teto xix. mJfcil |f|/|	■	|fmmiie,ilfc3”2'
Naročnina za Jugoslavijo:	H	BB	MS	mBkmS ''^B$k HHfflL H	H	H	H Uredništvo ln upravnlžtv«
celoletno	za /> leta H M^mgT	JUBSoB -Jafi H	H	B Je v Ljubljani v Gregor«.
za •/<	45	Din,	B B	BF B^F B	B	B	B	če vi	-	Rokopisov
mesečno 15 Din; za lno-	ne	vračamo.	—	Račun pel
zemstvo: 210 Din. — Pia- *	.	.	•	«■-•■	m	m	m	m	_	_	_	post.	hranilnici	v	Ljubljani
Ca ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industruo, oorf in denarništvo 6t. 11.953. — Tel. St. 25-52.
Izhaja	Ljubljana,	forelc 6. oktobra 1936	Cena	SSUSTSL	r50
Potreba svobodne kritike
Med zahtevami, ki so jih izrekli trgovci, obrtniki in gostilničarji na nedeljskih shodih, je tudi zahteva po svobodni kritiki. Nekateri ne-prijatelji trgovstva se to zahtevo že ponovno napačno tolmačili in brez dvoma bodo to storili tudi sedaj ter je zato potrebno, da že sedaj to napačno tolmačenje zavrnemo. Iz nobene politične špekulacije ni porojena ta zahteva in z njo nočejo trgovci nobeni politični skupini delati kakšnih težav ali sitnosti, temveč je vsa zahteva nastala le iz nujnih gospodarskih in stvarnih razlogov.
Javno življenje, zlasti pa vse gospodarsko življenje, je danes tako komplicirano, da ni človeka, ki bi tudi le eno panogo sam popolnoma obvladal. Vsa aktualna vprašanja se morejo danes pravilno rešili le kolektivno, s sodelovanjem vseh, ki so na njih interesi-ratii in po svojem strokovnem znanju usposobljeni za njih reševanje.
To pa se doseže najlaže in najenostavneje s tem, da se dopušča svoboda kritike, da se omogoči javna diskusija o vprašanjih, ki no na dnevnem redu. Na ta način bo hitro vsako vprašanje razčiščeno in pojasnjeno od več strani in »otein tudi odločitev ne bo težka.
Ta svobodna kritika je zlasti nujna za gospodarska vprašanja, ki sploh ne bi smela biti politična zadeva, saj je od njih pravilne rešitve odvisno blagostanje vseh, pa naj bi pripadali vladni ali opozi-cic .dni stranki. Danes je n. pr. nad vse aktualno vprašanje, če naj tudi dinar sledi devalvaciji zlatih valut ali ne. Jasno je, da to vprašanje živo zanima prav vse državljane brez ozira na njih politično pripadnost in zato morajo vsi državljani zahtevati, da se to vprašanje čim bolje reši. To pa je mogoče doseči le, če se dopusti svobodna diskusija o tem vprašanju, ker več glav tudi več ve.
Podobno je tudi z vsemi drugimi gospodarskimi vprašanji in katerih pravilna rešitev je tem bolj pereča, čim dalje traja gospodarska kriza. Zlasti pa bo treba sedaj po devalvaciji zlatih valut rešiti celo vrsto težkih vprašanj, ki se tičejo naše zunanje trgovine, kjer je sodelovanje vseh, ki so udeleženi v tej trgovini še posebno nujno.
Svobodo kritike zahtevajo gospodarski krogi torej le iz stvarnih, ne pa iz političnih razlogov. Zato tudi njih kritika ne more imeti nobene demagoške primesi, ker sploh noče apelirati na mase, temveč samo pomagati k objektivnemu razčiščenju vprašanja, ki je ravno na dnevnem redu. Ta kritika je zato tudi konstruktivna v najboljše"’ smislu besede in bilo bi lahkomiselno, ne izkoristiti dragocene pomoči, ki je v tej kritiki.
Ponovno se je tudi že naglasilo, da bo sedanja gospodarska stiska premagana le, če se posreči odpraviti sedanjo krizo zaupanja. Za obnovo zaupanja pa pač ni boljšega sredstva, kakor je svoboda kritike. Kajti če bodo ljudje videli, da se aktualna gospodarska vprašanja svobodno predebatirajo, potem bodo tudi prepričani, da bodo ta vprašanja pravilno rešena in podlaga za obnovo zaupanja bo dosežena.
Ni zato danes druge pomoči, ko da z Levstikom vzkliknemo: Živela kritika! Le na ta način se bomo
Nove devalvacije
Tudi ceškosiov- krona in itaiiianska iira bosta
razvrednoteni
Čeprav se je iz vladnih krogov v začetku zatrjevalo, da ni nobenega vzroka za razvrednotenje češkoslovaške krone, oziroma italijanske lire, je bil vendar vpliv razvrednotenja glavnih zlatih valut premočan in polagoma morajo tudi druge države slediti primeru Francije, Švice in Nizozemske. Kot prva se je odločila Češkoslovaška. Na podlagi posvetovanj z vodilnimi češkoslovaškimi politiki je vlada sklenila, da bo znižala zlato vsebino češkoslovaške zlate krone. Ker pa more na Češkoslovaškem skleniti razvrednotenje valute samo parlament, je bila brzojavno sklicana seja poslanske zbornice za sredo, dne 7. oktobra, senata pa za petek, dne 9. oktobra t. 1.
