LETO II. Conto corr. con In posta. \ \C •>\ f\ > \ GORIZIA - GORICA, dne 23. novembra 1023 Štev. 44 a « „N o v a Dob a" izhaja vsak petek pop. — Rokopisi se pošiljajo na uredništvo v Gorici, via Pavia 17. ® ® Oglasi se računajo po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. m m IMA DOBA NUOVA) Naročila, oglasi in reklamacije je pcšiljati IZKLJUČNO UPRAVI ■■Nove Dobe" v Gorici, VIA T. CICONI št. 7 Celoletna naročn. . . L. 12 Polletna „ . . „ •© Četrtletna „ . . „ 3 ® » Cena oglasom trgovce’, obrtnikov za vsak 1 mm višine v širini 1 kolone L. 0.30; za osmrtnice, vabila itd. pa L. 0.60. Večkratni inserati po dogovoru. m « Leto delovanja - Un anno di attività Z današnjim dnem poteče leto dni, odkar je izšla naša prva številka pod imenom »Glas julijske Benečije«. Bilo je še v polnem vrvežu fašistovske revo* lucijc, ki so se je vdeležili tudi Slovenci, katerih sodelovanje pa bi prišlo ob vsa* ko vrednost, ako bi pri napočitvi druge fašistovske ure ne vrgli svojega glasit v tehtnico. Ure bojev so stekle in treba je bilo duševne obnovitve. Da se pa učinki revolucije pravilno razmahnejo tudi med slovenskim ljudstvom, ki je bilo sistema* tično vzgojevano v protidržavnem du* hu, je bilo treba glasila, s katerim se je v zgodovini Slovencev v Italiji otvorila Nova Doba. Kot pravilnejša označba naše akcije je stopilo to ime tudi na čelo časopisa, ki je odslej zastopal strujo Slovencev, ki hočejo ostati zvesti italijanski državljani brez pridržkov dobro vedoč, da je to e* dini način do vzajemnega spoštovanja in sporazuma med slovenskimi in italijan* skimi državljani ene države. Vedno hujskanje nedolžnega slo* venskega prebivalstva proti vsemu, kar predstavlja državno suverenost v naših krajih, je vzdrževalo pri nas neznosne razmere, ki so pi esodale vsem, ki so bili dobre volje in hoteli izvrševati svoje dolžnosti kot italijanski državljani. Danes se lahko reče, da je pretežna večina našega prebivalstva tega prepričanja, le. nekateri se ne morejo pomiriti nad na* šem »protinarodnem« delovanju, ker ne morejo razumeti, da smo mi prišli pod Italijo in ne Italija pod nas. Mnogo je seveda kriva na tem degenerirana demokracija, ki je tudi mnogim našim ljudem zmeša* la glave, ker so naenkrat prišli, v državo neizmerne • svobode, o kateri so mislili, da jo lahko vsak po svoje tolmači. Zato pa tudi ni mogel vspeti komunizem, ka* kor se mu po drugi strani tudi demokra* cija ni mogla vspešno postaviti v bran. Splošna povojna zmešnjava je mnogo pripomogla k temu, da je prišlo politično vodstvo v roke šarlatanom, ki so videli v ljudstvu molzno kravo ali osla, ki niče* sar ne razume. Pri nas se je izraževalo nepojmo* vanje položaja V oboževanju neke avto* nomije, ki je bila v očitnem navskrižju z državno mislijo. Avtonomija je lepa stvar, ako se pravilno vporablja, toda če ima postati tabor odpora proti drža/i, mora zapasti poginu. Tudi v Italiji je razvito avtonomno življenje, preko nacionalnega načela ne sme in ne more stopiti. Več vredna kot zgodovinski ostanek avstrijske zakonodaje je pač ustvaritev kaste političnih veljakov, ki nam je stala vedno pred očmi. Ne mo* re se dopuščati v stvareh javnega živ* ljenja vsakega-k besedi le za^to, ker je državljan, ampak le tedaj, kedaj je podal kdo v svojem življenju dokaze, da zasto* pa kot človek vrednote, ki so za skup* nost dragocene. Beseda državljan ne pomeni za nas ničesar, ako dotičnik ni izraziti predstavnik države. To pa ne more biti vsak v enaki meri, radi česar se morejo dopustiti k vladi le oni, ki so predstavitelji državne misli v največji meri. In to so lahko tudi Slovenci, ki ni* so zamaknjeni v kako drugo državo. Ta kasta političnih veljakov se mo* ra pri nas ustanoviti in gojiti, kajti za tem stremi ves Fašizem. Danes še mar* sikdo dvomi, da bo Fašizem obstojal. Mi mu lahko mirno rečemo, da mora in bo obstal, ker je Fašizem naravna prikazen. Pred letom dni, še sanjali nismo, da zadenemo na toliko priznanja med ljudstvom, kakor smo za tekom leta želi. Vsakdo si mora v svo* jem srcu priznati, da za nas je le ta pot prava. Z večnimi protesti ne pridemo ni* kamor. Mi rabimo italijansko naklonjenost za vsako ceno in se moramo vsled tega zanjo potegovati. Zategadelj je naš ton tudi popolno* ma drugačen od drugih slovenskih li* stov, ki hočejo, da ostane odprt prepad med nami in italijanskim narodom, do* čim smo mi prepričani, da je treba interi* zivne duševne fuzije, za katero mi neu* morno delujemo in bodemo do konca delovali. UN ANNO DI ATTIVITÀ’. Col giorno di oggi é decorso un an* no, dacché é stato pubblicato il nostro primo numero sotto il titolo »La voce della Venezia Giulia«. Ciò avvenne an* cura nel pieno trambusto della rivolti* zione fascista, a cui presero parte anche degli Sloveni, la cui collaborazione sa* rebbe però rimasta senza valore, se allo scoccare della seconda ora del fascismo non avessero fatto sentire anche la propria voce. Le ore di battaglie cruenti sono spirate e quindf si presentò la necessità del ristauro spirituale. Affinchè però gli ef* fotti della rivoluzione si valorizzassero anche fra la popolazione slovena, finora sistematicamente educata nello spirito antinazionale, era necessaria la creazione di un organo, con cui si cominci nella storia degli Sloveni in Italia. Un’era nuova. Essendo questa la più corrisponden*. tc denominazione della nostra azione, fu rimpiazzato il titolo del giornale con que* sto che d’ora innanzi rappresenta la cor* rente di quegli Sloveni, che vogliono re* stare dei fedeli cittadini italiani senza riserve di sorta ben sapendo che questa sia l’unica maniera per arrivare alla reci* proca stima