duetu. (Foto: J. Pavlin) Ni pravega razloga za kasnitev Tekstilne organizacije v dolenjski regiji so se naposled dogovorile za ustanovitev enote PIS za tekstilno stroko — Samoupravni sporazum bodo vsebinsko dopolnili Na podlagi šolske mreže mora Metlika organizirati usmerjeno izobraževanje tekstilcev (konfekcionaijev) za celotno dolenjsko regijo, še posebej pa za tekstilne delovne organizacije Beti, Komet, Labod in Novoteks. Že v razpravah o predlogu za mrežo šol so se zainteresirani dogovorili, da bodo za izvajanje ustreznih vzgojng— izobraževalnih programov pooblastili in usposobili izobraževalni center za tekstilno stroko, ki deluje v okviru metliške Beti. Pri tem pa je v glavnem tudi ostalo, saj je akcija za prehod na usmerjeno izobraževanje na področju tekstilne stroke zastala. Ustavilo se je v trenutku, ko bi moralo združeno delo sprejeti oziroma podpisati samoupravni sporazum o ustanovitvi enote PIS, posebne izobraževalne skupnosti za tekstilce. Ker se nikakor ni moglo premakniti in je kasnitev že hudo bodla v oči, je sklenil stvar vzeti v roke medobčinski svet SZDL za Dolenjsko. Tako je predsednik tega sveta Lojze Ratajc vodil 18. marca v Novem' mestu sestanek predstavnikov uvodoma omenjenih tekstilnih delovnih organizacij, medobčinske gospodarske zbornice in PIS za tekstilce, na katerem so se, potem ko so razvozlali, zakaj se pravzaprav zatika, dogovorili za nekatera ne- SKUPEN NASTOP V ŠENTJERNEJU Na večeru zborovske pesmi, ki ga je pred kratkim organiziral v Šentjerneju temkajšnji mešani zbor KUD Bratov Pirkovičev, je sodeloval tudi mešani pevski zbor Lisce iz Sevnice. Prireditev seje lepo posrečila. Zbora sta se dogovorila, da bosta še sodelovala in si izmenjala obiske. A. F. obhodna opravila in določili rok za ustanovitev enote PIS. Na sestanku so samokritično priznali, da pravzaprav ni bilo razloga za to, da ne bi podpisali sporazuma, hkrati pa so ugotovili, da se je močno poznala odsotnost tistega, ki naj bi vso zadevo poganjal naprej in jo organizacijsko usmerjal. Obveščanje med zainteresiranimi ni delovalo zgledno, hkrati pa so imeli tu in tam pomisleke, ali ne bo skupna šola le malce prehud finančni zalogaj glede na kadrovske potrebe tekstilnih delovnih organizacij, izkazane z njihovimi srednjeročnimi plani. Naposled je vendarle zmagala razsodnost, češ da mora tudi tekstilce navsezadnje „nekdo“ šolati. Sklepi, sprejeti na sestanku v Novem mestu, so jasni. Velevajo, da je nujno dopolniti ne najbolje pripravljeni samoupravni sporazum in ga nemudoma poslati v sprejem, tako da bi ga združeno delo in drugi, ki jih bodo pritegnili, podpisali do 15. aprila. Enoto PIS naj bi ustanovili do 1. maja. Hkrati naj bi uporabniki sklenili po*eben dogovor o zagotovitvi prostorskih in drugih pogojev izobraževalnemu centru Beti (zgraditev novih učilnic), da bo ta sposoben izvajati predvidene izobraževalne programe. I. Z. METLIŠKI NASTOPI V TREBANJSKI OBČINI V okviru medobčinske kulturne akcije „Spoznajmo se“ so v soboto, 21. marca, kulturne skupnosti iz Metlike nastopile v trebanjski občini. Na zelo dobro obiskani prireditvi v Velikem Gabru so se predstavili mešani pevski zbor Beti, sekstet Vitis, folklorna skupina in tamburaši iz Metlike. Metliška pihalna godba je ta dan pod vodstvom kapelnika Ivana Jerine izvedla koncert v Šentrupertu. Ta prireditev je bila nekoliko slabše obiskana. Srečanje s pomembnimi rojaki V trebanjski knjižnici je odprta razstava o rojakih trebanjske občine, ki so se zapisali med kulturne in znanstvene ustvarjalce — Na ogled bo do sredine aprila V trebanjski knjižnici so v sodelovanju z novomeško študijsko-knjižnico pripravili razstavo o rojakih z območja trebanjske občine, ki so se z ustvarjalnostjo ha kulturnem in znanstvenem področju trajho zapisali med pomembne Slovence. Razstava, ki jo Je 20. marca po svojem uvodnem govoru odprl Bogo Komelj, bo na ogled mesec dni. Na razstavi je s knjižnimi deli in drugimi eksponati zastopanih 44 ljudi, ki so izšli iz Temenjške m Mirenske doline in prispevali viden delež v zakladnico slovenske kulture ne glede na to, na katerem področju so delovali in ustvarjali. Poleg znanih imen, kot so pesnika Pavel Golia in verin Šali, fizik Ignac Kle-rneč ič, operna pevka Vilma nukovec, igralka Iva Zupančič, slikar Milan Rijavec in drugi, je na razstavi zastopana še cela vrsta manj znanih, ki pomenijo „odkritje“ za prenekaterega obiskovalca in celo boljšega poznavalca slovenske kulture v teku stoletij in desetletij. Bogo Komelj pa je pristavil, da bi bilo moč, ko bi to dovoljeval večji razstavni prostor, uvrstiti dela še najmanj 42 avtorjev, ki so še ali so bili rojaki iz trebanjske občine. To število bi bilo moč povečati tudi za one, ki so delovali v tujini in si jih je le-ta prisvojila. Razstava je vsekakor obsežnejša in pestrejša, kot jo je moč popisati in poudariti njen pomen v tem kratkem sestavku. Kdor se hoče pobliže seznaniti z imeni in deli teh, ki so zastopani na razstavi, se bo moral v razstavnem prostoru zadržati vsekakor nekoliko dlje. Takp bo tudi v celoti poplačan njegov trud in zadovoljena njegova vedoželjnost. To pa je tudi namen razstave, da se vsakdo kar najbolje pouči o ljudeh, ki so kot rojaki trebanjske občine položili ali še polagajo vsak svoj delež v zakladnico slovenske kulture. I. ZORAN RAZSTAVA ZAMUJENE PRILOŽNOSTI - Ob nedavnem gostovanju ljubiteljskih kulturnih skupnosti iz Novega mesta v črnomaljski občini so člani likovne skupine Vladimira Lamuta pripravili v zgornji avli kulturnega doma v Črnomlju kolektivno razstavo. Razstavljenih je bilo 24 slik najmarljivejših in nemara tudi najboljših novomeških likovnikov. Črnomaljci so zamudili priložnost, da se z novomeškimi ljubiteljskimi likovnimi snovanji pobliže seznanijo, saj sije razstavo, postavljeno za nekaj ur ogledala komaj peščica. Vse drugače je bilo v sosednji metliški občini, kjer je bila ista razstava odprta najprej v kulturnem domu, nato pa še v prostorih Beti. Pouk iz te primerjave je kratek: drugi kraji - drugi običaji. (Foto: I. Zoran) TREBANJCI POD STEKLOM - Iz trebanjske občine je i Zarad'VeČ ^ot ^ kulturnih in znanstvenih delavcev, pomembnih kult ' svoS*h ustvarjalnih prispevkov v zakladnico slovenske .are* Več kot 40 jih je s knjižnimi deli in drugimi eksponati treb St?v*i.en‘F na knjižni razstavi, ki so jo minuli petek odprli v Treh knjižnici. Razstava pomeni pravo presenečenje, zatgsi jo ^jci tudi pazljivo ogledujejo. (Foto: I. Zoran) Še en Trdinov praznični dan V Novem mestu predstavili zbornik razprav o Trdini — etnologu „Trdinovo poudarjeno zanimanje za sodobnost, njegova družbena angažiranost, zanimanje za način življenja V vsej njegovi kompleksnosti, poudarek na ljudeh in ne na stvareh ali rečeh, to je le nekaj sestavin, ki povezujejo usmerjenost današnje slovenske etnologije s Trdino.” Te besede je med drugim iyekel dr. Slavko Krcmenšek, predsednik pedagoško znanstvene enote za etnologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, na začetku posvetovanja „Janez Trdina - etnolog”, kije bilo lani 29. maja, ob 150-letniei Trdinovega rojstva v Dolenjskem muzeju, in jih je skoraj v celoti ponovil v istih prostorih 18. marca na novinarski konferenci ob predstavitvi zbornika z razpravami, prebranimi na omenjenem posvetovanju, in plakata ..Praznični dnevi Janeza Trdine na Dolenjskem”. Dr. Kremenček je poudaril, da Trdino kot etnologa, ki se je tega dela loteval z njemu lastno natančnosti o, obravnavamo na Slovenskem šele v zadnjih desetletjih, medtem ko so prej njegovi številni zvezki rabili za vir informacij drugim etnološkim strokovnjakom. Krivico poskuša odpraviti šele omenjeni zbornik, ki je izšel kot posebna publikacija Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva. V njem je objavljenih vseh deset razprav s posvetovanja, v katerih avtorji, znani slovenski (in hrvaški) strokovnjaki, iz mnogih zornih kotov motrijo Trdino in njegovo literarno ter etnološko zapuščino. Beseda je stekla tudi o plakatu, izdanem predvsem zato, da bi v mladini prebudil zanimanje za Trdinovo delo. Avtor Matjaž Schmidt, akademski slikar iz Ljubljane, je povedal, da je plakat zasnovan kot likovna rešitev za današnje obravnavanje Trdine. Zbornik in plakat bodo v novomeški občini širili predvsem prek občinske konference ZSMS, ki je bila sosklicateljica lanskega posvetovanja V Novem mestu. Aktivisti za ‘širjenje etnološke misli med mladino pa bodo tudi dijaki in študentje, ki so prisostvovali predstavitvi zbornika in plakata na novinarski konferenci prejšnji teden. Življenje v 72 zvezkih Slovenski etnologi uresničujejo do zdaj največjo etnološko nalogo pri nas. Gre za raziskavo in opis načina življenja Slovencev v 20. stoletju. V akcijo je vključenih več skupin, delo pa poteka hkrati na več območjih. Etnologi se mudijo, kot je prejšnji teden v Novem mestu povedal dr. Slavko Kremenšek, predsednik sveta posebne znanstvene enote za etnologijo pri ljubljanski filozofski fakulteti, ta čas tudi na Dolenjskem. Nastalo bo 72 zvezkov. Kulturnozgodovinska podoba in življenje ljudi treake občine bosta obdelana v samostojnih zvezkih. Slovenija bo tako „pokrita“ s 60 zvezki, kolikor ima občin/v 12 zvezkih pa bo obravnavan način življenja Slovencev, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Prva dva zvezka sta medtem že izšla, prvi obravnava kočevsko, drugi pa ljutomersko občino. Beseda o pripravah Pogovor o letošnjem Taboru in Salonu v Trebnjem bo vodil Bogdan Osolnik V Trebnjem so se že začele priprave na 14. tabor likovnih samorastnikov in 6.- salon likovnih samorastnikov Jugoslavije. (*,e tradicionalni ’ prireditvi bosta letos poleti, torej že čez štiri mesece. Organizatoiji si prizadevajo pritegniti na taborsko srečanje številne domače in tuje ustvarjalce, na salonu pa razstaviti najboljša dela, ki sojih jugoslovanski naivci ustvarili v zadnjih dveh letih. Obširneje bodo o izvedbi omenjenih in drugih likovnih manifestacij, kijih načrtujejo za letos, spregovorili prihodnji petek, 3. aprila, v prostorih trebanjske občinske skupščine. Pogovor, na katerem bodo sodelovali člani častnega in organizacijskega odbora in predstavniki družbenopolitičnega življenja trebanjske občine, bo vodil Bogdan Osolnik. Udeleženci bodo obiskali tudi Galerijo likovnih samorastnikov v Trebnjem in si v njej ogledali novo postavitev stalne zbirke. Fond trebanjske galerije se je povečal na več sto del. Hrani dela malone vseh udeležencev tradicionalnih taborov, tudi vseh, ki so prišli na tabor iz tujine. V desetih letih delovanja se je v galeriji zvrstilo več kot 40 samostojnih razstav naivcev iz domovine in tujine. Sele galerija je dala pravi pomen in vsebino trebanjskih likovnih prizadevanj. KIP IZ PARKA POTA in s rn? o V čist svinjak verjame le pujs j|yja|0 vedno boli glava Inšpektorji „prešteli" novomeške smeti in odpadke — Pohvala upokojencem, posebni šoli, IMV — Iz Pionirjevega samskega doma frče posebni odpadki — umazane gate Letošnja zima je bila dolga, sneg in led, ki sta prišla z njo pa nista prinesla samo nevšečnosti, ampak tudi kakšno korist. Med drugim sta prekrila novomeške smeti in odpadke. Pomlad in odjuga pa sta pogledali nasmeteni resnici v oči, z njima pa tudi inšpektorji novomeške uprave inšpekcijskih služb, ki so te dni po dolgem in počez prečesali dolenjsko prestolnico. Ideali in tudi našli so vedno odvečne smeti ter odpadke. * poročajo PRIPRTA VRATA - V noči na 21. marec je Novomeščan Marjan Somrak parkiral osebni avto za hotelom Metropol. Vlomilec je potisnil priprto steklo na vratih navzdol ih odnesel kasetofon, 6 kaset in dežnik, tako da je Somrak na škodi za 3.000 din. DRAG POSTANEK - V noči na 22. marec sta pri bifeju na Otočcu parkirala osebna avtomobila Novomeščan Leopold Miklič in Andrej Košak iz Družinske vasi. Medtem ko sta bila možaka v bifeju, je nepridiprav vdrl skozi trikotna okenca in odnesel Mikliču kasetofon, vreden 4.000 din, Košaku pa radijski aparat in avtomobilsko uro, tako daje na škodi za 6.500 din. Splošna ugotovitev je, da zasebniki bolj skrbe za čisto okolje kot delovne organizacije in ustanove. Če je bilo kaj narobe, so opozorilo inšpektorjev vzeli dobronamerno, ena od redkih izjem je bil kamnosek Jože Lukšič, ki kljub opozorilu noče pospraviti navlake 'okoli delavnice. Potrebna bo pot k sodniku za prekrške. Poglavje zase pa so novomeški stanovanjski bloki. Zelenice so nasvinjane z odpadki, polno smeti je tudi okoli kontejnerjev in posod za smeti. Smeti raztresajo komunalci ter Romi, ki brskajo po odpadkih. TATOVI NA DELU - V IMV je 18. marca tat iz zakljenjene garderobne omarice Nade K. ukradel 3.000 din gotovine. Istega dne je bil žepar na delu tudi na avtobusni postaji v Novem mestu. Stanetu D. je pri vstopanju v avtobus nekdo izmaknil denarnico z 2.000 dinarji. PO DOLENJSKI DEŽELI • V času okoli Jožefovega so bili na vlomilskem delu neznanci v Straški gori. Z njimi je izginilo več ur, odej, salam, kuhalnikov, daljnogled, radiokasetofon, steklenina, porcelan, slike, prti, okraski itd. Škode je za 40.000 din. Vlomljeno je bilo v 14 zidanic. Mar to ne dokazuje, da smo Dolenjci ljudstvo graditeljev zidanic, čeprav bolj trezni trdijo, da je med nami le vse več lopovov? • V petek zvečer so novomeški miličniki iz vinorodne novomeške športne dvorane odpeljali 24-letnega Jožeta Kovačiča iz Novega mesta. Fant je razgrajal nekoliko bolj, kot je bilo navadno dovoljeno. * ■ Če gremo zdaj od primera do primera, je treba zapisati, da so za bolnišnico na nabrežini odkrili črno smetišče, ki ga v bodoče ne bo več, ekipa iz bolnišnice se je takoj lotila čiščenja. Pohvaliti je treba bloke upokojencev v Irci vasi, zelenice so vzorno vzdrževane, is to velja za dom srednješolcev in posebno šolo v Šmihelu. Okolica gostilne Jakše in bližnje trgovine pa sta dobili črno piko. Primer skoraj nevzdržne neurejenosti so kandijska železniška postaja, tamkajšnji industrijski tir (odpadki IMV) in ostanki barake ljubljanskega Pionirja nad domo m za starejše občane. Zlasti za slednje bo treba ostro ukrepati, v Ljubljani se Novo meščanom kar nekako posmehujejo. Za Gotno vas, Žabjo vas, Ragov-sko, Trdinovo, Nad mlini in Grm je ugotovljeno, da so zasebniki zelo redoljubni, okolica blokov pa podobna svinjaku. Veliko pritožb je bilo slišati na rovaš komunalcev, kako ne odvažajo smeti, jih raztresajo, razbijajo posode itd. Kontejner na koncu Ragovske je prepoln, oziroma ne očistijo njegove okoltce. Od industrij na tem območju se je s čistočo najbolje izkazala sicer tolikokrat grajana IMV, v gotenskem Novolesu so se ravno pripravljali na spomladansko čiščenje, okolica Ele je zadovoljivo čista, vodnogospodarskemu podjetju pa se seveda ne spodobi imeti nastlanega dvorišča. Poskrbeli so celo za novo ograjo. Novomeški center z Glavnim trgom ponuja ..našminkane” fasade, v stranskih ulicah pa kupe smeti. Posebno na tržnici in za trgovirfami je polno ostankov embalaže, gnilega NEPREVIDNOST - V petek popoldne je 17-letna Anica B. peljala na motorčku proti Dobličam. Na cesti je obračala, pri tem zapeljala na rob in padla. Zaradi poškodb na glavi je morala v bolnišnico. prehitre vožnje je avto zaneslo s ceste, trčil je v drog električne napeljave. Ranjena sta bila voznik in 27-letni Peter Žižek iz Završnika. Oba sta morala v bolnišnico. Dan poprej je z motorčkom padel tudi 17-letni Anton R., ki se je peljal po Kidričevi v Trebnjem ter s pedalom zadel v rob-pločnika. Tudi fant je moral v bolnišnico. V DROG - V nedeljo popoldne je 18-letni Jurij Kralj iz Završnika pri Litiji vozil z osebnim avtom od Čateža proti Mali Loki. Zaradi NEPRIMERNA HITROST - V nedeljo popoldne je 35-letna Marjana Kukac iz Novega mesta vozila osebni avto po Partizanski proti kandijskemu križišču v Novem mestu. Nasproti ji je z mosta in neprimerno hitrostjo pripeljal avtomobilist, 20-letni Dušan Kermc z Drske. Pri zavijanju na partizansko cesto gaje zaneslo v Kukčevo, kije bila laže ranjena, škode pa je za 50.000 din. sadja itd. Gostinski šolski center bo prejel pismeno odločbo, da mora urediti primernejši prostor za odpadke. Največ graje sta doživela Železniška transportna organizacija s svojim domom in Pionirjev samski dom. Med drugim so inšpektorji ugotovili, da železničarji ne čistijo niti zapornic, ki so vendar namenjene za to, da jih človek vidi, okolica železniškega doma pa je pravi tepih smeti in odpadkov. Z železničarskim se kosa v umazaniji samski dom Pionirja. Na zelenici, ki jo menda redno čistijo, leže steklenice, lončki za jogurt, papir, plastične vrečke, poseben sprecifičen odpadek pa so tu umazane gate in drugi kosi perila. Za točilno mizo ga je ustrelil v glavo S. islamovič utemeljno osumljen, da je v Podturnu umoril Janeza Nardina Novomeški javni tožileeje zahteval preiskavo zoper 27-letnega Sadika Islamoviča iz Kočevskih Poljan, ki je utemeljeno osumljen, da je storil kaznivo dejanje umora. Islamovič naj bi 18. marca okoli pol desetih zvečer v Štravsovi gostilni v Podturnu, stoječ ob točilni mizi, med prepirom s 37-let-nim Janezom Nardinom potegnil iz desnega hlačnega žepa predelano avtomatsko pištolo. Iz neposredne bližine je pomeril in ustrelil Nardina v glavo. Nardinu je izstrelek prebil levo ličnico in obtičal v glavi. Ranjenec je izdihnil v točilnici. Islamovič, ki je v priporu, umor v bistvu priznava, omenja pa nekakšne stare račune, ki jih bo razkrila preiskava. Po strelu se je Islamovič obrnil in šel domov, kjer so ga nekaj po polnoči prijeli miličniki. Sadik Islamovič zatrjuje, da je bil v času streljanja precej pod vplivom alkohola. SMRT NA CESTI Gosta megla je botrovala hudi prometni nesreči na magistralni cesti v Livoldu pri Kočevju, v kateri je izgubila življenje 48-letna voznica osebnega avta Štefanija Bojc iz Stal-carjev. Do nesreče — zgodila se je 16. marca zjutraj — je prišlo, ko je 28-letni Milan Despot zavijal s traktorjem v levo na stransko cesto, takrat pa je nasproti pripeljala Bojčeva, kije traktor prepozno opazila. )FERJA BREZ KABINE — Srečo v nesreči sta imela voznika Dušan Lončarič in Branko Tot iz Slavonske Požege, ko sta konec preteklega tedna pri Beli cerkvi tovornjak s prikolico zapeljala z avtoceste na ni^e ležečo lokalno cesto. Zaradi raztresene plastike, povsem uničene kabine kamiona in prikolice je bil promet na tem delu več ur zaprt, škode pa je po prvi oceni za več kot 600.000 dinaijev. (Foto: J. Pavlin) Inšpektorji si Novega mesta niso ogledali zadnjič. V prihodnje ne bo več prijateljskih prepričevanj, nadomestili jih bodo mandatne kazni, včasih pa tudi sodnik za prekrške. Drugače pač ne gre, pujsa pač težko zlepa prepričaš, da svinjak ni ravno najbolj čist domek na tem ljubem svetu. Uprava inšpekcijskih služb bo „preštevala” smeti tudi v drugih krajih na svojem območju. M. B. Za Bršljin velja, da je najbolj neurejen predel dolenjske metropole, na nabrežini med železnico in Krko so še vedno ostanki nekakšnega smetišča, precej odpadkov je tudi( v okolici Inisa, za katerega je olajševalna rekonstrukcija, bojda zaradi Romov je polna smeti in odpadkov okolica bršljinske prodajalne kmetijske zadruge, ob predelovalnici grozdja Hmeljnik so odkrili celo črno gradnjo, takoj pa so bili pripravljeni za sodelovanje in čiščenje v prodajalni Dolenjke. Na območju tovarne Novoteks skrbe za čistočo in lep videz, izven ograje pa je nekaj ilegalnih smetišč. Podjetje Kurivo je zelo utesnjeno, tudi sicer njegova dejavnost kazi podobo predmestja. SIN UMORIL OČETA 27 letni Ivan Bakarič iz Dan 20 pri Ribnici je 11. marca okoli 11. ure umoril svojega 60-letne-ga očeta Toma Bakariča. Do družinske tragedije je prišlo, ko je oče počival ali morda spal na divanu v kuhinji. Sin se mu je takrat približal in ga udaril s sekiro po glavi. Motiv umora ni znan in ga še raziskujejo. Ivana Bakariča so odpeljali v psihiatrično bolnišnico, kjer seje zdravil tudi že prej. OTROČEK POD AVTOM V petek popoldne je 22-letni Jože Mirt vozil z osebnim avtom po Savski cesti proti Jugotaninu v Sevnici. Dohitel je dva pešca in ju začel prehitevati. Takrat je pod avto skočila 3-letna Kati Dražentič. Vozilo je otroka zbilo in mu zlomilo desno golenico. Punčko so odpeljali v celjsko bolnišnico. ŠTIRJE RANJENI V nedeljo zvečer je 20-letni Stane Grm s Telč pri Sevnici z avtomobilom v Malkovcu zapeljal v levo, ko mu je nasproti prav tako z osebnim avtom pripeljal 50-letni Jpže Ca-mloh iz Velenja. Avtomobila sta trčila, pri čemer so bili ranjeni voznik Grm in sopotniki v Camloho-‘vem avtu: Alojzija, Branko in Jana Camloh. Vse štiri so odpeljali v celjsko bolnišnico. „POPLAVA” SALONITK Leopold Brulc iz Smolenje vasi je 17. marca dopoldne vozil tovornjak iz zagrebške smeri prati Ljubljani. Pri Gmajni je zaradi okvare vozilo zašlo s ceste in se prekucnilo na bok, tovor, salonitne plošče, pa seje razsul po vozišču in nasipu. Gmotne škode je za 100.000 din. Zaradi razsutega tovora in prevrnjenega tovornjaka je do 14. ure promet tekel le v eno smer. POMLADANSKI POŽAR FICKO ZGOREL KOLESAR V BOLNIŠNICO Anton Škrajnar (53 let) z Mirne se je v soboto peljal s kolesom z Roj na krajevno cesto, ko je mimo pripeljala z osebnim avtom Dragica Vojinovič iz Slovenske vasi. Čeprav se je ta umikala, je kolesar trčil v prednji del avta in padel. Zaradi pretresa možgan so ga odpeljali v bolnišnico. PADEL IZ AVTA ZAČASEN MIR - Novomeški miličniki so 19. marca zvečer pridržali do iztreznitve Ceda Janjiča iz Novega mesta. Možak je vinjen razgrajal po stanovanju, prišli so miličniki in ga pomirili. Po njihovem odhodu se je Janjičeva jeza spet vnela, domačim je grozil z nožem. Fantje v uniformi so morali priti še enkrat in nemirneža odpeljali s seboj. Največje dolenjsko uradno popivanje minilo v relativnem redu in miru — Nasilje v kali zatrto Kakšno je bilo videti vsakoletno največje dolenjsko uradno pitje kot neuradno imenujejo z vseh plati čisto trezno in razumno zastavljeni teden cvička, v očeh postave? „Množicaje čudna zver,* ve povedati Senica. „Dva se Andrej Senica, pomočnik komandirja novomeške postaje milice, je povedal, da so ob tednu cvička, ki postaja pravzaprav dolenjski praz- začneta tepsti, v dveh minutah se jih brez razloga, iz golega veselja, tepe že 20, v 15 minutah pa bi se dvorana spremenila v pekel. Ce petelinčka takoj ločiš, navadno zatreš množičen pretep. Sreča je bila tudi, da se cvičkarije „rosna“ mladina (najbrž zaradi popopranih cen) ni udeležila. Z dobro nik, merila, kdo spada pod roko pravice in kdo ne, nekoliko omilili. Rekli bi, da so zamižali ,iOko in pol. Če računamo, da se je v novomeški dvorani vsak večer gnetlo vsaj 1000 ljudi, „pre-miere“ pa se je udeležilo še 500 žejnih duš več, štirje (4!) priprti razgrajači res niso takšna množica. Prvi dan je bilo sicer nekaj tepeža, ko pa so dali miličniki vedeti, da bo šlo zares, se\ je temperatura znižala. Miličniki niso dovoljevali nobenih mrakotnih hoj s steklenicami v roki, nobenih ogledovanj parkiranih avtomobilov, če je izbruhnil prepir s pretepom, so se takoj pognali v klobčič in razdelili tabora. stoječimi družinskimi očeti je pač nekoliko laže sestavljati konec s koncem. Daje bila roka postave letos res mila, pove tudi podatek, da smo pustili veselico vsak dan trajati do dveh zjutraj, čeprav je imela dovoljenje samo do polnoči. Cvičkarija je letos minila brez žeparjev, zabeležili pa smo štiri betežne vlome v avtomobile, i žnanje1 in pogum je očitno ’ nadomestil alkohol.” Če potegnemo črto, je cvičkarija minila razmeroma mirno, kar pa seveda še ne pomeni, da je treba zdaj na vso moč ploskati nekaj tisoč ljudem, ki so bolj na glas s spili liter ali dva uradno in ^ tudi zares dobrega cvička. £ Malo pač vedno boli glava. ' M. B. * Bencin plačeval z begom Stjepan Plaščevič osumljen, da je na Čatežu s prevaro dvakrat napolnil tank forda Čeprav še ni poml 17. marca zvečer začelo goreti pri Vel. Cerovcu. Plameni so zajeli s suho travo in redkim grmičevjem poraslo zemljišče. Novomeški gasilci so jadrno prihiteli in ogenj pogasili. Škode ni, čeprav bi bilo lahko huje, saj je v bližini gozd. V soboto popoldne se je Alojz Krištof iz Sevnice pri Mirni pripeljal s fičkom na Studenec pri Mirni, avto parkiral in odšel po opravkih. Čez čas so ljudje opazili, da se izpod pokrova motorja kadi, vozilo so prekrili z odejo, kar pa ni pomagata. Ker je avto stal ob hiši in jo ogrožal, so ga s traktorjem potegnili na bljžnjo njivo. Na pomoč so prišli trebanjski gasilci in ogenj zadušili. Žal fičko ne bo nikoli več vozil. V nedeljo ob 2.35 so brežiški miličniki pr geli 25-letnega Stje-pana Plaščeviča iz okolice Za-prešiča, ki je utemeljeno osumljen, da se je dve uri prej na bencinski črpalki na Čatežu zastonj oskrbel z bencinom. Plaščevič je ustavil na črpalki v fordu kninske registracije in naročil prodajalcu, naj nalije za sto starih tisočakov bencina. 'Ko je bilo to stoijeno, je zahteval še 3 litre olja in en WD. Ko seje prodajalec napotil v skladišče, je Plaščevič pritisnil na plin in odhitel proti Ljubljani. Čez nekaj časa je obrnil in peljal proti Zagrebu. Ko so ga miličniki prijeli, so bili z njim še trije sopotniki, med njimi tudi 26-letni Rok Kranjčič, lastnik avtomobila. Plaščevič je osumljen, da je na isti črpalki pred tednom dni že tankal za 1.200 in nič plačal- KRADI ZLOŽNO! V petek je bilo vlomljeno v počitniško hišico Ljubljančana Leopolda Hočevarja na Vrhtrebnjem-Vlomilec si je nabral jedače in pijače, sedel pred poslopje in se zložno lotil hrane. Ko je opazil, da po poti prihaja moški, jo je odkuril proti bližnjemu gozdu. Pri ogledu so ugotovili, da je ješči fant vdrl tudi * lopo Franca Šušteršiča v soseščini: Hočevarjevega vikenda. Vlomilcu so na sledi. V noči na nedelj® je 23-letni Tone Miklič iz Lukovka vozil osebni avto po magistralni cesti od Novega mesta proti Trebnjemu. Pri Šentjurju je zapeljal na nasip, avto se je večkrat prevrnil in Miklič je padel iz avta. Hudo ranjenega so odpeljali v novomeško bolnicno. Na pločevini je za 120.000 din škode. PO DVEH KOLESIH — Pomlad je obudila tudi kolesarske strast'- , - - - -- • -iD»- Lani je na novomeškem območju v prometni nesreči izg"... življenje samo en kolesar, priložnosti pa je bilo veliko. Eno od je zabeležila kamera: kolesarček je prekoračil zapornice in stoji °° drvečem vlaku. (Foto: J. Pavlin) 8 DOLENJSKI LIST Št. 13 (1650) 26!*marca Spet telovadni nastopi I 1 gostovanja z .zlatima" točkama manje za šport in rekreacijo pada," je povzela Estera, ko je ocenjevala prve odmeve na akcijo pridobivanje novih članov. Evidentirali sojo kajpak za novo članico. Ko je na občnem zboru do kraja podala novo usmeritev, kjer je na prvem mestu množič- Sevniški Partizan pridobiva nove člane — Nov polet Sevniški Partizan se s svojimi "ekcijami ne zapira v ozek krog telovadcev in drugih športnikov. V pičlem tednu, kar so začeli akcijo za pridobivanje novih elanov, se jih je vključilo 70. Če ut pomagale še sindikalne organizacije po kolektivih, bi jih dobili nedvomno še več. Na občnem zboru - sestal se Je 16. marca - so nekateri potožili za časi, ko je bil sevniški rokomet na vrhuncu. Seveda ni manjkalo tudi opozoril, da bi, če m takšno moštvo še imeli, vsem skupaj zmanjkalo denarja, da bi sPloh lahko dohajali naš skomer-ciauzirani ..amaterizem", ki vlada v teh ligah. Ob vsej skromno-S i iS,e ..^ejo uspehi pri delu s selekcijami. Najmlajši se, denimo, uveljavljajo v gimnastiki. Na ek m o vanju Brežičanov in Zagrebčanov 14. marca je komaj o-letna Mojca Žnidaršič dobila zlato medaljo, enako 7-letna Oaga Repše, brat Miran srebrno, zlat je bil tudi Zdravko Gole. V soboto so spet tekmovali v Ljubljani. , Estera Savič, ki se je po študiju oblikovanja v Zagrebu vrnila v Sevnico, je pred dobrim mesecem spet poprijela v Partizanu. Presenetljivo je, kakšno svežino lahko v kolektiv vnese posameznik. „Ni bilo organiziranih akcij za pridobivanje novih elanov, ni namreč res, da zani- Pomembna zmaga novomeških košarkarjev v Mariboru, kjer so vodili celo tekmo Estera Savič: „Ni res, Ja zanimanje za šport in rekreacijo paua!“ nost, je dvorano zajel aplavz. Letos naj bi na novo začeli z odbojko. Partizanova telovadnica že ne zmaguje vseh skupin. V jeseni je sevniška šola odprla še drugo telovadnico. Obuditi nameravajo v preteklosti dobro obiskane javne nastope telovadnih vrst. A. ŽELEZNIK Tri kola pred koncem tekmovanj v drugi zvezni košarkarski ligi so si igralci novomeicega Novolesa z zmago v gosteh pri Mariborskem Braniku praktično že zagotovili obstanek v tej konkurenci. V predzadnjem kolu Novomeščani igrajo na domačem igrišču z resnim kandidatom za izpad, ekipo Fructala, in od te tekme tako igralci kot številni navijači upravičeno pričakujejo novi dve točki. polčasu vodili z 11 točkami razlike in vodstva do konca tekme niso več izpustili iz svojih rok. Novoles: Seničar I 17, Skube 2, Munih 24, Bajc 8, Seničar II 8, BRANIK - NOVOLES 83:98 (35:46) — Za Novomeščane je bila to ena odločilnih tekem v boju za obstanek. To se je še posebej pokazalo, ko je Ježica presenetljivo zmagala v gosteh, Fructal pa le za las izgubil doma. Očitno pa so k dokaj lahki in prepričljivi zmagi Novomeščanov v Mariboru v precejšnji meri pripomogli sami Brani-kovi igralci. Ti se tudi z zmago ne bi mogli rešiti zadnjega mesta in s tem gotovega izpada iz lige, zato je bila njihova igra bleda in brezvoljna. Kljub temu pa ne gre za pomembno zmago kratiti zaslug borbenim igralcem Novolesa, ki so že po prvem ZMAGA GRČARIC V počastitev ribniškega občinskega praznika je nogometni klub Ribnica v dvorani športno-rekreacijskega centra organiziral turnir v malem nogometu, na katerem so nastopile štiri ekipe. Zmagala je vrsta Grčaric. Rezultati: Grčarice -Sodražica 2:1, Postaja milice — Veterani 1:3, Sodražica - Veterani 4:1, Grčarice - PM 9:0, PM -Sodražica 3:2, Veterani — Grčarice 2:2. PREMOČ KOČEVJA Za občinski praznik Ribnice je tudi namiznoteniški klub pripravil mladinski turnir, na katerem se je pomerilo sedem ekip iz Kočevja, Ribnice in Sodražice. Med ekipami je po pričakovanju zmagalo Kočevje, med posamezniki pa sta bila tudi najboljša Kočevca, brata Pogorelca. SLABI POGOJI ZA ATLETE - Novome3d atleti, peti v državi, delujejo v zelo slabih pogojih. To se še posebg boleče pokaže pozimi, ko sprinteiji, srednjeprogaši, oviraši, skakalci v daljavo, tekmovalci v troskoku in še kateri tako rekoč ne morejo trenirati tako, da bi bili za začetek atletske sezone dobro pripravljeni. Najpogostejši zimski pa tudi sedanji spomladanski trening, ko stadion še ni pripravljen, za vse tekače je le kros po' asfaltnih in zasneženih vaških cestah. Seveda to ne more odtehtati specialnega treninga in fantje pozimi tečejo bolj iz veselja in potrebe po gibanju kot zato, da bi od tega imeli kot aktivni tekmovalci kakšno korist. Na posnetku je start 15 —kilometrskega krosa, kije tekače vodil od stadiona do Volavč, preko Podlubna do Birčne vasi in čez Ruperč vrh in Šmihel nazaj na stadion. GIMNASTIKA V BREŽICAH Na tradicionalnem gimnastičnem srečanju med Brežicami in Zagrebom so imeli domačini več uspeha in so zasluženo zmagali. Gimnastika v pionirski in mladinski konkurenci je bila na visoki ravni. Rezultati: pionirke: 1. Repše, 2. Žnideršič (obe Brežice), 3. Skale (Zgb); mladinke: 1. Hoppe (Zgb), 2. Senica (Br), 3. Sekulič (Zgb); pionirji: 1. Djurašin (Zgb), 2. Topolovec (Br), 3. Obadič (Zgb); mladinci: 1. Gole (Br), 2. Repše (Br), 3. Pražič (Zgb). Naslednje srečanje bo jeseni v Zagrebu. V prejšnjih dveh srečanjih so imeli več uspeha Zagrebčani. M. R. DALMACIJA ZANESLJIVO VODI Na kegljiščih Pri vodnjaku v Novem mestu in pri Opari v Trebnjem se je začelo dolenjsko prvenstvo za članice. Zanesljivo vodi članica novomeške Iskre Angelca Dalmacija s 791 podrtimi keglji, 2. Poliak (747), 3. Soško (obe IMV, 738) itd. V soboto bo zadnji nastop na kegljišču doma JLA v Novem mestu. V SODRAŽICI DOBRA IGRA DOMAČINK V finalnem tekmovanju prvenstva medregijske ljubljanske zveze v "Mjjttnem tenisu za pionirje v petek v .Sodražici je imela -med petimi Veleslalom na Gorjancih Na tekmovanju za memorial Vinka Paderšiča — Batreje 200 smučarjev v vseh kategorijah . največ uspeha ekipa ljub-»“Jdte Olimpije. Odlično so'Igrale tu