Kakor se poroča s kompetentne strani, bo predložen parlamentu. zakonski načrt, s katerim se znižal zlata vsebina zlate Kž od 37’13 miligramov zlata na 31*21 miligramov. To pomeni razvrednotenje Kč za 16 odstotkov, skupno s prejšnjo devalvacijo, s katero je bila znižana zlata vsebina Kč od 44-58 miligramov na 37T5 miligramov pa za 80 odstotkov. Vse tuje valute bodo zaradi tega razvrednotenja porasle v vrednosti za 19%. češkoslovaška Narodna banka pa bo zaradi tega razvrednotenja zaslužila okoli 500 milijonov Kč, da bo njena zlata podloga narasla na približno 3100 milijonov papirnatih Kč.
Po razvrednotenju bo znašala vrednost tujih valut na Češkoslovaškem:
100 din	—	60	Kč
1 dolar	=	29	Kč
1 funt	—	142'5 Kč
100 fr. frankov	=	136	Kč
100 šv. frankov	=	678	Kč
100 goldinarjev	=	1560	Kč
100 zlotov	=	545	Kč
100 šilingov	=	546	Kč
100 pengov	—	589	Kč
Slednji dve valuti pa sta vezani. Uradni kominikc pravi, da bo s sedanjo devalvacijo prvotna devalvacija izpopolnjena na ono mero, ki je postala zaradi devalvacije zlatih valut v interesu češkoslov. izvoza neobhodno potrebna. Ni se pa Češkoslovaški bati, da bi zaradi te nove devalvacije bilo moteno ravnovesje na domačem trgu. Za vsak primer pa je bilo dobilo notranje ministrstvo posebno pooblastilo, da s potrebnimi ukrepi vsako draginjo prepreči. Nadalje se poroča, da se je vlada zavezala, da bo v začetku leta 1937. proučila, če so se cene dvignile v tej meri, da so postale zaradi poviška cen plače državnih nameščencev prenizke. Vlada bo v tem primeru plače državnih nam-ščencer zvišala.
Nobenega dvoma ni, da bo češkoslovaški	parlament	vse	te
ukrepe vlade odobril.
Tudi lira devalvirana
Italijanski ministrski syet je sklenil, da se bo vrednost italijanske lire znižala na isto višino, na kateri je bila do leta 1927., ko je Mussolini dvignil liro. Italijanska li: : bo zopet postavljena na bazo,
obvarovali vseh napaki Samo to pa je tudi cilj in namen zahteve gospodarskih stanov po svobodni kritiki!
da je en angleški funt enak 'JO liram en dolar pa 1!) liram.
Zlata vsebina lire se zato zniža od 7.9190 miligrama na 6.929 miligrama. Ker pa more Roosevelt znižati vrednost dolarja še za 10 odstotkov, si tudi Italija pridržuje pravico, da more znižati vrednost lire še za nadaljnjih 10%. Ves dobiček, ki bo zaradi povišanja vrednosti zlate podloge Italijanske banke nastal, se odstopi državni blagajni.
Da pa ne bi zaradi devalvacije lire cene preveč skočile, se izda poseben zakon za kontrolo cen. V vseh krajih določijo posebni sindikalni odbori maksimalne cene. V splošnem morajo cene v septembru veljati še nadalje. Dve leti se ne smejo povišati nobene najemnine in zakupnine. Cene električnega toka in plina ostanejo neiz-premenjene. Prav tako prevoznine na železnicah, avtobusih, tramvajih itd.
Izvedejo se nadalje velike carinske reforme, da se poceni blago. Uvozni kontingenti se omeje.
Končno je vlada sklenila, da razpiše 5% notranje posojilo, ki bo za vse lastnike nepremičnin obvezno. Uvedejo pa se tudi novi davki ter bodo vse dividende progresivno obdačone.
Znižanje carin bo precej znatno. Tako se zniža uvozna carina na žito od 75 na 45 lir za stot, carina na moko in živino za 65%, na meso za 60, olivno olje za 40, jajca za 64, na premog od 10 na 5, na koks od 42 na 30 lir.
Penge in šiling ostaneta neizpremen jena ?
Madjarski ministrski svet je sklenil, da nima Madjarska nobene potrebe, da bi izdala nove va-lutno-politične ukrepe. Penge ostane neizpremenjen, izvoz pa bo vlada še nadalje pospeševala z izvoznimi premijami. Na dosedanji način bo vlada tudi pospeševala tujski pr met. V kolikor bi raz-vre 'notenji zap~dnih 'ev! škodovalo izvoznikom, bo’ pač ti morali škodo sami trpeti in nikakor naj ne računajo na povračilo teh izgub po vladi. Predsednik madj. Narodne banke Imredy, je izjavil, da bodo potrebni le neki tehnični ukrepi, da ne bo devalvacija za narodno gospodarstvo škodljiva.
Tudi avstrijski ministrski svet je ponovno izjavil, da devalvacija zapadnih deviz ne bo imela nobenih posledic za avstrijsko valuto.