cd intesa fra i cittadini allo* gioiti ed italiani del medesimo Stato. Il continuo sobillamento dell’inno* cente popolo sloveno contro ogni seguo della sovranità italiana nelle nostre Provincie creò da noi delle condizioni insopportabili che schifarono tutti i be* ne disposti e coloro che volevano assol* vere i propri doveri da cittadini italiani. Oggi si può dire che la parte prevalente della nostra popolazione è di questo convincimento, solo alcuni non possono acquietarsi alla nostra opera »antinazio* naie« non potendo comprendere, che chi è venuto sotto l’Italia siamo noi e non è l’Italia ch’è venuta sotto noi. Molta colpa naturalmente ne ha ta democrazia degenerata, che fece perdere la ragione anche a mol* ta nostra gente che passata ad uno Stato di libertà smisurata, credeva di potersi interpretare la libertà per proprio torna* conto e comodo. Gli è perciò però che nè il comuniSmo potè affermarsi nè la democrazia potè combatterlo efficace* mente. La generale baraonda postbellica contribui molto che la Direzione politica passò nelle mani di ciarlatani che vide* io nel popolo la mucca o l’asino che nul* la comprende. Da noi si estrinsecò l’incomprensio* ne della situazione politica nell’adorazione di un’autonomia in aperto contra* sto coll’idea dello Stato. Certamente la autonomia è una bella cosa al suo giusto posto, ma adoperata come mezzo di resi* stenza contro la Stato, cessa la sua ragio* ne di esistenza. Anche in Italia c’è una vita autonoma, ma il principio nazionale non può e non deve soffrirne perciò. Più come questo rimasuglio storico della le* gislazione austriaca vale la creazione di una casta di valentuomini politici, che ci stava sempre al cuore. Non è am* missibile che nelle cose pubbliche possa interloquire chiunque solamente pel me* rito di esser cittadino italiano, ma po* tra essere ammesso solo allorquando avrà dimostrato nella sua vita di possedere come uomo dei valori che sono preziosi alla collettività. Ad c* sempio: essere nazionalista non significa niente, se colui che usa chiamarsi cosi, non può esprimere con fatti il concetto del nazionalismo. E questo non può ognu* no in misura uguale percui al governo non1* possono essere ammessi che coloro, che rappresentino l’idea dello Stato in misura adeguata. Ma questo possono fare anche gli Sloveni che non siano ipnotizzati da qualche altra idea dello- Stato. Tale casta di valentuomini politici deve istituirsi e mantenersi anche da noi essendo questo la mèta del fascismo. Forse oggi pensa ancora qualcuno che il fascismo non si manterrà. Ma noi gli possiamo assicurare che deve e dovrà mantenersi essendo il fascismo un feno* meno naturale. Un anno fa non abbiamo nemmeno sognato di in* contrare tanto consenso fra la popola* zione come lo abbiamo avuto nel corso dell’anno. E ognuno nel suo cuore deve convenirsi che'questa sia l’unica via giu* sta. Con eterne proteste non raggiungia* | mo niente. Noi ad ogni costo abbiamo bisogno delle simpatie italiane e dobbia* mo perciò ambirle. Gli è perciò che il nostro modo di scrivere si distingue da quello degli altri giornali sloveni che vogliono mantenere l’abisso fra la popolazione slovena e quel* la italiana, mentrecchè noi siamo con* vinti che ci occorra un’intensa fusione spirituale che noi agognarne, ed agogno* remo sempre. Kakor je že bilo napovedano, v torek se je izkrcala španjska kr. dvojica, kralj Alfonz in kraljica Viktorija v Genovi, kjer so jih italijanski zastopniki v prvič pozdravili. Od tod je kr. par odpihal proti Rimu, kjei so bile zato nalašč pripravijo* ne svečanosti s kraljevim sijajem. Kr. dvojica je po pozdravu našega kralja in kraljice obiskala Sv. Očeta, ki ju je jako prijazno sprejel. Nato so se vršili zopet sprejemi v kvirinalu, v palači Berberi, na sedežu rimskega fašija itd. itd. Povsod so bili držani govori večjega ali manj* šega političnega povdarka, toda prostor J nam ne dopušča opisovati svečanosti in govore na drobno. Hočemo le opozoriti na politično važnost tega obiska. Španjska politika je bila dosedaj strogo rezervirana. Zna* no je, da se tekom vojne nikomur ni posrečilo spraviti Španije iz svojega nev* tralnega stališča. To pa pred vsem za to, ker je bila Španija gospodarsko fteod» visna od vojujočih se držav in ker je bi* la v notranjosti tako zrahljena, da ni bi lo mogoče niti misliti na vojaški pohod. Vzrok tej moralni propalosti v Špa* niji so bile dolgoletne meščanske voj* ne, ki so popolnoma pokopale ugled državnih oblasti, pozneje pa nesrečne voj* ske, v katerih so zgubili Španjci svoje najlepše kolonije. Tudi se je že delj časa gibalo v Špa* niji nekaj podobnega kakor pri nas faši* zem, le da je zadobil tam ime »somaten«. Fašizmu nenaklonjeni italijanski tisk nam je poročal, kakor da so to nekaki »avtonomisti«, ki so zoper revolucijo, to* da sedanji ministerski predsednik in ge» neral Primo de Rivera, ki je vprizoril vojaško revolucijo in od* stavil vlado, je sam načelnik mogočne organizacije somatcncev, ki odgovarja 4naši milici. Septemberska revolucija v Španiji se je potemtakem rodila iz iste duševnosti kakor naša fašistovska, kar sicer priznava sam Primo de Rivera v svoji napitnici na Mussolinija, ki ga ime* nuje duševnega očeta španjskega pokre» ta. Značilno je pa tudi, kar mu odgovarja Mussolini, ki pravi med drugim: »Ko smo slišali prošlega meseca septembra o vašem gibanju smo kljub temu, da je treba vpoštevati različnost načina in okoliščin, mislili, da gre za isti cilj: osvoboditi življenjske moči naroda od osodepolnega upliva preživelih političnih naukov in mož, ki so nezmožni, da bi prevzemali težko odgovornost