  • iiimiHinMiiiiuiHMiiuuHMMnwnMnMn ILIR SE VRAČA Da bi ustregli mlajšim bralcem, bomo s prihodnjim tednom začeli tla tem mestu objavljati slikanico »Ilir se vrača”, Trdinove povesti in črtice, ki ste jim veijetno z velikim zanimanjem sledili, saj dolenjski bard v njih popisuje našo deležlo in naše ljudi, pa bomo še objavljali čez čas. Avtor slikanice Maijan Bregar ni neznano ime za naše bralce. Za Dolenjski list je napisal in narisal že lepo vrsto slikanic, tokrat pa je za mlajše bralce pripravil zanimivo zgodbo iz časov, ko so v kraje pod Goijanci vkorakale rimske legije in so staroselci Kelti branili svojo domovino pred napadalcem. Slikanica seveda ne bo razgrinjala zgodovinskih dogodkov, saj je namenjena razvedrilu, le zgodba o mladem in lepem Keltu, ki mora skozi mnoge skušnjave in težave, preden stisne svojo ljubljeno v objem, je postavljena v zgodovinski okvir. Prihodnji teden torej nova slikanica! Na željo bralcev, ki si slikanice izrezujejo, smo jo pomaknili tako, da ne sega več čez sredino. nabranim poškodbam, katere sicer mlade celice še zlahka odpravijo. Dr. Schneider je prepričan, da se tudi celice v človekovem organizmu obnašajo tako, Poškodbe, o katerih govori]0 privrženci teorije 0 napaka0; povzročajo zunanji in notranj1 činitelji. Med zunanje spadaj0 najrazličnejši vplivi, od nepravilne prehrane pa do, denitn°> ultravijolične svetlobe, medte® ko je za notranje odgovorna celica sama. Genska sestava celičnega jedra je izjeri®0 zapletena, zato že zamenjava najmanjše enote genetskega koda podre občutljivo sestav® celica ne more več proizvest1 potrebnega encima ali beljakovine, ki je nujno potrebna # določen celični proces, ® napaka je tu. Celica zač® delovati slabo, pomanjkljivo ® povzroči okvare v celi verigi, na koncu pa pride do znak°v obolenja. Starost pa naj bi bij3 ena od bolezni. Dokler je organizem mlad, so v njem n3 delu »servisni” geni, če j® lahko tako imenujemo, kaj° služili naj bi popravilu poškodb Znanstvenica Ruth Ben Ishai j£ odkrila, da so celice mišjega zarodka zelo hitro popravik poškodbe v svoji DNK vijačnicah, starejše pa ko so bile manjša je bila sposobnost popravila. Tudi ona domneva, da so na delu »servisni" geni vendar jih še ni mogla odkriti-Prav odkrivanje genov, katerih naloga je obnavljanje poškodovane verige deoksiribonukle inske kisline, je osnovna naloga genetikov. Ko jih bodo odkrili in proučili, bo stara pravljica morda postala vsakdanja resni ca. Koristni »ugriz” Zobčasta naprava, ki je osvojila svet Mnoge drobnarije našega vsakdanjika se nam zde tako samoumevne, da niti ne premišljamo o njih ter menimo, da že od nekdaj sodijo v naše domove, a ko pobnkamo po preteklosti, kmalu odkrijemo, da so razmeroma nove. Ena takih drobnarij je zadrga. Še niti sto let ni, kar je VVhitcomb L. Judson izumil pramater vseh zadrg. Leta 1893 je napravil zobato napravo, ki jo je imenoval C—Curity. Izumitelj ni dočakal časov, ko je njegov izum osvojil svet. Umri je ne da bi videl, kako koristno napravo je poklonil človeštvu. Sicer pa je zadrgo, kakršno poznamo danes, dodelal Švedski inženif Gideon Sundback in iz nje ustvaril milijarde vredno industrijo. Dandanes so zadrge povsod, uporabljivo jih pa tudi v manj vsakdanjih stvareh. Kirurgi poznaj0 zadrge za bolne želodce, k< jih na ta način lahk° natančneje proučujejo i0 nadzorujejo, rejci ovac P* uporabljajo zadrge na pos< n ih obuvalih za na udih obolele živali. Tiste hlačah in jopičih pa tako V dobro poznamo. Vsako leto izdelajo tovaf ne tolfleo zadrg, da bi z nji0® devetkrat obkrožili zenu)0 na igenem najdebelejšeh1 delu. Preprosta, učinkovita, a ni naredila sama. (F°t0 MiM) „ Iskra Commerce -TOZD Zastopanje tujih firm Ljubljana, Celovška 122 ■" 1 I j J _____ predstavlja vrsto najsodobnejših barvnih televizijskih sprejemnikov raznih velikosti in izvedb ter Hi-Fi stereo naprave ] m m mangu ZAHVALA V 55. letu starosti nas je po kratki in zahrbtni bolezni za vedno zapustila draga mama, hčerka, babika, sestra in teta JOŽEFA ŠMAJDEK ir Regerče vasi 42 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, se posebej pa Onkološkemu inštitutu Ljubljana, internemu oddelku novomeške bolnišnice za vso skrb in lajšanje bolečin, sorodnikom, prijateljem, vaščanom ter podjetju Mercator in sodelavcem za t>odarjene vence, godbi, pevcem, GD Šmihel ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin z družino, oče, sestre in ostalo sorodstvo .. * ZAHVALA V 87. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga mama, stara mama in babica CECILIJA TRUPEJ iz Kališevca Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti Zahvaljujemo se delovnim kolektivom ZD Senovo, Metalni Senovo, OS Brestanica ZZB Senovo, Delavski, godbi Senovo, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter župniku za obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Posavcu in dr. Ladiki, ki stajo obiskovala med njeno boleznijo in ji lajšala bolečine. Posebna zahvala tudi dobrim sosedom ki so nam v težkih trenutkih vsestransko pomagali. Vsem še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: mož, otroci z družinami in ostalo sorodstvo Pomlad na vrt bo naš prišla, čakala bo da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. V SPOMIN 26. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je v rani mladosti tragično zapustil naš ljubljeni in nepozabni očka, mož, sin in brat MIRKO GLAVAN miličnik v Kopru roj. v Dol. Straži, 30. avgusta 1956 Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi TURISTIČNE ZANIMIVOSTI »Božidar Jakac in Dolenjska” Dolenjska založba, ki deluje v okviru Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra, bo v prvi polovici 1981 v sodelovanju s Kulturno skupnostjo in z občinsko skupščino Novo mesto izdala monografijo „BOŽIDAR JAKAC IN DOLENJSKA". Kot že naslov pove, bo monografija predstavila del življenjske stvaritve umetnika, akademika Božidarja Jakca, ki je ožje vezan na Dolenjsko in njegovo rodno mesto. Odveč se nam zdi predstavljanje življenjskega in umetniškega opusa mojstra, ki se je toliko ukvarjal z rodno deželo in rodnim mestom. Umetnostni in likovni kritiki so si enotni, da pomeni slikarski opus, ki je nastal v Jakčevih zgodnjih letih v Novem mestu in njegovi okolici, pomembno, če že ne kar odlično poglavje v vsem njegovem delu. Njegov osebni slog so pogojevale mehke oblike dolenjske pokrajine celo do te mere, da je tudi vse drugo slikal z mehkim, valovitim dolenjskim navdihom. Jakčeva Dolenjska in Novo mesto nastopata v njegovem opusu kot protagonist, kot pasivni motiv in kot aktivni navdihovalec sloga. Avtor teksta je novomeški rojak, umetnostni zgodovinar in kritik Milček Komelj. Naročilnica Podpisani (a): .................................................................................... Naslov: .......................................................................................... Pošta s poštno številko: .......................................................................... Zaposlen (a):...................................................................................... Številka osebne izkaznice:...............izdana dne.............................................................................................. od skupščine občine:................................................................................ Nepreklicno naročam izvod (ov) monografije ,,B0Ž1 DAR JAKAC IN DOLENJSKA" po prednaročniški ceni 600 dinarjev za 1 izvod. Knjigo bom plačal(a) po POVZETJU, V DVEH OBROKIH PO 300 dinarjev. (ustrezno podčrtajte) Naročilnico izrežite in jo ali v kuverti ali nalepljeno na dopisnico pošljite na naslov: DITC - TOZD časopis Dolenjski list - založniški oddelek. Glavni trg 3, 68000 Novo mesto. > POHITITE S PREDNAROČILI, KER BO KNJIGA PO IZIDU OBČUTNO DRAŽJA! /\ArywvwvNAA/,yv‘^/\/'Vwvwws/wwvv,v KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA PRI OSNOVNI SOLI PODBOČJE razpisuje proštu dela in naloge: UČITELJA — slovenskega jezika, za čas od 2. 4. 1981 do 31. 12. 1981 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) -SNAŽILKE, za čas od 10. 4. 1981 do 15. 1. 1982 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) POGOJI: Pod 1. Končana PA, diploma Pod 2. Končana osnovna šola OD po samoupravnem sporazumu. Na razpolago eno samsko stanovanje. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Prtj OS Podbočje, 68312 Podbočje. 220/13-81 DOM STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1. SREDNJO MEDICINSKO SESTRO 2. 2 STREŽNICI NEGOVALKI 3. RECEPTORJA VARNOSTNIKA Pogoji: 1. - končana srednja medicinska šola — več let delovnih izkušenj 2. — končana popolna osnovna šola — starost nad 18 let — smisel za delo s starejšimi ljudmi — vsaj 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih 3. — popolna osemletka — opravljen izpit za kurjača ali gasilca — 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih opravilih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev vlože v desetih dneh j>o objavi na naslov: Dom starejših občanov, Novo mesto, Šmihel 1 227/13-81 ^NlMUNDUS PRI CELOVCU*— Staro in mlado z zanimanjem ogleduje Kodele znamenitih mednarodnih zanimivosti. (Foto: Janko Saje) MINIMUNDUS — MALI SVET OB VRBSKEM JEZERU Minimundus leži ob Vrbskem jezeru pri Celovcu. Prikazuje več kot 100 modelov znanih mednarodnih zanimivosti v razmerju 1:25. Eifflov stolp, poševni stolp v Pisi, Riesendrad na Dunaju, Piavo mošejo iz. Istambula, holandske mline na veter itd„ razveseljuje staro in KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD SADJARSTVO-POLJEDELSTVO KRŠKO, DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR-AGROKOMBINATA KRŠKO razpisuje prosta dela in naloge: 7 PK SADJARSKIH DELAVCEV IN 4 TRAKTORISTOV Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim-časom. Interesenti, ki bi v TOZ D želeli združiti delo kot sadjarski delavci, imajo možnost pridobiti interno kvalifikacijo v TOZD. Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje traktorskih del, pa morajo imeti traktorski tečaj ali izpit za B kategorijo. Pismene prijave za opravljanje razpisanih prostih del in nalog sprejema kadrovska služba delovne organizacije Mercator— Agrokombinat, Krško, Cesta krških žrtev 52. in sicer 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku objavnega roka. 215/13-81 NOVO Opravljam zunanjo in notranjo zaščito avtomobilov s K A RO LIT EKSTRA ML. VOVK mlado. Po bazenu plovejo modeli ladij, po tirih pa brzi minaturna železnica. Minimundus je odprt od 1. maja do 4. oktobra. Maja, junija in septembra od 8. do 19. ure, julija in avgusta pa od 7,30 do 20,30. Vstopnina za odrasle je 35, za odrasle v skupini 30, za otroke pa 8 avstrijskih šilingov. Čisti dohodek je namenjen v celoti dobrodelnemu avstrijskemu društvu „Reši otroka." TREBNJE, Obrtniška 4 telefon: (068) 83—550 210/12-81 DOPOLNILO! IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIČNE STROKE NOVO MESTO Pri objavi v Dolenjskem listu št. 12 z dne 19. marca 1981 je izpadel naslednji odstavek: „Fakulteta za gradbeništvo in Izobraževalni center za tehniške stroke razpisujeta višješolski študii ZA GRADBENIŠTVO V NOVEM MESTU Informativni dan bo v petek ob 17. uri na tehniških šolah v Šmihelu št. 60. 217/13-81 V_____________________- PLESNI KLUB NOVO MESTO Organizira odprte plesne tečaje, ki bodo potekali v prostorih PK. ZAČETNI TEČAJ: nedelja 29. 3. 1981 ob 17. uri NADALJEVALNI TEČAJ: nedelja 29. 3. 1981 ob 19. uri Vse informacije in vpjj v nedeljo od 16. ure dalje. 216/13-81 IIIII OB PRAZNIKU OBČINE RIBNICA ČESTITA JO OBČANOM: —Občinska konferenca SZDL —Občinska konferenca ZSMS —Občinska konferenca Z K —Občinski sindikalni svet —Občinski odbor ZZB NOV —Skupščina občine Ribnica "m ■Tp. NOV ZDRAVSTVENI DOM RIBNICA - V novem zdravstvenem domu bodo občani deležni boljših zdravstvenih uslug . šape NOVA KOTLOVNICA V INLESU — Z izgradnjo nove kotlovnice bo Inles pridobil _ macci ikz \/ci \/i 7 v^p vppiim zanoslovaniern v Sad“9e,Sk' ,lr jak0S,i 13 GCal/h' K 9°ri,° ^ b°d° UPOrab'iaU 'eSn° 'Ubie rastefeftudi vse večfe 'potrebi^^o^h^w!ovanjih VeCJ'm ZaP°S'°,an,em itPP Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike šeškova 17 — h. c. 861 038 — direktor 861 269 — rač. 861 144 — komerciala 861 010 — 61310 Ribnica na Dol PROIZVODNI PROGRAM: —proizvodnja in predelava žičnih in plastičnih tkanin —toplovodni kotli do 55 kilovatov —štedilniki z vgrajenim kotličkom za etažno ogrevanje na trda goriva —trajno žareči štedilniki —cisterne za kurilno olje do 3.000 litrov RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA, PROIZVODNI PROGRAM: W RIKO A A kmetijska zadruga ribnica na dolenjskem p. o., ribnica, šaikova 15 kooperacija — suha roba — transport —hidravlični kamionski in traktorski nakladalci —oprema za vzdrževanje cest —hidravlične stiskalnice za baliranje odpadnih kovin in nekovin —oprema za letališča SE PRIPOROČAMO! PROIZVODNI PROGRAM: —izdelovanje žičnih in plastičnih mrež ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE RIBNICA W RIKO stiskalnica za nekovine V_ Občanom občine Ribnica čestitamo za praznik! DCNIT TOZD PLETILNICA SODRAŽI GA Št. 13 (1650) 26. marca DOLENJSKI UST odtekalni nagib 15° inovaK Etkna posebno oblikovan turbulenčni utor, ki skupaj s tesnilom omogoča odlično neprepustnost za vodo in zrak; posebno naokoli tekoče tesnilo; Prodajna skladišča: Ribnica, Kolodvorska, tel. (061) 861-212 Apatin, Sončanska b. b., tel. (025) 77-041 Čuprija, Ul. cara Lazara 92, tel. (035) 61-409 Jurdani-Opatija, Jurdani, tel. (051) 741-330 Niš, Ul. Mramoska b. b., tel. (018) 65-335 Nova Pazova, Leninova 89, tel. (022) 331-155 Slavonski Brod, Svačičeva ul. 1, tel. (055) 23T-026 Slavonska Požega, Beogradska b. b., tel. (055) 72-845 Vinkovci, Ul. Moše Pijade 101, tel. (056) 11-367 okna so globinsko impregnirana in površinsko obarvana z lazurnim premazom; >< * - - * kvalitetno zakrito enoročno vrtljivo nagibno okovje z regulacijo naleganja in poveša krila (nastavljivi čepi in nastavljive škarje), ojačan spodnji kotni tečaj; Industrija stavbnega pohištva Ribnica tel. 061/861-411 telex 31 262 yu inles žiro račun: SOK Ribnica, št. 51310-601-13250 posebno dimenzionirani aluminijski odkapnik s plastičnimi končniki; . s trajno elastični silikonski kit; en podložni tesnilni li ai utor in odprtine za prezračevanje in odtok eventualne kondenčne vode v zasteklitveni brazdi; odlična neprepustnost za vodo, skupina C; Odlična neprepustnost za zrak, skupina C; solidna toplotna izolacija k = 2,6W/m2°K, a=0,1 Nm3/hm Pa; vakuumsko impregniran in lameliran les — stabilnost in trajnost; enostavna in funkcionalna uporaba. * izolacijsko steklo; skrbno izbran les smreke/jelke z vlažnostjo 10±2% okenski profili so troslojno lamelirani optimalen presek lesa; ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil dobri oče, dedek in brat JANEZ BOŽIC iz Gabija 98 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZZB Gabrje in upravi 1MV Novo mesto za podarjene vence, dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za lepo opravljeni obred, pevskemu zboru za sočutni žalostinki in tov. Ivanki Boltes za poslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: otroci Tone, Ivan, Kristina in Tončka z družinami, sestra Terezija, deset vnukov in deset pravnukov Še preden ji je zrasel zobek, odšla je v hladen, tihi grobek .... ZAHVALA * Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi gube hčerkice, vnukinje, nečakinje in sestrične ŠPELE DEJAK iz Kočevja se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so nam nesebično pomagali in se poslovili od Špelce s številnim cvetjem ter jo v tako velikem številu spremili na mnogo prerano zadnjo pot. Zahvaljujemo se DO Melamin Kočevje, tozdu Vezenine Kočevje in še posebej DES Elektru Kočevje ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mamica, očka in vsi ostali ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA KRAMPERŠKA iz Jablanice pri Boštanju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se TKI Hrastnik, sodelavcem Papirnice, Radeče, tozd Motiv Jutranjke, sindikatu SOB Šentjur in župniku za opravljeni obred. Neutolažljiva žena Evika, sinova Vinko in Mirko, hčeri Marica in Vera z družinama, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nenadoma in nepričakovano nas je za vedno zapustil naš najdražji in nepozabni ANTON ČUBER železniški upokojenec K večnemu počitku smo ga spremili 11. marca na pokopališče pri Kancijanu. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom za vso nesebično pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih, govornikoma za poslovilne besede, župniku za pogrebni obred in železniški godbi za odigrane žalostinke. Žalujoča žena Angela in vsi njegovi Blanca, 12. 3. 1981 ■is* ZAHVALA V 86. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi ata, dedek, praded, brat in stric IVAN ŠMAJDEK iz Regerče vasi 42 Zahvaljujefno se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, pljučnemu oddelku Novo mesto,, ZZB Novo mesto in Gotna vas, sodišču Novo mesto, podjetju Tobak Novo mesto, krajevni skupnosti Regerča vas za podaijeno cvetje, godbi, pevcem GD Šmihel ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: vnuk Ivan z družino, hčerke z družinami, sestra, brat in ostalo sorodstvo ZAHVALA r» Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ki nas je prizadela s smrtjo našega dragega moža, očeta, staregaata in brata MARTINA GRAMCA iz Šutne pri Podbočju se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, pokojnega spremili k zadnjemu počitku ter prekrili njegov grob s cvetjem.’ Hvala tudi organizaciji ZZB za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega ljubega očeta in starega očeta JOŽETA VRANEŠICA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem, kolektivom Žitu, Novomontaži in Krki Novo mesto za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice: Novo mesto za pomoč med boleznijo. Posebno se zahvaljujemo ZZB NOV in PTT Novo mesto, govornikom, pevcem in godbi. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste pokojnika spoštovali in ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi an ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očka, brata, sina in strica JANEZA NARDINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Meniške vasi, znancem in prijateljem za darovano cvetje, vsem ki ste ga tako številno spremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu KZ Krka za izrečene poslovilne besede, kolektivu Novoteks, vsem predstavnikom lovskih družin širom Dolenjske, godbenikom, pevcem, združenju šoferjev in avtomehanikov za srebrno odličje. Še enkrat prisrčna hvala vsem, Tei ste karkoli storili za počastitev njegovega spomina. Žalujoči: žena Jožica, otroka Janika in Igor ter ostalo ■ sorodstvo Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala bo, da prideš, Franci, ti, in sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. V SPOMIN 24. marca je minilo leto, odkar nas je zapustil naš najdražji sin, brat, stric in vnuk FRANCI ZORAN iz Dol. Kamene 47 Daleč si, vendar živiš z nami. Tvoj grob nemo priča, da si se za vedno poslovil od nas. Lepo je bilo, ko smo te imeli, in tako boleče, ko smo te izgubili. Tvoj spomin živi v naših srcih, tvoja slika nas spremlja povsod. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem grobu. Žalujoči: mama, ata, sestra Slavka z družino, sestra Vesna, stara mama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete LOJZKE BALE z Viha pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, posebno Slavki in Jožetu Simončič, Franči in Tonetu Gregorčič, Mimi Zakrajšek, dobrim sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih in tolažilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter pokojno mamo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Lepo se zahvaljujemo delovnim organizacijam, trgovskemu podjetju Dolenjka Novo mesto, sodelavcem iz poslovalnic Mokronoga, OŠ Mokronog, Dani Mirna, Iskri Mokronog, pevskemu društvu Mokronog ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož, sin Jože z družino, hčeika Marica 'z družino, sin Franci z družino, sin Matjan ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Pomlad v vinograd bo prišla, čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla, zajokala, ker tebe ni. V 88. letu starosti nam je kruta smrt iztrgala iz naše sredine dragega moža in očeta FRANCA BRULCA z Gor. Suhodola 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki so pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu počitjcu Hvala splošni bolnici za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Marija ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga in skrbna mama, stara marina, , j sestra in teta - KATARINA GORNIK CBE 84, Metlika Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Maruški Levstik za lajšanje bolečin v njeni dolgi bolezni. Najlepša hvala ZZB Grabrovec, tov. Martinu Dragovanu in tov. Ivanu Urhu za poslovilne besede ob zadnjem slovesu ter kaplanu za opravljeni _ obred. Žalujoči: hčerke Martina, Ivanka, Lojzka, sin Polde z družinami ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI UST V trebanjski občini so v pre-, teklem tednu dobili skupnost za | cene, niso pa še izvolili predsednika, i ker je bil tedaj evidentirani kandidatov odsoten. Skupnost bo seveda začela' • delovati takoj, ko bo izdelan pro-v gram, njeni akti, pravilnik in statut.% Jasno je, da občani že težko čakajo , . na delovanje nove skupnosti, med'.