Znova se poroča, da tudi bolgarski lev in romunski lej ohranita svojo sedanjo veljavo, ker da je vsako razvrednotenje obeh valut nepotrebno. Mislimo pa, da o vsem tem le še ni izrečena zadnja beseda.
Razvrednotenje holandskega goldinarja bo čim manjše
Ministrski predsednik Colijn je izjavil v drugi zbornici, da je trenutno čisto nemogoče določiti novo zlato vrednost goldinarja, ker nameravajo države, ki so že preje devalvirale svojo valuto znova znižati njeno vrednost. Vlada se prizadeva, da se razvrednoti holandski goldinar v čim bolj ozkih mejah in da se tečajna kolebanja goldinarja preprečijo. Doba kolebajo-
čega goldinarja ne more trajati dolgo. Holandska vlada je pripravljena, da sodeluje pri valutni stabilizaciji, ki bi bila mednarodna, ne more pa biti iniciativna v tem vprašanju. Če ne bi bilo mogoče doseči mednarodne valutne stabilizacije, potem bi se morala presojati bodočnost z največjim pesimizmom.
USA je požela zlati odtok iz drugih držav
Federal Iteserve Board sporoča, da je znašal zlati zaklad U. S. A. dne 30. septembra 18.840 milijonov dolarjev. To je najvišija zlata podloga, ki je bila kdajkoli zabele/, na.
V predzadnjem tednu, to je t dnu pred devalvacijo franka se je znižala zlata podloga Francoske brake za 2,58 milijarde frankov ter ije s tem padla na 50.111 milijonov frankov.
Po zadnjem izkazu nemške Reichsbanke se je obtok plačilnih sredstev zvišal od 6079 na 6650 milijonov mark. Zlata podloga se je znižala za 1,9 na 65,1 milijona mark, devizna podloga pa za 0,1 na 5,6 milijona mark.
Težave naših izvoznikov zaradi devalvacije
V zagrebški zbornici je bila v soboto anketa naših uvoznikov in izvoznikov zaradi devalvacije zlatih valut. Referat je podal gen. tajnik zbornice dr. Čuvaj. V svojem referatu je poudaril, da so prišli v posebno velike težave oni izvozniki, katerih blago je bilo ob devalvaciji na potu. Debate, ki je sledila referatu, so se udeležili številni izvozniki in zahtevali, da vlada intervenira pri vladah držav, ki so devalvirale svojo valuto, da se sklenjene kupčije plačajo še poprejšnji v r^1 n os ti valut. Narodna banka bo baje tudi v resnici vse do 26. septembra sklenjene kupčije obračunala po starih tečajih devalviranih valut. Glede pošiljk pa, ki so na potu, bi morali izvozniki posamič vlagati prošnje, da se jim odobri valuta po starem tečaju. Ne razumemo, zakaj se ne bi mogla stvar urediti tudi brez teh posamičnih prošenj.
Velike izgube romunskih izvoznikov
Zveza romunskih žitnih izvoznikov se je obrnila na žitni borzi v Amsterdamu in Marseillu ter na uvozna združenja v Nizozemski in Švici, da te korporacije posredujejo, da bi se vprašanje plačila romunskega izvoza pravično uredilo, ker bi bili sicer romunski izvozniki prisiljeni, da takoj ustavijo vsako nadaljnjo pošiljko žita v na dene države.
Po zatrjevanju romunskih izvoznikov je njih izguba zaradi devalvacije valut zelo visoka. Romunska Narodna banka pa je mnenja, da znašajo te izgube največ okoli 80 milijonov lejev.
Francija odpravlja uvozne kontingente
Francoski gospodarski minister Spinasse je v razgovoru z dopisnikom United Press izjavil, da je prihodnji cilj francoske politike, da se napravi konec sistematični
gospodarski vojni, ki se je dosedaj izražala v carinskih zaprekah in uvoznih kvotah. Pogajanja, ki jih vodi francoska vlada z drugimi državami, so že v znamenju teh prizadevanj. Izenačenje valutne politike raznih držav hoče predvsem doseči oživljenje svetovne trgovine. Zato se bodo kontingenti polagoma odpravili. V resnici je tudi že francoska vlada nad 100 uvoznih kontingentov odpravila. — V kratkem pa bo odpravila še nadaljnjih 200 kontingentov, ki jih je vseh okoli 1200.
Nemčija ne bo razvrednotila marke
Čeprav je Nemčija nad vse in-teresirana na tem, da poveča svoj izvoz, ki bo sedaj zaradi razvrednotenja zlatih valut otežkočen, vendarle Nemčija zaenkrat marke n" bo devalvirala. Predvsem iz no-tranje-političnih razlogov, ker bi se devalvacija marke mogla v Nemčiji smatrati kot neuspeh režima. Poleg tega pa ima Nemčija toliko vrst mark, da si bo mogla z njimi pomagati.
Ricket v Jugosiaviii
Kakor poroča »Jugoslavenski Gvoždjar«, je prišel v Beograd znani finančnik Williams lticket, ki je pred letom dni zbudil veliko senzacijo po vsem svetu, ko je dobil pravico za izkoriščanje pe-troljskih vrelcev Etiopije, ki je bila takrat še neodvisna.