povelje* vanja. Italijanski fašizem ima kratko zgodovino, toda prepolno bitk in žrtev. Na tisoče se štejejo mladi fašisti, ki so se nevstrašeno bojevali in umrli za to, da iztrgajo Italijo nevarnosti, da pogine v razdoru in zmešnjavi. Čeravno pa je fašizem tipičen feno» men italijanskega značaja, ni dvoma, da so nekatera njegova načela splošne vred* nosti, kajti mnogo držav je trpelo in še trpi radi popolne degeneracije demokratičnih in liberalnih sistemov. Ljubezen do discipline, gojenje lepote in moči, po* gum odgovornosti, zaničevanje nizkot* nosti, želja po resnici, ljubezen do ljud* stva brez hlimbe, to so temeljna načela fašistovske duševnosti, ki zamorejo slu» žiti tudi drugim državam«. Sicer pa je politična važnost tega obiska iz več pogledov velika. Pred vsem gre za poglobljenje prijateljstva med dvema v znamenju fašizma sočus* tvujočima državama. Drugič se polaga temelj novi politični in gospodarski kon» stelaci ji v Evropi. Nočemo biti prenagli v političnih sodbah, toda mislimo, da se ne motimo, ako vidimo v tem koraku prvo stopnjo h konkretiziranju latinskega bloka v Evropi, saj v Ameriki je že itak dovršen čin. Dokaz temu je tudi dejstvo, da to* liko domače kakor tudi vnanje časopisje na dolgo in široko razpravlja o tem do* godku, kakor bi bil zgodovinske važnosti. Mussolinijev govor v Senatu. Med splošno pozornostjo je bila dne 16. t. m. otvorjena seja rimskega senata, ker se je z napetostjo pričakovalo, kako bode Mussolini obrazložil svojo vnanjo politiko pred senatom kot zastop* nikom italijanskega naroda. Govor je bil seveda preobširen, da bi ga mogli prinesti v celoti, vendar važ* nejši deli se nam zdé vredni, da jih prinesemo v prevodu, ker pojasnjujejo mednarodni položaj, ki se nam zdi več* krat skozi časnikanska poročila zagoneten in nerazrešljiv. Sredi občega zanimanje je stalo seveda reparacijsko vprašanje, s katerim je prevzela Mussolinijeva via-, da težko dedščino, kajti dne 31. decembra 1922 je spadel zadnji plačilni odlog, ki je bil dovoljen leta 1922 Nemčiji. Med tem pa je že nemška vlada sporočila re-paracijski komisiji, (i da ne le ne more sprejeti za leto 1923 plačilnega vsporeda. ki je bil določen v Londonu leta 1921, marveč tudi ne občutno znižanega repa* racijskega programa za leto 1922. Nem* ška vlada je zaprosila vsled tega nov in popustljivejši odlog svojih obreznosti in radikalno revizijo istih v svrho, da bit dosegla popuste. Francija sc je pa odloč* no zoperstavljala vsakemu nadaljnemu odlogu. Opirala se je na številne poskuse berlinske vlade, da bi se odtegnila prev* zetimj obveznostim, s čemer je opravi* čila trditve, da išče odločno način, kako. bi se odtegnila vsakemu plačilu. Franci* ja je odločno povdar j ala potrebo vporabe prisilnih sredstev in dosledno zasedbo nekaterih nemških industrijskih središč. Anglija pa, ki je od svoje strani bila presenečena vsled fantastično naraščajo* čega padanja nemške marke in posledic v konkurečnem oziru za angleške trge, je bila naklonjena dovoljenju nadaljnih odlogov in znižanju dolga ter je naspro* tovala načelu, da se naj vzamejo zasta* vila. Da bi se moglo najti izhodišče iz te. zagate, je bila sklicana meseca decembra 1922 londonska konferenca, na kateri je zadobila naša vlada vtis, da v Evropo se ne povrne mir ne z vporabo novih začas* nih in delnih vkrepov kakor so bili do* sedaj običajni, ne s pretresovanjem raz* logov, ki govore za in proti zasedbi rur* skega ozerplja oziroma nemških krivic in francoskih pravic. Le splošna preu* redba celega vprašanja bi zamogla pri* vesti do organične in pravične rešitve teh spornosti, ràdi česar je predložila italijanska vlada ( svoj lastni načrt, ki je odgovarjal temu naziranju. V tem načrtu je bilo izraženo načelo, da je reparacijsko vprašanje spojeno z vprašan* jem medzavezniških dolgov, da je treba nemški dolg znižati, da si je treba za* gotoviti izvrševanje plačil brez jamstev na podlogi vojaških zasedeb in dovoliti Nemčiji nadaljne odloge ter dovoliti tu* di odplačevanje v naravi. Ta načrt je bil plod dolgega prou* čevanja in bogatih skušenj naših zveden* cev v reparacijsik komisiji. Z njim se je hotelo poravnati nasprotja, kajti dočim se je Franciji dalo potrebna jamstva, se je istodobno dovolilo Nemčiji tudi zado* stnega oddiha, tekom katerega bi zamo* gla pokazati svojo dobro voljo in zadostiti prevzetim obveznostim. Kakor izhaja iz stenografskih zapisnikov je gosp. Theu-nis ugotovil, da italijanski predlog spaja vprašanje nemških reparacij z medza* vezoiškimi dolgovi. Kar se pa tiče gosp. Poincarčja je isti izjavil, da italijanski memorandum služi lahko kot podlaga za razvešenje reparacij skega vprašanja. So* deč po besedah gosp. Theunis*a je izja* vil Poincaré, da vzame v plačilo bone serije C in Bonar Law je celò privolil, da Anglija prevzame riziko plačati Arne* riki več kakor more dobiti od zavezni* kov in Nemčije. Neizpolnjevanje Nemcev. Zadrega kaj naj se stori po zapad* losti zadnjega odloga z dnem 31. decem* bra 1922 je postajala vedno večja. Da se olajša vladam sporazum, se je zlasti na posredovanje italijanske vlade dovolil še nadaljini odlog 15 dni. Večjega odloga ni bilo mogoče dovoliti, ker je bilo že itak neoporečno ugotovljeno, da je bila Nemčija v zastanku z dobavanjem lesa. Itali* janska delegacija se je sklicevala na medzavezniški dogovor z dne 21. marca 1922, glasom katerega bi morala Nemčija izostale dajatve poravnati v denarju. Re* paracijska komisija sc je tudi postavila na to stališče in prijavila zavezniškim vladam nemške neizpolnitve za sankcije v mislu že navedenega dogovora z dne 21. marca 1922. Pri naknadni konferenci pa, ki je bila sklicana