*' lem ko pri potrošniških svetih teM^i še ni čutiti. V trebanjski občintd namreč še ni bila ustanovljen^ konferenca potrošniških svetov. V mokronoški Iskri so morali napraviti rebalans plana in zmanjšati izvoz za polovico Zmanjšal se bo tudi obseg fizične proizvodnje, z njim pa tudi dohodek Čeprav pomanjkanje tako imenovanih reprodukcijskih materialov za našo industrijo ni nobena novica več, saj o tem lahko izvemo v mnogih tovarnah, pa je več kot res, da bo zaradi tega nastala vrsta težav in neprilik. Ne gre samo za to, da po tovarnah nimajo kam z delavci, ker nimajo materialov, ampak je tudi vprašanje, kako bodo dosegli proizvodne načrte, kako bodo izpolnili pogodbene obveznosti s tujino, kako bodo dosegli dohodek. Med temeljne organizacije, ki se že dalj časa otepajo s pomanjkanjem materialov, Šteje tudi mokronoška Iskra, kjer vlada tako stanje že od lam in se skoraj neprekinjeno nadaljuje tudi letos. Nova tovarna je bila zgrajena slabi delavci ne bodo mogli^že vodnji ne bo mogoče poviševati v skladu z rastjo življenjskih stroškov. J. S. lani, opremljena je z najboljšimi stroji japonske Proizvodnje, a ne daje takih učinkov, kot bi jih morala, če bi hotela odplačevati anuitete. Zaradi pomanjkanja materiala s° morali namreč narediti rebalans plana, ki bo najbolj očiten pri izvozu. Namesto da bi izvozili za dva milijona dinarjev, bodo dosegli samo polovico te vsote in samo 500.000 dolarjev bo s konvertibilnega območja. Prav tako so računali, da bodo imeli 22 miltjonov prihodka, pa ga bodo P° rebalansu poskušali doseči le 160 milijonov, a je vprašanje, če jim bo tudi to uspelo. Že v teh treh mesecih imajo namreč za tretjino manjšo proizvodnjo, saj so po ihesecih dosegali plane takole: v januarju so dosegli v Proizvodnji le 69 odstotkov količin, V februarju 74, v marcu Pa gre spel navzdol. Medtem ko jta nekaterih linijah še nekako lovijo k&nec s koncem, pa je najslabše. n# liniji za motor -start kondenzatorje, ki letos še ni delal*.' ; Treba Je povedati, da so delavci shranjeni s položajem ' tovarne ia se temu primemo tudi ve&jtk Manj je bolniških / izostankov; manj je disciplin-skih prekrškov, saj vedo, da tako skopo odmerjenega dohodka deliti z ostalimi. Kot je bilo slišati v tovarni, osebnih dohodkov ob tako nizki proiz- ŠTUDENTJE DOBILI INFORMACIJO O GOSPODARSTVU Klub trebanjskih študentov, ki je kar precej delaven, je preteklo soboto v Trebnjem pripravil razgovor o stanju gospodarstva v trebanjski občini. Na sestanku so se študentje hkrati seznanili tudi z novim samoupravnim sporazumom o štipendiranju. VSE MANJ KANDIDATOV ZA VOZNIKE Pred skupščino trebanjskega AMD, ki bo aprila, se bo verjetno znašlo več vprašanj, ki jih pretekla leta niso poznali. V v zadnjem času je namreč zelo upadlo zanimanje za avto šolo, saj se je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so imeli tudi po 200 tečajnikov, število teh močno zmanjšalo in so jih lani imeli le 30. Seveda se v AMD ne bo več splačalo imeti toliškno število vozil, zato jih bodo do pomladi zmanjšali. Poleg tega jih tarejo vedno višje cene goriva in rezervnih delov, ki se je dvignila tudi za 300 odstotkov. Ne nazadnje jih tarejo tudi zelo visoke dajatve na intelektualne storitve, ki znašajo kar 74 odstotkov. BENI SVET TIJSTVU ‘I V svet za ekonomiko in planiranje bo na eni izmed sej obravnavi tudi predlog družbe- | nega ptopa za srednjeročno h* obdobje 1981 - 1985. Se®J posebno kritično bo obdelal vprašanje kmetijstva, ki je glede na naravne možnosti in na dosedanje uspehe pripravljeno na nekolikanj nezahtevne načrte. Zlasti se ta neambicioznost kaže pri povečevanju količine kmetijskih pridelkov, pa tudi pri • pridobivanju novih plodnih zem-t ljišč. SKUPNOST ZA CENE JE NARED Vijugaste poti do resnice Našim bralcem ne moremo pojasniti, zakaj v trebanjski občini obrtniki prijavljajo tako nizke prihodke - Krivda za to je prejkone na davkariji, ki nam po večkratnih prošnjah ni dala teh podatkov v teklem cene, ker je na tem ko še ni V trebanjski občini se že dolgo šušlja, da obrtniki prijavljajo nekoliko nizke prihodke, kljub temu pa menda izredno dobro žive in si iz ..skromnih prihrankov” lahko mimogrede kupujejo drage avtomobile Seveda take govorice niso zdrave, saj med ljudi vnašajo nezaupanje in dvom o sposobnosti in učinkovitosti davčne službe. Še posebno pa so take govorice škodljive, če so neresnične, ker vnašajo dvom tudi o delu obrtnikov, ki so povsem enakopravni z ostalimi delovnimi ljudmi in prispevajo ravno tako svoj delež k družbenemu proizvodu. Ker smo hoteli osvetliti delo davkarije, kot ji pravimo po ljudsko, smo se večkrat oglasili v tej službi in prosili za podatke o delu, njenih težavah in problemih. Se posebej pa smo si želeli, da bi izvedeli, ali je kaj resnice v govoricah, ki se tu in ta pojavljajo. In najprej smo izvedeli, da je to občutljiva tema, saj so ljudje zamerljivi, pri takšnem pisanju da je treba biti previden, da je treba poznati natančne številke itn. itn. Ker se zavedamo soglašali, da nam bodo takšne podatke dali v pismeni obliki Od dogovora je preteklo že štirinajst dni, podatkov pa ni in ni bilo. Ko pa je le kazalo, da so na nas pozabili, smo se spet oglasili in ponovno zaprosili za podatke. Toda spet so nam rekli, da iz raz* govora ni mogoče pisati takšnih reči in da morajo biti podatki natančni Spet smo čakali, končno pa je prišlo obvestilo, da nam podatkov ne bodo dali, ker smo se jim zamerili z bodico, v kateri smo pisali, da občina še ni podpisala samoupravnega sporazuma SIS za pospeševanje kmetijstva. Tako smo prišli do konca poti, ki naj bi nas pripeljala do podatkov o tem, kako je s plačevanjem davkpv v trebanjski občini Seveda bodo govorice in dvomi o obrtnikih še naprej rastli, hkrati pa bo morda ra-stel tudi dvom v davčno službo, ki si s takšnim izmikanjem prav gotovo ne zasluži neomajnega zaupanja. Mi pa še nismo vrgli puške v koruzo in bomo čakali, da bomo končno le prišli do resnice, saj smo to dolžni našim bralcem. J. SIMČIČ TOVARNA V VE LIKI LOKI SE ŠIRI - Poleg Donitove tovarne TOZD Tesnila v Veliki loki že dalj časa raste novo tovarniško poslopje, v katerem bo Donit proizvajal materiale za nadaljnjo obdelavo elastometalov in teflona. V novi tovarni, ki meri 2.000 kvadratnih metrov, bodo montirali povsem novo opremo. Kot investitorjem zagotavljajo graditelji, trebanjski Trimo in ljubljanska Agroobnova, bo objekt dokončan še letos. (Foto: Jože Simčič) Na krvodajalstvo so lahko ponosni V trebanjski občini imajo med krvodajalci kar 8 odstotkov prebivalcev - Zdaj je glavna naloga zdravstveno prosvetljevanje še razširiti — Vse več mladih i Čeprav se trebanjdee krajevne organizacije Rdečega križa, s tem pa tudi njihov občinski odbor ne morejo pohvaliti, da imajo preveč denarja, pa se lahko pohvalgo, da se njihova dejavnost širi in krepi. Ko so na eni izmed zadnjih sej skupščine pregledovali svoje delo v preteklem obdobju, so lahko naseli vrsto dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo: Tu je akcija NNNP, predavanja iz prve pomoči, akcije za napredek higiene in varstva okolja, predavanja o zdravstvenem varstvu, boj proti narkomaniji in alkoholizmu, pomoč starejšim ljudem, invalidom a® otrokom', zbiranje oblačil, starega papiija itd. Med svoje največje dosežke pa štejejo, da je uspelo krvodajalstvo, ki si je v njihovi občini že pridobilo domovinsko pravico. Kot pravi predsednik občinskega odbora RK v trebanjski občini Rudi Krošl, bi moralo biti pri njih po statističnih izračunih okoli 4 svetljevanja še širiti, kar je zapisano tudi v programu za letošnje leto. Med temi so dobro obiskani zlasti tečaji za nego bolnika na domu, ki jih vodi tovarišica Nemaničeva. Lani so bili štirje tudi 18—umi tečaji. ' - " „Vseh teh nalog gotovo ne bi zmogli, če ne bi skrbeli za večanje števila naših vrst. je v naših organizacijah 4.C članov, teh pa je po krajih že 17. Med krajevnimi skupnostmi, ki še nimajo krajevne organizacije RK, je samo Štefan. Opažamo pa, da so krajevne organizacije toliko bolj dejavne^ kolikor bolj uspešna je SZDL. Zlasti moram pohvaliti za krepitev naših vrst mentorje organizacij Rdečega križa po naših osnovnih šolah, ki so v veliki meri zaslužni, da je naša organizacija tako uspešna, kot je zdaj.” Najbolj jih skrbi srečanje Največ dela bodo imeli Mirenčani letos pri urejanju komunalnih problemov — Za NNNP že tečejo priprave odstotke krvodajalcev, pa jih 5. „To ^REBANJCI SO PRIDOBILI NOV LOKAL - Po nekaj več kot dvomesečnem aelu je mirensko Gradbeno in opekarsko podjetje končalo obnovo trebanjske gostilne Grmada. Obnovljena gostilna šteje zdaj med najlepše lokale v Trebnjem. Obnova je veljala tri milijone dinarjev, v restavraciji pa je Prostora za sto gostov. V Mercatorju, ki je lastnik te gostilne, nameravajo v zgornjih nadstropjih ttrediti sobe. Na sliki: takole so se poveselili prvi gostje te trebanjske gostilne. imajo zdaj še enkrat več. „To lahko pripišemo veliki pomoči medicinskega osebja iz našega zdravstvenega doma, propagandnim akcijam in seveda našim skupnostim. Hkrati lahko rečemo, da se je zavest ljudi izredno dvignila, kar je 'posledica podružbljanja aktivnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poteg tega lahko povem, da se v nate vrste in med krvodajalce vključuje vse več mladih ljudi, kar pa ni vedno zasluga mladinske organizacije." Zlasti plodno je bilo sodelovanje pri organiziranju tečajev prve pomoči, kjer si je tovrstna znanja pridobilo preko 500 ljudi, poleg tega pa so pripravili več praktičnih preizkušenj iz teh znanj. V okviru tedna Rdečega križa so organizirali občinsko tekmovanje med ekipami prve pomoči, kjer je med 25 ekipami zmagala ekipa „Dane“ z Mirne. Tudi pri tako imenovani zdravstveni prosveti so imeli uspehe, saj je skoraj vsaka krajevna organizacija imela vsaj eno zdravstveno predavanje. Okrepila pa se je v zadnjem času tudi sosedska pomoč, ki dobiva vse večji pomen, saj na kmetijah ostaja precej ostarelih in onemoglih ljudi. Kljub tem uspehom pa bo treba akcije na področju zdravstvenega pro- Z a krajevno skupnost Mirna in njene krajane ne bi mogli reči, da so neaktivni, pa vendar pravi predsednik krajevne konference SZDL Miro Dreža, da je v zadnjem času čutiti, da se ljudje izogibajo sestankom. Seveda to ne pomeni, da bo v tem primeru stala konferenca ob strani. Prizadevali si bodo' da bodo krajani spet dejavno sodelovali pri uresničevanju zastavljenih ciljev. „Lani smo imeli največ dela pri pripravi srečanja pobratenih krajevnih skupnosti, letos pa se bomo lotili nadaljnjega urejanja Mirne in njenih vasi. Pri teh akcijah bodo sodelovali vsi krajani, še posebej pa mladina, s katero se o tem že dogovarjamo. Druga velika naloga, ki nas v kratkem čaka, je vaja NNNP, ki bo pri nas potekala v prvi polovici maja, priprave nanjo pa tečejo že od jeseni dalje. Največ truda in največ naših organizacijskih moči bodo teijale priprave na srečanje športnikov iz pobratenih občin. Pri nas na Mirni naj bi nastanili 150 športnikov, manjka pa nam denarja za igrišča in podobne zadeve. Hkrati pa nismo o tem imeli še nobenih razgovorov ali stikov z občinsko konferenco SZDL. Seveda bomo Mirenčani poskrbeli, da bomo vse, za kar smo se odločili tudi izpeljali." Poleg teh nalog, za katere bi lahko rekli, da so osrednje, pa čaka Mirenčane še vrsta drugih. Tako bodo z mladino razpravljali o kulturnem življenju, radi bi dosegli, da bi bil Dom Svobode še bolj zaseden in izkoriščen, kot je že. Pripravljajo se tudi na to, da bodo še razširili območje, ki ga pokriva Krajan. Poleg mirenske krajevne skupnosti naj bi v njem pisali še o šentruperški in mokronoški. Skratka, nalog je več kot preveč, do seje krajevne konference pa tudi ni daleč. Na njej bodo namreč poleg tega, da bodo pregledali delo v minulem obdobju, razpravljali tudi o prostorskem planu Mirne v na lednjem srednjeročnem obdobju. Ti načrti se jim ne zde dobri; po njih naj bi namreč Mirno sekali hitra cesta in železni- ca, s čimer pa se Mirenčani ne strinjajo povsem Brez surovin ne bo izvoza ČETRTK0V INTERVJU ; »Lahko ustrežemo občanom” S Zelja po 24-urni dežurni ambulanti v zdravstvenem domu ni neuresničljiva, toda vprašanje je smotrnost Na zasedanju novomeške občinske zdravstvene skupščine so delegati podprli pobudo nekaterih, naj bi v novem zdravstvenem domu, kjer so krasni prostori in zaenkrat tudi dovolj kadra, uvedli stalno dežurno ambulanto. Rečeno je bilo, da bodo v zdravstvenemu domu proučili željo, tokrat pa dr. Peter Kapš, direktor te ustanove, pojasnjuje odgovor. \ 0 0 0 \ ! Dr. Peter Kapš: premislimo, preden bomo odločili. »Najprej naj povem, da dežurna ambulanta obstaja v Novem mestu že vsaj 30 let, vendar je do lani zdravnik delal v njej ponoči le občasno, kadar ni bil na terenu na hišnih obiskih. Odkar pa imamo novi zdravstveni dom, imamo stalno dežurno ambulanto (poleg hiši\ega zdravnika) vsak dan do 19. ure. Ponoči v zdravstvenem domu stalnega dežurstva nismo uvedli, ker dolgoletna praksa kaže, da to ne bi bil gospodaren ukrep, zlasti ne v sedanjem položaju zdravstva, ki mu za do sedaj dogovorjeno dejavnost primanjkuje sredstev.” — Koliko bolnikov potrebuje v nočnem času nujno zdravniško pomoč? Kaj kaže o tem vaša praksa? »Večletne izkušnje nam povedo, da sta v eni noči največ dva primera (poprečno), pri katerih je zdravniška pomoč res nujna. Vsi ostali, ki kličejo zdravnika na dom ali pridejo ponoči v zdravstveni dom, bi prav lahko počakali uro ali dve brez nevarnosti. Ker pa so ljudje neučakani in ker mnogi vedo, da je v 30 metrov oddaljeni bolnišnici vrsta držurnih zdravnikov, se pre-nekateri ponoči kar brez napotnice odpravi tja. Seveda to ne sodi v dogovorjeni red in tam se včasih upravičeno jezijo. Pri nas je stalna dežurna sestra, ki bolnika z nujno potrebno pomočjo takoj napoti v ustrezni oddelek bolnišnice, seveda z napotnico. Ah je smotrno uvesti in plačevati nočnega dežurnega še v naši stavbi, ko je preko ceste 10 dežurnih ponoči, je vprašanje, o katerem naj odloča zdravstvena skupnost. Obe ustanovi namreč zajemata iz njenega edinega ,Žaklja’. Pri nas ne bo težko najti ljudi za nočno dežurstvo, če bo zdravstvena skupnost to dežurstvo plačala. Odločilo se bo torej drugod.” — Ali menite, da občani ponoči po nepotrebnem kličejo pomoč? »Nisem tega rekel. Dežurni zdravnik gre, kamor ga kličejo, čeprav se velikokrat res izkaže, da bi bolnik lahko počakal jutro in prišel v ambulanto, kjer pa bi moral malo čakati... Po moji sodbi bi se zadeva z dogovorom med bolnišnico in zdravstvenim domom dala urediti, zlasti še, če bi občani ravnali bolj disciplinirano. Vsaka nova ambulanta zahteva namreč nove ^ stroške. Jih bo združeno- S delo zmoglo? ” % R.B. > 5 v § S i s Šentjernej za zgled ŠENTJERNEJSKIM TRGOVCEM OCENA PET - Poslovodje novomeških prodajaln, predvserti tistih z gradbenim materialom in avtomobilskimi rezervnimi deli, bi morali vsaj enkrat na sindikalni izlet v šentjernej-ske trgovine, kijih zelo radi obiskujejo Novomeščani. Prepričali bi se, da se tam marsikaj dobi, kar v njihovih prodajalnah zaman iščeš. Nemalokrat pa so stvari v šentjemejskih trgovinah tudi mnogo cenejše, da prijaznost trgovcev pustimo ob strani. Pred dnevi so odprli novo skladišče—prodajalno za kolesa vseh vrst in velikosti, povrhu vsega pa so, iznajdljivi »petelini41 za boljšo prodajo poskrbeli še z ustanovitvijo kolesarske sekcije. (Foto: Janez Pavlin) Lani dvainpolkrat večji izvoz Novomeška občina je v preteklem letu dosegla izredne izvozne rezultate, bleščeč uspeh pa je tudi v tem, da je bila izvozno—uvozna bilanca v občini krita 0 cenah januarja V Novem mestu 8-krat naj višje, 15-krat najnižje Osemkrat najvišje, 14-krat na drugem, 10-krat na predzadnjem mestu, 15-krat najnižje, za tri vrste mesa pa v poprečju enake kot v drugih mestih (Kopru, Ljubljani ali Mariboru) - take so bile januarja v Novem mestu cene na drobno petdesetih stvari. Najgloblje so morali Novo-meščani seči v žep pri nakupu riža, orehovih jedrc, črnega kruha, sira trapista, jedilnega olja, posteljnega platna, tkanin in spalnic. Malo manj ko v tem ali onem mestu so v središču Dolenjske stali čebula, pšenična moka, svinjska nast, moški in ženski čevlji, kavč, cement, deske, lignit, vstopnice za kino in še kaj, da ne naštevamo vsega. Na tretjem mestu je bila v Novem mestu cena jabolk, vina, piva, moških srajc, 60-vatnih žarnic-zidne opeke in še česa. V primerjavi z drugimi mesti pa so Novomeščani prihranili pri nakupu krompirja, fižola v zrnju, zelene solate, limon, jajc in mleka, testenin z jajci, nekaj vrst moških srajc in nogavic pa emajliranih štedilnikov, krožnikov iz porcelana in pri delu ženskih oblek. Izvozniki iz novomeške občine bodo leto 1980 zapisali v svojo kroniko lahko z zlatimi črkami, kajti malo verjetno je, da bi lahko tako rast izvoza dosegli še kdaj v naslednjih letih. Izvoz je bil namreč dosežen s 4,6 milijarde in je bil za 2,5-krat povečan v primerjavi z letom 1979. Industrija je 41 odstotkov celotne vrednosti proizvodnje izvozila. V novomeški občini je lani izvoz na prebivalca dosegel 3.027 ameriških dolarjev na prebivalca, medtem ko znaša slovensko poprečje samo 969 dolarjev. Omeniti je še, da novomeški izvoz predstavlja v Sloveniji kar 9,1 celokupnega izvoza. Zelo malo pa je občin v naši republiki in -v državi, ki bi O NEZASEDENIH STANOVANJIH Za torek, 24. marca, je bila v Novem mestu sklicana komisija za družbeni nadzor. Do zaključka redakcije še nimamo poročila z zasedanja, dnevni red pa je predvideval obravnavo dodelitve stanovanj v IM V, obravnavo pobud glede zazidalnega načrta Žabja vas in problematiko nezasedenih stanovanj v Novem mestu. celoten izvoz Krile z izvozom, in glede tega je novomeške rezultate še posebej šteti za odlične. Tudi v tem primeru pa ni pričakovati, da bi lahko »prvenstvo” obdržali. Največji izvoznik v občini je vsekakor tovarna IMV, saj predstavlja v občinskem izvozu nad polovico deleža, sledi Krka s 25 odstotki izvoza, Novoles z 10 odstotki in ostali. Izvozno-uvozno bilanco imajo v pre- teklem letu poleg Krke in Novolesa krito še v Iskrah, Labodu in Industriji obutve. Toda hkrati s tem, ko se Novomeščani lahko pohvalijo s takimi rezultati, je potrebno reči še to, da letos industriji že v prvih dveh mesecih kaže veliko slabše. Zaradi. pomanjkanja reprodukcijskega materiala in surovin je po letošnjem prvem trimesečju pričakovati težave. »Dolenjski list« v vsako družino Upokojenci se ne dajo V novomeškem društvu upokojencev pri vseh dejavnostih sklepčnost nikdar ni vprašljiva — Se sredi dogajanj! Spremeniti, ne le ugotavljati Od zamisli do predaje ključev v gradbenem objektu sodeluje vrsta dejavnikov in služb, ki pa z različno odgovornostjo opravljajo naloge Problemska partijska konferenca o gradbeništvu je 18. marca v Novem mestu potrdila, da je vrsta zadev s področja prostorskega planiranja, komunalnega opremljanja zemljišč, izvajanja gradbenih in instalacijskih del ter stanovanjske in usmerjene gradnje potrebna drugačnih rešitev, kot jih poznamo doslej. Ugotovili so sicer, da je bil v zaživetju stavbno zemljiške skup-zadnjem času dosežen napredek pri sodelovanju vseh, ki sodelujejo v procesu gradenj, in da je tporazumevanje na tem področju prav v novomeški občini zaživelo m.n) prvimi v Sloveniji. Hkrati Je »nOgo mamka, da bi bili lahko *> lovoljni. Žal le, da se spotamuoov p< ipisniki ne držijo. Zakaj ne, je; b: , omenjenih več vzrokov. Nehate i obveznosti ne morejo izpolniti, ker nimajo sredstev, nekaterim v gradbenem procesu (zlasti izvajalce n> pa so očitali tudi monopoli? m in lagodno obnašanje. Delegati so večkrat poudarili, da v zadnjem obdobju niti enega stanovanjskega bloka Pionir ni dc .ončal v dogovorjenem roku, to pa velja tudi za večino ostalih objektov, na primer za vrtce. (udi neurejenost na področju komunalnega opremljanja zemljišč je bila doslej velikokrat kriva za zamudo v začetku gradnje, ob D4ISESO SOCIALNEM SKRBSTVU 7a četrtek, 26. marca, je sklicana sk pščina socidnega skrbstva obči-nt NoVo mesto, na kateri bodo de ‘gati potrjevali zaključnj račun za preteklo leto, razpravljali bodo o poročilu Centra za socialno delo in sprejeli predlog pravilnika o denarnih pomočeh ter o uskladitvi pr. ivnin v letošnjem letu. nosti pa ne bi smelo biti več tovrstnih težav. Da je zasebna stanovanjska izjgradnja včkrat nesmotrna, da se pzehitro širi v primeri z družbeno Usmerjeno gradnjo, je vzrok največ vtpm, ker ni »servisa*’; ki bi cfečanom lahko svetoval pred začetkom 0r*»Sje in poudaril privlačne tok*d|fe na organiziranih kompleksih in po dostopnih cenah. Lokacije na Drski po 500.000 dinarjev vdini delovnih ljudi niso dostopne, zato gradijo po vaseh, na domačih parcelah, kjer pa gre v nič dobra gradbena zemlja. Med ugotovitvami, ki zahtevajo drugačne rešitve, je tudi ta, da ni na enem mestu organizirana služba, ki bi za občana graditelja odpirala kljuke ob pridobivanju dokumentacije. Marsikdo bi rad plačal tako uslugo, tako pa ga pošiljajo od vrat do vrat. Pri tem občan izgublja delovni čas, proizvodnja pa ure. V vrsti nakazanih napak je bila omenjena tudi ta, da je gradbeništvo nasploh v Sloveniji zeta dobro organizirano v raznih združenjih, birojih itd., zato tudi, čeprav po samoupravni poti, dosegajo odločitve, kakršne sami želijo. Premalo je tudi resnosti in odgovornosti pri vseh, ki sodelujejo v gradbenem procesu, glede tega, kdaj se morajo vključiti v ta proces in do kdaj morajo nalogo opraviti. Bistvena pomanjkljivost, da prihaja do zastojev pri gradnjah in do napak ob predaji objektov je v tem, ker ni dohodkovnih povezav med izvajalci del. Dejstvo je, da produktivnosti v gradbeništvu pada in da hkrati hočejo doseči višje cene. Med novomeškimi izvajalci gradbenih in instatacgskiji del je tudi še možnost vsaj tesnejšega, poslovnega sodelovanja na dohodkovnem principu, če 'it se v združevanju delovnih organizacg, pa baši to ne .napeva, kot bi lahko: Konferenca je sprgeta vrsto stališč, ki jih bodo komunisti v posameznih obravnavah in sredinah pretresali in jih skušali spraviti v živjenje. Ne gre namreč zato, da bi i^otovitvam dodajali iste ugotovitve novejšega datuma, marveč v tem, da se spremenijo razmere. R. BACER 30. iN 31. MARCA OBČINSKI ZBORI fted dnevi je izšlo delegatsko glasita »Odločajmo”, ki je hkrati delovno gradivo za ločen sklic zborov občinske skupščine. Najprej se bo 30. marca sešel družbenopolitični zbor, naslednji dan pa še ostala dva zbora. Razpravljali bodo o minulem in letošnjem programu dela občinske skupščine ter o delu pravosodnih oiganov. Sprejet bo tudi proračun občine za leto 1981. Na dnevnem redu pa je še sprejem treh odlokov, volitve in imenovanja ter odgovori na že postavljena delegatska vprašanja. 18. marca je v Novem mestu zasedala konferenca delegatov Društva upokojencev, ki šteje 1705 članov in opravlja tudi vlogousklajevanja med petimi društvi upokojencev v občini. Pohvalijo se lahko z živahno dejavnostjo, skrbnim gospodarjenjem in resnimi pripravami na letošnji 35-letni jubilej društva in 25-letni jubilej pevskega zbofa. Kot je delegatom poročal predsednik društva Henrik Cigoj, je bilo v preteklem letu na novo pridob-fenih 116 članov, 43 pa jih je umrlo. Društvo je lani prvič organizirata teden upokojencev in v okviru tega razstavo ročnih del, ki je imela čez 800 obiskovalcev. Najbolj razvita je izletniška dejavnost, ki jo fodi Tone Valentinčič. Upokojenci so na 17 izletih, od teh je bita 15 po domovini, obiskali znane kulturne ih partizanske kraje v Jugoslaviji, udeležba pa je bila vselej odlična. Izletov » je udeležita nad polovico ■ čiahatM. V petih športnih panogah, ki aktivno delajo pod todstitam Roberto Romiha, je bila dosežena znatno večja množičnost. Kot so v razpravi poudarjali, pa bi lahko . organizirali še vrsto dejavnosti, a zanjo ni delavoljnih organizatorjev. Opažajo namreč, da v vrste društva upokojencev ne vstopajo ali v njem aktivno ne delajo ravno taki, ki so prej na svojem službenem položaju izkazovali organizacijske sposobnosti. Prav zato bo ena glavnih nalog društva v letošnjem letu pridobiti nove člane, kajti v društvu je zajetih le 14 odstotkov upokojencev. V zvezi s tem so omenili tudi posebna upokojenska združenja, ki delujejo pri »Dolenjki”, v tovarni Krka in še kje, nimajo pa prave povezave z društvom upokojencev, kar je narobe. Na konferenci so omenjali še vrsto perečih zadev, omeniti pa velja še sodelovaje z Ljubljansko banko. Predstavnica te ustanove Branka Car je na konferenci poročala o prejemanju pokojnin na hranilno knjižico in ugodnostih takega poslovanja, v katerem je doslej zletih le 595 upokojencev. Mnogi niti ne vedo, da imajo z izplačilom pokojnine na hranilno knjižico tudi možnost najemati kredite in vrsto drugih ugodnosti. Sodelovanje z Ljubljansko banko se bo verjetno še okrepilo, med drugim tudi zato, ker so za letošnjo razstavo ročnih del ponudili svoj razstavni prostor v novi bančni stavbi. Za leto 1981 sprejeti delovni program društva je dokaj obsežen in zahteven, uresničili pa ga bodo lahko, če se bo peščici najbolj aktivnih pridružilo več članov. R. B. ZA UPOKOJENCE JE POCENI Občinski odbor ZZB NOV v Novem mestu ima v Banjolah (Istra) zagotovljene počitniške zmogljivosti v lepem domu, kjer je tudi bazen s toplo morsko vodo. Dogaja pa se, da kljub zelo ugodnim predsezonskim in posezonskim cenam možnosti niso izkoriščene. Borci so zato sklenili, da bodo svoje proste zmogljivosti ponudili tudi članom društva upokojencev. Kdor se za tovrstno letovanje zanima, se lahko prijavi v pisarni občinskega odbora 2ZB NOV v Novem mestu. ZA 1. MAJ PA ZARES? Novo zdravstveno postajo v Straži, ki bi morala biti odprta že za lanski občinski praznik v oktobru, še gradijo. Pionir zamuja z deli, češ da fasade in zunanje ureditve zaradi izredno hude zime niso mogli v roku dokončati. Obljubljeno je, da bo ustanova nared za poslovanje 1. maja letos. Ko bo odprta, pa bo začela boleti glava odgovorne v občinski zdravstveni skupnosti, kajti vzdrževanje nove ustanove bo veljalo na leto 5 milijonov dinaijev. ODLAGALIŠČE SMETI V Šegovi ulici je'zadnje čase nastalo neuradno odlagališče vej in odpadkov na nikogaršnji zemlji tik ceste blizu kapelice. Gre za kos zemlje, ki je družbena last, ko je bilo odkupljeno Straškovo zemljišče. Tam se zdaj čedalje bolj nabira vse, kar bi sodilo v kontejner. Del mesta, ki je sicer z zasebnimi vrtički lepo urejen, dobiva tako nelepo podobo. POMLAD TUD1V IZLOŽBAH -Prejšnji tedni to novomeške konfekcijske in obutve« trgovine z novimi izložbeni opozorile kupce na pomladno izbiro garderobe. Razen pri Standard konfekciji izbira v lokalih ni taka, da bi bil kupec lahko zadovoljen. Kar pa zadeva cene, so presenetljivo porasle, manj pri obutvi, več pri konfekciji. TJA DO PROGE PARKIRAJO -Vsako nedeljo, ko je pri pacientih v novomeški bolnišnici več obiskov, je okrog zdravstvenih objektov značilen primer divjega parkiranja. Ker parkirišč manjka, stoje aVlomobili v vrsti in počez tudi na cesti tja do železniških zapornic. TE DNI PRESELITEV - Stavba nove zavarovalnice Triglav zraven Ljubljanske banke je tik pred vselitvijo. Trenutno opravljajo zadnja zunanja dela pri urejaiju okolice in parkirišč. SEST NOVIH - Minuli teden je bilo v novomeški porodnišnici rojenih 6 dojenčkov, in sicer 4 dečki in 2 deklici. Rodile so: Ida Lajšič z Zagrebške 14 - dečka; Tanja Sever iz Šegove 108 — Tadejo; Dušana Zadel z Zagrebške 15 — Marka; Marjanca Damiš z Jerebove 20 -Urško; Silva Klobčavar iz Krista- nove 2 - Blaža in tAna Kranjc z Drske 41 -- dečka. TRŽNICA SPET ZALOŽENA - V ponedeljek se je na mestni tržnici trlo kupcev in tudi prodajalcev je bilo več kot običajno. Zelenjave in sadja je bito tokrat na izbiro, od regrata do mhke zelene solate, od karfijole, radiča, korena itd. do banan, jabolk in hrušk. Se najbolj se izplača kupovati jaffa pomaranče, ki veljajo 34 dinarjev kilogram. Ena gospa je rekla, da Djjj lenjcem standard očitno padel, čeravno so uradne ugot® vitve drugačne. Na cvičkariL Iger so točili vino po 100 »j liter, se je vse štiri dni tr gostov. Cviček je tekel v pot kih ... od delegatovi za delegate Solidarnost se obrestuje Iz sklada za družbeno pomoč •v stanovanjskem gospodarstvu J® novomeška stanovanjska skupnost od leta 1973 pa do sni,kupila 461 solidarnostnih stanovanj za reševanje stanovanjskih vprašanj družin z nizkimi dohodki, mladih družin in Upokojenih občanov. Od tega je dobilo ključe solidarnostnih, stanovanj 437 upravičnecev, umga stanovanja pa so še v gradnji, ki zamuja tudi po več mesecev. . ^ preteklem letu so prevzeli solidarnostnih stanovanj: 8 v ^ovem mestu , 6 v Škocjanu in ° v Straži. Ze lani bi moralo ojti vseljivih še 51 solidarnostih stanovanj v Novem mestu, Vendar tudi še sedaj niso dogradi11' P°Ie8 tega je kupljenih še 7 takih stanovanj v Novem mestu, 2 pa v Žužemberku. Lani so preverili prednostno listo upravičencev do solidar- nostnih stanovanj, ki je bila sprejeta leta 1978, saj so si od takrat nekateri že sami uredili stanovanjsko vprašanje ali pa Pm je pomagala delovna organizacija. Na dokončni prednosti usti je pristalo 134 upravičen-°d katerih je lani dobilo ključe solidarnostnih stanovanj 7 prosilcev, 22 s prednostne nste iz leta 1978, 32 z lanskoletne prednostne liste, 3 pa delavci s poklici, ki jih v novomeški občini manjka. Na sedanji prednosti listi pa je še 93 upravičencev, katerih stanovanjsko vprašanje bo potrebno mšiti v letošnjem letu. Za 15 milijonov dinarjev več Nepredvidena dela zavlačujejo urejanje Ceste herojev Strokovne službe izvajalcev del na Cesti herojev so pred kratkim dale pismen odgovor na delegatsko vprašanje, do kdaj bo modernizacija ceste še trajala in do kdaj bo cesta za promet zaprta. Izvajalci del navajajo vrsto nepredvidenih težav, na katere so naleteli že med gradnjo. Največ težav izvira iz neustrezne geološke sestave tal in zaradi neurejenega katastra komunalnih vodov. Morali so opraviti začasne in nekatere dokončne prestavitve vodovoda za hiše ob trasi, prevezati naselje Mestne njive in stanovanjske objekte v Koštia-lovi ulici, preprojektirati glavni vodovod itd. Podobne težave so bile tudi z električnimi napeljavami. Vse to in pa večje količine vgrajenega materiala na odseku od Petrola do Vrtnarije, spremenjeni način utrjevanja brežin je doslej gradnjo podražilo že za okrog 15 milijonov dinarjev. Navzlic težavam pa izvajalci del zatrjujejo, da dogovorjeni rok za dokončanje ceste ne bo zamtljen. Nič pa ne piše, kdaj-je ta rok! »Dolenjski list« v vsako družino O V JESENI V USMERJENE ŠOLE — Pretekli četrtek je bil v vseh srednjih šolah novomeške občine informativni dan zabodoče dijake novega usmerjenega izobraževanja.V Gostinskem šolskem centru je bil obisk nad pričakovanjem in se ga je udeležilo skoraj 260 bodočih dijakov in njihovih staršev. Seznanili so jih s pogoji vpisa, gostinskim poklicem in možnostjo nadaljevanja študija. Na koncu so si ogledali film „Lonec in žlica” ter šol&e prostore. (Foto: Pavlin) Vse rezultate dela v prave roke Novjlesovo sporočilo 3. kongresu samoupravljalcev o njihovih izkušnjah pri gospodarjenju z minulim delom — Uspešno gospodarjenje z naložbami se pozna pri dohodkih Kot dolenjski prispevek 3. kongresu samoupravljalcev so v Straškem Novolesu na osnovi široke razprave že pripravili sporočilo o upravljanju in gospodarjenju z minulim delom, pri čemer imajo v tej delovni organizaciji že nekajletne izkušnje in lepe uspehe. V Novolesu so ob uresniče- preteklosti z rezultati, ki jih te vanju zakona o združenem delu izdelali tudi lastni model ugotavljanja in obračunavanja gospodarjenja z minulim delom oz. s sredstvi razširjene reprodukcije. Tako so izkoristili zakonsko možnost in povezali naložbe v Ocena pohvalila izjemne napore , Komunisti novomeške občine so v zadnjem letu posvečali največjo pozornost I gospodarjenju — Za predsednico občinske konference ZK ponovno izvoljena Vilma Manček Izjemno veliko število raz-pravljalcev, tekoče, kritične ter tu in tam polemiko izzivajoče obravnave, zelo dobra udeležba stalnih članov občinske konfe-tance in v osnovnih organizacijah posebej izvoljenih delegatov so zunanje in morda tudi glavne *načilnosti dobre štiri ure bajaj oče programsko volilne konference komunistov novomeške občine, ki je bila 17. marca v novomeškem Domu ILa, vodil pa jo je delovni Predsednik Jože- Škufca, sicer 12 vrš ni sekretar občinskega komiteja. Uvodna beseda Vilme Manček, Predsednice občinske konference ZAČASNO ALI ZA VSELEJ NOV DOM V novomeški občini je bilo v Preteklem letu 52 otrok v reji, če so ostali brez staršev ali pa' če starši ^nje ne skrbijo. Rejniki so dobivali 28 rejence od Centra za socialno delo po 2.000 din za predšolskega . otroka in 2.300 din za šolarja, kazen tega je bilo lani opravljenih 5 Posvojitev, na novo evidentiranih za Posvojitev pa je še 14 zakoncev. Te Postopke večinoma še rešujejo, ker 80 zamudni. ZK, je bila vsekakor dobra podlaga za ocenitev uspešnosti komunistov pri uresničevanju nalog, zapisanih v usmeritvah lansko pomlad in veljavnih do te programsko volilne konference. Razpravljal« so menili, da je bilo nemalo narejenega za to, da bi osnovne organizacije postale glavna sila za premike. Kakovosten korak pomeni uvedba tako imenovanih problemskih konferenc, ki so se jih poslužili v prenekateri osnovni organizaciji, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Minulo leto je bilo za gopodar-stvo novomeške občine izredno težko. Izvozne delovne organizacije so morale v stabilizacijskih razmerah podvojiti napore. Uspeh ni izostal, kar najzgovorneje potijuje podatek, da so izvozniki iztržili na tujih 'tržiščih kar 168 milijonov dolarjev, od tega samo IMV nad 120 milijonov dolaijev. Najpomembnejše pri tem je, daje izvoz v celoti pokril vse uvozne potrebe gospodarstva. V razpravi na problemsko volilni konferenci so našteli vrsto najrazličnejših negativnih pojavov, ki so hromili produkcijsko sposobnost gospodarstva. Menili so; da gre za zapiranje domačega trga v republiške in regionalne, nemalokrat celo v občinske meje, kar je vse prej kot KAR ZA 6 milijonov manj ... & s cenami v gradbeniku nekaj ni v redu, priča [udi nedavno .glihanje", ko ,e šlo za določitev cene za ^novanja v novih blokih v j*'šljinu, ki jih je zgradil \!