Gospod Ricket je prišel v Jugoslavijo v družbi g. Smitta, ameriškega multimilijonarja, ki ima ogromne rudnike zlata v Kanadi in Alaski. Smitt je danes eden najbogatejših ljudi Amerike.
Po čisto zanesljivih informacijah lista, sta prišla preje omenjena znana svetovna finančnika v Beograd s čisto posebnim načrtom. Njihov prihod v Jugoslavijo je v ozki zvezi z novo odkritimi ležišči zlata, bakra in drugih rudnin. G. Ricket predvsem želi, da se angažira pri izkoriščanju novo odkritih zlatih rudnikov v Jugoslaviji.
S svojim prijateljem multimili-jonarjem je g. Ricket odpotoval z letalom v Carigrad, pri povratku pa se bo ustavil v Beogradu, kjer bo ostal okoli dva tedna. To dokazuje, da g. Ricket sam računa s tem, da ne bo tako lahko prišlo do definitivne pogodbe.
Naši zanesljivi informatorji poročajo — pravi »Jug. Gvoždjar« — da potekajo pogajanja g. Ricket* v Beogradu ugodno in da se nameravajo oddati naši rudniki g. Ricketu v eksploatacijo. Vse te kombinacije pa se čuvajo v največji tajnosti, prav tako pa tudi vsa pogajanja, ki se vodijo o tej stvari.
*
K temu bi si dovolili pripomniti naslednje. Če so vredna g. Ricketu naša ležišča toliko, da bi investiral denar v nje, potem bi morala biti tudi nam toliko vredna in bi morali sami začeti z njih izkoriščanjem. Če pa misli gosp. Ricket z našimi ležišči le špekulirati, potem je vzrok več, da smo do njegovih ponudb zelo previdni.
Zato pa bi tudi bilo želeti, da bi bila javnost o pogajanjh z g. Ricketom točno poučena in da kontrola javnosti iz pogajanj ne bi bila izločena.
Stran 2. ——
Protest	gospodarskih
Soljdaren	nastop	t
in gostilničarjev
Na poziv Centralnega prestav-ništva zvez trgovskih združenj in vsedržavne zveze obrtnikov so priredili v nedeljo trgovci, obrtniki in gostilničarji v vseh večjih mestih Jugoslavije zborovanja, ki so bila dobro obiskana in postala zlasti v nekaterih mestih mogočne in učinkovite manifestacije naših gospodarskih stanov za pravice domačega gospodarstva in za napredek našega narodnega gospodarstva. Dnevni red vseh teh zborovanj je bil popolnoma enak in na vseh zborovanjih je bil glavni govor eden in isti, prav tako pa se je tudi sprejela povsod čisto identična resolucija, da je bila tudi s tem podčrtana solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva.
Da bi bil uspeh teh zborovanj zagotovljen že v naprej, so se ustanovili v vseh večjih mestih posebni akcijski odbori trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, v katerih so bile zastopane vse organizacije, pa najsi bi si bile v nekaterih drugih vprašanjih tudi nasprotne. V Ljubljani so tvorili ta odbor; Karl Soss za trgovce, Josip Rebek, Lovro Pičman in Ivan Ogrin za obrtnike ter Ciril Majcen za gostilničarje.
Shod je olvoril v imenu akcijskega odbora Karl Soss, ki je najprej pozdravil vse zborovalce ter zastopnike banske uprave in zastopnike tiska.
Po nalogu Centralnega predstav ništva zveze trgovskih združenj in Saveza obrtnikov kraljevine Jugoslavije so danes po vseh večjih mestih Jugoslavije velika manife-stacijska zborovanja trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Na teh zborovanjih hočemo ponovno poudariti svoje težnje in zahteve v smislu resolucij, ki so bile sklenjene na naših velikih vsedržavnih zborovanjih in kongresih. Te naše zahteve se žal niso upoštevale in namen današnjih zborovanj je baš ta, da s svojim mogočnim nastopom opomnimo odločilne kroge, da se naše zahteve ne smejo več omalovaževati!
Naše zborovanje se mora vršiti po določenem redu in zato pozivam vse, da se vzdrže vseh medklicev, da bo naše zborovanje mogočna manifestacija tudi po disciplini zborovalcev.
Nato je podal besedo zastopniku obrtnikov g. Itebeku, čigar govor se je glasil;
Iz leta v leto postopoma propada naše gospodarsko življenje. Zadnji tri leta sem je devet desetin naših obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev in drugih majhnih narodnih gospodarjev, ki se stalno boje in drhtijo, da jim ne potrka na vrata eksekutor ali sodni iz-vršilec. Sleherni dan ostane kaka družina naših bratov in prijateljev brez lastne strehe nad glavo ...
Propadajo oni, ki so vse življenje delali vzajemno in požrtvovalno v prid posameznikov, našega narodnega gospodarstva, v dobrobit skupnosti in države. Propadajo sinovi našega naroda, omagujejo oni, ki so sodelovali pri ustvarjanju naše skupne domovine. Propadajo obrtniki, trgovci in ostali sloji in z njimi naša nekoč cvetoča obrt in trgovina. Na njihova mesta stopajo razni špekulanti, ki so kakor kobilice prihrumeli med nas iz inozemstva, katere pošilja med nas inozemski kapital, da nas v naši lastni hiši zadavijo, da naše otroke zasužnijo, da se nasitijo naših žrtev, ne da bi pri tem kaj tvegali. Oni ne bodo nikoli ničesar doprinesli v primem naše obrambe, ne plačujejo niti davkov, kakor so našemu državljanu po zakonu predpisani. (Iz njihovih krogov se širi nemorala in korupcija, da nam poštenim ljudem udari rdečica v obraz.)