za dne 3. januarja v Pariz, je bilo že jasno, da si je hotela Fran* cija žc za vsako ceno in bodisi tudi s pri* silnimi sredstvi zagotoviti izpolnitev re* paracijskih odplačil. Pri tej priliki je prišla Anglija nenadoma na dan z la* stnim načrtom. Po tem načrtu bi dobila Nemčija nadaljni plačilni odlog, ter popust dolga, zavez, pa, temu primerne olaj* šave pri vračevanju svojih dolgov An* gliji. Toda kljub tem navidezno ugod* nim pogojem, je predlog izostal, ker sc je konferenca razšla še predno je prišel v podrobna razpravo angleški predlog ki je med dragim zahteval od Italije o? gromnih žitev, kakor na pr. popust pol* druge miljarde vojne odškodnine, odstop 650 rniljonov lir Angliji v last, odpoved vsem neizpolnjenim dajatvam, gotovost, da bi pri vračevanju prišla Italija na zadnje mesto itd. itd. Vse to in posebno dejstvo da sc L talija ne more odpovedati denarnim kre* ditom, je povzročilo, da za predlog, ki je pr išel itak prepozno, ni bilo nikakega o* grevanja od nobene strani. 4. januarja je že francoski poslanik stavil vprašanje na italijansko vlado, je*li hoče sodelovati pri inženirskem poslaništvu, ki ga je nameravala odposlati Fran* cija v svrho kontrole dajatev v Porurje Italija je z ozirom na takratni politični položaj morala privoliti v sodelovanje pridržaje si pa sodelovati s francoskimi inženirji le dokler se delovanje omejuje na mirne akcije. 10. januarja pa je bila/ naša vlada obveščena, da namevava Francija v- za* ščito svojih inženirjev odposlati v Porur* je nekaj vojaških oddelkov, kateremu se pridružuje tudi belgijsko vojaštvo. Neudeležba Italije ne bi bila mogla zabraniti zasedbe Porurja, ki jo je izvr* šila Francija tudi kljub angleškemu od* poru, ki je bil konečno bolj formalen kakor drugo, kajti drugače bi že itale zrahljeni sporazum le ojačil nemško pa* sivno rezistenco in bi v slučaju franco* sko-nemških pogajanj izločil vsako našo udeležbo. Že radi tega sem že 16. januar* ja zahteval od Francije izrecno izjavo, da ne sklene nobenega dogovora v indù* trijskem pogledu z Nemčijo, al:o se ga ne udeleži tudi Italija. Popolen disinteres od naše strani pa bi nas spravil ob možnost preskrbovati se s premogom. Temeljem tostvame mi* rovne pogodbe bi morala namreč dobiti Italija osem rniljonov ton premoga, koja količina pa je bila znižana od repa* racijske komisije na tri miljone 600 tisoč ton. Italija je v dobi od januarja do oktobra 1923 dobila miljen in 370 tisoč ton premoga. Pri tem naj se pomni, da razven na angleških trgih je drugod težko preskrbovati se s premogom. Sku* šali smo preskrbeti se na gorenješlezkih trgih, toda ko je bila kupčija žc sklenje* na je ni bilo mogoče izvršiti, ker bi premog stal več kakor če bi bil kupljen v G'ardiffu. Od todaj kljub vsem diplomatičnim posredovanjem sc položaj v Porurju bistveno ni spremenil. Danes celò se nahajamo na drama* tični točki te zgodovine. Konferenca po* slanikov v Parizu proučuje ravno vpra* sanje vojaške kontrole nad Nemčijo in povratka prestolonaslednika v Nem* čijo Italijansko stališče. Treba je jasno povedati, da zahteva izročitve prestolonaslednika je zmota, kajti to bi pomenilo ustvarjati si nove zagate, iz katerih ne bo mogoče razmo* tati se brez novih zapetljajev. Pretj^psem mi je na tem ležeče, da izjavim, da italijanska vlada ne bi mogla odobravati nadaljne zasedbe nemškega ozemlja. Treba je imeti pogum in priz* nati, da nemški narod obstoja. 61 milijonov prebivalcev živi v Nemčiji, 10 do 12 drugih rniljonov pa živi v Avstriji in, dragih krajih. Ni mogoče misliti in ne sme se misliti na uničenje tega naroda. Je to narod, ki je imel svojo civilizacijo in ki jutri bo lahko zopet bistveni del ev* ropejske civilizacije. Katero je vsled tega stališče italijan* ske vlade? 1) Znižanje nemškega dolga na pa* metno mero in proporcijonalno znižanje medzavezniških dolgov. « 2) Zadostno število let v odplače* vanje tega dolga; saldo za reparacije v naravi; 3) Potrebna zastavila in jamstva; 4) Izpraznitev Porurja po zadobitvi potrebnih jamstev; 5) Nobeno vmešovanje v notranje nemške Zadeve, ampak obratno moralno in politično pomoč oni vladi, ki se ji bo posrečilo vzpostaviti red in gospodarstvo v Nemčiji. 6) Nobene teritorij alne spremembe. Kakor pred letom dni, tako je tudi danes Italija pripravljena hoditi v tej smeri in pristati na vse poskuse, ki bi bili v tem smislu usmerjeni. Krfska afera. Sedaj prehajam k najvažnejši točki svojega ekspozeja, ki zadeva Krf in Dru* štvo narodov. Koncem meseca avgusta je bil dovršen v Janini grozoviti zločin, ki ga je obsojal ves civilizirani svet. Radi čudne zamude v komunikacijah mi je došla vest o umoru še le 28. avgusta zve* čer. Posvetoval sem se z vojaškimi pove*. Ijniki in se odločil odposlati poziv, ki ga poznate. Med tem časom se je zbiranje čet in mornarice izvršilo s tako naglico, da so po zapadlosti poziva, to je v dobi 36—40 ur, dne 31. avgusta ob štirih po* poldne bile že zašidrane naše ladje s 6000 Vojaki pred otokom Krfom. V obvestilu, ki sem ga poslal na velevlasti, sem ozna-čil značaj zasedbe otoka Krfa kot za* časen. Gospodje, ne smeste misliti, da je bil zaseden otok Krf edino radi jamstva, zasedba je bila tudi izvršena, da se pov-. zdigne ugled Italije. 