°nir. Po nekaj sestankih je članom odbora pri stano-Vanjski skupnosti uspelo zni-zati čeno kar za 6 milijonov ^narjev. Če bi stroški grad-Vje res znašali toliko, kot je ilo rečeno sprva, potem ne ‘ mogli znižati cene za 6 T1uijonov. Tak način dolo-anja Cen na močno diši po ‘Memu „Ce gre gre, če ne. Pa ne" V času od 12. do 18. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Perla iz Krasinca - Marija, Štefka Starič iz * Trebnjega -Simona, Jožica Macele iz Zemlja -Cvetko, Nada Turk iz Podgrada -Blaža, Nada Bale iz Šentjanža -Romana, Jožica Čečelič iz Regerče vasi - Silva, Vesna Veselič iz Marindola - Robija, Danica Savšek iz Mokronoga - Silvijo, Stanka Simonič iz Dolenje vasi - Tomaža, Marija Metelko z Vrhka - Robija, Bernarda Gabrič iz Brestanice -Andreja, Nikica Grebenc s Trebelne- §a —Uroša, Branka Hudorovac iz adinje vasi - Katarino, Verica Goleš iz Metlike - Sando, Marija Pirc iz Spodnjega Pijavškega -Martina, Branka Slobodnik iz Krškega - Matejo, Anica Kern iz Celin - Andreja, Alojzija Tršinar iz Martinje vasi - Ireno, Olga Pisek iz Kostanjevice - Drejčeta, Slavica Belovukovič iz Dolenjskih Toplic — ” Mihaelo, Danica Janc iz Mokronoga — Vesno, Milka Miljevac iz Sračka — Stjepana, Biserka Kotr.Jc iz Čužnje vasi - Jožeta.Cestitamo! dobrodošlo. Najrazličnejše težave so se nakopičile zlasti v letošnjih prvih mesecih in s tem naznanile slabo obetaven začetek novega petletnega planskega obdobja. Do rezultatov gospodarjenja, še posebej tistih, ki kažejo velike vzpone, bi morali biti po mnenju udeležencev problemsko volilne konference sila kritični. Ne smejo zapeljati ugodne primeijave, visoki kazalci in podobne zadeve, ker vsebujejo taki podatki najrazličnejše primesi. Gre za to, za kakšno ceno je bilo kaj doseženo, kaj z lastnim delom in prizadevanjem. Šele očiščeni podatki morejo biti pravi kažipot za naravnavanje potrebnih naporov, in če je potrebno, tudi z a akcije komunistov. Popolnost ocene partijskega dela v zadnjem letu dopolnjujejo ne najspodbudnej še ugotovitve s področja planiranja. Le-to ni steklo po načelih, ki veljajo zanj, ker ali niso povsod razumeli, kaj to pravzaprav je, ali pa je potekalo v tradicionalni časovni stiski, kar je bilo značilno zlasti za planiranje v tozdih. Na konferenci ni bilo moč preslišati opozorila mladine glede zaposlovanja mladih generacij in kritike, naslovljene na tozde, ki ne podpišejo samoupravnega sporazuma o štipendiranju. V zvezi s tem je sekretar medobočinskega sveta ZK za Dolenjsko Boris Gabrič podčrtal, da je nujno med neodložljive partijske naloge vpisati potrebnt) dceno uresničevanja samoupravnega sporazumevanja in neodgovorne nosilce poklicati na politični odgovor. Slednjič so v razpravi opozorili na to, da v kmetijstvu ni učinkovitih premikov, predvsem ne takih, ki bi tej dejavnosti pomagali na krepkejše noge. Slednje velja tudi za Suho krajino, ki bi ji morali z ustreznimi vlaganji pomagati do ustreznega razvoja, s tem pa tudi iz životarjenja na obrobju gopodarsko dokaj razvite novomeške občine. • Na problemsko volilr; konferenci so komunisti pozitivno ocenili delo organov občinske organizacije ZK (komiteja, komisij itd.) in za predsednico občinske konference ZK v Novem mestu ponovno izvolili Vilmo Manček, z a člana komiteja pa Andreja Počrvino. I. ZORAN naložbe 'dajejo v tekočem poslovanju. Del teh rezultatov tudi obračunajo in enkrat na leto izplačajo kot osebni dohodek na podlagi minulega dela. Tako so namesto znanega dodatka na stalnost, ki nima povezave z večjo ali manjšo uspešnostjo investicij, s svojim modelom vzpostavili ekonomsko zvezo med investicijami, njihovo uspešnostjo in osebnimi dohodki delavcev na osnovi minulega dela. To brez dvoma zagotavlja večje zanimanje za investicije, večjo odgovornost pri odločanju, v kaj bodo investirali in pri gospodaijenju z njo, da bo ta dohodkovno uspešna. Če investicija ne daje-ustreznih rezultatov, namreč ni dohodkov iz minulega dela. Njihov model prav tako zagotavlja, da je temeljna organizacija, ki je združevala sredstva za investicijo druge temeljne organizacije, udeležena v njenih rezultatih. V tako pridobljenem nadomestilu temeljne organizacije pa je udeležen vsak njen delavec, za kar predstavlja osnovo njegov osebni dohodek, ki ga je prejel v letu, ko je bUa ustvarjena akumulacija temeljne organizacije, iz katere so združili sredstva za investicijo. V Novolesu so pravice temeljnih organizacij do nadomestila in delavcev do osebnega dohodka na osnovi minulega dela ugotovili za vsako posamezno leto vse do leta 1966. Celoten sistem obračuna gospodarjenja z minulim delom in osebnih dohodkov na tej osnovi pa uporabljajo že tri leta. V Novolesu ugotavljajo, da tako izračunana višina osebnih dohodkov sicer ni tolikšna, kot bi bila z dodatkom na stalnost, povečujeta pa se zanimanje in odgovornost delavcev za dobro gospodarjenje z investicijami, kar je tudi cilj tega sistema. 3. kongresu samoupravljalcev želijo delavci Novolesa s tem sporočiti, da je kljub nekaterim problemom možno zgraditi celoten sistem obračuna gospodarjenja z minulim delom, pri čemer imajo v tej delovni organizaciji skromne, vendar pozitivne izkušnje. Zato so mnenja, da je treba pohiteti z nadaljnjim delom na tem področju in uveljaviti določbe zakona o združenem delu na tem področju tudi v drugih kolektivih. Le tako bo možno od delegatovi za delegate zagotoviti odgovorno odločanje in gospodarjenje z investicijami, saj bo treba odgovarjati za slabe rezultate gospodarjenja delavcem, ki so zagotovili sredstva za investicijo. / Z. L.- D. Ocene iz vrst delavcev Ponedeljkova seja koordinacijskega odbora za pripravo 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije v novomeški občini je pokazala, da priprave v glavnem potekajo v redu, vendar pa nekoliko kasnijo za predvidenimi roki. Tako ponekod zaostaja za roki organizacija tematskih razprav, pa tudi izdelava vprašalnika, ki naj bi dal sliko stanja na posameznih področjih v delovnih organizacijah, ki bodo tudi osnovne teme samega kongresa. Predstavniki posameznih delovnih* skupin, zadolženih za vsa tri tematska področja, so povedali, da so gradiva in 'osnovne teze, o katerih naj bi širše spregovorili v tematskih razpravah, sedaj v glavnem že pripravljene, določeni pa so tudi datumi teh razprav. Rečeno pa je bilo, da imajo delovne skupine pri pripravi gradiv precej težav. To pa ne bi smelo predstavljati posebnega problema, kajti šele tematske razprave v delovnih organizacijah in drugod naj bi pokazale dejansko stanje, uspehe, slabosti in probleme na posameznih področjih. Vprašalnike so delovne skupine prav tako že pripravile. Da pa bi se dobila celovita podoba razmer, bo sekretariat odbora iz vseh pripravil enoten vprašalnik. Tematske razprave naj bi povsod izpeljali še pred koncem aprila, vanje pa bodo vključeni tudi delegati, ki nas bodo predstavljali na kongresu v Beogradu. Razpravljali so tudi o predlaganih kandidatih za delegate na kongresu, ki jih bo iz novomeške občine 6. izbrani pa bodo tako, da bodo skupaj z delegati trebanjske, metliške in črnomaljske občine predstavljali na kongresu vse osnovne panoge dolenjskega gospodarstva. Strma pot do stanovanja Soudeležba za večino teŽKO rešljiv problem — Izhod namensko varčevanje — Težak položaj mladih družin : : i Stanovalce, ki se sedaj selijo v družbeno najemna stanovanja, že čaka še en dodatni neprijetni udarec po žepu, plačilo lastne soudeležbe, ki naj bi pripomogla k nadaljnji stanovanjski izgradnji, da se stanovanjski primanjkljaj le ne bi preveč povečeval. Lastno soudeležbo predvideva tudi novi družbeni dogovor o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva, ki bo po številnih spremembah in dopolnitvah predvidoma sprejet do konca marca in jo opredeljuje kot posojilo stanovalca za 10 let. Zbrati potreben kupček denaija pa predstavlja za marsikoga precejšen problem, poleg tega je treba stanovanje tudi opremiti, kar tud-ni poceni. O tem, kakšne so možnosti za plačilo soudeležbe v več obrokih s posojili, je spregovorila Kristina Progar iz Temeljne dolenjske banke. „Družbeni dogovor predvideva lastno udeležbo občana od 1 do 20 odstotkov od vrednosti stanovanja, višina plačila pa je odvisna od socialnega položaja družine prosilca družbeno najemnega stanovanja oz. od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine. Večina delovnih organizacij v novomeški občini že ima določilo o višini lastne udeležbe v svojih internih aktih; večinoma je bilo to okrog 10 odstotkov. Po sprejetju novega družbenega dogovora — v razpravi je že 27. varianta predloga — pa ga bodo morale vse organizacije zdru: ženega dela vnesti v svoje akte. Po sedanjih ugotovitvah bo morala večina upravičencev za družbeno najemna stanovanja v novomeški občini plačati od 8 do 10 odstotkov lastne udeležbe." — Zbrati vsoto za lastno udeležbo ni tako lahko. Kakšne so možnosti s posojili ali plačilom v več obrokih? „Družbeni dogovor dolo- ča, da se družina, ki ob vselitvi ne more plačati celotnega zneska, lahko obveže, da bo v ta namen varčevala pri banki. Znesek se zavezancu odvaja vsak mesec od osebnega dohodka. So pa še druge možnosti. Banka daje namreč za plačilo lastne udeležbe kredite, seveda pod pogojem, da prosilec že namensko varču je pri banki najmanj dve len. Pravilnik o dodelitvi takojšnjega posojila na osnovi vezave sredstev občanov pa se zaenkrat ne izvaja inje še vprašanje, kako bo. Potrebe in pritiski pa so veliki." — Mladih družin po novem ni več. Nobenih izjemnih možnosti, da take družine, ki ne morejo imeti privarčevanih veliko sreč. stev, imajo pa ogromne potrebe, saj. si šele ustvarjaj' svoja gnezda, dobe solidar nostno stanovanje, plačajo manj udeležbe itd.? Kristina Progar: „Za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih delavcev bodo morale več storiti same delovne organizacije ..." „Ne, mladih družin ni več. Pri vseh or^oča le mesečni dohodek na družinskega člana. Je pa v dogovoru člen, ki omenja možnost pridobiti solidarnostno stanovanje za dejansko mlade družine s pogojem, da zakonca nimata več kot 30 !et in vsaj enega ,ot ' ’a reševanje stanova; , v šanj mladih delavcev ’. o. pač morale več storiti sa; e delovne organizacije, čer # je vprašanje, kako. Ker s-a-novanj manjka, se j« »e- o gledalo, da $o ga dob;.; i, ki so v delovni organiza. iii zaposleni že dlje časa. J DOLENJSKI Zaposlitev kot zdravilo O mladoletnem prestopništvu govori Matija Štru-celj, referent pri skupnosti socialnega skrbstva V lanskem letu so v črnomaljski občini obravnavali 51 mladoletnikov, ki so storili prekrške ali kazniva dejanja. Največ prekrškov je bilo storjenih zoper varnost v javnem prometu, saj so zaradi tega obravnavali kar 42 mladoletnikov, od tega pet Romov. Pri tem gre v glavnem za 5 vožnjo z motornim vozilom brez izpita. Na drugem mestu pa so že kazniva dejanja: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari itd. „Število mladoletnih prestopnikov je bilo v lanskem letu manjše kot leto poprej, vendar je kljub temu to resen problem,” pravi Matija Štrucelj, referent za varstvo mladoletnikov pri črnomaljski skupnosti socialnega skrbstva. „Storilci prekrškov spadajo v glavnem v starostno skupino od 15. do 17. leta; večinoma so to učenci v gospodarstvu ali mladoletni delavci brez kvalifikacije. Mladoletni storilci kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje pa so iz vrst starejših mladoletnikov in praviloma izhajajo iz neurejenih družin in živijo v slabih življenjskih razmerah. Skoraj vsi mladoletni storilci kaznivih dejanj v lanskem letu so bili brez zaposlitve.” Sodišče je v večini primerov izreklo ukrep, za strožji nadzor skrbstvenega organa so se odločili v šestih primerih, za strožji nadzor staršev pa v dveh, medtem ko lani iz črnomaljske občine niso nobenega mladoletnika poslali v vzgojni zavod ali prevzgojni dom. ..Mladoletnega prestopnika je pri prevzgoji potrebno motivirati za dejavno in družbeno koristno delo, ga vključiti v delo mladinke organizacije in društev v krajevni skupnosti. Ce nam to uspe, smo priča presenetljivo dobrim rezultatom,” pravi-Štrucelj. „Podatki kažejo, da smo največ dosegli pri prevzgoji tistih mladoletnikov, ki so čimprej po storjenem prekršku dobili primerno zaposlitev. Od lanskega junija nam je uspelo dobiti zaposlitev za pet mladoletnih SPOMLADANSKO DELO SZDL Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Črnomelj so med drugim opredelili aktivnosti Socialistične zveze v spomladanskem obdobju, o čemer je v torek tekla beseda tudi na sestanku s predsedniki krajevnih konferenc, kjer so se tudi dogovorili, da bodo takoj začeli uresničevati dogovor o ustanavljanju društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih. Na seji predsedstva so tudi sprejeli program javnih razprav o spremembi statuta SZDL ter o aktivnostih v akciji „Nič nas ne sme presenetiti”; predsedstvo je sprejelo| še program prireditev in proslav v občini za letošnje leto. Matija Štrucelj: ,,Mladolet-nemu prestopniku je treba zagotoviti zaposlitev in ga vkh učiti v družbeno koristno delo.” prestopnikov, s katerim poslej nimamo več nobenih težav. Zal pa ima ravno pri zagotovitvi zaposlitve naša služba precej težav, kajti delovne organizacije se jih v glavnem otepajo, se izgovarjajo, da nimajo prostora, samo da se nas otresejo. Le redki so pokazali pravo mero posluha za reševanje'teh težav, ponekod " pa nas kar na hitro odpravijo, češ da njihova delovna organizacija ni socialna ustanova,” je povedal Štrucelj. Zato si v skupnosti socialnega skrbstva prizadevajo, da bi že letos dosegli, da bi vsaka delovna organizacija v občini vsako leto morala sprejeti na delo vsaj enega mladoletnega prestopnika. A. BARTELJ RAČUN PO TELEFONU? Ena manjših in tudi revnejših krajevnih skupnosti v črnomljski občini KS Griblje tako rekoč kreditira komunalno skupnost sosednje metliške občine. Račune za material za napeljavo telefona, ki ga skupaj gradita KS Podzemelj in Griblje, plačujejo Gribeljci. Svoj del stroškov pa jim morajo potem Podzemelj-čani oziroma v njihovem imenu metliška komunalna skupnost povrniti. Vendar jim 44 tisočakov, za kar so jim račun poslali že pred novim letom, do sedaj še niso plačali. Morda pa so v Metliki navajeni, da plačajo račuc le po urgencah po -telefonu. O PRORAČUNU OBČINE Na jutrišnji seji črnomaljskega izvršnega sveta bo beseda tekla o predlogu bila rite občinskega proračuna za lani ter o osnutku proračuna za letošnje leto. Govor bo tudi o vlogi krajevne skupnosti Vinice pri izdelavi zazidalnega načrta za območje med Vinico in Golekom, člšni izvršnega sveta pa se bodo seznanili še s potekom priprav na bližnji popis prebivalstva. Končno kompresorji iz Črnomlja Prvi del manjkajoče opreme že v Črnomlju, kmalu še merilni instrumenti- Letos naj bi izdelali 108.000 kompresorjev - Konec leta že dve izmeni Prejšnji teden so danski strokovnjaki v črnomaljskem Gorenju končno začeli nameščati tako pričakovano linijo za predmontažo kompresoijev za hladilnike. Zapleti z uvozom te opreme so se za Gorenje uspešno uredili. V kratkem pričakujejo potrebne merilne instrumente, vredne okoli 300.000 nemških mark, katerih uvoz je odobren in že prihajajo na carino. Tako bo po dolgi zamudi letos namesto v začetku leta - končno steklo delo v novi ko so že vedeli za zamudo — to/arni Gorenja, vendar bodo načrtovanih 260.000 Tl 'KO PRIČAKOVANA OPREMA - S pomočjo danskih st: -covnjakov so prejšnji teden v črnomaljskem Gorenju montirali te. o pričakovano opremo. V začetku prihodnjega meseca naj bi str ji začeli po&usno obratovati, letos pa načrtujejo izdelavo 10 000 kompresoijev za hladilnike. ČRNOMALJSKI DROBIR LASOVI IZ BELTA - Čeprav p- »roča delovni proces v Beltu p ejšen hrup in iz livarne in drugih c tov sploh ne prihajajo ubrani g >vi, so tam zaposleni moški d izali, da so zmožni ubranih in n iih zvokov. Pred kratkim so n; reč ustanovili moški pevski zt , v katerem poje devet desetin p ?v iz Belta. Na prve vaje prihaja k i 30 pevcev, ki pod vodstvom p odje Ani Jankovičeve lepo r dujejo. ° VODAJALCI V NOVEM 'U - V okviru rednih krvoda->. akcij, v katerih se črnomalj-! jčani vedno znova lepo izkaže- j ipravljajo za zadnji dan tega : ja krvodajalsko akcijo v Novem n, na katero vabijo krvodajalce iz delovnih organizacij m krajevnih odborov Rdečega križa. Poseben avtobus bo tisti torek odpeljal ob 6.30 izpred črnomaljskega gradu. PLESA PA NI BILO - V soboto je zaradi kulturnega dogodka v viniškem večnamenskem domu na razočaranje nekaterih vnetih plesalcev odpadel sobotni ples. Zvečer je namreč v dvorani gostovala črnomaljska dramska skupina s Hadžiče-vim Človekom na položaju. V nedeljo pa so bili dopoldne ljudje na položaju na proslavi krajevnega prazrika v Adlešičih, zvečer pa je polna dvorana v tamkajšnjem kulturnem domu lahko primešala, kakšna je razlika med dopoldansko in Hadžičevo verzijo. Slednji so se bolj na glas in od srca smejali. « Vsak zastoj v proizvodnji Kodranke čutijo njeni odjemalci po vsej Jugoslaviji; Kodranka pa izdeluje teksturirane sintetične preje za tako rekoč vse tekstilne proizvajalne žanre. Okoli četrtino vrednosti proizvodnje predelajo v okviru delovne organizacije Beti, ostalo pa prodajo na jugoslovanskem tržišču. Trajna rešitev za Kodranko bo začetek obratovanja ljubljanskega Julona. Računajo, da bo Julon začel poskusno obratovati maja, junija pa naj bi Kodranka že dobila od tam prve količine poliamidnih vlaken. Julon bo Kodranko zalagal z večino potrebnih surovin, tako da bo treba le manjši del še uvažati. Povpraševanje po „Ko bo stekla proizvodnja v Julonu, računamo, da bomo v Kodranki povečali izkoristek in dosegli kar najboljše obratovanje," pravi direktor Malešič-A. B- Rešitev je le domača surovina Junija naj bi Kodranka dobila prve količine poliamidnih vlaken iz Julona - Le manjši del še iz uvoza - Za letos načrtujejo 520 milijonov dinarjev celotnega prihodka Prodali bi lahko precej več kot naredijo sedaj____________________________________________ Prejšnji teden je nova Kodranka Beti delalakar z 90—odstotnimi teksturiranih sintetičnih prejah zmogljivostmi, kar je glede na znane in ves čas od otvoritve te nove iz Betine Kodranke je večje, tovarne nadvse pereče probleme pri oskrbi s surovino več kot kot sedaj lahko naredijo, tako zadovoljivo. Vendar je treba še enkrat poudariti, da veljajo ti da s prodajo res nimajo težav-podatki za prejšnji teden, saj bi bili, če bi bil govor o tednu predtem ali v tem tednu, gotovo drugačni. „Ti podatki se res sreminjajo meri odvisno od preskrbe s iz tedna v teden in moramo surovinami. iskati sprotne rešitve," je _--------------------------- povedal direktor temeljne orga-, nizacije Ivan Malešič. Za prvo polletje potrebuje Kodranka za kakih 100 milijonov dinaijev uvoženih surovin, veliko večino teh morajo uvažati z zahodnega tržišča. „Do konca tega meseca smo še preskrbljeni, za naprej pa ne vemo, kako bo,” pravi Malešič. „Res pa je, da se tudi vse letošnje leto otepamo z motnjami in zastoji v proizvodnji, vendar še zdaleč ne s tako velikimi kot lani.” V lanskem letu je moralo 250 zaposlenih dvakrat na „prisilni“ dopust, ker je zaradi pomanjkanja surovin proizvodnja obstala. Medtem ko je lani celotni prihodek tozda znašal 350 milijonov dinarjev, načrtujejo za letos kar 520 milijonov dinaijev, seveda pa je to v veliki kompresorjev izdelali 108.000. ,,Ko bomb dobili še te merilne instrumente, bomo imeli vse, kar je potrebno za začetek proizvodnje,” je povedal vodja te tovarne Tone Dovšak. V začetku aprila naj bi opravili poskusno obratovanje, potem pa bodo začeli s testno proizvodnjo, kar bo teklo predvidoma do kolektivnega dopusta, ki se bo začel avgusta. Po dopustu, se pravi v začetku septembra, pa računajo, da bodo lahko začeli redno proizvodnjo. Sedaj je v Gorenju zaposlenih kakih 50 ljudi, po kolektivnem dopustu, ko naj bi stekla redna proizvodnja, pa bi jih moralo biti 120, za eno popolno izmeno. „Konec leta nameravamo uvesti še drugo izmeno, tako da se bo končno število zaposlenih dvignilo na'dvesto,” pravi Dovšak. Že prihodnje leto "bodo v črnomaljskem Gorenju izdelali 400 do 500 tisoč kompresorjev, odvisno od potreb Tovarne gospodinjske opreme. Dokler ne bo rešeno vprašanje, kje bodo ulivali ohišje za te kompresorje, bodo ulitke morali uvažati iz danskega Ehmfossa. V kombinaciji za izdelavo ulitkov je bil omenjen tudi črnomaljski Belt, kar bi bilo gotovo zelo primerno, saj bi popoln izdelek nastal tako rekoč na enem mestu. A B. KAJ V OKVIRU JAVNIH DEL V ponedeljek, 30. marca, bo v Črnomlju zasedal družbenopolitični zbor, dan zatem pa še ostala dva zbora skupščine občine. Med drugim bodo razpravljali o osnutku dopolnil k ustavi, o postopku za spremembo statuta črnomaljske občine, 0 proračunu občine. Delegati se bodo seznanili z uresničevanjem programov, ki jih sofinancirajo s sredstvi krajevnega samo prispevka, pripravljen p a je tudi osnutek programa javnih del. Na dnevnem redu je 6e več predlogov, odlokov in družbenih dogovorov. Ko bi bil vsak župan Oleander Metlika je včasih kot cukrček. Na tekmovanjih za najlepše urejeni slovenski kraj je dosegala prva mesta, na kar so bili ponosni domala vsi njeni prebivalci Najvišjih ocen ji ni nihče poklonil, k uspehu so pripomogli krajani, ki so skrbeli za lep videz svojih hiš in okolice. Okna, prostori pred hišami, trgovinami, uradi so bili polni rož, oleandrov. Takratnemu županu, ki je posvečal posebno pozornost izgledu kraja, so zlobneži nadeli ime: župan Oleander. Kaj hočemo, zloba in škodoželjnost ne poznata meja. In ker je tako, imamo danes mesto takšno, kakršnega si naredimo sami. Da, ustvarili smo kraj, iz katerega bi ocenjevalna komisija zbežala že po pol ure in niti v nožnem palcu ne bi pomislila dati Metliki tolažilno nagrado. Mesto je vse prej kot lepo, čisto. Tudi parki niso več urejeni, kot so bili pred leti, pred trgovinami, samopostrežbo je nastlano s papirjem, oleandre je vzel hudič, klopi v parkih so strohnele ali pa jih je kdo sesekal za drva v tem pomanjkanju energije. Resnici na ljubo: na Mestnem trgu še vedno stanujejo ljudje, ki jim ni vseeno, kako je videti njihova hiša, kakšen je njihov trg. Spomladi in poleti je Mestni trg najlepši konec Metlike, pravo nasprotje novega naselja ob „Beti“, ki je pusto, zanemarjeno, kot da ne bi tudi tam bivali ljudje z očmi, ki se razvesele cvetja, zelenja, ptic, metuljev... Turistično društvo grozi, da bo spomladi pripravilo očiščevalno akcijo f da bo spodbujalo ljudi k urejanju okolice. Doslej so počenjali to osnovnošolci: dan, dva so pobirali po mestu, kar so brezvestneži razmetali. Ne gre zaničevati njihove pripravljenosti in truda, toda akcija je bila pljunek proti vetru, kajti nemogoče je, da bi jih dvesto čistilo, dva tisoč pa razmetavalo. Slehernik bo moral paziti nase in na druge, sicer bomo še naprej živeli sredi smetišča s polnimi gofljami, kako velii> ko nam je do lepega človekovega okolja. Vsakdo bo moral podati roko prizadevanjem turističnega društva, sicer bo tudi to vrglo puško v (neobrano) koruzo. TONI G A SPERI C DOPLAČILO ZA PREDLANSKO GROZDJE Pred kratkim so v metliški Kmetijski zadrugi sklenili, da bodo vinogradnikom, ki so Vinski kleti prodali grozdje jeseni 1979, doplačali 1,20 dinarja za vsak kilogram takrat oddanega grozdja. Do tega doplačila je prišlo šele sedaj zato, ker so morali počakati, da so prodali vse vino tistega letnika, saj je sprva kazalo, da bo klet imela z njim celo izgubo. Brž ko so bili znani dokončni rezultati, pa so se najprej spomnili na vinogradnike, čeprav so v zadrugi precejšnje potrebe po denarju za osebne dohodke in za nujne nove naložbe. Za doplačila so skupaj dali 1,80 milijona dinarjev. DAN ZENA V DOMU POČITKA Tudi v metliškem domu počitka smo proslavili mednarodni dan žensk. Na praznični dan se nas je večina stanovalk doma brala v lepo urejeni jedilnici, kjer nam je o pomenu praznika spregovoril direktor doma, mladina iz metliškega Novoteksa pa nam je pripravila lep kulturni program. Po programu so vse ženske v domu dobile šopek cvetja, domu pa so mladi podarili paket blaga. Potem je bila pogostitev in tovariško srečanje. Stanovalke doma se organizatorju proslave, še posebej pa mladini Novoteksa najtopleje zahvaljujemo za prisrčen program in darilo in jih vabimo, naj nas še kdaj obiščejo. MARIJA BRVAR VPIS V TEKSTILNO ŠOLO Za vpis v tekstilno šolo Beti je letos precej zanimanja. C as za prijavo je do 10. aprila, potrebno pa je poslati le prijavnico, obrazec, ki ga je moč dobiti v vsaki knjigarni-Vse druge podrobnosti lahko učenci ali njihovi starši izvejo v poklicni šoli „Beti” v Metliki. Tekstilna šola bo imela tako skrajšani kot tudi srednji program in je enako zanimiva za dekleta in fante. .PRI PLAČAH ŠE POD PLANOM Lansko leto je povprečni mesečni osebni dohodek v Betini Kodranki znašal 6.670 dinaijev, za letos pa načrtujejo 8.730 dinarjev- Vendar zastavljenega dohodka v prvem trimesečju še niso dosegli. , ....... SPOMLADANSKI OGNJI - Dim, ki se te dni vsepovsod dviga v nebo, priča, da je prišla prava pomlad, ko ljudje po dolgi zimi hite urejati svoje okolje. Podvizali so se tudi delavci, ki skrbijo za podobo mesta. Posnetek je iz okolice metliške Vinske kleti. SPREHOD PO METLIKI TREBANJCI SO SVOJO VLOGO v akciji „Spoznajmo se” odigrali bolje kot metliško občinstvo, ki se ga je bolj malo zbralo v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Malce je k temu gotovo pripomogla sobota, ko je po televiziji dovolj zanimiv program, a tudi zaposlenost prebivalcev na tqj strani xGoijancev. Pričela so se že namreč spomladanska opravila in naravno je, da dajejo ljudje temu večji poudarek kot pa kulturnemu dviganju lastne osebnosti. Nič zato: pihalni orkester in mešani pevski zbor „Pavel Golia” kljub temu nista ostala brez aplavza. METLIŠKA MLADINA JE USTANOVILA stalno mladinsko delovno brigado, ki bo neke vrste kadrovska osnova za mladinske •delovne akcije v občini, a tudi oblika dela mladih v neoboroženih silah SFRJ. Poleg tega se mladi že pripravljajo na republiško mladinsko delovno akcijo Goričko 81. Posamezne osnovne organizacije ZSMS v občini bodo pridobile najboljše mladince za brigadirje, zato je pričakovati veliko prijav. Domala v vseh metliških delovnih organizacijah imajo veliko posluha za tovrstno udejstvovanje mladih, kar je pohvalno. BOKSARSKI KLUB PARTIZAN je s plakati prelepil skoraj vso Metliko, da bi privabil k sodelovanju mlade, ki jih zanima ta Belokranjcem v praksi neznana veščina. Lepo bi bilo, če bi.se vabilu odzvalo čimveč mladih, ki bodo s pravilno vzgojo spoznali, da je boks nekaj več kot le to, da nasprotniku razbiješ nos, če se ti je postavil na pot, če te je postrani pogledal ali ce ti je rekel neprijazno besedo. Pričakovati pa je še nekaj, in sicer to, da bo imela za porajajoči klub posluh tudi telesnokulturna skupnost. ZA TO POKLICANI OBČINSKI ELEMENTI stikajo zdaj glave, da bi se odločili, ali