Mar smo tega sami krivi? Ako je to res, tedaj smo mi zakrivili, ker nismo svojega narodnega bogastva čuvali. Mi sami smo krivi, ker nismo znali čuvati, kar bi nam moralo biti najsvetejše, naša lastna sreča in bodočnost naših otrok.
Skrajni čas je, da se zberemo, ei potožimo ter vzdignemo svoj glas v lastno obrambo in v zaščito , svojih pravic, katere nam priznavajo zakoni.
Stalno se vzrok naše nesreče pripisuje sedanji gospodarski krizi. Tako se že dolga leta govori in piše, tako se opravičujejo oni, ki se sicer pred Bogom in pred ljudmi ne bi mogli opravičiti. Ne smemo prezreti, da je kriza širom celega sveta ustavila ves gospodarski razvoj. Ustavljeni so bili svobodni gospodarski stiki, nastopila je splošna stagnacija, širila se je brezposelnost. Mnogo eksistenc je bilo uničenih radi sedanje krize. Toda to zlo je bilo povečano z brezvestno špekulacijo onih, ki ne sejejo, toda mnogo žanjejo. Favorizirajo se parazitski elementi, tvor-nicam se dovoljuje izdelovanje
ničarjev ni nihče pomislil. Zalo so stečaji in prisilne prodaje pri njih na dnevnem redu.
Istočasno rastejo pri nas velc-kapitalistična podjetja, v katerih
so v večini zainteresirani tujci kakor gobe po dežju. Ta podjetja, katera prodajajo trgovcem blago, obrtnikom surovine za predelovanje, gostilničarjem potrebne predmete, so se združila v kartele ter često, na žalost pod zaščito domače značke, v času največje naše nesreče dvigujejo cene svojemu blagu samo, da povečajo svoj dobiček. Na drugi strani pa delajo obrtniki, trgovci in gostilničarji brez vsakega zaslužka, ravno v časih, ko so javne dajatve vedno višje. Pa ne samo to, ti nositelji »nacionalne industrije« izvršujejo tudi ona dela, katera so doslej opravljali izključno obrtniki, trgovci in gostilničarji: da jim kupčija bolj nese, odpirajo lastne trgovine. kar jemlje samostojnim obrtnikom zadnjo možnost zaslužka. Tako so se pri nas že v najmanjši vasi pojavile razne »Bate«, »Tate«, »Tivarji« itd. Prodajajo cenejše, toda zato slabše blago, s tem odvzemajo vsakdanji kruh in izganjajo med proletariat in brezpravne delavce na tisoče obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev ter njihove delavce in pomočnike. Razen tega so ti »veliki podjetnikb prikrajšali krog obrtnikov, krošnjarjenje se državo za stotine milijonov dav-vedno bolj širi in jemlje posel kov, ker te njihove prodajalnice trgovcem, zadruge bolj in bolj jn popravljalnice ter podružnice poslujejo z nezadrugarji in speku- niso posebej obdačene po cenitvi
Govor Josipa Rebeka
vedno več onega, kar spada v delo-
se onemogoči šušmarstvo t obrtu, | zahtevali vsi naši kongresi in na-trgovini in irostilničarstvn Klinh glašale vse naše resolucije.
trgovini in gostilničarstvu. Kljub temu vsakdo prodaja, dela in toči — kjerkoli in kadarkoli se mu zdi, brez pravice, ki jo zakon predpisuje, in brez plačevanja davkov in taks. Vse je ostalo pri starem.
Neštetokrat smo se obrnili do
naših odločujočih činiteljev, da se razni veliki magazini odpravijo, ker uničujejo našo obrt in trgovino. Na anketi proti »Bati«
Beogradu je minister trgovine in industrije bil osebno navzoč in na naše pritožbe obljubil obrtnikom pomoč. Tudi v tem pogledu obrtništvo še čaka.
Glede kartelov, kjer v glavnem gospodari inozemska industrija, je bilo tudi donešeno mnogo dokumentiranih predstav. Res so bili leta 1934. z uredbo karteli prepovedani, toda že naslednje leto na novo dovoljeni. Vsi naši napori v tem vprašanju so ostali glas vpijočega v puščavi.
Ponovno smo zahtevali na odločilnih mestih, da se spremeni § 384. zakona o obrtih in da se uvede prisilno zavarovanje naših gospodarjev. Predložen je bil tudi načrt uredbe o prisilnem zavarovanju trgovcev in obrtnikov. To so | sloga.
Resolueiie
Dolga vrsta vprašanj je bila obravnavana tekom zadnjih let v naših organizacijah, za katera smo zahtevali, da se v interesu države nemudoma rešijo.