'Ne vem če imate' navado Citati balkanske časopise in zlasti ■atenske. V teh državah, odkar smo iz* praznili Valono, smo prišli ob vsak u* pliv. Grška se je zatekla jako spretno k društvu narodov trdeč, da slučaj spada pod določila §§ 12, 13 in 15 štatutov dru* štva narodov. Društvo narodov se ic vrglo na to epizodo s pravo blaznostjo in sicer pred vsem, ker se je šlo za raz* motanjo dramatične epizode in ker v dobi zborovanja tega društva bi se njegov ugled z rešitvijo tega spora silno povz* dignil. Povabil sem italijansko komisijo v Genfu, da vzdrži načelo nepristojnosti. Pred vsem se mi je namreč zdelo sumlji* vo tako živahno zanimanje društva na* rodov za to zadevo, dočim je malo me* secev poprej, ko se je šlo za upravno preiskavo v sarski kotlini, zadostoval kisel obraz Francozov, da je vse skupaj padlo v vodo. Dalje pa tudi ne morem do* puščati, da bi se z moralnimi in torej naj* nežjimi interesi Italije igrale nepoučena in oddaljene države. Bitka v Genfu. Bitka v društvu narodov v Genfu je bik jako ojstra in težka. Vsa zmes soci* jalistioidične in plutokratične demokro* cije je bila iz sebe, ker vodi danes Itali* jo fašistovska vl,ada. Genfska bitka je bila zmagovito zaključena. To je splošno mnenje. Vprašanje je bilo predloženo konferenci poslanikov v Parizu. Bila bi po mojem mnenju velika zmota, ako bi jo polomili v Parizu pred zvedenci s pravno podlago, potem ko smo jo dobro odnesli iz Genfa. Sicer pa je konferenca poslanikov v bistvu sprejela italijanske zahteve, ki itak niso bile pretirane. Le* ta 1916. ko se je izvršil poboj francoskih mornarjev v Atenah, so bile francoske zahteve neprimerno ojstrejše. Izjavljam tudi, da brez zasedbe otoka Krfa, Italija ne bi bila dosegla nikakega zadoščenja. Do zadnjega hipa, ko sem že dal pove* Ije, da zapusti italijansko brodovje otok Krf in se vrne v Italijo, je iskala Grčija, še zvijačna pota, da bi spravila vprašanje plačila 50 rniljonov odškodnine pred mednarodno sodišče v Hag. In še le ko sem dal z nova povelje, da naj se bro* dovje vrne na Krf in se je isto ob eni uri popoldne zopet prikazalo na krfskem obzorju, se je Grčija še le odločila plačati. Sicer pa je krfska epizoda važna ra* di tega, ker je društvo narodov pokazalo svoje lice nap ram italijanskemu narodu. Sicer pri nas ni bilo nikdar velikega /-a* nimanja za to društvo, v katerem manj* kata dva najvažnejša činitelja evropej* skega kontinenta, namreč Rusija in Nemčija, ne govorimo pa o Ameriki, ki je ustvariteljica tega društva, a kljub temu bojkotira to svojo stvorbo. Kakor stojé sedaj stvari je društvo narodov anglo * francoski duet, pri katerem igra Italija le podrejeno vlogo. Zadoščajo številke v dokaz: Anglija vzdržuje v društvu, narodov 226 uradnikov, Francija 180, Švica 178, Italija 25. Še važnejši pa so prispevki, pri katerih lahko opazimo, da zahteva Anglija več kakor plačuje sama za svoje uradnike. Dobiva namreč 3.265.000 lir, plačuje pa 2,583.000 lir, Fran* cija dobiva, 2,499.000 lir, plačuje pa 2.210.000 lir, Italija dobiva 480.000 lir, pia* čuje pa 1,600.000 lir. Od šestih komisjj, i* ma v peterih večino Francija, v eni pa Anglija, Italija pa v nobeni. Potemtakem zavzema Italija v vsakem oziru podre* jeno stališče in nastaja vprašanje, ali bi bilo umestno še nadalje ostati ali pa izstopiti. In vendar Italiji kaže ostati še ved* no v društvu narodov iz raznih ozirov. Pred vsem je treba odpovedati izstop dve leti poprej in torej pustiti med tem časom, da drugi za hrbtom sklepajo o naših zadevah. Kaj to pomeni smo skušali v Parizu, ko so se tekom mirovnih pogajanj naši zastopniki ogorčeno od* stranili. Za časa zborovanja društva na* rodov v Genfu sta še dve državi zapro* sili za vstop v zvezo narodov. Konečno bi pomenil izstop iz društva narodov kr* šenje versailske mirovne pogodbe in vseh drugih mirovnih pogodeb, katerih bistveni del so Statuti društva narodom. Kakor stvari stoje sedaj, ni mogoče govoriti o kakem izstopu iz društva na* rodov, pač pa sem že govoril z Bruir. * montom, da bi prišli vsi narodi do ena* kih pravic v društvu narodov, kajti sedanji položaj jo za nas skoraj nevzdr*. žen. Reško vprašanje. To je ena najžalostnejših dedščin. naše vnanje politike. Da bi dobili Reko, gospodje, smo se odpovedali Dalmaciji, smo se odpovedali Šibeniku, ki bi nam mogel biti drag ne le za to, ker se je v tem mestu porodil Nicolo Tommaseo, ampak pred vsem za to, ker bi n^m slu* žil kot trdno morsko oporišče. Na* pravili smo iz Zadra zgubljeno mesto, ki bo moglo živeti le od naših podpor in kateremu smo še v zadnjem trenotku morali ustvariti okolico, iz katere naj bi dobival vsaj živež. In kljub temu nismo dobili Reke. Vi veste, da sem svetomargeritske dogovore predložil senatu in poslanski zbornici.-Nisem pa pokazal pisma grofa Sforza, ki obstoja v resnici in ki ga ni vredno utajevati, čeravno se ga je do danes trdovratno tajilo. Paritetična ko* «NOVA DOBA « misija se je sestala, je razpravljala, a ni ničesar sklenila, kajti reško vprašanje, spada v vrsto skoraj nerazrešljivih vpra* šanj. Predlagal sem Jugoslaviji pripro* sto in pravično, skoraj bi rekel človeško rešitev, s katero se jemljejo v ozir po* trebe obeh narodov in ki zamore posta-, ti res premostitev težkoč med Italijo in Jugoslavijo. O tem predlogu tečejo po« gajanja te dni z željo, da se doseže sporazum. Na vsak način pa me veseli, da za* morem izjaviti, da italijanska vlada ni zamaknjena le v ta del jadranskega v« prašanja. Reka je prej trn v našem bo* ku kakor pa problem. Politika velevlasti mora namreč imeti širša obzorja. Toda med tem, ko se ta pogajanja razvijajo sem poslal v Reko gubernatorja in sicer generala Giardino. Zakaj? Ko je bila razpuščena Zanellijeva konstituanta, je padla vlada v roke dr. Depolija, ki te časti ni iskal, ampak se ji je nasprotno odtegoval. 