sprejmejo ponudbo organizatorjev „ohceti” v Ljubljani, da bi imeli v Metliki dekliščino, fantovščino in prevoz nevestine bajali ne. Če se bodo odločili za to, bo v Metliki 18. ali 19. junija veselo-pelo se bo, plesalo, pilo in jedlo P starodavnih belokranjskih običajib-Tudi ohcet v Ljubljani bo v tem primeru nosila belokranjski P® ,0. Sicer pa bodo zaprosili za sode> vanje katero drugo folklorno xa mivo slovensko območje. metliški tednik Dobri kadri - rešitev Iz težav Na odgovornih delovnih mestih še preveč takih, ki jim je samoupravljanje tuje Samoupravne delavske kontrole so v večini OZD neučinkovite ne delajo ali pa se sestajajo le zaradi predpisov, ki to zahtevajo, je med drugim poročal družbeni pravobranilec samoupravljanja za občini Kočevje in Ribnica Janez Picek na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje.' Nadalje je poudaril, da te kontrole čutijo premalo odgovornosti do družbene lastnine. To ne POČASI DO SKUPNIH SLUŽB Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kočevje so prisotni menili, daje sprejemljiv Predlog o bodoči organiziranosti skupnih strokovnih služb, po katerem naj bi te službe štele 12 redno zaposlenih (brez občinske zdravstvene skupnosti) ter enega in pol pogodbenega delavca, razen tega Pa še vodjo skupin strokovnih služb, ki bi hkrati opravljal tudi dela in naloge raziskovalne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva. Za vodjo SSS SIS je predlagan Peter Šubic. O vseh teh in • drugih Predlogih bodo te dni sklepale še skupščine posameznih SIS. FOLKLORA VABI Folklorna skupina Centra poklicnih šol Kočevje vabi v svoje vrste nove plesalke in plesalce, ki jih Veselijo narodni plesi. Kandidati naj bodo stari od 15 do 25 let. Vaje so vsak torek od 17. do 19. ure. Prijave sprejema Center poklicnih šol. Prav ali narobe? Zakaj nesoglasja v Domu Dušana Remiha? Občinska komisija za družbeni nadzor naj pregleda stanje v Dpmu Dušana Remiha v Kočevju. Tako so sklenili na zadnji seji občinskega komiteja ZK, ko so obravnavali pismo vzgojitelja v tem domu Borisa Skubica. V pismu je bilo navedeno, da je stanje v domu neznosno in da ga sam kolektiv ne more urediti, ravnatelljica je že dalj časa bolna in da zato potrebujejo širšo družbeno pomoč. Največ nesoglasij in cepljenje na dva tabora pa menda povzročajo mladinska hranilnica, zadruga in zahteva vodje te dejavnosti za nagrado za svoje delo. Zanimivo je, da je Služba družbenega knjigovodstva to poslovanje že pregledala in ugotovila, da poteka v redu; podobno je ugotovil tudi Zavod za šolstvo. Najbolj žalostno je, je bila ena izmed ugotovitev, da obe strani v Domu Dušana Remiha menita, da delata prav. Vendar je nekaj le narobe, če je kolektiv razdvojen, namesto da bi složno delal za svoj napredek in napredek skupnosti. J. P. velja le za družbeno premoženje, ampak tudi za družbenoekonomske odnose. Potrebni so posebni seminarji, ki bi člane delavske kontrole usposobili za učinkovito delovanje. Seveda bi bile te kontrole najbolj učinkovite, če bi ob reelekcijah, kadrovanju ter volitvah in imenovanjih poskrbele, da bi na najodgovornejša mesta in v samoupravne organe kolektivi izbrali res najsposobnejše. Delavska kontrola je bila učinkovita le pri Hydrovodu, kjer so zaradi napak izključili direktorja in tehničnega direktorja, a še v tem primeru zadeva ni zaključena, ugotovljeno pa je tudi, dadisciplin- NEPLUŽENE CESTE Na območju krajevne skupnosti Osilnica so v minulih letih veliko vlagali za urejanje cest do vsakega naselja. Tudi pluženje je bilo v minulih zimah kar dobro urejeno, letos pa je bilo zaradi obilnega snega ponekod bolj, drugod manj uspešno. Do Žurg se vso zimo ni dalo z avtomobilom, podobno pa je tudi drugod. Zdravnik in živinozdravnik sta morala včasih do vasi s traktorjem ali pa peš. Otroci so hodili v šole in odrasli v službe peš. Ceste so makadamske in jih je bilo zato še težje čistiti. Zaradi snega, dežja in sploh moče propadajo. Zato se bo KS Osilnica prizadevala, da bi jih čimprej asfaltirali in da bi za njihovo pluženje dobili primernejše vozilo, saj konji in lesen plug visokemu snegu ali ledu niso kos. Voda v grlu? Nesoglasja pri Hydrovo-du trajajo predolgo Redna oskrba Kočevja in drugih naselij s pitno vodo ni le v interesu Hydrovoda, ampak je v splošnem družbenem interesu. Zato je treba delo te delovne organizacije obravnavati širše in je tudi širša družba dolžna, da zagotovi tej OZD dobro vodstvo in zahteva dobro poslovanje. Take in podobne ugotovitve izražajo nekateri v zadnjem obdobju na sejah organov in organizacij v Kočevju. Poudarjeno je bilo tudi, da so v kolektivu razprtije, zaradi česar trpi delo in celo občani, saj se je dogajalo, da so bila nekatera območja mesta brez pravega razloga dalj časa brez vode. Veliko zapletljajev je bilo v zvezi z volitvami novega direktorja, toda komaj so ga dobili, že je dal odpoved. Občani zahtevajo, daje treba vse zadeve okoli Hydrovoda temeljito raziskati in nato v korist vseh občanov ustrezno ukrepati. J. P. DROBNI IZ KOČEVJA NOVO GLASILO - Izšla je prva ‘Mošnja številka glasila Telesnokul-htrne skupnosti in ZTKO'Kočevje »Športni utrip Kočevske”. Tako Blasilo je z ozirom na velik razmah 'Mesne kulture pri nas tudi potrebno. Piše o dogajanju v telesni kulturi 1,1 delu društev. Že v uvodniku pa je Poudarjeno, da glasilo ni literarna ^vija, ampak bo objavljala poročila, vesti in druge podatke, da bi Oznanjala občane z delom na Področju telesne kulture, z dosežki športnikov in pridobitvami na tem Področju. obfian vPraiu|a 0 madvad odgovarja — Slišal sem, da si brez službe? — To ni res, sem le brez Ualog in dolžnosti. KOČEVSKE NOVICE Ski postopek m potekal po vseh predpisih in je zato republiško sodišče združenega dela vrnilo postopek v dopolnitev. Na področju inšpekcijskih služb je pravobranilec ugotovil, da delovne inšpekcije v obeh občinah ni. Posledica tega je (vsaj delna), daje zaradi nesreč' pri delu sproženih odškodninskih tožb za '5,560.000,00 din (od tega v kočevski občini za 3,270.000,00 din). Nadalje je pravobranilec ugotovil,* da na področju družbene usmeritve razporejanja dohodka predlani ni bilo večjih kršitev, za lani pa še ni imel podatkov. Priprava in sprejem planskih dokumentov sta potekala z zamudo. Na področju uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov pri varstvu družbene lastnine pa je menil, da z dnižbenimi sredstvi še ne upravljamo dovolj gospodarno. Opozoril je še, da SOZ D ZKGP še ni registriran, kar pomeni, da posluje nezakonito. V razpravi je bilo poudarjeno, da je samoupravljanje v nevarnosti predvsem tam, kjer z družbeno lastnino ne gospodarimo uspešno. Vendar pri tem niso bistvene nekatere malenkosti, ampak večje stvari. Eden izmed primerov slabega gospodarjenja je, da so sredstva za razširitev materialne osnove dela (investicije) razdrobljena in si z njimi posamezni tozd ne more kaj posebno pomagati, združiti pa jih noče. Prepogosto je upoštevan ozek, tozdovski interes, širši družbeni pa ne. Potrebnega bo več dogovarjanja in sporazumevanja ter nato samoupravnega odločanja. Žal pa potekajo dogovarjanja - včasih zaradi redkih posameznikov na najodgovornejših delovnih mestih - prepočasi in neučinkovito. V razpravi so ob tem kritično ocenili zaplete pri združevanju v SOZD ZKGP, pri imenovanju direktorja Hydrovoda tn sploh na področju kadrovske politike itd. J. PRIMC PROBLEMSKA KONFERENCA O DRUŠTVIH - Občinska konferenca SDL Kočevje je sklicala za 31. marec ob 8. uri v prostorih Ljubljanske banke problemsko konferenco o društvih in družbenih organizacijah ter njihovi dejavnosti. V občini je registriranih skupno 81 društev in družbenih organizacij. UREDITI POKOPALIŠČE - Novo kočevsko pokopališče daje po otoplitvi snega kaj borno sliko. Uprava je že poskrbela, da so steze očiščene jelenjih „bobkov“ in drugega, ter dokončala ograjo. Zdaj naj bi obvestila občane,-naj do določenega roka uredijo grobove svojcev. Morda bi spomladi kazalo izvesti tudi splošno očiščevalno akcijo, na katero bi povabili tudi lastnike grobov. Gotovo bi jih prišlo veliko. Mladina pa naj bi uredila in redno vzdrževala grobišče padlih borcev in grobove borcev, ki nimajo več živih svojcev. OTROCI PROSJAČIJO - Spet se je razpaslo prosjačenje otrok po mestu. Nekaj bo treba ukreniti. Človek se začudi, ko ga ustavi petleten fantič v lepi bundi in ga poprosi: „Stric, posodite dinar.” Vodilni in zguba Vodilni takoj iz podjetja ali prej pokriti izgubo? „Nas, borce, moti preseljevanje kadrov, posebno še iz podjetij, ki niso najbolje poslovala. Najprej bi morali domače podjetje usposobiti, da bi poslovalo donosno, potem šele bi lahko šli drugam. Dobrih novih kadrov v slabo stoječe podjetje namreč ne bomo dobili." To je le ena izmed misli zadnjih razprav v kočevski občini o kadrovski politiki. Razprave o tej zadevi in drugih so vedno bolj zaostrene, kar je razumljivo, saj je tudi gospodarski položaj težak. Vsi bolj ali manj uspešno iščejo najustreznejšo rešitev. V Išti razpravi je bilo izraženo tudi nasprotno mnenje: kako naj rešijo podjetje tisti, ki so ga pripeljali v izgubo. Če bi bili dobri gospodarstveniki, ne bi bilo izgube. Nadalje so opozorili na misel Vladimirja Bakariča, naj bi se kadri na vodilnih položajih hitreje menjali. Poudarjeno je bilo tudi, da bi bilo treba v primeru izgube raziskati, če je zanjo kriv direktor, delovodje ali delavci. Pripombe so vsekakor vredne pozornosti, morda pa bi zaradi njih kazalo ustrezno spremeniti, oz. dopolniti zakonodajo. Vsekakor tisti odgovorni tovariš, ki je spravil v izgubo ali celo stečaj podjetje, ne bi smel (če je on kriv) dobiti podobnega ali celo višjega odgovornega položaja v gospodarstvu, politiki in drugod. Doslej smo bili priča tudi takim selitvam Tudi izgubam oz. nedoseganju načrtov bi morali posvetiti podobno pozornost, in to tako, da bi ukrepe družbenega varstva sprožili že, če delovna organizacija ne dosega načrtovanih rezultatov. J. PRIMC lil r~ *! P sMt ŠSte&Ht' UNIČENE CESTE — Dolga in hladna zima je posebno hudo poškodovala ceste v ribniški občini. Vprašanje je, če so ceste tudi vdru-gih državah tako poškodovane ali pa je naš asfalt tako slab, oziroma vozijo po naših cestah pretežka vozila. Na sliki je komaj prevozna cesta Žlebič—Sodražica. (Foto; Glavonjič) KORISTEN ZNAK - Pri hotelu „Jelka” v Ribnici so postavili tole tablo, ki je zelo koristna, saj na tem križišču voznik, ki ni domačin, ne ve, kam bi zavil, da bi pripeljal v Kočevje. (Foto: Glavojnič) Vsa pitna voda je onesnažena Zato jo je treba klorirati, preprečiti nadaljnje onesnaževanje in zgraditi čistilne naprave Požarna varnost je najslabša v Inlesu, kjer je naj večja možnost za požar in veliko škodo. Pitno vodo vseh vodovodov je treba klorirati, ker je onesnažena. Na meji občine je pasja steklina. To je le nekaj misli iz poročila inšpekcijskih služb na zadnjih sejah izvršnega sveta in zborov občinske skupščine Ribnica minuli teden. Inšpektorji so navedli vrsto drugih pomanjkljivosti, izmed kate rih lahko zaradi pomanjkanja prostora naštejemo le nekatere. Nova trgovska hiša v Ribnici dela že dobrega pol leta, pa še vedno nima urejenega vsega, kar je zahteval požarnovarnostni inšpektor. V občini je veliko šušmarstva. Vodovodi nimajo ožjih, širših in vplivnih zaščitnih pasov. Številni kmetje še vedno oddajajo zadrugi tako mleko, ki po zakonskih določilih ni primemo za ljudsko prehrano. V razpravi je bilo ugotovljeno, da inšpektorji sami vsega ne bodo mogli učinkovito postoriti, zato naj tesneje sodelujejo s potrošniškimi sveti, komiteji za družbeno samozaščito in občani. Prav inšpektorji Odpadek je devfza bi lahko veliko pripomogli, da bi zaživeli potrošniški sveti. Za lažje in učinkovitejše delo inšpekcij bo treba sprejeti še nekatere predpise, na primer o reji in prijavljanju psov (grozi namreč steklina, 10 do 20 odstotkov psov pa ni cepljenih, ker niso prijavljeni), o zaščitnih pasovih pri vodovodnih zajetjih in morda še kakšnega. Več pozornosti bo treba v bodoče na področju komunalne dejavnosti posvetiti smetiščem in kanalizaciji, ne pa le asfaltu. Tudi akcijo Tsa ugotavljanje in zatiranje šušmarstva, ki je zaspala, je treba spet oživiti. Potreben bo tudi razgovor z dimnikarji, saj vsaj eden - tako je bilo ugotovljeno na seji - opravlja svoje delo zelo površno in neodgovorno. Omejiti bo treba gradnjo vikendov (predvsem zaradi njihovih greznic) na območju Travne gore in* Gore pa tudi drugod, kjer so v bližini vodovodna zajetja. Posebno pozornost bo treba posvetiti organiziranosti inšpekcijskih služb, predvsem medobčinskih za občini Kočevje in Ribnica. Sklep je, da bi morali v Kočevju, kjer je predviden sedež teh služb, poskrbeti in dati v razpravo obema občinskima skupščinama vse dokumente, potrebne za organiziranost in delovanje teh služb. Postavljen je tudi rok, in sicer 1. maj. Če dokumentacije ne bo v razpravi do roka, bodo Ribničani sami organizirali službe, ki so najbolj nujne, J. PRIMC Doma zbrati več odpadnih surovin, pa bo manj uvoza Tudi ukrepi gospodarske stabilizacije, če ne že zdrava pamet, nas vedno bolj opozarjajo, da se do drugotnih (odpadnih) surovin ne smemo več obnašati kot pijani milijonarji Na smetišču v Ribnici lahko še vedno vidimo, kako govorijo veliki kupi časopisnega in drugega papirja, medtem ko ga papirnicam manjka, razen tega je papir vsak dan dražji V ribniški občini bo akcija zbiranja raznega papirja ter starih oblačil in cunj od 6. do 8. aprila, in sicer 6. aprila v Ribnici, 7. aprila v Sodražici in 8. aprila v Loškem potoku. Hkrati nameravajo zbirati rabljena oblačila in cunje, ki jih naše gospodarstvo potrebuje na leto preko 1000 ton. Ugotovimo lahko, da je za zbiranje starega papirja vedno več zanimanja, posebno še, odkar je odkupna cena višja. Zbiranje rabljenih oblačil in cunj pa v ribniški občini žal še ni zaživelo. Zbiranje papirja in drugih odpadnih surovin naj bi ne potekalo le ob raznih zbiralnih akcijah (v ribniški občini je pobudnik zanje občinski odbor Rdečega križa, ki izvede akcijo preko svojih članov in mladine), ampak stalno. Za to pa je treba imeti v stanovanjskih blokih, pa tudi zasebnih hišah, primeren prostorček in posode, za kar naj bi poskrbeli predvsem hišni sveti, če bo surovin več, pa tudi Dinos. Hvalevredno je tudi, da je končno Dinos pripravljen vsaki OZD, ki bo imela večje količine odpadnih surovin, dobaviti ustrezne zaboje, kamor bi te surovine metali, ker pač v podjetjih običajno primanjkuje prostora za shranjevanje odpadkov. Po večje količine papirja in drugih surovin bo Dinos prihaja! tudi pogosteje, celo vsak mesec, če bo treba, in ne le ob zbiralnih akcijah. J. PRIMC Dobro so se odrezali Gospodarski rezultati precej nad povprečjem republike V primetjavi z republiškim povprečjem je ribniško gospodarstvo lani ugodno poslovalo. Celotni prihodek je porastel za 51 odstotkov (republika 34), dohodek za 45 odst. (rep. 32), akumulacija pa celo za 242 odst. (rep. 68). Ti rezultati pa so žal v pretežni meri doseženi s povišanjem cen, ki so bile višje za 43 odstotkov. Delitev dohodka je bila za gospodarstvo ugodna. Skupna poraba je porastla do 18 odstotkov pa tudi vse ostale obremenitve dohodka niso presegle 20-odstotnega povečanja. Zgube v gospodarstvu ni bilo, pač pa jo je zabeležilo le zdravstvo. To so ugotovili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta, ko so obravnavali predhone podatke o gospodarjenju lani. Ugotovili so tudi, da ni bilo toliko težav z oskrbo z reprodukcijskim materialom, kot so jih skušali nekateri prikazati. Zanimivo pa je, da RIKO ni imel večjih težav* z reprodukcijskim materialom, čeprav ga v občini ne more dobiti; medtem ko je imel težave z oskrbo z lesom Inles, ki mu raste les tako rekoč pred vrati. Te dni bodo v občini ugotavljali, koliko je v posamezni OZD v prvih dveh mesecih letos dejansko porasla proizvodnja, in ne le, koliko v denarju, kar je rezultat podražitev; pa tudi kako uresničujejo načrte izvoza in uvoza. Za Inles so za lani ugotovili, da fizičnega obsega proizvodnje niso bistveno povečali, pač pa so izboljšali kakovost oken (kombivak, inovak). Cene svojim izdelkom so lani zvišali kar trikrat, trdijo pa, da je bilo to še premalo, ker so jim materialni stroški porasli za 53 odstotkov, dohodek pa „le” za 48 odstotkov, in da so zato na primer lahko minimalno amortizacijo zvišali le za 19 odstotkov. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Se vedno tudi garje - v ribniški občini so' lani zabeležili 184 sumov črevesnih motenj. Večini primerov je vzrok slaba pitna voda. Odkrili so tudi 30 primerov garij. Razveseljivo pa je, da je bilo lani manj šolarjev ušivih kot prejšnja leta. ZAVAROVATI VODO - Zaščitni pas okoli zajetja vodovodov je potreben v vsej ribniški občini, najbolj pa za vodovod v Loškem potoku. Pri tem izviru je mladina na črno zgradila brunarico, kjer se shaja pa tudi zabava. Stranišča pa nimajo. NERED NA SMETIŠČU 7 V ribniški občini je precej divjih smetišč, pravilno pa ni urejeno niti osrednje smetišče. Pri njem bi morali postaviti ograjo, zaposliti pa bi morali tudi delavca, ki bi določal, kam naj bi vozniki stresali smeti. Ta delavec bi si del osebnega dohodka prislužil tudi tako, da bi odbiral razne odpadne surovine in jih prodajal Dinosu. V vaseh pa bi morah urediti tudi kontejnerjsko zbiranje in odvoz smeti, kar naj bi zahtevali vsaj za bližnja naselja. KAJ Z VODOVODI? - V ribniški občini je’več vodovodov, s katerimi upravljajo vaški odbori ali krajevne skupnosti. Vodovode so namreč zgradili sami občani, zato niti ne pobirajo vodarine in nimajo denarja za popravilo, če pride do okvare. Po enem izmed predlogov naj bi tudi ti vodovodi dobili tako vodstvo oz. upravo, ki bi bilo finančno in strokovno sposobno vodovode vzdrževati. — Slišal sem, da je po večletnih prizadevanjih za ustanovitev skupnih inšpekcijskih služb le storjen velik korak naprej. — Spremenilo se je le to, da so dobili štampiljko. MEDVED JE ZAŠEL V 12. številki Dolenjskega lista je tiskarski škrat zamešal kočevskega in ribniškega medveda. Ribniški bi moral biti tisti, ki govori o umetnih gnojilih, kočevski pa o informiranju. REŠETO LJUBITELJSTVO V RAZMAHU Ko so na nedavni problemski konferenci Zveze kulturnih organi-zac brežiške občine ocenjevali delo zadnjih štirih let, so delegati nedvoumno ugotovili, da je ljubiteljsko delo v razmahu in da v okviru 14 prosvetnih društev, ki združujejo nad 800 amaterjev, dosega tudi zadovoljivo kakovostno raven. Kljub temu vedno bolj občutijo pomanjkanje strokovnih mentorjev, pestijo jih prostorske zagate, pa tudi z odnosom občinske skupnosti do amaterizma niso najbolj zadovoljni. Brežičani se zavzemajo za tesnejše sodelovanje in načrtovanje v okviru Posavja. V. P. I PREVERJANJE — Obrambna vzgoja se začenja v osnovni šoli, kjer se učenci združujejo.v krožkih. Srednješolci rešujejo na terenu že kar zahtevne naloge. Pomagajo jim rezervni starešine ki v brežiški občini že leta sodelujejo pri obrambnem usposabljanju mladine. (Foto: J. Teppey) Malo šolanih za jutri Skopi pri kadrovskih štipendijah, skromni pri načrtih C sodimo po razpisih kad-rovs v ih štipendij, potem so razmere v brežiški občini zaskrbljujoče. Tudi plan, ki ga skupnost za zaposlovanje upošteva pri usmeijanju, je precej klavrn. Razpisanih je komaj 129 kadrovskih štipendij, od tega kar 89 za poklicne šole, devet za srednje, sedem za višje in devet za visoke šole. V sosednji krški občini je položaj precej boljši, saj nudijo mladim 310 kadrovskih štipendij, in sicer 200 za poklicne, 44 za srednje, 13 za višje in 30 za visoke šole. Za leto 1981 načrtujejo brežiške delovne organizacije pretežno potrebe po delavcih ozkega profila in poklicno šolo. Sodeč po tem, ni pričakovati bistvenih sprememb pri razvoju tehnologije in uveljavljanju znanja. V brežiški občini bo letos kot čalo osnovno šolo 300 učencev. Večina je ta čas že dol ončno odločenih za na-dal : vanje šolanja. Fantje se odi ičajo ' pretežno za Šolski cenier v Krškem z oddelki za poklice elektrotehniške in kovinskopredelovalne smeri. Dekleta privlači zlasti trgovska šola, ker je najbližja. Ponuja jim dveletni, triletni in štiriletni program. Po dveh letih postane učenec trgovski manipulant, po treli letih prodajalec in po štirih letih komercialni tehnik. Naj- „BOSA V PARKU“. Prizor L”. Neill Simonove komedije, ki je je sredi marca uprozoril Amaterski oder iz Sromelj. Ta d uska skupina dqg£ga iz leta v i to več uspeha. (Foto: V. P.) bolj priljubljena je tretja možnost, ki mnogim pomeni nadomestilo za ukinjeni oddelek ekonomske srednje šole. Za naravoslovno—matematično smer je opaziti manj zanimanja kot prej za gimnazijo splošne smeri. Delno izvira to iz prevelikega strahu pred matematiko, ugotavljajo svetovalci skupnosti za zaposlovanje in opozarjajo, da bojazen ni utemeljena. Ta šola bo vzgajala biološko — kemijske in matematične tehnike, učenci pa bodo imeli veliko možnosti za nadaljevanje študija na različnih fakultetah. Šolski center ima na voljo še pedagoško smer, vendar ta ne vleče več toliko, odkar ne šolajo vzgojiteljic. Izobraževali bodo le učitelje za razredni pouk in družboslovno-jezikov-no smer. Večina mladih se letos odloča za šolanje blizu doma, ker je naj cenej še, zlasti če-ni na voljo štipendij. J.T. »Dolenjski listu v vsako družino KOMUNISTI NIKOLI OPAZOVALCI Občinska konferenca ZK v Brežicah se bo tudi letos aktivno vključevala v vsa pomembnejša dogajanja. Še naprej bo spremljala rezultate gospodarjenja, se vključevala v socialistično preobrazbo kmetijstva, se poglabljala v socialni položaj delavcev v občini, in sodelovala pri podružbljanju ljudske obrambe. Idejnopolitično usposabljanje sprejema kot sestavni nujen del kadrovske politike. Njena pozornost bo tudi v prihodnje usmerjena na delegatski sistem, na podružbljanje kulturne politike, na sodelovanje pri razvojnih problemih v naslednjih petih letih in na redno oblikovanje stališč o gradivih za seje občinske skupščine in skupščin SIS. Trenutno sodijo med njene neodložljive naloge priprave na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. NOVO V BREŽICAH 1 )MO DOBILI NOVE HIŠNE TA LICE? Izvršni svet občinske skl ščine je pripravil predlog odloka. i določa obliko in barvno tablic s šno številko in imenom ulice oz ma naselja. Zamenjali naj bi jih po rpoma v dveh letih. Novi barvi tat : sta rumena in temno rjava. Po j naj bi imeli ločene tablice za na e in za hišno številko. Odločite odvisna od stališč občanov v jas razpravi. Če so ti pripravljeni pl ti za vsako tablico po 300 din, bo imenjava izvedljiva, v nasprotne, primeru pa bo občina zadržala set jo obliko in barvo tablice in m; svila tablice samo za hiše in uli Tei jih je treba na novo o; čiti. Celotna zamenjava tablic b unreč veljala dva milijona d ,cv, za toliko pa proračuna ne b 'gli ožeti. VEČ VSEGA V EN KOŠ! I, rija drago plačuje surovine, č bi ji z načrtnim zbiranjem o oov lahko izdatno pomagali c pri varčevanju z devizami. Kot k , se bomo spričo kriz počasi le streznili in se organizirano lotili zbiranja najrazličnejših odpadkov. Za zdaj je najbolje poskrbljeno za zbiranje steklenic in starega papirja, izvršni svet občinske skupščine pa je zahteval od Dinosa, da pripravi načrt za industrijske odpadke, kijih zdaj puščamo vnemar. Program naj bi vseboval ‘tudi pristop do delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. ORGANIZATORJA PA NI. V Brežicah ima občinstvo v dobrem vsaj dve gledališki gostovanji v tej sezoni. Težko je zagotoviti, da se bo to zares zgodilo, a ne zaradi pomanjkanja denarja, ampak zaradi tegd, ker ni nikogar, ki bi predstave organiziral. Žalostno, a resnično. VEČ ZAPOSLITEV ZA ŽENSKE. Leto dni nazaj so med iskalci dela prevladovale ženske. Razmere so se medtem spremenile. Precej jih je sprejela Tovarna prikolic IMV, trgovkam pa je ponudila delo nova blagovnica. Mesto išče še nekaj administratork in žensk brez pokli- s J I <9 REŽIŠKE VESTI Največji samoprispevek daleč naokoli Izglasovali so ga v Bukošku za vaške ceste Do izida referenduma za vaški samoprispevek v Bukošku krajani svojih namer niso razglašali, čeprav so odločali o pogumno zastavljenem programu. Z lastnim denarjem so sklenili prenoviti in asfaltirati vse ceste v vasi, teh pa je dobrih šest kilometrov. Po cenah iz lanskega leta je skupna investicijska vrednost 3,8 milijona dinarjev, in to brez zemeljskih del, pri katerih bodo sami pomagali. Za samoprispevek bodo pet let šegah globoko v žep. Zaposleni bodo plačevali po 5 odst. od neto osebnega dohodka, obrtniki 3 odstotke od OD in kmetje 10 odst. od letnega katastrskega dohodka. Razen tega bodo lastniki osebnih avtomobilov prispevali še po 2.000 dinarjev letno, lastniki traktorjev pa 1.000 dinarjev. ..Izračunali smo," je dejal tajnik krajevne skupnosti Zakot - Bukošek Franc Rostohar, „da bo vsak zaposleni vaščan prispeval v petih letih od 25.000 do 35.00 dinarjev. Zaposlenih imamo 95 ljudi. Kmetje bodo dali na leto približno 2.000 dinarjev, vendar so ti v manjšini. Upoštevati moramo še občinski samoprispevek, ki znaša za zaposlene 2 odst. od osebnega dohodka, torej bomo vaščani Bukoška dvojno obremenjeni. Breme smo si seveda naložili sami in zmagala je želja po gladkih cestah, ki nas bodo povezale med seboj in zbližale z mestom. Resda nismo daleč stran, toda vsak meter makadama veča razdalje. • — Tovariš Rostohar, kako so se vaščani odzvali na referendumu? „Zelo dobro. Od 216 volilcev jih samo 9 ni glasovalo. Za samoprispevek se jih je odločilo 115, proti jih je bilo 8, 4 glasovnice pa so bile neveljavne. Referendum smo imeli 15. marca. - Ste se dolgo pripravljali na to akcijo? „Od lanskega avgusta dalje. Izdelali smo variante za 2-, za 3- in za 5 -odstotni samoprispevek. Nazadnje smo se odločili za naj višjega, ker sicer ne bi mogli asfaltirati vseh cest v vasi. Imeli smo dobro oporo v predsedniku KS Ivanu Hrastovšku in drugih prizadevnih sovaščanih. Na Hras-tovškovo pobudo smo letos dobili krožno progo za prevoz šolarjev. S sredstvi KS in vaškimi prispevki smo razširili cesto Bukošek - Cundrovec. Naša vas je namreč zelo raztresena in tudi noben avtobus ne vozi skozi. Smo blizu in obenem daleč. Od mesta nas loči 5 do 6 kilometrov, kar je preveč za pešačenje. Na delo se vozimo s svojimi avtomobili. Ko bomo uredili ceste, se nam bo morda posrečilo usmeriti skozi vas tudi kak mestni avtobus. J. TL PPL Y Pesem telefona za dan borca Predsednik KS Krško polje V. Pirc o zmagi krajanov Komaj dve leti je Vinko Pirc predsednik skupščine manjše krajevne skupnosti Krško polje, in že se lahko ponosno ozre na kratko, a uspešno dejavnost krajanov. Kje vidi predsednik ..izhodišče” dobrega dela? „Prevla-duje mnenje, da smo pred dvema letoma pravzaprav še prepozno ■ ustanovili našo, manjšo krajevno skupnost. V njej ljudje dejansko najdejo svoje interese. V bivši krajevni skupnosti Leskovec smo nekako preveč skromno načrtovali. V programe razvoja, denimo posodobitve cestnega omrežja, so bile vnesene rešitve, ki niso povsem ustrezale resničnim potrebam.” Pa vendarle! Program zato srednjeročno obdobje ste že izdelali sami. Kaj načrtujete pri komunalnem urejanju? „Pred enim letom smo pričeli pripravljati akcijo za napeljavo telefonskega omrežja. Zaenkrat nima- Vinko Pirc: Pri sorazmerno veliki naložbi za krajevno skupnost s 1037 prebivalci smo le pričakovali pomoč širše družbene skupnosti. Računali smo zlasti na t. im. „šoder” dinar od črpanja gramoznic, rešil pa nas je samoprispevek. mo niti enega telefona. Izvedli smo anketo med 286 gospodinjstvi. Pokazala je, da je na Drnovem 50 interesentov, na Mrtvicah 40, na Bregah in Vihrah pa. po 30. PTT Novo mesto nam je hitro izdelalo projekt, aprila lani je znašal predračun 6,18 milijona. Seveda moramo računati tudi z okoli 30-odstotno podražitvijo." Se niso morda ljudje ustrašili previsokih prispevkov? „Resje. Vsak naročnik mora prispevati 10 tisočakov, prav toliko primakne krajevna skupnost iz 2-odst. samoprispevka za komunalno urejanje. Okoli 25 tisočakov pa je treba odslužiti še z delom. Zadnjega so se ljudje očitno ustrašili. Nedela, saj so vajeni trdo delati, temveč tega, da bi morali prispevati še toliko neposredno iz žepa. Tako zmotno mišljenje pa je za tretjino zmanjšalo število prosilcev - bodočih lastnikov telefona. Še vedno je čas, da si premislijo. Kakorkoli že — mi smo že v začetku omogočili obročno plačevanje tudi tistega starega milijona. Nihče nam ne more očitati, da nismo mislili na obremenitve' Kdaj boste potemtakem pričeli z deli? „Kupili smo že kable za glavno omrežje, kar je stalo 2,45 milijona. Okoli 10 kilometrov omrežja bodo pomagali urediti tudi vojaki iz garnizije Cerklje, nanje računamo zlasti ob ročnem izkopu in polaganju kabla. To bomo opravili prve dni aprila, ftvi telefoni bodo „zape-li” že 4. julija za dan borca, ko je’ tudi praznik naše krajevne skupnosti. Nato bomo že začeli pripravljati še asfaltiranje naselja Drnovo. P. PERC ZELO UGODNI POSLOVNI REZ ULTATI SOP Lani so v SOP gospodarili še dosti bolje kot leto poprej. Tako so celotni prihodek povečali za odstotkov in znaša 504 milijon®-Dohodek znaša 221 milijonov ali za 44 odst. več kot leta 1979, cisti dohodek pa je ostal na isti ravni-Osebni dohodki so porasli za odst., število zaposlenih pa Je zaostajalo za načrtovanim, kar p° meni, da je rezultat še boljši, saj so boljše rezultate dosegli z manj delavci. Ne nazadnje kaže opozori i. da so t. im. bruto skladi skoraj dvakrat večji kot leta 1979 m znašajo 63,8 milijona. DOBRO OBVEŠČANJE V ME TALNI V senovski tovarni gradbene opreme Metalna se očitno zavedajo, kako pomembna je dobra obveščenost delavcev. Poleg sprotnega infot" miranja zlasti preko družbenopoh-tičnih organizacij, so poskrbeli, da je tudi njihovo glasilo Informator razmeroma sveže in aktualno. Tako so brez dlake na jeziku v februarski številki opozorili, kje se zatika pri preskrbi z materiali in deli. Sredi tega meseca pa je izšla številka, v kateri seznanjajo bralce z usmerjenim izobraževanjem. CESTA „PO JUS“ Ni dolgo tega, kar so nam izgradili lepo cesto, jo asfaltirali m veselje vaščanov je bilo veliko-Minilo je komaj poldrugo leto m ponos vasi ni več podoben cesti-Namesto črte po sredini se bohoti kanal, po širini pa številne jame-..Razcvetela" cesta ne jezi 1® lastnikov jeklenih konjičkov, P_n katerih so uničeni blažilci in še nekateri deli vozil tako rekoč vsakdanji pojav, temveč vse, ki smo tudi prispevali ne le za to cesto. Ce bi bili že pri izgradnji, zlasti pa asfaltiranju ceste bolj temeljiti, bi pozneje prihranili marsikakšen dinar. M- K-> Od prisiljenega ni nič prida Uspešno dohodkovno povezovanje „Celuloze - Sporazumi z gozdarji dajejo več lesa' Lanski uvoz iglavcev in listavcev terjal blizu 20 milijonov dolarjev Če za koga drži, da mu dohodkovno povezovanje ni tuje, potem to nedvomno velja za krško tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj.” Še več: v „Ce-lulozi”, eni največjih tovrstnih tovarn v Evropi, celo presegajo možnosti poslovnih partneijev — gozdnih gospodarstev. Ta ne zmorejo tolikšnih vlaganj oz. sovlaganj v gozdove, da bi vsaj približno zadovoljila potrebe krške velikanke po lesu, zlasti iglavcih. „Zgrešeno je mnenje, da je možno za vso lesno industrijo v Jugoslaviji zagotoviti zadostne količine iglavcev," poudaija vodja nabave lesa Jože Petan. Pri listavcih je povsem drugačna slika. Toda ti gozdovi so večinoma last zasebnikov. Da so za dogovaijanje, so potrdili že 1978, ko so sklenili z) vsemi GG v Sloveniji sporazum o poslovnem sodelovanju na osnovah skupnega prihodka. Pregled dobav gozdnih sortime-ntov kaže bistven premik po podpisu sporazuma. Še leta 1977 so dobili 73.467 m3 gozdnih sortimentov, lani pa že • Vodja nabave Miran Kin-čič ocenjuje, ia je monopolistično obnašanje in zapiranje v republike škodovalo tudi „Celu-lozi.