Današnje stanje je neznosno. Mar naj mirno gledamo, kako naše vrste propadajo, ali naj kot dobri državljani in sinovi poštenega naroda zasučemo rokave ter rešimo svojo domovino in njeno gospodarstvo. Mi smo svoje zahteve iznesli kot zvesti državljani, ki želijo svoji domovini gospodarskega napredka, narodu pa kulturnega razvoja in blaginje. Samo dobra volja odločujočih nas more rešiti, od njih, katerim smo prisegli zvestobo, pričakujemo, da nas smatrajo kot svobodne ljudi in ne kot sužnje.
Ako naše upravičene zahteve naletijo na gluha ušesa, tedaj bo tudi težka odgovornost za propast našega narodnega gospodarstva padla na one, katerim so namenjene te- besede. Zaključimo današnji protest s pozivom, da še bolj strnemo svoje vrste in v složnem, skupnem delu iščemo svoje rešitve.
V tem naj nam pomaga naša
Ko se je poleglo odobravanje, ki je sledilo govoru g. Rebeka, je po, vzel besedo predsednik gostilničarske organizacije Ciril Majcen, ki jc prečital pismo, ki se z zborovanja pošlje predsedniku kralj, vlade dr. Milanu Stojadinoviču in v katerem so navedene naslednje zahteve zborovalcev;
1. Cim prej naj se ugodno reši
liraj, V«l„ večjim *****	E«	""li	S'
A vsi ti parasilski elementi, ki vih, večinoma akcion.rskili draj-!	-	‘	S‘“"1
glodajo danes že ' ak neodporen | bali na podlagi bilanc, ki so se-organizem našega narodnega go- veda tako prikrojene, da se izkaže spodarstva, ne plačujejo Bogu, kar čim manjši zaslužek, s čimer se je božjega, niti carju, kar je car- najlaže izognejo davčni obreme
ščinc naj se prilagodijo plačilni zmožnosti davkoplačevalcev.
14. Sprejme naj se uredba z zakonsko močjo, s katero se ustavlja postopanje proti gostilničarjem zaradi trošarinskih in točilniških prestopkov ter se že izrečenih kazni oproste.
15. Uveljavi naj se z novim zakonom o zborovanjih, društvih in posvetih svoboda zborovanja in razgovora ter izda nov zakon o tisku, da bi mogli zlasti v gospo-
nitvi. Oškodovani so torej: kupci,
jevega.
To se dogaja danes v svetu, ker J trgovci, obrtniki, gostilničarji in je temelj zdravega življenja izpod- državna blagajna, kopan, ker je nespamet izrinila razum in se nemorala razširila na račun poštenja. In tako propada in se izgublja volja za delo in življenje, a zli duhovi, ki prežijo vsepovsod v svetu, gledajo, da to stanje izkoristijo in ga spremenijo v
nega zakona in zakona o prisilnem
poravnanju, ki se naj prilagodita \ darskih vprašanjih vedno svobod sedanjim razmeram. Dokler pa se	no razpravljati o vsakem vpraša-
te ne zgodi, naj se ustavijo vse' n ju ter da bi bila tudi pri nas mo-prisilne prodaje in eksekucije.	j goča svobodna kritika, kakor v
2. Z reformo davčnega zakona drugih svobodnih državah, naj se zajamči samuobdačevan e | Sporočamo Vam, gospod pred-davčnih zavezancev in uvede naj	sednik te naše želje in Vas prosi-
Nam pa	sili	voda	v grlo,	ker	po-	J se bolj praktično obdačevanje, ki	mo, da pokrenete potrebne kora-
stajamo	že	v	lastni	hiši	sužnji	tu-	naj sloni tudi na progresivnem	ke, da bi se naše upravičene za-
svetovni kaos.
Ali še so na svetu države in narodi, katerim so na čelu pametni in pošteni ljudje, ki so pravočasno uvideli, kje je vzrok vsega sedanjega zla ter so z dobrimi zakoni onemogočili razkroj, ki ga povzroča današnja kriza. Napredne države so pravočasno spoznale situacijo, obrnile so se po nasvet in pomog na gospodarske in delovne kroge, s strokovnimi organizacijami se posvetujejo in razpravljajo v tem smislu, da so vsi s skupnim delom omogočili vsaki stroki in vsem slojem naroda normalen razvoj. S tem so obvarovali svojo domovino pred nemiri in stavkami ter poskrbeli najrevnejšim zaslužka. Ohranili so s tem največjo narodno blagostanje, zagotovili so mir.
Naš narodni dohodek se je skrčil do neinožnosti, naša zunanja trgovina je vse manjša po količini in po vrednosti. Hranilne vloge se manjšajo, število brezposelnih pa raste, javne dajatve so pa vsak dan večje. Večajo se torej bremena, ki jih v glavnem prenašajo mali ljudje. Med tem so dohodki obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev ter ostalih majhnih pridobitnikov stalno padali. In dokler je naš kmet trpel radi majhnih cen svojih proizvodov. je imel vsaj streho nad glavo, pa četudi samo kolibo, imel je kos kruha, pa četudi samo koruznega. Med tem je naše delovno ljudstvo v obrti, trgovini in v gostiteljstvu po mestih in vaseh smatralo te ideale — kot nedosegljive. Kmetovalcu je dana zaščita v pogledu odplačevanja njegovih dolgov, zaščitene so tudi banke, toda na dolgove obrtnikov, trgovcev in gostil-
jih kapitalistov. Toda tu ne gre samo za naše eksistence, pomagati želimo vsemu našemu gospodarstvu radi življenjskega interesa naše domovine. Morje krvi je bilo prelite, da smo si priborili svojo nacionalno svobodo in zato ne mo-
hteve tudi izpolnile. Z glasnim
obdačenju.