13 do 14 mesecev je z veliko težavo prenašal svoje breme, dokler po* ložaj mesta ni postal neznosen radi du* ševne in materijalne bede. Poslal sem v Reko generala Giardino tudi iz drugega vzroka, da zadobim namreč matematično gotovost, da se bode katerakolisibodi konečna rešitev točno izvršila«. - Splošno priznanje. Konečno je Mussolini orisal še na splošno evropejski položaj in ugotovil obče zboljšanje, zlasti pa v Italiji, kjer je prevzel fašizem rekonstruktivno na* I logo in že dosegel tisto enotnost v na* rodnem duhu, da se lahko z dostojnostjo postavi v bran za domovinske inte* rese, ako to zahtevajo okoliščine. Kdox' zasleduje Mussolinijev govor mora občudovati odkritosrčni ton, ki preveva njegove besede, pogum, s ka* terim opisuje razne epizode v diplomat*, ski zgodovini ne glede na prijatelje in nezaveznike, ravnost mišljenja, ki se protivi vsaki krivici in široko duševno obzorje, ki presoja z razumom brez bo* lestne sentimentalnosti razvoj političnih dogodkov. Ni torej čuda, da je njegov govor žc) burno priznavanje senata, v vnanjosti pa razne komente. Govora so zlasti ve* seli Nemci, ki so se bali, da bode Italija francosko aventuro do konca podpirala. Kisli obraz so urezali nekateri francoski časopisi, ki so plačani od Poincarčja, si* cer pa večina angleških listov odobrava Mussolinijev možki nastop. Iz tega govora posnemamo torej se* danji evropejski položaj, pri katerem pričenja Italija igrati ulogo velevlasti, ki ji pritiče. Ko bi naše ljudstvo poznalo osebno gosp. Gobetti*ja, bi se nehoté spomnila na gosp. Besednjaka, kateremu je v do* mišljavosti in mačjemu nastopu popol* noma enak. v ' Kdo je Salvemini? Tudi Salvemini mora služiti našim gosp. naspi otnikom kot orožje. V predzadnji številki se »Straža« nanj sklicuje. Ta je tudi naš osebni znanec, pa vendar mož popolnoma drugačnega ka* libra kakor Piero Gobetti. Salvemini je zgodovinar, nasprotnik filozofskih diskusij, mož, ki sili nepo* sredno za resnico, blagega značaja, ki je premagal duševne meje narodnosti in se. s tem nehoté postavil na irealna tla. Na irealna tia se je postavil mož tudi s tem, da se izdaja za demokrata, kar pa v resnici ni. Mož se sam sebe ne razume. Za to pa si je nakopal tisoč neprilik in med tem tudi sovraštvo fašistov, radi česar se je moral najbrže zateči v London, kjer živi danes takorekoč v prognan* stvu. Vendar pa kakor rečeno nima Sai* vernini nič skupnega s Stražarji, in mu želimo le to, da se spravi čimpreje v so* glasje s svojo domovino, katero gotovo ljubi iz dna svojega srca. Tudi Kralj? Tudi španjski kralj mora služiti »Goriški Straži«. Sluga, ki je pobral kraljev »čik«, je po Stražinem mnenju prototip vladnega hlapca in pa* trijota in — seveda nas. Mi pa vprašamo te gospode, če bi bilo prav, da bi veljal cestni pometač to* liko kakor kralj, ignorant toliko kakor učenjak, trgovec toliko kakor papež, škof toliko kakor Zveličar itd. Ali je to vaša demokracija in svoboda? Potem Vam povemo, da kljub temu ljudstvo za tako enakost in svobodo ni* ma smisla. Saj imajo celo ovce svojega naravnega voditelja. Iz Brd nam pošiljajo in priobčujemo: , ’ Upravičen protest. Takoj ob začetku vojne je povelj* stvo naše vojske uvidelo potrebo grad* nje ceste iz Vipolž v Kojsko. Zato je tudi dalo zgraditi to jako složno in sko* ro ravno cesto, da se je izognilo raznim klancem dosti daljše ceste po Brdih. Ta cesta je bila vedno, tudi za časa avstrijske okupacije, vzdrževana v naj* boljšem stanju; po njej je ljudstvo z ve* liko ekonomijo časa in prevoznih stroš* kov hodilo in prevažalo blago. Daši je bivša Avstrija poskusila na vse mogoče načine zadovoljiti obmejne prebivalce, se vendar niso VTesničile stoletne sanje Bricev. Naša vojska pa je že v nekolike» mesecih izvršila to ogromno delo ki je stalo več milijonov lir. Sedaj to orjaško delo, ki je stalo toliko truda in ogromnih stroškov nam preti biti vničeno vsled kaprica onega g. Oskarja Kumar, ki je v svoji ljubosumnosti in trdovratnosti o* gradil lasten svet (kakih 500 m), po ka* terem je šla cesta. Pustimo na stran ono vljudnost in naklonejnost, ki jo izkazuje ta gospod vsem svojim soobčanom in sploh Bricem, kateri so imeli toliko koristi od ceste, toda nikakor ne moremo pa misliti, da bi oni uborni laponjev svet 500 m dajal toliko vina, da bi ga moral gosp. Kumar objokovati. Ker pa dozdaj vsi tostvami predlogi sosednjih prizadetih občin niso nič iz* dali, se tem potom obračamo naravnost na merodajna oblastva, da bi se zgoraj rečena cesta zopet vzpostavila ter da bi gosp. Kumar odstopil kos sveta koder gre cesta, kakor so to napravili mnogi drugi posestniki, ki sedaj niti od daleč jim ne misel ne pride, da bi protestirali. Za vojake na dopustu. Urad vojaškega okraja v Gorici po* roča sledeče: Glasom v poslednjem času od voj* nega ministrstva izdanih odredb morajo vsi podčastniki vin priprosti. vojaki iz drugih vojaških okrajev, bivajoči sedaj v tem okraju na vojaškem dopustu, natančno naznaniti zgoraj navedenemu u* radu svoje bivališče (občino, ulico in hšt.), svoj prvotni naborni okraj, razred in štev. matice. Na ta način se izognejo Dnevne vesti Za kuharje žganja! Tehnični finančni urad iz Vidma nam z dne 18. 9. t. 1., št. 8169 poroča sle* deče: V svrho modificiranja kakršnekoli dosedanje odredbe bodisi od tuk. urada, bodisi onega iz Trsta, ki se je nanašala na žganjekuho, tuk. urad vabi vse last* nik. žganjarskih kotlov v deželi, da do ! 31. dec. f. 1. naznanijo to poveljstvu ten- j ■canee finančne straže v svojem okraju. Naznanitev mora biti napravljena v dvojnatem originalu na posebnih tisko* vinah. V interesu posameznega lastnika je, da priloži naznanitvi prepis prospekta cern en tiranja, ki je služil za natančno o-značenje lastnih kotlov še pod prejšnjim režimom. Ena in ista naznanitev žarno* re označiti več kotlov ,ki so last istega gospodarja. Kdor ne bo do 1. januarja pr. leta na zgornji način naznanil lastnega žganjar* skega kotla, bode zapadel po § 23 T. U. postave glede špiritov od 16. 