“ Potem, ko so bili v zadnjih letih kar zadovoljni z dobavo (lani so dobili dve tretjini starega papirja ali 20.000 ton na domačem trgu,-tretjino pa iz uvoza), stanje prvih letošnjih mesecev kaže, da bo slika ravno obratna. Največ starega papirja so dobivali iz Beograda. Tudi 'investicijski dinar", to je vlaganje v razširjeno reprodukcijo zbiralcev Odpadnih surovin, očitno ne zaleže. Ob tem velja opomniti tudi, da tona starega papirja nadomesti kar štiri kubike lesa. biološko reprodukcijo gozdov. Sklenili so sporazum z vsakim GG posebej. Vložek se je povečal od 1,252 milijona na 12,282 milijona. Gozdarji niso mogli zagotavljati dobav v takem obsegu, kot je določal sporazum. Mimo ‘ tega razpolaga „Celuloza” z nasadi na 650 ha plantaž. Ob podatku, da so lani potrebovali 514.610 m3 iglavcev, je na dlani, daje bil potreben velik uvoz.. Iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, Poljske, ZR Nemčije in Kanade so lani uvozili 74,3 odst. ali 382.239 m3 iglavcev (predvsem smreke in jelke) in 106.191 m3 listavcev. Teh 3ifcf' odst. uvoza listavcev ^re zlaS11 na račun pogodbe o dolgoroč' nem sodelovanju z Madžari. Zf uvoz so lani porabili blizu 20’ milijonov konvertibilnih dolar jev (s Sovjeti še vedno poslujejo s klirinškimi), letos pa bi potrebovali 23 milijonov' dolarji-Teh gotovo ne bo lahko ustvariti. Toda časopisnega papirja ne moTejo delati iz listavcev, zato potrebujejo za letno proizvod-, njo 130.000 ton papirja kaf 350.000 m3 iglavcev, za te pa devize. Poleg tega je treba letno proizvesti še 130.000 ton celuloze za papirnice in druge, pa smo že v „začaranem krogu-P. PERC KRŠKE NOVICE VISOKO PRIZNANJE - Starejši pionirki krškega plavalnega kluba Celulozar, Tončka Škafar in Vesna Jelen, sta bili po zadnjih tekmovalnih dosežkih znova povabljeni v državno reprezentanco. Jugoslovanske barve bosta branili na šesteroboju z Dansko, Francijo, Belgijo, Švico in Nizozemsko v Kopenhagnu. CENE ŽE ZNANE - Tiste namreč ki jih bo članom samoupravne interesne skupnosti za oddih in rekreacijo treba odšteti to poletno sezono v Materadi pri Poreču ter na Lošinju, pri Nerezi-nah. Za odrasle člane bo dnevni penzion v Materadi po 210 dinarjev, za ležišče pri Nerczinah pa bo treba odšteti 30 dinarjev. Tamkaj bi radi to sezono odprli že kuhinjo in uredili zabaviščni prostor, načrtov za naprej pa je še več! CIMPREJ DO SEZNAMOV - To je sklep zadnje seje sveta za obujanje revolucionarnih tradicij NOB pri OK SZDL. Ra krajevnih koordinacijskih odborih namreč zbirajo podatke o dogodkih jn podobnem, kar bo treba v spomin na slavna leta NOB še obeležiti. V občini imajo sedaj enotne oznake, še letos pa naj b1 z njimi obeležili predvsem tisto, kat sodi v prvi dve leti narodnoosvobodilnega boja. ŠE ENO VABILO - Tudi to j® prišlo s sedeža OK ZSMS. Naslovi" so ga na dekleta in fante, da bi s® čim večjem številu priglasili z prostovoljce v enote teritorialn obrambe. Ker je doslej v njih Pr®^? več fantov, tokrat še posebej dekleta. Za prijavljene bodo, P~ običaju, organizirali nekajdneve0 strokovno uijenje. ALI BODO USPELI - ObČinskf konferenca Zve® socialistične m> dine ima v načrtu za letos po P* večdnevnih lokalnih delovnih * j,j in enako število enodnevnih. y jih lahko izpeljali, so po n udu' razpravo samoupravni sporazum njihovem financiranju. Prostovo*)^ mladinsko delo naj bi na ta n* -j, postalo sestavni del vsako!®1 programov občinskega družbe ekonomskega razvoja. 131.016 m3. Od tega je bilo 71.130 m3 iglavcev in 59.886 m3 listavcev. Hkrati z uveljavitvijo sporazuma, ki je določil udeležbo gozdaijev v skupnem prihodku, so v ,;Celulozi” začeli tudi z vlaganjem v razširjeno Jfsaj zemlja naj bo obdelana! dveh letih pozidali 18 ha kmetijskih površin — Novi organi zemljiške skupnosti Na volilni seji skupščine zemljiške skupnosti so v četrtek, 19. ™ar^a, izvolili nove organe. Skupščini naj bi presedoval France tarič iz Brezovega. Z malo denaija, ki ga ima upnost na voljo, se kajpada e da lotiti večjih akcij. V novo ^ njeročno obdobje prenašajo Predvideno melioracijo okrog Potoka Colnišček v KS Bučka, gornjem delu potoka naj bi ekaj (jei opravili letos. Ta elioracija je med manjšimi na olenjskem, kljub temu pa ni Poceni. Inž. Lovko od Dolenj-® vodne skupnosti je tudi ,t potožil zaradi slabega P°smha bank, ko so od predvidnih 32 milijonov za vse močje zadnjih pet let dobili KRMELJ: mvALEŽNO OBČINSTVO jV enem samem tednu sta bili v melju dve odrski predstavi. Go- so igralci Kulturno-umet- stovali •^jrega društva Ivan Cankar iz Vr»* ^°*ce 'n Društvo Ivana ' ruka iz Loškega potoka. Prvi brat UPnzorili znanega „Desetega p-rtP.t rgtiUci iz Loškega potoka pa bičeve „Ribe na plitvini". Do-°^'sk obeh predstav dokazuje, HŠlf tl ^je želijo nastopov gledata? ljubiteljev, ne nazadnje tudi ^edrila. Želimo, da bi tudi *”lci krmljske Svobode čimprej »stopili pred domačim občinstvom. B. D. le pičle 4 milijone bančnih posojil. Prosil je krajevne skupnosti, vaške skupnosti in obrežne lastnike, naj sodelujejo pri delih. Čiščenje zarasti od grmovja do drevja ob živih potokih lahko olajša delo vodni skupnosti, lahko pa se zatem dogovorijo o večjih delih z mehanizacijo. Potokov, ki bolj ali manj siromašijo sicer plodno zemljo v občini, je veliko. Posebno je bil omenjen Pod-boršt pri Šentjanžu. Na skupščini je bila živahna razprava o neobdelani ali slabo obdelani zemlji ostarelih kmetov. Nekateri se zavzemajo celo za spremembo zakonske ureditve, kako naj bi ob pomanjkanju hrane tako zemljo lahko odločneje odvzemali. Ne manjka namreč tudi drugih delavoljnih gospodarjev, ki imajo premalo zemlje za sodobno obdelavo. Vseeno je prevladalo stališče, da bi krajevne skupnosti, tajnica zemljiške skupnosti in kmetijska pospeševalna služba pomagali pri prepričevanju ostarelih gopodaijev, da bi omogočili sodobnejše delo naslednikom, kjer so ti še voljni delati. V programu zemljiške skupnosti za novo srednjeročno obdobje so tudi večje zložbe zemljišč, kjer bo tudi potrebna širša podpora. * A. ŽELEZNIK Sprejemljiv program del Sevniška krajevna skupnost pred referendumom V sevniški krajevni skupnosti imajo že nekaj mesecev skrbne Ptprave za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju te velike, Krajevnp aJevne skupnosti. j. ^vet KS je na seji v začetku . ruaija poimensko zadolžil števil-e ljudi, ki naj bi pripravili vse Potrebno, da bo glasovanje tudi jtspešno. Te dni potekajo zbori Krejanov po vaških skupnostih in uličnih odborih. Sklep o razpisu referenduma naj bi sprejeli 9. aprila, 'jtajani pa naj bi se o programu u°končno izrekli na voliščih 10. maja. ^ Predloženem programu bi se dejansko moral najti vsakdo. Največ, eno staro milijardo dinarjev, naj bi namenili za ceste, 2 milijona naj bi dodatno namenili za razširitev mestne vpadnice v Šmarju, 6 milijonov pa za vodovod izpod Lisce. Torej sama življenjska vprašanja: ceste in zdrava pitna voda! (Več o problemih z vodo v Prilogi). Samoprispevek naj bi po stopnji 1,5 odstotka plačevali predvidoma pet let. OBISK — Zbor občanov 22. marca v Boštanju je bil ko kQt že dolgo ne. Ponovno so pretresli obsežen program Ojunalnih del, o katerem naj bi se izrekli na referendumu 12. ‘JPoIa. Podobni zbori potekajo ugodno tudi po ostalih vaških b°rih. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI .častni Člani godbe - Na gasilske delavske godbe v , j® v Sevnici so med drugim uelili listine o častnem članstvu so etlc' zaslužnih meščanov. Listine Pok Pr®jeli: Jože Smodej, eden *oHKnikov za Eonovno ustanovitev dni e> Ludvik Žuraj st. kot neutru-r>sar lepakov in priznanj, Ro-dei c Mlakar in Martina Zelič, Hai Požarne skupnosti, ki oprav Jo vrsto administrativnih del tudi tla“°je bo 10. aprila Radio Velenje, organizacijska enota . Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje, bo s sodelovanjem odbora za glasbeno dejavnost ^cze kulturnih organizacij Slovenije pripravil v Velenju, v tamkajšnjem domu kulture, 6. srečanje mladih vokalnih skupin Slovenije. Na srečanju lahko nastopajo male vokalne skupine (v sestavi od 3 do 7 pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom) iz SRSlovenije. Prijavo za udeležbo je treba poslati do 3. aprila 1981 na naslov: RADIO VELENJE, 63320 Velenje, cesta Františka Foita 10, poštni predai 89. Hkrati s prijavo morajo skupine poslati naslove 5 skladb, s katerimi želijo nastopiti na 6. srečanju malih vokalni® skupin Slovenije v Velenju-Žirija bo med predlaganimi skladbami izbrala dve, s katerimi bo skupina nastopila na srečanju. Organizator bo vesel, če bo med naslovi predlaganih skladb tudi narodna pesem z območjai s katerega prihaja skupina Dobrodošle bodo tudi izvime partizanske pesmi. Vse male vokalne skupine, ki se bodo prijavile za nastop na 6-srečanju malih vokalnih skupi® Slovenije 10. aprila 1981 * Velenju, prosi organizator, da hkrati s prijavo pošljejo tudi podatke o skupini (nastanek., sestav, dosedanje delo in uspe hi). -ij] <____________________________J LUTKE MED NAJMLAJŠIMI V sevniškem vrtcu Ciciban 4 tovarišice pripravile lutkovno igrif: Zajčkova hišica. Igrali so na Zabukovju in Sevnici. Na predstav^ v Sevnici v novem vrtcu 17. mai^ so vabili predvsem malčke, ki sig ne obiskujejo vrtca. Starši si običajno ne vzamejo časa, da “ pripeljali malčke. Tokrat so bili T odzivom še kar zadovoljni: z otrw je prišlo 15 staršev. SLOVENSKI OKTET ! PEL V ČRNOMLJU f V soboto, 21. marca, zvečer j»I dvorani črnomaljskega kulturne? doma pel Slovenski oktet ( Ljubljane. Spored izbranih pesmi, “ -jih ima ta mednarodno prizna® oktet na programu, je navdus» kakih 200 poslušalcev. Nastopajo® so se gostoljubnim Belokranjce®1 oddolžili tako, da so podijš®* umetniški večer za nekaj pesmi. ti ZLATA Z ZAMUDO - Jo in Viktor Teropšič iz Črešnj* sta zadnjo soboto slavila zla^ poroko, katere posebnost r bila tudi ta, da stajo podaljša** za eno leto, in sta tako že fljjj poti proti biserni, ki jima, k° kaže njuno zdravje, ne uide' čeprav oče Viktor že naklad osmi križ, Jožefa pa je dve 1«? mlajša. Z rožicami jima res bilo postlano, saj je bilo P devetih otrocih treba kar dobi, delati in gospodariti, da so & prišli do kruha. Sedaj je vseh P majhen z bor, saj ob trinaj*^ vnukih rasteta tudi že <*** pravnuka. (Foto: J. P.) PODZEMLJE IZBRUHNILO Človeško ribico II LH ( ■ v v>“ v Franc Lenič in Tone Pridnič sta bila soseda. Lenič je bil tako zanikrno len, da bi pozabil celo dihati, če ne bi bila ta funkcija pogojena z naravnimi zakonitostmi. Če mu je kdo samo omenil delo, se je pričel znojiti, doklet se ga ni polastila omedlevica, in normalen je postal šele, če ga je kdo poškropil z ne preveč mrzlo vodo. Živel je na račun občinske podpore in zadovoljstvo na obrazu je pričalo, da mu nič ne manjka. Tone Pridnič pa je osem ur stregel stroju v Hitrotkalu. Po končanem delu se je vrnil domov, se hitro preoblekel, zmetal hrano vase in s polnimi usti kruha kopal, oral, obrezoval, kosil, zidal, premetaval opeko, cement, polagal cevi za vodovod in kanalizacijo, hodil pomagat sosedu, da mu je le-ta v zameno posodil traktor. Bilje dobrosrčen. „Sestaviti bomo morali komisijo, ki bo preverila, kdo si je v naši družbi nagrabil več, kot mu je sicer potrebno," je rekel resnega obraza debeli Župan delegatom, ki so dremavo spremljali njegove besede. Predlaganih je bilo dvanajst priimkov, toda niso bili izglasovani, kajti pokazalo se je, da so imenovani tovariši do grla založeni z delom, funkcijami in obremenitvami. „Kaj pa Franc Lenič? Ta je lahko predsednik komisije: časa ima dovolj, a tudi kritičen je v pravi meri," seje posvetilo delegatu Repičeve drage. S še dvema članoma se je Franc Lenič že drugi dan pojavil na dvorišču Toneta Pridniča. „Smo občinska komisija," je rekel, „prišli smo z nalogo, da ugotovimo, odkod vam hiša, televizor, pralni stroj, avtomobil, polna klet jabolk in krompirja, odkod obleke.” P. S. Zgodba in komisija sta seveda plod domišljije. Vsakr- ; šno primerjanje s komisijami, J ki bodo ocenjevale gospodarjenje v delovnih organizacijah, bo šteti za zlonamerno-podtikanje in za sovražno propagando zoper našo družbeno ureditev. TONI GAŠPER1Č j več razumevanja, da bi te ljudi gledo na njihove možnosti in sposobnosti usposobili za delo in jim omogočili, da se kot polnovredni občani vključujejo v družbeno življenje in delo, da postanejo zadovoljni s svojim življenjem. Ugotavljati, kaj je huje - biti brez rok, na invalidskem vozičku, gluhonem, slep, itd. — je vsekakor absurd. Vsaka prizadetost je huda po svoje. Pa se tokrat nenamenoma ustavimo pri slepih, oz. pri delu Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Novo mesto, ki trenutno vključuje 111 slepih in slabovidnih s 60- do 90-odstotno izgubo vida iz sedmih občin: novomeške, trebanjske, črnomaljske, metliške, brežiške, krške in sevniške. Organizacija je v več kot 30 letih obstoja naredila marsikaj in dosegla velike uspehe na vseh področjih svoje dejavnosti. Vendar veliko problemov ostaja odprtih, predvsem pri zagotavljanju socialne varnosti in zaposlovanju teh ljudi, saj organizacije združenega dela kljub' vsem zakonom in smernicam ne kažejo prav veliko volje in pripravljenosti, da bi jim nudili primerno delo. Slepe, ki se jim je jspelo zaposliti, najdemo največkrat pri opravilih telefonista, čeprav so njihove sposobnosti tudi povsem drugačne. Med vsemi nalogami je v organizaciji na prvem mestu skrb za šolanje in poklicno usposabljanje slepih. Organizacija že vse od začetka odkriva slepe in slabovidne in skrbi za njihovo šolanje in poklicno usposabljanje v Ne srečujemo jih prav pogosto. Pa ne zato, ker jih ni, ampak zato, ker premnogi žive odmaknjeni od sveta, bolj ali manj potisnjeni v osamo in ozek družinski krog, ker jih je narava, bolezen ali nesreča zaznamovala, ločila od drugih. Gre za invalide, telesno in duševno bolj eli manj prizadete ljudi. Statistike o številu najrazličnejših invalidov so prav grozljive, pa številke niti ne govore veliko o žalostnih in Pretresljivih zgodbah in usodah teh ljudi in njihovih svojcev, ki nosijo levji delež bremena skrbi zanje. Vse več invalidov se že rodi, mnogo jih dobimo zaradi nesreč in bolezni, spadamo Pa tudi med države z največjim številom delovnih invalidov. Sicer pa je to že druga pesem. t Vsako leto je prva pomladna nedelja mednarodni dan invalidov. Letos je bila to pretekla nedelja, 22. marca. Ne smemo pa pozabiti, da je celo letošnje leto proglašeno za mednarodno leto invalidov. Leto, v katerem naj bi posvetili še posebno skrb vsem invalidom, njihovemu vključevanju v širšo življenjsko okolico, delo, jih iztrgali osebno in družbeno še kako škodljivi izolaciji. Če jih že srečamo, z mešanimi občutki odhitimo mimo in jih skušamo nemalokrat čimprej izbrisati iz spomina. Vendar sočutje ni tisto, kar invalidi in njihovi svojci potrebujejo in želijo. Potrebna je konkretna in resna družbena skrb in pomoč, VOJAŠKI KOTIČEK / KO ODRASTEM, BOM VOJAK Marsikdo med vami, ki končujete osnovno šolo, je sklenil: ko odrastem, bom vojak. Odločite se lahko torej za enega od mnogih vojaških poklicev in tako za eno od številnih vojaških šol. Če si boste izbrali enega izmed poklicev, ki jih opravljajo nižji oficirji, se boste vpisali na vojaško srednjd strokovno šolo. Šolali se boste štiri leta, si pridobili srednjo strokovno izobrazbo in usposobljenost za delo nižjega oficirja, ki je za marsikoga izredno zanimivo. Tako na primer so absolventi srednje vojaške kopenske vojske usposobljeni za pedagoško in komandno delo v protiletalski obrambi, inženerije, oklepnih, topniških in pehotnih enotah itd. Diplomanti srednje tehnične šole kopenske vojske so usposobljeni za graditev in vzdrževanje naprav za povezovanje različnih enot in seveda tudi za vzpostavitev zvez, za za pridne roke iz domače delavnice Takih puloverjev v trgovini ne dobite, so pa za mlade krik mode v letošnji pomladi. Če se jih lotite plesti sami, pazite, da volna ne bo debela in da bodo barve modne: kovinsko modra se lepo poda k nežni sončno rumeni in temno rjavi. K širokemu pisanemu krilu z večjim vzorcem pa sodi bel ali beige enobarven lahko pleten puloverček, ki vam bo malo več časa vzel le pri pletenju sedeica. spet nižje pete! Pri obutvi je letošnja moda zares nova. Če je lepa ali ne, bi se dalo razpravljati, ampak pete so polvisoke ali nizke, večkrat obrnjene navznoter. Novo je tudi to, da so spomladanski modeli ženske obutve večkrat dvobarvni, bodisi modro—beli, rdeče—beli ali črno-beli. priloga dolenjskega lisfak . j j * # j . *■ » * v * (. ' * ^ za žolčne bolnike NEMASTNA JUHA - PERUTNINSKA, GOVEJA, TELEČJA MLADA KUHANA GOVEDINA CVETAČA V SOLATI KOMPOT Skušal bom opisati nekaj jedi za tiste, ki bolujejo na jetrih, žolču. Meso in kosti blanširamo, to pomeni, da prevremo v vreli vodi kosti in meso. Nato splaknemo pod tekočo vodo in damo kuhat. Ko juha zavre, dodamo jušno zelenjavo. Juha naj počasi vre vsaj 2 — 3 ure. Meso kupimo vedno kvalitetno in nemastno. Pri pe-ščancu odstranimo kožo. Juhe kuhamo vedno malo, samo za obrok. Mastne, pregrete in postane juhe niso zaželene. Prav tako se izogibljemo argo in podobnih juh. JUŠNE ZAKUHE Domači rezanci, ribana kaša, krpice, vlivanci. Ker smo že kuhali govejo juho, bomo imeli za glavno jed kuhano govedino, obloženo s kuhanim korenčkom iz juhe, za solato pa si bomo pripravili cvetačo. načrtovanje in vzdrževanje najrazličnejše motorne tehnike, za učinkovito obrambo pred atomskim, biološkim in kemičnim orožjem ter za načrtovanje in organiziranje prometa in transporta. Diplomanti letalske tehniške srednje vojaške šole so specializirani za različna visoko strokovna opravila v letalski in radarski tehniki. In še bi lahko naštevali. Ko pa boste končali eno od srednjih vojaških šol, si boste pridobili tudi možnost za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih „ciyilnih" šolah. 'J Če ste se že sedaj odločili za enega od ’l poklicev, ki jih opravljajo oficirji, pa boste nadaljevali šolanje na vojaških višjih in visokih šolah za oficirje v določenem rodu — oziroma službi. , -v - a Šolanje na vojaških šolah ima mnogo prednosti: visoko kvaliteten študij z vsemi modernimi pripomočki, popolnoma brezplačno šolanje, zagotovljeno delovno mesto in poklicno naprednovanje. Če ste se torej odločili za šolanje na eni izmed šol za vojaške poklice, natančno preberite razpis, ki ga vsako leto objavPZvezni sekretariat za ljudsko obrambo in pošlje vsem osnovnim šolam. Če ste pred odločitvijo v dvomih, ker premalo poznate različne vojaške poklice in šole, se o tem pogovorite s poklicnim svetovalcem pri skupnosti za zaposlovanje, vse o vojaških šolah in poklicih pa vedo tudi na občinskih upravah za ljudsko obrambo. Ne pozabite pa, da je med stotinami poklicev, za katere danes usposabljajo vojaške šole, preko 70 takih, za katere se lahko izšolate na vojaških šolah. To so poklici, katerih delo je prav tako pestro - mnogokrat še bolj kot v prenekaterem nevojaškem poklicu — saj so med drugim področja dela nižjih oficirjev tudi reševanje organizacijskih, izobraževalnih, obveščevalnih, političnih, taktičnih in drugih nalog. Zaradi ozke povezanosti naše armade z delovnimi ljudmi ni noben vojaški poklic omejen v svoji dejavnosti le na ozke, vojaškostrokovne načine in metode dela, ampak daje možnosti za aktivnosti, ki prispevajo Ji gospodarskemu in družbenemu napredku naše domovine. Tako so se v vojaških enotah razvili mnogi strokovnjaki in znanstveniki, ki so se uveljavili na najrazličnejših znanstvenih področjih. Da so danes nižji oficirji in oficirji dobro izšolani in izvežbani, in zato, da boste vi, ki se boste odločili za vojaške poklice/ še bolje usposobljeni za reševanje tako pestrih in zahtevnih nalog, se je v zadnjih letih močno spremenilo tudi šolanje za vojaške poklice. Med drugim je danes šolanje v vojaških šolah sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja ter šolskega sistema v naši družbi, tako kot je naša, armada sestavni in nedeljivi del naše. ? samoupravne socialistične Jugoslavije.. , b - 'J e.v-tn. ® . rt. -n .rtiiiJS* CVETAČA V SOLATI Cvetačo previdno operemo in damo kuhat v vrelo vodo, kateri smo dodali malo mleka, soli jn limoninega soka. Če vse to dodamo, dobimo lepo kuhano cvetačo. Ko je kuhana, jo ohladimo, nato pa prelijemo z oljem in vinskim kisom, dodamo še sesekljan česen in peteršilj. Ker žolčnim bolnikom ne priporočamo svežega sadja, kuhamo veliko kompotov. Zelo priporočljive so suhe slive ali fige, ker pospešujejo prebavo. Za zajtrk priporočam: belo kavo, čaj ali mleko. Za namaz uporabljamo: maslo, margarino, med, marmelado in sir. Izogibajmo se svežemu kruhu in pecivu. Po zajtrku vitamisnko obogatimo organizem s kozarcem limonade, pomarančnim sokom ali skodelico jabolčne čežane. KOSILA Perutninska juha z domačimi rezanci, kuhana kokoš, zelenjavni riž, pesa v solati kompot. Pečena postrv, kuhan krompir z maslom, kuhan korenček v solati, kompot. Goveja juha z ribano kašo, sesekljan zrezek v zelnjavni omaki, pire krompir, kompot. Kostna juha z bleki, telečji naravni zrezek, široki rezanci z maslom, pesa v solati, kompot. Zelenjavna pasirana juha, nadevane telečje prsi, korenček v^ omaki, kompot. Goveja juha z rižem, kuhana govedina, kuhana kisla repa, P,re krompir, kompot. Kostna juha z rezanci, zelenjavni ragu iz piščanca, pire krompir, kompot. VEČERJE Piščančeva rižota, pesa solata, čaj. Makaronovo meso, korenček v solati, čaj. Skutini štruklji vjuhi. Sesekljano meso v omaki, šp8" geti z maslom, cvetača v solati. Telečja ali piščančeva obara s krpicami. Mlečni riž. Kuhana postrv, slan krompir, pesa v solati, čaj. A MALICE Pri žolčni dieti polagamo velik0 pozornost mlečnim izdelkom. Za malico jemo vse vrste jogurtov, sire (nepikantne), skute z dodatkom kisle smetane, rižev narastek, pusto govedino v solati, vmes popijemo veliko naravnih sokov: limonado in pomarančni sok. Bolniki z obolelim žolčem naj zaužijejo majhne količine hrane, toda večkrat na dan. Hrana naj b° vedno sveže pripravljena, nemastna, nezačinjena, brez drobtin, jajc in prežganja. Se posebej se izogibljemo drobovine ter raznih sladic iz kvašenega testa. Kuha PETER BEVC priloga dolenjskega lista 0 pade, da bi pisali neresnice in obrekovali. Da pa se ne bi izgovarjali in izvijali sami, kar bi morda koga napeljalo na misel, da mora biti v takih besedah kakšno klavrno zrnce resnice, naj namesto novinarjev odgovori kar kmečka žena iz Mirne peči. Tako je napisala: „Vsem ni bilo še nikoli ustreženo in tudi nikoli ne bo!" Prepustimo se malostatistiki, ki kljub temu da zna iz zeljnatega jedilnika reveža in mesnega bogatega narediti dobrega poprečnega zadovolj-neža s segedinskim golažen na krožniku, zasluži, da ji malo prisluhnemo. Ko smo obdelali zbrane podatke, se je izkazalo, da po Dolenjskem listu najraje segajo ljudje v starosti od 21. do 50. leta. Kar dobra polovica vseh odgovorov na anketo sodi v ta starostni razred. Preostalo poiovico anketirancev predstavljajo pol na pol mlajši od 20 let in starejši od 50 let. Naš poprečni bralec pa je. t>o izračunu star 32 let. Če sodimo po podatkih, zbranih z anketo, potem dobro tretjino bralcev prestavljajo delavci, oziroma ljudje, ki opravljajo poklic, za katerega je potrebna osnovnošolska izobrazba. Tem sledijo poklici s srednješolsko izobrazbo in vsa šolska mladina, ki pridno bere Dolenjski list, nato pa so že na vrsti upokojenci in gospodinje z okrog 12 odstotki. Proti dnu te lestvice so se uvrstili kmetje in študentje višjih ter visokih šol. Da je kmetov razmeroma malo med anketiranci, je razumljivo, saj smo med kmete uvrstili le tiste, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, ne pa zaposlenih v tovarnah, ki se poleg rednega dela še ukvarjajo z zemljo. Pregled po občinah kaže, da je časopis najbolj odziven v novomeški občini. Kar tretjina vseh odgovorov je prišla iz te občine, za nameček pa zapišimo še to, da je /večina anketirancev iz novomeške občine mnenja, da jih časopis dovolj obvešča o dogajanju v domači občini. Takoj za novješko občino so se glede na pokrajinsko razvrstitev postavili anketiranci, ki žive zunaj Dolenjske (13 odst.), šele za njimi pa bralci iz trebanjske, krške, sevniške, brežiške, črnomaljske, metliške, kočevske in ribniške občine. Z obveščanjem o dogajanjih v domači občini so še najmanj zadovoljni občani ribniške in kočevske občine, kar kaže, da je tistih nekaj anketirancev, ki so se oglasili iz te pokrajine, hudo kritičnih. Seveda jim tega nihče ne zameri, saj njihov glas spodbuja h kvalitetnejšemu in odgovornejšemu delu. DOBRO OCENJEN In kako so bralci zadovoljni s časopisom nasploh? Dali smo jim možnost, da so po ..učiteljsko" ocenili Dolenjski list in njegovo štirinajstchevno Prilogo z ocenami: odlično, dobro, slabo. Mladi so obe publikaciji strožje ocenjevali kot srednja in starejša starostna skupina anketirancev. Menda ne zato, ker so tega vajeni iz šolskega vsakdanjika? Starejši bralci so bili z oceno najbolj radodarni. Da pa ne bi kdo dejal, da dajemo prednost mladostni kritičnosti ali življenjski modrosti in prizanesljivosti starejših, naj svoje pove statistični izračun. Daje Dolenjski list odličen, je zapisala četrtina anketirancev, trem četrtinam pa se je zdel dober. Le slab odstotek gre na račun tistih, ki so menili, da je časopis slab. Priloga je dobila tretjino odličnih ocen, 62 odst. ocen je bilo dobrih, 5 odst. pa je menilo, da je Priloga slaba. Ocena je torej odločno na strani vseh tistih, ki najdejo tu in tam kakšno besedo pohvale, manj, točneje, skoraj nič podpore pa ne daje hudim kritikom. Naši bralci, velika večina, ocenjuje tako časopis kot Prilogo za