3. Nobena panoga gospodarstva J odobravanjem je zborovanje te zunaj se ne privilegira na račun hteve odobrilo, druge. Karteli naj se prepovedo s* Le predsednik čevljarske zadru-posebnim zakonom.	ge v Ljubljani g. Jernej Perdan je
4. Nabavljalne in konzumne za-	izrekel pomislek, ker je stanje
druge naj se enako obdačijo kakor	obrtnikov danes tako bedno, da je
remo mirno gledati, kako nas ne- vse druge trgovine.	j popolnoma izključeno, da bi mogli
nasitni tuji kapital gospodarsko 5. Z zakonom naj se prepovedo obrtniki količkaj prispevati za so-zasužnjuje.	Vprašujemo	se:	čemu	sistemi industrijskih prodajalnic' cialno zavarovanje. Zato je le za
ni	nihče	pravočasno	dvignil	glasu	in velikih magacinov ter velebla-	prostovoljno in ne za obvezno so-
proti temu zlu?!	govnic, kakor »Bafe«, »Ta-Te«,Jcialno zavarovanje.
»Tivar« itd. Iz gospodarskih in |
Samo mi mali nosilci našega gospodarstva smo-storili to ne samo'socialnih razlogov je treba tem
enkrat nego sto in stokrat! Na sejah, konferencah, zborovanjih in kongresih je bilo. poslanih na odločilna mesta nešteto zaključkov
podjetjem enkrat za vselej onemogočiti njih za srednje gospodarske stanove škodljivo delovanje.
6. Socialna zakonodaja naj se
in resolucij. Naša vest je mirna!, reformira in prilagodi sedanjim
Ali na nas se niso ozirali oni, katerim je narod poveril dolžnost, da čuvajo njegove nacionalne in gospodarske dobrine! Vse obrtniške organizacije in trgovska združenja s svojimi predstavništvi nd čelu so v poslednjih dveh letih
V zadevi javnih del so bile po-
razmeram.
7. V smislu § 384. obrtnega zakona naj se izvede obvezno socialno zavarovanje trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev.
8. Preneha naj se z monopoliza-cijo trgovine in odpravijo naj se ustanove kakor »Prizad« in sl.
9. Zakonsko naj sc preganja in slane razne predstavke. Od pred-'onemogoči šušmarsko delo v obrtu, pisanih vsot se je doslej komaj | trgovini in gostilničarstvu in po-ena tretjina porabila. Od tega jejbija naj se nelojalno tekmovanje, imel le v nekaterih krajih Jugo-1	10.	Dovoljenja	za	izvajanje	obr-
slavije komaj malo koristi naš ta, trgovine in gostilničarstva naj kmečki delavec, medtem ko obrt- J se dajejo samo osebam, ki so stro-
ništvo, trgovci in gostilničarji od tega niso imeli ničesar. Torej se je tudi ta poizkus izjalovil.
Istotako se nihče ne briga za naše zahteve v zadevi pravilno ureditve davčnih bremen. Davčni zakon, ki pravi, naj bodo vsi državljani enaki pred zakonom, ter naj bodo davčna bremena sorazmerna dohodkom, ne velja za velekapitaliste, marveč padajo njihovi davki na ramena srednjih in šibkejših slojev. Vsi naši napori, da se uvede progresivno in pravično obda-čenje, so propadli.
Z neštetimi resolucijami smo po svojih predstavnikih zahtevali, da
kovno usposobljene.
11. Tujcem naj sc onemogoči udeležba v našem gospodarskem življenju na škodo domačinom, tujim agentom in zastopnikom pa naj se prepove vsako delo. Strogi reviziji naj se podvržejo vsa pooblastila, ki so bila dana tujcem ter naj se pri tem zasliši o naše strokovne organizacije in zbornice.
12. Takoj naj se prične s snovanjem gospodarskega sveta, v katerem naj bodo zastopane vse vrste našega gospodarstva sorazmerno njih gospodarskemu pomenu in številu njih pripadnikov.
13. Banovinske in občinske dav-
Na njegov pomislek je reagiral bivši predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, ki je na kratko omenil zgodovino prizadevanj trgovcev in obrtnikov, da pridejo tudi oni do socialnega zavarovanja, nato pa navedel razloge, zakaj mora biti socialno zavarovanje obvezno. Nad 8000 trgovcev in obrtnikov je propadlo v zadnjih petih letih in nihče se ne briga za te ljudi. Mnogi bivši trgovci in obrtniki so danes prisiljeni, da na stara leta prosijo za miloščine. A baš zato, ker se drugi za nas ne brigajo, se moramo brigati mi sami. In zato mora biti socialno zavarovanje ob vezno. Razume, zakaj ima g. Perdan pomislek proti obveznemu socialnemu zavarovanju. Kakor je izvedeno danes, je z njim v resnici vse nezadovoljno. Toda mi hočemo in bomo izvedli takšno zavarovanje, da bo ves denar, ki ca bomo za socialno zavarovanje zbrali, tudi ostal naš, denar pa. ki ga bodo zbrali drugi, pa naj bo njihov. In na tej podlagi se naj izvede ne le bolniško, temveč tudi starostno zavarovanje!