9. 1909 kaz* nim in globam. Lastniki žganjarskih kotlov, ki jih praviloma naznanijo in ki namerujejo pozneje kuhati žganje, predložijo tuk. uradu tostvarno prošnjo na kolekovani karti za 1:20 L, zahtevajoč istodobno pra* vilno poročilo takse. Na podlagi takih prošenj bode pod* pisani urad sporočil interesirancem viši* no davka, ki bi jo morali plačati od 24 ur za žganjekuho. Proti izmeri na tak način določenega davka se zamore v teku 15 dni napraviti rekurz na poseben od* bor izvedencev pri finančni intendanci Furlanije. V slučaju pa, da stranka sprejme določeno takso za vsak kotel, se lahko sestavi izjavo za distiliranje, ki se ima izročiti Finančni Intendanci skupno z re* cepisom poštne nakaznice, ki dokazuje, da se je odposlala že prej odmerjena vso* ;ta za zahtevani čas na Deželno Tezoro« rijo v Vidmu. Nato bode tuk. urad do* volil kuhanje žganja, ki se pa ima vselej vršiti pod nadzorstvom zgoraj rečenih finančnih poveljstev. — Nobena kuha žganja ne more biti dovoljena lastnikom kotlov, ki ne bodo posedovali letne ličen* ce, izdane od tuk. tehničnega urada, ali pa onega iz Trsta.— Taka licenca je podvržena taksi 10.15 L ter koleka 2.40 L. Do 10. 11. 1924 vsi lastniki žganjar-.skih kotlov, ki namerujejo destilirati žganje iz surovin (trpin, sadja), lastnega ..ah nakupljenega pridelka za svojo dru* žinsko potrebo, imajo pravico do kuhe po znižani polovični taksi tozadevnega ■splošnega davka, ki je v veljavi. Splošni davek za izdelovanje špirita pri s 100 stopnjami moči je 15 L od litra. Navadno žganje pa ima komaj 50 stopinj moči ali še manj; ker pa posestnik ima popusta polovico takse, ga bo tedaj stal dac za žganjekuho 3.75 L od litra. Kdor hoče biti deležen te pravice mora z zgorajomenjeno prošnjo predlo* žiti še: 1) Od županstva izdano spričevalo o družinskem stanju, po kateri se določi količina žganja, ki se lahko dovoli po znižani vaksi; 2) Zemljeknjižni izvleček, ki naj do* kaže, da prosilec poseduje sadovnjake ali vinograde; o Naznanitev špiritov (žganja) v zalogi nad 2 litrov, ako se to ni že po prej storilo. Podpisani urad bode na naznanil« nem lističu označil za vsakega posebej največjo količino žganja, ki ga zamore napraviti po znižani taksi, določivši tudi število ur, ki odgovarjajo tolikonemu izdelku. Inž. načelnik: podp. A. Ortensi. Kdo je Piero Gobetti? Straža se v zadnji številki zopet zadira na našega velečastitega župana Obljubka, češ, da je hlapčevskega značaja, ker je udano nagovoril naj višjega državnega zastopnika. Pri tem se sklicuje na avktoriteto nekega Piero Gobetti*ja iz Torina. Da bodo čitatelji vedli zakaj se sklicujejo naši nasprotniki na tega človeka, vam moramo povedati sledeče: Piero Gobetti je nam osebno znan, ker je radoveden in domišljav človek. Kot tak mora seveda izdajati syoje gla* silo »la rivoluzione liberale« in kritizirati vse. Letos ga je prignala radovednost v Gorico, kjer je seveda vtaknil nos povsod in se ga celo naš sotrudnik gosp. Peternel nikakor ni mogel otresti. Gosp. Gobetti se je nato pobratil z gospodi od »gruppo di azione«, ki so seveda naši naj večji nasprotniki, drugače pa intimni prijatelji gospodov od »Goriške Straže.« Ko je prišel pobetti domov se je prepričal, da je fašizem grda stvar in je začel po njem udrihati, radi česar je bil nekaj časa postavljen pod ključ. Ko je prišel zopet na svobodo, je spisal celo knjigo srda proti fašizmu, pri kateri pri* liki pa je razkril vso svojo moralno gnji* Jobo in nepoznan j e fašistovskih načel. Naravno je torej, da ko so mu piša*, li goriški prijatelji o razmerah fašizma med Slovenci, se je mož vstogotil in za* pisal trpke besede na naslov našega spo» štovanega župana, kateremu pa po svoji zmožnosti in značaju ni niti vreden črev* ljev odvezati. raznim neprilikam in nepotre nim, ki jih kršiteljem postav suje § 22. vojaškega reda. Namen te odredbe je, da vsi vojaki na dopustu, ko bi imeli biti vpoklicani, bodo službovali v okraju, kjer bodo tvo* rili pomožne čete okraja. tiiciklisti in »luminčki«. — Vsakdanja kroni* ka nam dokaj pogostoma naštevala ponočne ne* sreče, ki so se po večini odigravale vsled pomanj* kanje luči. Kolikokrat ti zvečer pridirja biciklist brez luči v hrbet, ali v najboljšem slučaju ti prav za uhom požvižga, naj bi se mu umaknil, toda po navadi je že prepozno. Sedaj pa so začeli varno* stni organi na te ponočne ptičke bolj paziti. Tako so varnostni organi v nedeljo ponoči ustavili ne* kega Brajček Franca, ker je z biciklom vozil po mestu brez luči. Namišljeni fašisti. Pred dnevi je ponočna straža zvečer v pozni uri areti* rala v baru »Gremese« nekega Bressana in Culota, ker sta nosila divizo narodne milice, ne da bi bila vpisana v Fašij. Protest iz Sv. Križa na Vipavskem je priobčila obrekljiva »Goriška straža* in po njej »Edinost«. Nič več in nič manj ko ravno 200 očetov * glavarjev družin je podpisalo protest proti italijanščini v ljudski šoli. Ko smo prejeli famozni protest v roke, smo šteli podpise iz same ra* dovednosti, ako se morda njegov oče, ki se je sramoval podpisati se, ni vštel, ker se nam je zdelo število 200 prenizko, kajti občina šteje nad 360 hiš in blizu tristo šol. otrok. Ali glej čudo: našteli smo niti 1.50 podpisov; vprašamo: kje je pa druzih nad 50 podpisov? Vidite, gospod urednik, tako se far* ba javno mnenje! Vredno pa je, ogledati si ta eksem* piar tudi od druge strani. Rekli smo že, da je spisal protest političen mogotec pri nas, a ga ni podpisal. Drugi tak' junak ki tudi ni imel toliko poguma, da bi bii, protest podpisal, je pa