dobra! Malo razhajanja je bilo med anketiranci tudi glede obsega časopisa. Tričetrtinska večina meni, da je obseg pravšen, 22 odstotkom se zdi obseg premajhen, le 2 odst. anketirancev pa je zapisalo, da je obseg časopisa prevelik. Četudi bi morali dati prav tej očitni manjšini, ako bi iskali rezerve v vse dražjem in vse bolj težko dostopnem časopisnem papirju,' pa nas velika večina prepričuje, da časopisu ne smemo zmanjšati obsega. In ga tudi ne bomo, dokler bomo le kos rastočim stroškom! BREZ NJEGA JE PRAZNO V HIŠI Nekaj let bomo ostali pri tedenskem izhajanju Oblenjskega lista. S tako odločitvijo ravnamo v skladu z večinskim mnerjem naših anketirancev. Ponovno se je izkazalo, da tričetrtinska večina podpira in se zavzema za tedensko izhajanje. Kot tednik je po mnenju večine časopis še vedno dovolj aktualen, hkrati pa predstavlja trajnejše branje kot dnevnik. Ker je ponekod po Dolenjskem, Kočevskem in v Posavju precej težav z redno dostavo, govori tudi to v prid tedniku; ljudje ga imajo čas prebrati v prostem času ob koncu tedna, potem pa ..nestrpno čakamo, da pride četrtek in z njim Dolenjski list. Brez njega je prazno v hiši," je zapisala upokojenka iz Novega mesta. Anketiranci šo menili, da so prispevki v časopisu nasploh dovolj kritični. Mlajši bi sicer radi kritičnejše prispevke, medtem ko starejši bralci vidijo, da je razmerje kar dobro. Slaba tretjina anketirancev meni, da prispevkom manjka kritičnosti. Delavec iz Gradca, če ga vzamemo za primer, pravi, da smo v časopisu kritični le do delavca, čeprav „ni samo on tisti, ki ga fuša. Treba bi bilo pokukati tudi v pisarne in videti, k^ se tam dela!" Ekonomski tehnik pa je napisal, da bi morali bolj kritično spremljati razna poročila. Ti odmevi zgovorno pričajo, da si bralci želijo predvsem tiste kritičnosti, ki je že tako zapisana v našem konceptu, večina anketirancev pa nam daje potrdilo, da zasnovo ustrezno uresničujemo. Vsekakor pa bomo poskušali prisluhniti tudi tistim glasovom, ki želijo še več kritičnosti. Glede tega, ali je v časopisu dovolj razvedrila ali ne, se naše bralstvo deli na dva skoraj enakovredna tabora Malce večji, za 4 odst., je tabor tistih, ki menijo, da razvedrila ni dovolj. Ponovno pa so razvedrila bolj željni mlajši. Pod razvedrilom anketiranci razumejo vse, od nagradnih ugank in križank, do šal, humoresk, zanimivosti, prispevkov o glasbi, modi, zdravstvu , ipd. Med razvedrilnim branjem pogrešajo zgodovinskih zanimivosti, domačih in iz sveta, pa splošno športnih zanimivosti, radi bi več povesti in kratkih zgodb, pogovorov z znanimi in manj znanimi ljudmi. Skratka, prav tu je pahljača želja zelo pestra, okusi pa mnogokrat hudo nasprotni. Po tem vzburkanem morju najrazličnejših interesov bomo poskušali voditi našo časopisno barko tako, da bo zadevala ob čim manj čeri. Premišljamo pa že o tem, da bi uvedli mesečno nagradno križanko ali nagradno uganko,'po kateri je največ želja. Huda borba je med anketiranci tudi zaradi reklamnih oglasov in osmrtnic. Mnogi bralec je napisal, da ga vse večje število osmrtnic in reklam v časopiu hudo moti, četudi je končni izračun na strani tistih, ki menijo, da reklame in osmrtnice ne motijo celotne podobe časopisa. Ena od anketirank pa je samokritično pripomnila, da so osmrtnice pač zato v časopisu, ker jih ljudje naročajo, torej imajo to, kar sami hočejo imeti. v,.PREVEČ KULTURE!" Na podlagi odgovorov smo naredili tudi nekakšno „top" lestvico ali kakor že hočete, po kateri se vrstijo področja glede na priljubljenost. Ko so se bralci odločali za svoja priljubljena področja, s katerih prispevke najraje bero, so mnogi obkrožili kar vse in tako lepo povedali, da jih zanima vse, o čemer časopis piše. Mladi so odgovarjali drugače. Na prvo mesto so postavili šport, na zadnje pa politiko, medtem ko sta obe ostali starostni skupini prav obratno postavili šport na zadnje mesto. Skupna lestvica je ob upoštevanju vseh glasov takšna: najraje berejo domače zanimivosti, slede jim zanimivosti iz sveta, tik za njimi gospodarstvo, z njim vred pa močno poudarjeno kmetijstvo. Na četrtem in petem mestu sta podlistek- in pisma bralcev, za njima pa sledijo: kriminal, šport, politika in kultura. Z malo spremenjenim načinom izračunavanja, ko smo upoštevali glasove ne glede na vrednostni vrstni red, se je pokazalo, da lestvica vzdrži tudi take kriterije, le da je pri drugačnem izračunavanju vrstni red zadnjih treh zamenjan in je politika, na zadnjem mestu za kulturo in športom. Lestvica je kot vse lestvice samo delno uporabno merilo, zato se po nji sestava časopisa ne bo povsem ravnala. Poglavitna naloga časopisa je kljub vsemu le obveščanje in osveščanje, vemo pa, da ga mora spremljati pestra in zanimiva snov, ki temeljnemu cilju služi na manj opazen, a kot anketa kaže, zelo učinkovit način. Pa zapišimo kot piko na i sestavljeni lestvici tole cvetko. Delavka iz novomeške občine je jezno napisala, da je v časopisu „preveč’ kolture in izobraževanja". Zgolj po skrotovičenih besedah sodeč, je obojega, kulture in izobraževanja, premalo, ne pa preveč. Ko v zadnjem času spremljamo divjo dirko cen, katere pa se s ceno časopisa ne moremo, in dokler se le da, tudi nočemo udeležiti, dostikrat premišljamo, ali ne bodo ljudje poiskali domače rezerve v odpovedovanju časopisne naročnine, da bi tako prjhranili kakšen dinar za druge stroške. Anketa nam govori, da imamo zveste naročnike, ki o odpovedi ne premišljajo pogosto. Samo polovica anketirancev se je odločila, da bi se odpovedala časopisu, če bi se močno podražil ali zaradi neredne dostave, slabega pisanja ali premajhnega obsega. Polovica anketirancev pa je odločno poudarila, da se časopisu sploh ne odpove. Gospodinja iz Črnomlja je napisala takole: s. Ni koli se ne odpovem Dolenjskemu listu! Raje kruhu kot časopisu." V polovici tistih, ki bi se časopisu odpovedali, je največ takih, ki bi jih od ..Dolenjca" odvrnila previsoka naročnina ali premajhen obseg. Naročnike moti tudi neredna dostava. M. MARKELJ padlih ..Dolenjskemu listu bi se odpovedala le, če bi oslepela!" Tako je zanosno zapisala preužitkarica iz Dolenjskih Toplic na anketni list št 227. Bil je to eden od 525 anketiranih listov, ki so v začetku ■1 letošnjega leta prišli na naše uredništvo in eno od I pestre množine mnenj, kritik, pohval, graj, ki smo jih poskušali zbrati z anketo, da bi tako dobili podobo časopisa, kakršen se kaže očem našjh naročnikov in bralcev. Člani uredništva, ki smo vsak dan pri rojevanju " °lenica", ki z njim preživljamo vesele, mučne pa žalostne in dolgočasne ure, vsi mi, ki ga vsak Po svojih močeh ustvarjamo, imamo do časopisa rugacen odnos, kot ga imajo bralci. To je otrok oasega dela, vemo pa, da vsakdo svojega otroka 1^9' in mu odpušča napake, nekaterih pa morda nit' ne opazi. Prav iz takšnega premisleka se je rodila želja, da bi nam bralci sami povedali, kaj sodijo o svojem in našem tedniku, da bi nam predlagali, kako bi ga popestrili in obogatili ter ga ako še bolj približali ljudem. Priznati moramo, da je bil odziv na anketo lep. vseh koncev Dolenjske, pa tudi iz številnih rajev Slovenije, Jugoslavije in celo iz tujine smo obili izpolnjene anketne liste, s pomočjo katerih smo začrtali tisti najbolj sprejemljivi okvir, v aterem se združujejo želje bralcev, naše zmožnosti in naloge. Med prebiranjem in obdelavo ankete smo naleteli na veliko spodbudnih besed. Organizator ela iz Ljubljane je zapisal takole: ..čestitam ^redništvu pri tako uspešnem delu in zasnovi, saj J® takšna prizadevnost danes že zelo redka." °spodinja iz Ribnice pa je zapisala: „Vsega je v Pravi meri in lepo razumljivo. Domačnost zveni iz nJ®ga in čutim, da je naš. Naj še enkrat Pripomnim, da je odlično napisan, in vsa čast Vam, ki ga urejate tako, da nam je vsak čas v už't n° razvec*r'*°' P°dučno branje in v lep Kdo bi se ne veselil takšnih besed? Odtehtajo mnoge trde ure, ko novinar grenke volje melje j 0,9očasno gradivo in poskuša iz njega izvleči za vsakogar nekaj, poplača trenutke, ko človek Premišlja, da pisanje časopisa ni hvaležno delo, *aJ ga čas nenehno potiska v pozabo. In ali lahko bralec zapiše še kaj lepšega, kot da čuti, da je časopis njegov? Potem se ni čuditi, da upokojenec v Šentjanžu ponoči ob petrolejki bapenja oči in bere Dolenjski list, ob petrolejki seveda zato, ker mož še nima tistega, kar je mnogim povsem samoumevno — električnega toka v hiši. ■ i. ; »DOLENJSKI OBREKOVALEC" Toda anketni listi niso polni samo pohval. Med dobronamernimi nasveti, kako in kaj izboljšati, sjfo zasledili tudi trde besede. Upokojenec iz Kočevja je udaril kar po dolgem in počez in dosodil, da je „v časopisu preveč nerealnega obtoževanja in neresnice". Nekomu pa se zdi, da bi se moral Dolenjski list preimenovati v Dolenjskega obrekovalca. Upamo, da gre za izjemni mnenji, saj nam niti na kraj pameti ne ZVENI IZ NJEGA’ / N • Sprejmil smo lejpu Use tri taku, Obeno neveisto Iz noviga meista Je neismo taku. PESEM O KRČMARJU ,BARONBIRTU’ V katalogu „Novomeške gostilne in gostilničarji", ki ga je v zvezi z istoimensko razstavo napisala uslužbenka Dolenjskega muzeja Slavka Ložarjeva, je omenjena tudi nekdanja krčma Pri baronbirtu. Bila je v hiši, ki je svoje čase nosila št. 38 in je stala na mestu, kjer je danes trgovina Usnje (Cesti komandanta Staneta 14). Lastnik krčme je bil vsaj že od 1856 Johan Bevc, po domače baronbirt. To ime se je Bevca prijelo menda zato, ker je kot vojak služil pri nekfem baronu (O. Skale, Novo mesto pred desetletji Dol. list 1951, št. 31). K baronbirtu sta pred dobrimi sto leti zlasti ob ponedeljkih rada zahajala tudi citrar in šaljivec Prelesnik ter popularni klarinetist novomeške godbe Janez Rupnik, p. d. Može. Rupnik ni bil priljubljen v mestu in daleč naokoli samo zaradi tega, ker je igral in zabaval ljudi na ohcetih, ampak ker je pomembnejše dogodke in ljudi svojega časa opeval v pesmih, ki jih je sestavljal sam in jih hkrati zlagal ali pa vsaj izbral tudi primeren napev. Taki dogodki so bili na primer: smrt zelo mladih ljudi; huda toča, ki je do kraja oklestila Trško goro leta' 1873 in 1874; živinska kuga 1874; uvedba novih mer in uteži; grenki kruh nabiralcev češmina, ki jih grdo izkoriščajo odkupovalci češminovih palic, itd. Nekaj takih Rupnikovih pesmi sem pred leti objavil v Dolenjskem listu (1954, št. 46, 48; 1955, št. 1. in 9; 1956, št. 6), ostale pa v Slovenskem etnografu 1956, 216—236, kjer je priobčena tudi podrobnejša študija o življenju in delu tega svojevrstnega dolenjskega muzikanta, pesnika in skladatelja. (Mimogrede naj zabeležim tole ,,zanimivost": v ,,Bibliografiji Novega mesta", ki je izšla v publikaciji „Novo mesto 1365—1965, prispevki za zgodovino mesta", so pravkar omenjene objave ,,spregledane" kakor vsi drugi moji članki, ki se nanašajo na Novo mesto, dasiravno so vestno registrirani v naši nacionalni Slovenski bibliografiji!) Ložarjeva navaja v svoji zanimivi publikaciji tudi tri kitice iz „Pesmi od treh Beučevih hčer", ki jo je Rupnik—Može zložil I. 1874, ko je umrla za jetiko komaj 17-letna Johana, najmlajša baronbirtova hči, in vzbudila s svojo smrtjo veliko sočutja med meščani in prebivalci novomeške okolice. Umrla je namreč za isto boleznijo kakor dve leti poprej njena 18-letna sestra Marija in še tri leta poprej najstarejša sestra Jožefa, prav tako v 18. letu. Gotovo ni bila samo misel na plačilo, ki ga bo prejel ob bogatih Johaninih staršev, tista, ki je dala glavni navdih Možetu za njegovo doživeto žalostinko, kjer, nedvomno tudi osebno prevzet od žalosti, pravi: Omenil sem že, da je Rupnik—Može v svojih pesmih glosiral pomembnejše dogodke svojega časa. Toda čeprav je bil samouk in po vsej verjetnosti nikoli ni hodil v šolo, je to storil s tako ostrino, kakršno bi zaman iskali pri tedanjih priznanih izobraževanih književnikih. Lep dokaz za to trditev je na primer pesem, posvečena prav temu novomeškemu baronbirtu Bevcu, h kateremu je pogosto zahajal tudi Može in ki ga je prav tako nedvomno dobro poznal. Janez Bevc je umrl 28. junija 1877, torej štiri leta za svdjo najmlajšo hčerjo. Tri kitice iz te pesmi je navedel v Zgodovini slovenskega slovstva I (Slovenska matica, 1956), str. 106, že prof. Boris Merhar, vendar ni navedel avtorja te „ostro obtožujoče pesmi o podeželskem oderuhu", kakor jo dobro označuje. Kasneje sem na prijazno opozorilo prof. Merharja, da je avtor pesmi Rupnik, dobil celotno besedilo iz Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani, kjer ga hranijo obenem z melodijo (št. 7190); oboje si je I. 1911 v Dolenjem Globodolu zapisal neutrudni zapisovalec ljudskega blaga Franc Kramar. Tu objavljam samo besedilo, in sicer dobesedno, le apostrofe pri izpuščenih samoglasnikih sem opustil. JOHAN (JANEZ) BEVC Spet je vmeru en bogatine. Pustu dost je na kopic. Ta nej pogine, sej je prov. De vsaj na bo ludi golfov. Nej pogine, zlodji v rit, Bo saj ankrat dnarcu sit! Sej druzga mislu nej nikdar, .Le na kopica spravlat dnar. Če je posodu ktermi kej, V enteres je mogu dat naprej; Nazaj uzev je precej pu. Po pedeset od stu. Če mu nej vernu ob termi(n), Vzev je žitu inu vin, Zarajtov je na pu cenej, Koker je blu dergej. Ene je iz gruntov pregnov. Dobre ludi po svejt pognov. Rejs nej biv nikdar plačan dovg, Požeru je ku vovk. Taku je oderu več ludi. Pa enkrat Bogu se dosti zdi: ,,Ker nočeš delat dobrih del, Te bomo tamkej grel!" Pertoži se usaki pivc: Baronov bert je prav golfivc! Usakmu je perrajtov več. Klobuke poberov preč. Kakšna pijana srutica. Če je pustila rutica, Nigdar je nej nazaj dobiv, De nej tam, je tajiv. Klobuku, rut inu marel, Nabrav je, de b jih na vus na del! Kar je kter pozabu tam, Zaperu je u hram. Ke b biv kter plačov štir goldinarje, On ga nej pustu vinarja; Za krajcer mu je vzev klobuk, Al pa še škorne z nuh (z nog). Na Laškem, k(j)er je biv soldat, Zagvišno biv je tudi tat. Sej vemo, de pošten soldat Noben na obogati Kar na Laškem je nakrav. Is tim je dobroHieretav, Posojvov je za velik prefit, Kater so hodil k nemu pit. Golfav je pri vsaki stvar. Na kopico spravlav dnar: De poginu bo kedej, Na tu še mislu nej. Vinu rajtat more bert, Zatu ne smemo mu zamert; Al nej ga rajta kar je prov. Ne preveč, ne premal. Tud so res nekteri pivci, K so zvojačni goluffvci: Ker bert rajtengo povej, Le pravjo, de rejs nej. Se priduša in roti, Ker se mu po glav vrti, Ker je treba dnar vun dat Vse bi utaju rat. K(j)er so narodni pijanci, Bert mora stopit po konci: Tu pa rekelc na hrbet: Če hoče dnar dobet. Vsak nej dela po pravic; Nej bo bert al nej bo pivc! Berta plačat, tu je prov. On tud vinu ne ukrov. Rejs je, de zdej človk pošten Shaje slabji ku cigan; Pa če že umeru boš. Bodo rekli: Biv je moš! Če pa vmerje en golfivc, Rejs pusti dost na kopic! Vendar le slabi spomin Glasi se še za nim. Taku mišim, de tud Bevc' Peršli bojo naprut pevc. Zapeli bodo: ,Bav, bav, bav. Boš pa nam denarja dav!' Franc Kramarje v pripombi zapisal, da je avtot najbrž Rupnik. Njegova domneva je več kot trdna, kajti zabavljica se po miselnosti, načinu izražanja, jeziku, rimah in razvrstitvi rim popolnoma sklada z drugimi Možetovimi satirami, za katere je nesporno, da so njegove (n< primer Češminka, Nova mera — nova vaga) Zabavljivci na baronovega birta — tako g; imenuje Rupnik, kar bi nemara kazalo, da je bi pri kakem baronu birt, ne vojak — pa skoraj ni potreben komentar, saj je podoba oderuha in sleparskega krčmarja mojstrsko izbrisana do zadnje podrobnosti: Bevc je posojal za visoke obresti, kar po 50 odstotkov si je odtrgal že ob danem posojilu; zamujene obresti je neusmiljene izterjeval ali si pustil plačati v naturalijah, pri čemer je jemal pridelke v račun po sramotne nizkih cenah, ker je vedel, da ima dolžnika * svojih pesteh tako rekoč brez moči; dolžnike jc neusmiljeno tiral tudi na boben. Enako sleparski je bil kot krčmar: dolžnikom je jemal pokrivalo, včasih za en sam dolžni krajcar kar obuvalo 2 nog; če je kdo kaj pri njem pozabil, ni dobil tega nikoli nič nazaj, ker je pogoltni krčmar vse zatajil. Razlogov torej dovolj, da se ljudski pesnik Može celo ob smrti oderuha ni usmilil, ampak ge je javno ožigosal in poslal njegovo dušo — v pekel. Pred leti sem Možeta označil kot „pravega kronista svoje dobe". Pesem o baronbirtu sam® potrjuje pravilnost te moje nekdanje oznake-Kolikor vem. Pesem o baronbirtu na DolenjskerU ni več znana. KAREL BAČER Drago Ulama ISTINA Mojemu gladu ti nemreš pobeči ni v nebo ni v grob mi si niš oprostili nemremo jastreb mora s neba pasti v rosu travnika zadnji krat da bi videl kak sunce perle kuje od kroma i srebra v jedni mreži paukovi Mi burno pak svedoki JA MAM Nisem poslal ni jednu raketu na mesec da znam kak gore zgledi Ja mam dosta posla tu moja lačna vusta da napunim ; Drago Ulama, samorasli pesnik iz Kumrovca, si Je za svoje stihe izbral kajkavščino, govorico todnega kraja, na katerega je močno navezan. Njegov dom stoji v neposredni soseščini Titove -rojstne hiše. Oče Alojz se je s tovarišem Titom ' J?, ? kaj pomenil, kadar je ta obiskal Kumrovec j' 11 je njegov vrstnik in pot za kruhom m Poklicem je oba kmalu zanesla v svet. Tudi LPjzek Ulama je obšel veliko tujih dežel. Zna\ je oernško, angleško in francosko in s predsednikom itom sta se najraje pogovarjala v angleščini. Tovariš Tito je očeta klical Lojzek — se spominja Drago. — Ko je Joža Broz prva leta po osvoboditvi prihajal v svoj domači kraj, je očeta v i večkrat podražil zaradi hiše, ki je že lezla vase. — Kdaj si jo boš popravil? — gaje spraševal jo spodbujal obenem. Potem se je oče le odločil. Na Dansko mi je pisal, če bi se skupaj lotili dela. sem takoj za to. Vrnil sem se in na starem nie$tu smo postavili nov dom. Ko je 1965 tovariš '■to obiskal Kumrovec, se je zadovoljno ozrl na novo hišo in izrazil svoje odobravanje z enim samim jedrnatim stavkom: 'Lojzek, ipak si me posluhnul!' Oče tega ni pozabil. Bil je ponosen, Ja je na njegovi kmetiji zraselnov dom. Škoda, da "e more več uživati sadov svojih rok. Bolezen tudi njemu ni prizanesla. Urml je januarja letos v 86. letu življenja. Drago živi zdaj stalno doma. Ob hiši ima kvarno za odlivanje umetniških del. V njej z tekaj delavci že leto dni izdeluje pomanjšane namizne odlitke Titovega kipa izpred rojstne hiše y Kumrovcu. Zdaj že pokojni kipar Avgustinčič je dal. privoljenje za to in odstopil avtorske Pravice zadrugi Zenit v Kumrovcu, katere član je tudi Drago Ulama. Naročila za izdelavo plastik dobivajo iz Beograda. V Ulamovi livarni jih odlijejo vsak dan po deset Drago opravlja Predvsem zahtevnejša dela. Loteva se cizeliranja, Patiniranja, graviranja in konserviranja, vendar se ne zadovolji samo s tem. Tudi sam poskuša ustvarjati. Na policah v delavnici ima celo zbirko odlitkov — reliefov in skulptur, ki jih je oblikoval Po lastni zamisli. Spoprijema se še z drugimi tehnikami likovnega izražanja, med katerimi prevladuje lesorez. Ne more skriti, da je pesnik. Česarkoli se loti, povsod vdira na dan želja po ustvarjalnosti. V Ulamovi družini so imeli od nekdaj smisel za te reči. Tudi pesnikova sinova kažeta zanimanje za tovrstne hišne posebnosti. Oba, desetletni Drago in petletni Nikola, sta mizo na mah založila z očetovimi lesorezi ter bakrenimi in lesenimi reliefLstarega očeta Alojza, ki je nadvse rad rezbaril in tolkel baker. Z dedom sta otroka prebila veliko zanimivih uric. Oba znata slovensko, ker je mama Slovenka s Prelaskega onkraj 'Sotle. Razložila sta mi celo to, da je Nikoli izbral ime ded po bratu, ki je med prvo svetovno vojno padel na Drini. Drugi dedov brat se ukvarja z umetnim ključavničarstvom v izraziti tistega, kar je hotel povedati. Verzi so mu zveneli preveč tuje. Za odtenke svojih občutij rii našel pravih besed, zato jih je pozneje raje prelil v sočno kumrovško govorico. Ulamova prva pesem je bila natisnjena 1951 v zagrebškem literarnem časopisu ,,Krugovi'\ Po tistem je objavljal pesmi še v „Vojvodini". Kajkavsko je začel pisati 1958. Njegove pesmi so v angleškem in nemškem prevodu objavljale tudi literarne revije v ZDA in ZRN. V Nemčiji je 1966 izšla zbirka 36 pesmi. Doma so postali pozorni na njegov samorasli pesniški izraz šele pred dobrim desetletjem, ko je časopis „Kaj'' 1970 obelodanil pet zanj značilnih pesmi. Prva samostojna zbirka je izšla 1978. Izdala sta jo Delavska univerza Klanjec in Spominski park Kumrovec. Mladen Kuzmanovič je v uvodu opozoril bralce na jedrost U lamovih stihov, v katerih ni odvečnih besed, na izredno pesnikovo navezanost na domačo zemljo in tragiko njegove osamljenosti in odtujenosti. Drago se zaveda, da bi mu bilo prihranjeno prenekatero grenko spoznanje, če sveta okoli sebe ne bi doživljal kot pesnik, vendar priznava tudi prednosti, saj mu je prav , željpo pesnikovanju odstirala nova obzorja in mu pomagala do globljega razumevanja sveta in človeka v njem. Medtem ko sva listala po knjigah, v katerih so priobčene njegove originalne in prevedene pesmi, sem ga pobarala, če se pesniška žilica še oglaša v njem. — Kdor je pesnik, to nikoli ne preneha biti — je odvrnil. Zaupal mi je, da pripravlja za izdajo drugo zbirko pesmi, tudi tokrat v kajkavščini. Poglejmo si dve: JOŽICA TEPPEV Gradcu, tretji pa je profesor na umetnostno obrtni šoli v Bruslju. Drago je pri njem veliko pridobil. V tujini je prebil vrsto let. Prvič je odšel z doma 1958, kmalu po odsluženem vojaškem roku. Delal je v Belgiji, na Dansk%m in v Nemčiji. Šele daleč od doma je spoznaval, kako globoke korenine je pognal v svojem rodnem Zagorju. To zelo prepričljivo izpoveduje v svojih pesmih. Prve stihe je Drago napisal v knjižnem jeziku, v štokavščini, vendar trdi, da se mu ni posrečilo GRAJAJO SAMO DOBRE ..Mislim, da morate doseči, da boste večkrat kritizirani, pa tudi to, da boste imeli ustrezno podporo v najširšem krogu delovnih ljudi." Tako je novinarjem v *druženem delu svetoval Ivan Godec, ko je govoril o njihovem delu. Trditev je nekoliko nenavadna, saj smo ^ za svoja prizadevanja, vloženi trud in delo, za katerega mislimo, da smo ga dobro opravili, raje Pohvaljeni kot grajani. Prav to nasprotje kaže na težak Položaj, v katerem se nahajajo novinarji in uredniki tovarniških glasil: oni naj bi se prizadevali,da bodo kritizirani. Da bomo bolje razumeli, kaj je Ivan Godec s to trditvijo mislil, poglejmo najprej zgodovino tovarniškega tiska. V drugi polovici šestdesetih let so začela drugo za drugim vznikati tovarniška glasila. Danes jih je na Dolenjskem kakih trideset, bolj ali manj reprezentativnih in bolj ali manj redno izhajajočih. Če pomislimo, da ■^katera glasila izhajajo tudi v več tisoč izvodih, pa je takoj jasno, da kljub svoji majhnosti pomenijo skupaj močno silo. s katero je moč osveščati, pa tudi zavajati delovne ljudi. Tako so glasila hitro prišla pod vpliv tistih, ki so se njihovega pomena zavedali. Namesto delavskih 9>asil so postala glasila uprav in strokovnih služb, ki so na njihovih straneh blestele s svojimi dolgimi razpravami ■n analizami, letnimi poročili in bilancami, polnimi birokratske in politične latovščine, ki jo je razumel samo pisec in njegov o^i krog, ne pa delavec. Dostikrat je bilo za pisca celo bolje, da ga delavci niso razumeli. Tako je bilo le formalno zadoščeno zahtevam po obveščanju, volk je ostal sit in koza cela. Pri taki vlogi glasil je bila tudi vloga urednika dokaj lahka. Takoj so mu dali vedeti, kaj zahtevajo od njega, koga bo poslušal in kaj bo objavljal. In če je objavljal, kar so mu ukazali, če ni posegel v tekste in jih predeloval, če ni preveč zahajel dol in se pojavljal s članki delavcev, ki so imeli kritična in drugačna mnenja, je imel mir in mu je bilo dobro. Še najlaže in najbolj mirno je bilo, da so urejanje naprtili enemu iz že obstoječe administracije. Ta je poleg rednega dela opravljal še to ..formalnost" in razumljivo je, kako angažiranje lahko bil. t Novinarstvo pa je ustvarjalna dejavnost in samoupravljanje je v neustavljivem razvoju, zato ni čudno, da je tudi na tem področju prišlo do usodnih sprememb. Predvsem se je za obveščanje v večji meri začel zavzemati sindikat, ki je kmalu opazil, da je tako obveščanje resna ovira samoupravljanju. Pričel je povezovati novinarje in organizirati strokovna posvetovanja. Rezultati sodanes že vidni. Dobili smo vsebinsko zanimiva, angažirana in na oko prijetno urejena glasila. Velik odziv je dala tudi akcija „Tisoč delavcev — sodelavcev", ki je pridobila tovarniškemu tisku mnogo novih in stalnih dopisnikov. Vse te spremembe pa ne pomenijo, da marsikje tudi danes direktor in kadrovnik * ne odločata, kaj bo objavljeno in kaj ne, da skrbno pazijo na vsak novinarjev korak in besedo in da, če le morejo, lakirajo in perejo'informacijo, preden jo dajo na svetlo. Predvsem pa ta novi odnos odnos do obveščanja, ki postaja vse bolj pomemben tudi zaradi težkega gospodarskega položaja, pomeni novo in težko odgovornost za novinarja v združenem delu. Iz varnega okrilja uprave se mora podati tja, kamor sodi, v boj za delavčeve in samoupravne pravice. Vsekakor mora biti oborožen s strokovnim znanjem iri pogumom, pripravljen mora biti na žrtve, pa tudi na spodbude in delovno zadovoljstvo daleč nad sedanjimi. Kritika tistih, ki nasprotujejo novemu načinu obveščanja in ga ovirajo pri njegovem delu, je torej po mnenju Ivana Godca priznanje, da dobro opravlja svoje delo. Če se novinar pravilno loteva s\x>jih nalog, pa ga v težki situaciji ne smejo zapustiti družbenopolitične organizacije v podjetju. Stati mu morajo ob strani in podpirati njegovo delo. Zavedati se morajo, da jih novinar dobiva po glavi prav zato, ker so one bile v preteklosti premalo angažirane in so preveč popuščale samovolji vodilnih organov. Katja Štimac, referentka za obveščanje v tovarni zdravil Krka, je tudi predsednica aktiva novinarjev v združenem delu za dolenjsko področje. Aktiv šteje že petintrideset- članov. Na občasnih srečanjih se člani strokovno izpopolnjujejo in izmenjujejo gledišča in mnenja o pogojih novinarjev v združenem delu, za katere Štimčeva ugotavlja, da so zelo različni. V nekaterih organizacijah so novinarjem odprte vse možnosti in vsa vrata, drugod pa je njiho\x> delo zapostavljeno, stalno jih nadzirajo in obremenjujejo z dodatnimi deli, ki z obveščanjem nimajo nobene zveze. Ni naključje, da je prav v teh organizacijah delavsko samoupravljanje na majavih nogah in da je vpliv družbenopolitičnih organizacij majhen. Če bi se v takih delovnih organizacijah poskušali postaviti na lastne noge, bi brez pomoči sindikata in drugih organizacij kaj hitro pogoreli. Če pa si brez službe ali osamljen, ti zavest, da si ravnal prav, kaj malo pomeni. Položaj se je v zadnjem času občutno zboljšal, zlasti ker je obveščanje faradi vse večjega pomena v težki gospodarski situaciji prišlo v ospredje, vedno več je glasil in s tem tudi ljudi, ki se zavestno in odgovorno ukvarjajo z obveščanjem. V delovnih organizacijah so postali pomemben člen na poti med delavcem in upravljanjem. TONE JAKŠE Med štiridesetimi interesnimi dejavnostmi prednjačijo športne, ne manjka pa ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja likovnikov, pevcev, instrumentalistov, igralcev, fotografov, recitatorjev in literatov. Slednji so ob 100-letnici rojstva Otona Župan iča in 10-letnici ustanovitve šole pripravili kakovostno in lično zbirko Pesmi iz Rozmanovega gaja. Dokazujejo, da doživljanje fantov v modrih uniformah (te so obvezne, saj kadet hkrati služi vojaški rok ni bistveno drugačno od drugih srednješolcev. Čeprav bi morda to pričakovali ne zaradi uniforme, temveč zavoljo obsežnejšega predmetnika vojaškega pouka; gotovo k večji širini, svobodi duha pripomorejo tudi pogosti stiki z vrstniki na športnih tekmovanjih, mladinskih delovnih akcijah in z učenkami srednje šole za me dicinske sestre v Ljubljani pri kulturnih prireditvah ali plesu. Pomočnik direktorja Izobraževalnega centra RSNZ Franc Peternel je na tiskovni konferenci slovenskim novinarjem spregovoril tudi o pripravljenosti kadetske šole za miličnike za prehod na usmerjeno izobraževanje. „Z razpisom smo pohiteli, da učencem ne bi onemogočili vpisa v druge šole, če seveda ne bi bili sprejeti pri nas. Zadnji rok za vpis je 31. marec. Po preizkusih znanja, testiranju in zdravniškem pregledu bodo vsi kandidati obveščeni najpozneje do 10. junija." V šolosprejmejo le fante — državljane SFRJ, s pogojem, da niso starejši od 17 let, da so uspešno opravili osnovno šolo, da imajo posno privoljenje staršev ali skrbnikov in da izpolnjujejo še nekaj zahtev. Miličnik kadet se v šoli usposablja za delo na postaji milice s splošnjm delovnim področjem. „Čeprav sta prva dva letnika bolj splošna, pridobivajo kadeti že tudi nekaj strokovne izobrazbe. V usmerjenem izobraževanju bo nekoliko večji fond ur