pošiljal svoje za* upnike, naj pobirajo podpise od hiše dt* hiše. Zvesti sluge župnikovi in županovi so pač storili svojo dolžnost ter so bili celo preveč goreči. Trdili so celo, da je došel odlok, naj se starši s podpisi iz* javljajo, ali so za slovenske, ali italijan« ske šole. In ljudje so šli na limanice in so podpisavali, kajti vlada tako ukazuje našemu županstvu; ubogati je naša dolž« nost. Drugi pa je podpisoval v Ameriki nahajajoče se očete in ljudi, ki nimajo otrok itd. In tak protest naj bi imel kako ve* Ijavo! Danes že kolnejo mnogi, ker so šli na limanice brezvestnim ljudskim sleparjem ter preklicujejo svoje podpise, ker so izvedeli, da glavna krivca nista imela toliko poštenja in značajnosti, da bi bila svoj protest vsaj sopodpisala. — Ljudi, nedolžne ljudi pošiljati po kostanj v žrjavico za tuje interese, to pač znajo. Prižigajo pač po eno svečo bogu in, hudiču, da ne bo zamere na nobena stran. Koliko časa še bo trajalo tako sle* pomišenje? ~ : Sovražno nam časopisje bi hoteli diskre* ditirati našega prefekta odv. Pisenti-ja. Dan za dnevom čitamo v nam na* sprotnik časopisih sirovo*ostre napade na naslov našega velezaslužnega prefek* ta odv. Pisenthqa. Zakaj? bi se vprašali. Ni*li naš prefekt tak kot so drugi prefek» ti v Trstu, Poli in v drugih deželah? In vendar tržaškega, puljskega in druge prefekte nam sovražni slovenski časopisi puste na miru, četudi so bliže njihovim sedežem. Mi pa vemo natančno zakaj, in zato bo od sedaj naprej naša dolžnost, da se ta nečedna dejanja, o katerih smo svoječasno omenili, tudi našim čitateljem obelodanijo ,da bodo znali s tehtnico v roki razločevali odkritosrčne značaje od hinavcev, ki bi hoteli s svojo demagog* sko nadutostjo splezati na vrhunec .. „ četudi uporabljajoč pri tem za lestvico izmučen hrbet našega ljudstva. O tem mora biti naše ljudstvo popolnoma poučeno, da bo znalo nepristransko soditi in. obsoditi. Gospodje v sladkem medseboj nem objemu so se dovolj v teku kakor večnost dolgih petih letih norčevali iz na* šega ljudstva ter mu še povrhu drli kožo z živega telesa: to govori zgodovina, pre* godovina, ki je razprostrla n«» ». strupene korenike tudi v se* v obliki posledic one nelojalne kramarske politike. — Mi hočemo naše» mu dobremu slovenskemu ljudstvu pri» liti kristalno»čiste vode v kozarec, da bo vsaj vedlo pri čem da je in v kakšnem resničnem položaju se nahaja. Načelno slepo mišiti in v motnem ribariti v obliki osvetne vojne s sosednimi državami, ka= kor delajo vsi nam sovražni elementi, ki so s svojo skrajno nepošteno in vniče-valno politiko napram našemu ljudstvu in naši objavi iskali izključno lastne o» sebne koristi. Preveč jih imamo za loka» ve in zvite, da bi jim mogli pripisovati tako hude pregreške na rovaš njih ne» vednosti in nepoznanja italijanske duše in srca. Vsak njih migljaj dosedanje ta» ko turobne zgodovine Slovencev v Italiji nam jasno dokazuje, da je bila njim sre» 6a in blagostanje teh Slovencev dosledno deveta briga, kajti drugače ne bi se po» stavljali vselej po robu proti.vladajočim strujam in se istodobno — na pošten ali na nepošten način •*— z vsemi proti dr» žavnostvorečimi strankami in sploh elementi; kajti resnica zainorc biti le ena, in izključno ena: ali dober in lojalen dr» žavljan, ali pa nelojalni, nezvest držav« ljan. Ljudstvo premisli, presodi in po tem se ravnaj ! Umrl je v Gorici znani knjigarnar g. Herman Wehrle. Umrla sta tudi g. Alojzij Kralj in tipograf g. Ivan Povod» nig. Razkolniki. — V laseh so si spet. narodni voditelji obeh političnih društev »Edinost«. Povod za nove sovražnosti je dalo rojstvo novega lista, ki izkaja pod naslovom »Gospodarski vestnik«. »No» vostrujarji«, tako jih imenuje »Edinost«, se upravično boje, da bo novi list dela! konkurenco »Gospodarskemu listu«. Zdrava in poštena konkurenca po našem mnenju ne more škodovati. Trabanti. — S tem malo častnim naslovom je »Edinost« počastila zakup» nike davkov. Kaj si pod to besedo misli, najbrže sama ne ve. Davčni zakupniki v nekdanji goriški deželi so z malimi izjemami skozinskoz slovenski možje, in pošteni. Kakor je že znano, pod Ita» Ujo ni davkarij, ampak se oddajo davki na javni dražbi v zakup. To je tisto, ka» kor je bilo pri nas pred nedavnim časom pri pobiranju užitnine. Stvar ni nova. Mogoče bi se dalo razpravljati, kateri način iztirjevanja je boljši, potom dav» karij ali potom zakupa. Kaj pa to briga »Edinost«, glavna stvar je, da udari in da potem skrije rep med noge. O grozno perečem vprašanju dvojnega obdačenja novih pokrajin, po avstrijsko in po ita, lijafrisko, dnevnik »Edinost« ne piše. Smrtna kosa. — Umrl je v Trstu tolminski sodnik višjesodni svetnik Just Dietz. Kjer je služboval, povsod so ga spoštovali. Pokopali' so ga na podgor» skem pokopališču pri Gorici. Popravljalnica vsakovrstnih igrač! Starši, gotov prihranek imate, ako 1 prinesete v prvo popravljalnico raznovr» stnih igrah (punčik iz porcelane, celoloi» da, gumija, konjičkov, vozičkov, piščalk itd.) v Gorici v ulici Carducci št. 9 pri Albertu Fiegel (prej papirnica Gasser), kjer vam vsako igračo solidno in po naj» nižjih cenah popravijo v Nemčiji izvež» bani delavci. Nadomestilne kose (kakor glav* 4 Vsem dobroznana stara klobučarna O. PICH - Dediči V GORICI • v ulici Rastello It. 13 • V GORICI ustanovljena leta 1841, pred kratkim obnovljena nudi starim (izpred vojne) kakor tsdi novim odjemalcem v bogato založeni klobučarni vseh vrst moških klobukov najboljši nakup po konkurenčni ceni, kakor je do lala ta klobučarna že 75 let pred vojno. Popravlja, pere, izčisti ter modelira klobuke po skoraj predvojnih cenah! Prodala: Na debelo! Na drobno!