matematike, fizike in psihologije, ki se sicer pojavlja šele v tretjem in četrtem letniku. V šolskem letu 1981/82 bomo vključili tudi nov predmet, osnove tehnike in proizvodnje, pojasnjuje Franc Peternel. Po končani kadetski šoli dobi sleherni miličniški pripravnik na postaji milice mentorja. Pripravništva je konec že po pol leta, nakar se mladi miličniki glede na nagnjenja, sposobnosti in zanimanje vse bolj ozirajo po posebnih področjih. Na dopolnilnih tečajih se lahko usposobijo za prometno ali mejno milico, za vodnike službenih psov, konjenico itd. Miličniki morajo razvijati v šoli pridobljeno sposobnost pravilnega, kulturnega odnosa do ljudi pri opravljanju uradnih nalog. Od tega, kako uporabljajo pooblastila, ki jih imajo pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve, pri čemer morajo spoštovati osebnost človeka in njegovo dostojanstvo, je namreč v mnogočem odvisno napredovanje mladih miličnikov. Vrata pa so na stežaj odprta za vse posebno prizadevne in uspešne pri delu, saj se lahko ob delu ali iz dela nadalje izobražujejo na višji upravni fakulteti. Nekateri se usposobijo za posebne naloge na različnih tečajih, na primer kriminalističnem, drugi so zadovoljni, če jim uspe postati vodnik naj zvestejšega človekovega prijatelja — psa. ..Razburil me je primer s Šar planine, kjer so 30 ur iskali ljudi pod snežnim plazom, pri nas pa je željno čakalo 32 izurjenih službenih psov, ki bi nalogo opravili v dveh ali treh urah," je povedal ravnatelj šole za urjenje službenih psov milice Jože Vidic in tako znova izpričal veliko skrb mož v svetlomodrih uniformah za sočloveka. Kako varovati ljudi, njihovo in družbeno premoženje pa ne uči le kadetska šola za miličnike v Tacnu, temveč še številne druge oblike usposabljanja, ki potelejo v okviru Izobraževalnega centra RSNZ. PAVEL PERC NOBENE RAKETE NISEM POSLAL NA MESEC V POMOČ SOČLOVEKU Kdorkoli si predstavlja poklic miličnika kot delo, podobno tist mu iz TV nadaljevank, ki zvečine prihajajo z Zahoda, je v zmoti, čeprav je pri nas precej miličnikov, ki bi zaslužili vsaj toliko pozornosti kot Kojak, Šerif Mcloud, Colombo aji kdo drug, ki na televizijskem ekranu prikazuje, kako zlahka „nezmot-Ijivi" junak, navadno še obkrožen s tropom lepotic, spelje zlo na pot pravice. Če ne gre zlepa, pa zgrda, vselej pa nekako romantično. Miličniški poklic je svojevrsten in zahteva določene značajske lastnosti, kot so hrabrost, odločnost, doslednost, pravičnost, resnicoljubnost, nepodkupljivost, natančnost itd. Te lastnosti skušajo privzgojiti učencevm v kadetski šoli za miličnike, jih osvestiti, da bodo nadaljevali s samovzgojo. Zlasti naj bi zavest odsevala v življenju miličnika v slehernem okolju, v njegovi srčni kulturi. Kakor je bilo pred kratkim v Šmarjah pri Jelšah, kjer je komandir postaje milice vzel k sebi tri mladoletne otroke, ki so ostali brez matere, ker jo je ubil Jastni mož in njihov oče, ter tako začasno prevzel nalogo skrbstvenega organa. V Rozmanovem gaju v Tacnu bo junija letos stlenila že enajsta generacija miličnikov kadetov štiriletno šolanje v izjemno ugodnih, predvsem pa sodobnih pogojih. Enoizmenski dopoldanski pouk poteka učilnicah, povezanih s televizijskim sistemom, kar omogoča vključevanje filmov. Za pouk tujih ježkov, fizike in kemije, za vojaško vzgojo, prometno varnost, kriminalistično tehniko, za pouk zvez in motoristiko imajo posebno opremljene učilnice s kabinetnim poukom. Da posvečajo telesni vzgoji in borilnim veščinam veliko pozornost, potrjujeta vedno zasedeni telovadnici. Ob našem obisku v Tacnu so kadeti igrali košarko, v sosednjem prostoru pa so prikazali spretne prijeme juda. Šola ima tudi bazen, strelišče in prostrana športna igrišča na prostem. Za učence je zlasti privlačen motopoligon, kjer se učijo vožnje z motornimi vozili, kar na treh kvadratnih kilometrih pa pridejo na račun privrženci kluba mopedistov. Kadetska šola za miličnike ima svojo splošno iz zobno ambulanto, tako da ne izgubljajo časa na račun bogato razvejenih interesnih dejavnosti, ki dopolnjujejo življenje medkar Mladinska knjiga na-rtneje, spodbuja in izdaja vrstno domačo literaturo, se položaj spremenil. Redno izhajajo knjige v treh Dirkah: Pelikan, ki je namenje-a najmlajši skupmi bralcev, lonirjeva knjižnica in zbirka (brazi, katere monografije redstavljajo primerno brarlje udi za odrasle, saj na jedrnat, azumljiv način in ob bogatem kovnem gradivu podajajo živ-ienjepise in delo naših velikih nož. Doslej je v vseh treh jbirkah izšlo 700.000 izvodov ;njig v skupni nakladi, kar likakor ni malo. Preveč pa tudi le! Založniki namreč ugotavlja-o, da knjige kljub dokaj zmerni ceni še ne gredo v prodajo tako, kot so računali in kot bi knjige glede na svoj namen tudi zaslužile. Ne gre toliko za število prodanih izvodov, kot za dejstvo, da starši teh knjig ne kupujejo otrokom za njihove domače knjižnice, meneč, da gre za šolske knjige, kar seveda ne drži. Tudi učitelji še ne Založba Mladinska knjiga upa, da ji bo ob pravilni presoji staršev in učiteljev in ob upoštevanju vrednosti teh knjig za razvoj mladega radovedneža uspelo doseči magično mejo 10.000 izvodov za posamezno knjigo. Takšna naklada bi knjigo pocenila, omogočila privlačnejšo opremo in ne nazadnje tudi materialno podprla prizadevanja Mladinske knjige. MiM prebrali smo drugačen prešeren Že več ko stoletje ponatisku-jejo literarno delo Franceta Prešerna zvečine v treh oblikah: gre za izdaje „Poezij", kakor jih je pripravil pesnik, za objave zaključenih pesniških sklopov (denimo „Sonetnega venca", „Krsta pri Savici", morebiti še '.Sonetov nesreče" ali kaj), nekajkrat pa je izšlo celo Prešernovo zbrano delo. Nobeni teh oblik ne sledi knjiga K •VRDHLJ daj ejo prave podpore prizadevanjem urednikov poljudnoznanstvenih zbirk. Prešernovih „Pesmi", ki jih je za nedavni izid pri Mladinski knjigi izbral in uredil Janko Kos. Na videz gre za samovoljen izbor, a se nato, ko premislimo Kosovo spremno študijo, pokaže kot smiselna, z literarnozgodovinskega oz. teoretičnega gledališča na moč pregledna predstavitev Prešernove pesniške tvornosti. Tako izbor pesmi kot študija ..Klasika in romantika v Prešernovi poeziji" sta dopadljiv ugovor zoper A. Žigona, ki je že 1914 dokazoval, da je Prešeren eden redkih pesnikov v svetovni književnosti, ki mu je uspelo spojiti antiko in moderno, se pravi klasiko in romantiko. Kos ugotavlja, da se je Žigon skliceval zgolj na F. Schlegla, pri katerem sta pojma klasika in romantika opredeljena historično, tako rabo teh pojmov pa so že v 19. stoletju mnogi zavrnili, saj ne daje osnov za določanje literarnih vrednot. In kako se zastavlja vprašanje odnosa med klasiko in romantiko v posameznih obdobjih Prešernovega pesniškega ustvarjanja? Po Kosu mladostno obdobje (do 1829) ne premore ne pravih romantičnih ne klasičnih lastnosti, v njem tudi ni najti opaznih vplivov preteklih literarnih dob, še najbližje je razsvetljenstvu. V skladu s sodobnimi razlagami pojmov klasika in romantika Kos dokazuje, da je bila Prešernova poezija po letu 1830 romantična v pravem pomenu besede, njena življenjska skušnja je bila prepredena tudi z literarnimi zgledi, vplivi in normami od antike do romantike. Tako je Prešernova romantika dobila lastnosti klasike, a o združitvi posebnosti teh dveh pojmov v ■smislu, kakor ga je zagovarjal Žigon, najbrž ne more biti govora, gre kvečjemu za romantično klasiko ali za klasično romantiko. Romantičnost je zaslediti tudi v zadnjem obdobju Prešernovega pesništva, a po letu 1840 pesnikova izpovednost prehaja na mejo post-romantike, če ne že kar realizma. Zgodovinsko in teoretično nakazana Prešernova ustvarjalna obdobja je Kos ponazoril tudi z ustreznim izborom pesmi, izborom, ki je docela drugačen od omenjenih treh oblik po-natiskpvanja Prešerna. Če dobro premislimo, kaj je hotel Kos s svojim izborom povedati, potem Prešernu zagotovo ni storil sile, , pričujoča knjiga pesmi se kaže kot svojevrstna literarnozgodovinska oz. teoretična razlaga. Premore pa to delo še dvoje zanimivosti. Uvodoma prinaša znamenitost Stritarjev esej iz 1866, ki je Slovencem odkril Prešerna v pravi luči in njegovim poezijam priznal ..veljavo za zmerom". In ne nazadnje, v knjigi- najdemo vrsto slik slovenskih likovnikov iz Prešernovega časa, izbral jih je Ivan Sedej, ki je sestavil tudi razpravo o takratnem slovenskem slikarstvu. D rustJA iz izložbe Že nekaj stoletij živi na robu slovenske družbe indijska nomadska skupina, ki je navkljub preganjanju v preteklosti in stalno slabimi odnosi s prebivalci ohranila večji del svojih etničnih značilnosti. V vsakdanjem pogovoru jih imenujemo Cigane, uradno pa se jim reče Romi. Posebno Dolenjska in z njo Novo mesto se večkrat ostro soočata s tako imenovanim romskim vprašanjem. Dolenjska skupina Romov je od vseh treh slovenskih skupin (gorenjska in prekmurska) najbolj zaostala in najbolj revna, ljudem pa gre pogosto najbolj v nos, ker se dolenjski Romi preživljajo na stoletja značilen način — s prosjačenjem, občasno krajo, drobljenjem kamenja, nabiranjem odpadnega železa in zdravilnih rastlin ter vse poredkeje tudi s konjsko kupčijo. Mlahav odnos do dela in kraja vzbujata v ljudeh odpor in nestrpnost do romske skupnosti, nekaj pa je verjetno krivo tudi nepoznavanje te zanimive etnične skupine. Morda bo knjiga etnologinje Pavle Štrukelj „Romi na Slovenskem", ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi, pomagala razpršiti odvečne predsodke. Avtorica je v knjigi celovito obdelala vse tri romske skupine v Sloveniji, pojasnila njihov izvor, zgodovino naseljevanja v naših krajih (tu so bili že v 14. stol.!) opisala njihove običaje, nošo, vraže in verstvo, njihovo gospodarstvo in orodje, zdravilstvo, hkrati pa v študiji odprla nekatera vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti drugi. Obsežno delo je Pavla Štrukelj opravila ob pomoči znane literature (omenimo, da je slovenski jezikoslovec Miklošič med prvimi nakazal, kje je prava domovina Romov), preiskala pa je tudi številne arkivske dokumente, časopisno gradivo (tudi Dolenjski list!), statistična poročila ipd. Zelo pomembno delo je avtorica opravila na terenu samem. Obiskovala je romske družine v njihovih t naseljih in se tako na pristen način seznanila z njihovim življenjem v sedanjem času. Gradivo, ki ga je zbrala na Dolenjskem, Gorenjskem in v Prekmurju, je novo v tovrstni literatumi in pomeni pomemben prispevek k boljšemu poznavanju in razumevanju romske etnične skupine pri nas. Rom (v romščini beseda pomeni človeka) je sestavni del naše skupnosti, ima enake pravice kot ostale etnične skupine, da razvija svoj jezik in navade, zato ravnanje z njim zahteva pazljivost in skrbno pretehtanost. Branje knjige Pavle Štrukljeve bo pomagalo oblikovati občutljivo tehtnico in to vrednost knjige velja poudariti! Res pa je, da bo običajnega bralca, ki ga romsko vprašanje zanima, preveč strokoven način pisanja mestoma motil. M. MARKELJ na novo odkrit Severin Šali, urednik zbirke Levstikov hram, v kateri pri Mladinski knjigi izhajajo domača in tuja pripovedna dela, je svoj čas izjavil, da si bo prizadeval v zbirki nanovo odkriti dandanašnjemu bralstvu bolj ali manj neznane slovenske romane. Janka Kersnika „Rošlin in Verjanko" je kratek roman (1889 je izhajal v Ljubljanskem zvonu), ki je ostal v senci drugih pisateljevih besedil o malomeščanskem okolju, malo so ga cenili že v Kersnikovem času, poznati pa ga tudi zdajšnjim šolarjem ni treba. Nedavna objava v omenjeni zbirki ta roman res lušči iz lupine pozabljenja. Zlasti prvi del romana ima motivno povezavo z ljudsko balado, po kateri je dobil naslov, saj gre ob preostalih vsebinskih sklopih tudi za prikaz bogate mlade vdove, ki hoče s pomočjo izvoljenca opehariti sina za premoženje, v primerjavi z balado se v romanu nečedna nakana ne razplete tragično. Nasploh je ta Kersnikova pripoved dokaj realistična in mestoma celo psihološka upodobitev grajske, že na pol meščanske družbe, kateri niso ROŠLIA IX VERJANKO V tudi pohlep, grabežljivost, sovraštvo, strasti in užitki. Itd. Morebiti Kersnikovi sodobniki romanu niso bili naklonjeni zato, ker ne kaže teženj po odkriti moralni ali družbeni kritiki, še več, nenako med vrsticami povedano, da je življenje pač tudi takšno ali čemu bi torej obsojali njegovo dražljivost. za mlade Med tremi knjigami, ki so nazadnje izšle v zbirki Sinji galeb pri Mladinski knjigi, moramo najprej omeniti kratek roman „Moja družina", sedmo, v glavnem odrašačjočim bralcem namenjeno pripoved izpod peresa Pavleta Zidarja. V poprejšnjih zgodbah o stiskah pesmi so pogovor njen Vse manj je mladih ljudi, ki so brez zardevanja pripravljeni priznati, da prihajajo iz zemlje, kaj šele, da živijo na njej. Urednica sevniškega radia, do nedavnega študentka slovenščine in angleščine na ljubljanski filozofski fakulteti Nada Černič iz Ledine je med študijem, če je le mogla, pobegnila iz ljubljanske megle v hribe nad Sevnico. ,,Kmeta še vedno ne cenimo od srca, več o njem govorimo samo zato, ker nam kruli v želodcu," pojasnjuje, zakaj se tudi v svojih pesmih tolikokrat vrača na rodovitne njive, kjer so ji prijaznejši kot marsikaj drugega celo povsem navadni krokarji. V družbi je znana kot veselo dekle. Iz otroških let se je drži vzdevek Wooddy, po nagajivem in radoživem deteljnu znanih ameriških risank. Šele s svojimi pemimi je' pokazala, da je pravzaprav mlad človek z mnogimi dvomi, ki ne beži pred težavami še več, celo išče odgovor o najbolj resnobnih temah, kot so smisel življenja in smrti „V družbi sem lahko še tako dobre volje, a ko ostanem sama, je čas za premislek, pa tudi za depresijo," pove. Hkrati še pristavlja, kako se zaradi današnjega hitrega utripa življenja pravzaprav premalo pogovarjamo. „Na kmetih se vedno pogovarjajo, bodisi v hiši ali pri opravilih na polju. Tudi v pesmih imam zato rada dvogovo- re," pojasnjuje. Za to naravnanost, ki je vse preredka vrlina, ima tudi odgovor: „Preveč sem doma." In vendar je pogosto na Ledini, loti se kateregakoli kmečkega dela. Nasplošno se veseli kritičnosti mladih in tudi želje po pesniškem izražanju, ne le branju. To nagnjenje mladine dostikrat zaradi povsem zunanjih znakov prezremo. Nada je svoje pesmi objavljala v sevniškerrr ciklostiranem mladinskem glasilu Mladi svet. Mladini; ne ve, kako so zašle v Mentorja. Ko je prišla nekoč domov, je eno pesem začudeno slišala celo s televizijskega zaslona. Nekoč je eno še bolj začudena našla nalepljeno med zapiski študentke, ki je dotlej ni poznala. Tb je bil, kot pravi, še najbolj topel občutek. Sodelovala je na srečanju dolenjskih literatov v Trebnjem in zatem na republiškem shodu pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih Goricah. V Trebnjem so jih izčrtali tiste ,,prijazne krokarje", v Gradišču jih je, ni si mogla kaj, ponovno vstavila. Na teh srečanjih se ji je zdelo mučno brati lastna dela. Bolj kot protislovnost kritikov jo je na teh srečanjih prietegni-la izmenjava mnenj med samimi ustvarjalci. Zanimale so jo ideje pesnika Kuntnerja, njegove ideje o vprašanjih doma. Presenečala jo je plastničnost pripovedi Franja Frančiča „Na begu", ki je te stvari doživljal sam in jih spremlja sedaj kot socialni delavec. V Sevnici pripravljajo srečanje mladih ustvarjalcev v občini. Nada je v komisiji. Zaradi svojih izkušenj s takimi srečanji bo marsikoga lažje razumela. Kot razmišljajoč mlad človek še daleč ni ena tistih, ki bi se zgolj zaprla v svoj svet pesniških iskanj. Že med študijem je bila uspešna predsednica ene najbolj delavnih osnovnih mladinskih organizacij v sevniški občini na Ledini. Še vedno je v občinskem mladinskem predsedstvu. Vključena je tudi v odbore in svete pri občinski konferenci SZDL. V ledinski mladinski organizaciji ni bilo niti ene vrstnice, samo fantje, kljub temu so jo postavili za vodjo. Pred 8. marcem je ponudila radijski mikrofon samim moškim. Deluje v svetu za družbeno aktivnost žena. ..Ženske so same veliko krive za svoj nezavidljivi položaj," je odvrnila nekomu, ki jo je proglasil za feministko. Več znanja ne pomeni lagodnosti, ne -prinese niti odgovorov na vsa vprašanja, to je spoznala na univerzi. Skoraj gotovo je tudi, da ne bo kmalu stopila za učiteljski kateder, za kar se je nazadnje pravzaprav šolala. „Vedno sem si želela postati novinarka," prizna. ALFRED ZELEZNIK mladih, ki se med zorenjem ne spopadajo le sami s seboj, temveč tudi z nerazumevajočimi odraslimi in brezdušnim okoljem, je Zidar govoril zvečine o fantih, v ospredju pričujočega besedila pa je ženski svet. Pripovedovalka ne razkriva lastnih tegob, ampak prikazuje raznovrstne dogodivščine svoje sestre. Slednja odrašča v krogu družine, ki je pravcati zled potroštništva; med hlastanjem po potrošnih dobrinah, ki naj bi jim zagotovile ugled v družbi, se odrasli spozabljajo tako daleč, da dekletu ne dopuščajo doseči tisto, kar bi jo osrečilo. A trmasta punca se ne da, z vragolijami razkrinkava cene- nost potrošniškega okolja. Ljubi, ne ljubi, ljubi" je naslov zbirke otroških pesmi, ki jih je spisal hrvaški književnik Stjepan Jakševac. Ta svoje umetniške moči v glavnem sprošča za mladi rod, veliko njegovih knjig za mladino je prevedenih v številne jezike -in končno je delček njegove tvornosti dostopen tudi na Slovenskem. Jakševčeve pesmi so kakor ..pomladno brstenje.. . trepet vznemirjenega . srca .. - odkrivanje drobnih radosti," pravi Miha Avanzo, ki je skupaj s Severinom Šalijem poslovenil besedila, iz katerih veje poslavljajoče se otroštvo. „Zato sem vzel pot pod noge in stekel za Mihaelo. Strašno se mi je mudilo. Večina fantov bi najbrž rekla, da sem cepec. Pa sem.moral in vsi modrijani tega sveta bi bili lahko v tem trenutku tako prijazni, da bi se šli solit’" Tele stavke smo navedli iz knjige ..Srečanje z Mihaelo", ki je prvo mladinsko delo znanega češkega pisatelja Vladimirja Klevisa. Gre za pripoved o fantu, ki ob prvi ljubezni v šoslkih klopeh išče resnične življenjske vrednote, take, de ne bi imele primesi malomeščanstva, -znotraj katerega se junak otepa najrazličnejših potvorb v odnosih med ljudmi. Dovolj vztrajen je, zato mu uspe najti sebe. Prevod je opravila Zdenka Škerlj—Jermanova. pritaga dolenjskega lista \ \L. . 4 » - . Ji , \ . j • . 1 \ E) ■^SI zakuoT BOGASTVO LONCA IN SKLEDE mmm SVETA JEZA ŠE SKRITA POD PEPELOM Vse življenje je bil samosvoj in tak je še danes. Čeprav je nedavno praznoval osemdesetletnico, jih kaže kvečjemu šestdeset, njegov pogled je bister in živ, stisk roke pa trden. No, kljub temu se zdi, da se je v zadnjem času nekoliko potegnil vase, za moje lepo pospravljenega dvorišča, v hiško, skrito med drevjem. Tudi njegova sveta jeza, nekoč tako ostro uperjena proti vsakršnim zmotam in nepravilnostim, je nekoliko otopela. Vendar pa Jože Simončič ni človek, ki bi se vdal v negibnost. Pravi, da ima dovolj dela z nekaj ari zemlje (vso ostalo je predal zadrugi) pa z avtom; s katerim se odpelje tudi na izlet. Sploh pa ni človek, ki bi se na dolgo in široko razgovarjal o sedanjosti in minulsti. Prav on pa zna veliko povedati o dogajanju pred vojno in po njej, če je le razpoložen. ' „Ko danes razmišljam o tem, zakaj sem prišel v vrste NOB, sem si docela na jasnem, da pri meni ne more biti govora o idejni zgrajenosti. Delovali smo v Društvu kmečkih fantov in deklet (predsednik je bil Frelih), telovadili v Sokolu, se včasih stepli z orli. Nekoč me je pretepel kaplan, česar nisem nikoli pozabil. Spominjam se tudi, da je h Grku Spiru Stametisu s Puščave zahajal brat njegove žene, Jože Pungaršič, ki je imel pri Stamatisovih spravljene marksistične knjige. Od tam se spominjam, da sem,videl nekakšno rusko 'knjigo, v kateri je bil naslikan Stalin, oblečen v preprosto uniformo, medtem ko je bil naš kralj ves okrancljan. Tudi to mi je dalo misliti. Potem so pretekla leta, dela na kmetiji je bilo vedno dovolj, in odkar je bilo prepovedano Društvo kmečkih fantov in deklet, ni bilo več priložnosti za kakršnokoli delovanje. Potem je znenada prišla vojna. Videl sem razsulo, trope konj, razmetane puške, bombe. Prebudil se mi je nekakšen čut, da tako ni prav, da je treba nekaj narediti. Tako sva se kmalu n9šla z Vinkom Kostanjevcem in začela zbirati orožje. V tistem času so me trikrat aretirali." In čut, ki ga je privedel v dejanje, je zdaj dozorel v spoznanje, da je treba v še bolj organiziran boj z okupatorjem. Tako ga je novembra 1941 sprejel v komunistično partijo Boris Kraigher, poleg pa je bil tudi Martin Kos, kurir glavnega štaba NOV in POS. In Jože Simončič je postal zavesten organizator narodnoosvobodilne borbe in Osvobodilne fronte. Skupaj z Nacetom Majcnom in Nacetom Golobom je bil odgovoren za začetek vstaje na področju Mokronoga, Trebelnega, Tržišča, Šentjanža in Mirne. Nemajhen propagandni delež je imelo tudi to, da je bil srednji posestnik zemlje. Potem je v hudi zimi 1942 organiziral prehrano za 48 partizanov, ki so se zadrževali v okoliških hostah, kar pa sovražniku ni ostalo več : skrito. Lepega dne so ga odpeljali v Šentrupert, potem v Ljubljano. Tam je bil obsojen na daljno zaporno kazen. Potem se je začela kalvarija po Italiji od Padove, kjer je organiziral štrajk, do Vincenze, Parme. Tam se je pisalo že leto 1944, vendar zaradi kapitualcije Italije ni prišlo do sprememb. Za Italijani so prišli Nemci, ki so v začetku leta 1944 začeli transportirati zapornike v Nemčijo. Nekako mu je uspelo, da se je priključil k transportom Rdečega križa, ki so peljali v Koper, odkoder je pobegnil najprej proti Blokam, Gabru, Semiču, Dolenjskim Toplicam in Mirni. Tam se je srečal z Vinkom Kostanjevcem, ki mu je spet’oskrbel puško in obleko, in že soju skrili širni gozdovi Debenca. Ko je bila ustanovljena pa narodna zaščita, je postal, namestnik vodje. Polovil je precej skrivačev in podobnih ,,primerkov", svobodo pa je dočakal v Novem mestu. Po vojni je delal v enotah milice, kjer je bil komandir v Mokronogu, Trebnjem, Sevnici, Kočevju, nazadnje pa je bil v miličniški šoli v Begunjah. Na lastno željo je milico zapustil in se vrnil v domače kraje, kjer je spet zastavil politično delo. Za svoje medvojno in povojno delovanje je dobil več odlikovanj, med njimi medaljo za hrabrost, medaljo za bratstvo in enotnost, zasluge za narod in spomenico 1941. Zdaj z ženo Olgo, ki je teta znanega narodnega heroja Jančka Mevžlja, večino časa preživljata doma. Simončič, ki mu po domače pravijo Blaže, rad seže po knjigi; 7000 dni v Sibiriji, Vojna na Pacifiku, Churchillovi spomini pa so dela, ki so mu bila najbolj všeč. Za lov, ki je bil nekoč njegova velika strast, pa je nekako zmanjkalo priložnosti in volje. Kljub temu se s svojimi trofejami kar rad postavi. Še posebno je ponosen na dediščino prednikov, na velik in umetelno izrezljan kozolec, ki je na koledarju krasil že marsikateri slovenski dom. pisali pa smo o njem tudi že v našem časniku. In ko odhajam iz njune skromne hiške, še zadnjič pogledam na modri suknjič nekdanje miličniške uniforme, ha katerem so pripeta vsa Simončičeva odlikovanja. Suknjič je obešen v kuhinji in je kot kakšen moder in tih spomin na nekdanje čase. JOŽE SIMČIČ Hrana je bila od nekdaj neizogibna za preživetje človeške vrste. Seveda pa so se predvsem v preteklosti prehrana in prehrambne navade zelo razlikovale po posameznih geografskih področjih, gospodarskih razmerah in položaju itd. Mnoge jedi so nastale v zvezi z ljudskimi običaji in praznovanji. Mnoge jedi, ki jih danes najdemo na jedilnih listih kot specialiteto, so bile včasih tipična sestavina vsakodnevne ali praznične prahrane, nekatere značilne le za neko pokrajinsko področje, nekatere pa splošno znane po vsej Sloveniji. Vsekakor je vsakodnevna in praznična prehrana pomemben del materialne kulture našega naroda. Rek, da gre celo ..ljubezen skozi želodec" je slišati še danes, nerevjetna raznovrstnost naših narodnih jedi pa priča, da So ga zelo dobro poznale in se ga po možnostih držale že naše babice in prababice, še bolj kot danes zaposlene žene, ki jih pesti stiska s časom. Zelo pogosta današnja slovenska jed so juhe, zelenjavne ali mesne, ki so največkrat na mizi kot prva jed kosila, goste juhe pa tudi zvečer kot glavna jed. Njihov nastanek in razvoj pri nas je malo proučen, so pa verjetno maljšega izvora. Na njihovo razširjenost in raznolikost je vplivala meščanska kuhinja, ki jih je veliko uporabljala. Seveda niso bile enako znane in pomembne sestavine ljudske prehrane v vsej Sloveniji, ponekod pa so namesto juh uporabljali tudi druge jedi, npr. močnike. Juhe so bile-in so še brezmesne — zelenjavne, močnate, jajčne, ki so bile navadno precej revne. Seveda pa so znane tudi mlečne in mesne juhe. Mesne so bile navadno na mizi le za praznike, pa še to dolgo samo pri premožnejših slojih. Med njimi je že od nekdaj posebno slovela kokošnja juha, kot zdravilna predvsem za porodnice. Juhe so prevzele ime po glavni sestavini, npr. fižolova, krompirjeva, goveja, kokošja, kar velja še danes. Na Dolenjskem je bila včasih največkrat na mizi krompirjeva juha. Še danes pa so zelo znane „šare" — juhe iz najrazličnejše zelenjave, ki so danes veliko bogatejše in.okusnejše, nemalokrat obogatene z mesom. Zelo znana je bila suha juha z ješpranjem ali močnikom. Hkrati z juhami so se razvijale tudi zakuhe, kruhove pa mlinci, rezanci, različne testenine in redkeje razni štrukeljci ter žlinkrofi, ker je njihova priprava zahtevnejša in dražja. Podobne juham so bile obare (ajmohti), ki so še danes priljubljena jed, včasih pa brez njih sploh ni minila nedelja in semanji dan. Kuhali so jih iz vseh vrst mesa in drobovine. Še danes je najbolj popularna kurja obara z ajdovimi žganci ali širokimi domačimi rezanci. Na Dolenjskem so v sezoni žab kuhali žabjo in v času polhov poljšo obaro. Značilen okus daje obaram majaron, okisane pa so z vinskim kisom ali vinom. Meso je bilo v preteklosti v Sloveniji na mizi le ob nedeljah in za posebne priložnosti. npr. ob svatbi, trgatvi, žetvi, ljudje pa so ga znali pripraviti na različne načine. Meso so kuhali v juhi, včasih skupaj z drugimi živili — kašo, ješprenjem, krompirjem, zeljem, fižolom, ali pa so ga pripravljali kot okusne pečenke. Mojstri so bili predvsem pri pripravljanju ocvrtega mesa, ki so ga 'pred cvrenjem pomočili v žvrkljano testo z jajci namesto današnjega paniranja z drobtinami. Prevladovala je svinina, na bolenjskem in v Beli krajini, kjer se je včasih redilo precej drobnice, pa so veliko pekli na ražnju janjčke in kozličke. Klali sojih doma, kri pa prestregli in uporabili za krvne pečenjake ali znane dolenjske kepe. Za Martinovo v vinorodnih krajih' ni smela manjkati gosja ali račja pečenka. Precej so uživali tudi divjačino in ribe. Polšji lov je na Dolenjskem še danes razširjen, včasih pa so očiščene in nasoljene polhe shranili za zimo. V Krki in Kolpi je bil bogat lov na rake, ki pa jih je precaj zdesetkala račja kuga okrog leta 1882. Okusne jedi so naši predniki pripravljali iz polžev in žab, ki so danes specialiteta kot še marsikaj drugega. Med slovenske mesne specialitete sodijo kratkotrajni in trajni mesni izdelki ob času kolin. Med kratkotrajne štejemo krvavice, bele klobase, jetrnice, žolco, tlačenko in godljo, med trajne pa želodec, klobase in suho meso. Od trajnih je najbolj znan želodec, ki je najboljši iz enake mesne gmote, kot so klobase, se pravi iz najboljših delov mesa irt* slanine. Manj prekajene klobase se jedo huhane, bolj prekajene pa surove. K obema gre odlično hren, gorčica itd. Zriana dolenjska posebnost so še prekajeni vratniki in šivanke. Zelo priljubljena hrana v vsej Sloveniji so bili zelje, repa, fižol, krompir. Zelje in repa sta bila mešana z drugimi živili in pripravljena na najrazličnejše načine, sveža ali kisla, v ljudski prehrani na .mizi skoraj vsak dan. Krompir se je uveljavil šele v 18. stoletju in kmalu brez njega skoraj ni bilo obroka. Sicer pa je še danes steber ljudske prehrane. Vsakodnevno so bile na mizi tudi solate, ki jih malokatera kuhinja pc^na toliko kot ravno slovenska. Veliko so ljudje je^li tudi kašo, žgance — na Dolenjskem predvsem bele krompirjeve in ajdove, v Beli krajini pa koruzne — močnike; od polent pa so Dolenjci poznali predvsem krompirjevo, še danes so zelo cenjena jed žlinkrofi z najrazličnejšim nadevom, ki prav tako izvirajo iz Dolenjske, pa tudi štruklji, brez katerih včasih ni minil noben družinski praznik. Slovenci smo.zelo znani po poticah. Tudi teh je veliko vrst. V začetku potice niso bile sladkane ali pa le z medom; primer ohranjene nesladkane potice. je orehova s pregreto smetano, ki jo še pečejo po Dolenjskem. Zanimive so tudi špehovke in ocvirkovke, ki se jedo tople. So pa potice in še starejše pogače in kolači izrazito praznična jed. Z. L.—D.