S krepkim odobravairem so sprejeli zborovalci besede g. Jelačina, nakar so bile tudi resolucije soglasno v predlagani obliki sprejete.
Končno je še enkrat povzel besedo g. Ivan Jelačin
Naio je predsednik Soss zaključil zborovanje.
Politim vesti
Že v letu 1934. so se začele širiti vesti o nameri neke družbe, da ustanovi pri nas v več mestih veleblagovnice ali velike maga-cine. Že takrat so se našli nekateri ljudje, ki so govorili, da treba te veleblagovnice dovoliti,
Stalni svet Balkanske zveze je imel v Ženevi ob priliki skupščine Zveze narodov sestanek, na katerem je ugotovil, da je ostala politika držav Balkanske zveze neiz-premenjena v smislu sklepov, ki so bili sprejeti na zadnjem sestanku v Beogradu. Prihodnji sestanek stalnega sveta Balkanske zveze bo 5. februarja 1937 v Ankari.
Rimska »Tribuna« reagira na govor predsednika dr. Beneša, da upa na zbližan je med Malo antanto in Rimom. Rimski list se v svojem odgovoru strinja s stališčem,	..	■	v.
ki so ga zavzeli v tem vprašanju ker se bo z njimi pocenilo zivlje-madjarski listi, ki pravijo, da je nje. Naše zbornice pa so takoj od tako dolgo vsako zbližanje nemo- vsega početka zavzele drugo sta-
liS»' d* «*“? veleblagovnice stal:šče Madjarov popolnoma pra- ne bodo pocenile življenja in da vilno, ker da trianonska pogodba bi bilo zato napačno, če bi se za-krši suvereniteto in enakopravnost radi njih žrtvovali interesi naših
n Prizadevanje Bluma, da bi dose- tr^vskih množic> ki bi začeli za-gel konkreten sporazum o finanč- ra(b nJ1 h propadati, dočim potroš-nem sodelovanju velikih demokrat- nikom ne bi bilo pomagano. skih držav, se niso posrečila, tudi j Zato so zbornice energično za-glede locarnskega dogovora ni mo- ht ,	,	. ,	, . „rodbo
gel doseči Blum nobenega uspeha. I ” au ’ na lisaa v a” .	>
Glede locarnskega vprašanja ni s katero bi se ustanavljanje vele-bil sporazum mogoč, ker je Blum blagovnic prepovedalo. Tedanja izjavil, da raje res’gnira Francija vlada je stališče zbornic tudi
Veleblagovnice
prepovedati
iz spomenice konference trg- inef. zbornic
v Beogradu
na ves sporazum, kakor pa da bi odpovedala pakt z Rusijo ali oslabila svoje odnošaje z Malo antanto.
Belgijski zunanji minister je v Ženevi sporočil delegatom Francije in Anglije, da bo Belgija sodelovala pri locarnski pogodbi le pod pogojem, da se ji prizna nevtralnost in da bo imela Belgija samo to dolžnost, da brani lastne meje, ne pa tudi francoskih in drugih mej. V Franciji so zaradi te zahteve Belgije zelo vznemirjeni.
Za komisarja Zveze narodov v Gdansku bo imenovan poljski komisar dr. Papee. Za komisarja je imenovan Poljak, ker ima Poljska i po statutu Gdanskega pravico, da vodi njegovo zunanjo politiko.
Na kongresu angleške koservativ-ne stranke je izjavil minister Hoa-re, da se mora Anglija čim prej oborožiti. Njegovo stališče je kongres stranke odobril.
Anglija gradi 42 novih bojnih ladij, med njimi dve veliki oklop-nici, 7 križark ter 2 matični ladji za letala.
Nemčija je ustanovila dva nova armadna zbora, v Wilhemshafnu pa je bila spuščena v morje velika nemška bojna ladja »Scharn-horst«, ki ima 30.000 ton.
Madridska vlada je poslala vsem silam, ki so se zavezale k nevtralnosti v španskih dogodkih, novo noto, v katerih sporoča 15 novih primerov kršitve nevtralnosti s strani Nemčije, Italije in Portugalske.
Nota navaja samo primere iz septembra meseca ter podrobno navaja, koliko letal, municije in drugega vojnega materiala so poslale omenjene tri države nacionalistom.
Vlada v Burgosu je imenovala svojega poslanika v Italiji, ki ga je italijanska vlada tudi priznala.
Madridska vlada poroča, da so njene čete začele pri Burgosu in Toledu veliko ofenzivo, ki da se tudi ugodno razvija.
Predsednik španske republike Azana je zapustil Madrid. Zaradi vojaških neuspehov madridske vlade se je položaj vlade Caballera zelo omajal. Anarhisti postajajo v Madridu vsak dan močnejši.
Ministrski predsednik Gembeš je izgubil zaupanje drž. upravitelja Horthyja in so zato dnevi njegove vlade šteti.
V avstrijski Heimwehr je prišlo ^er do delnega razkola, ker je bil major Fey, ki je hotel strmoglaviti kneza Starhemberga kot voditelja organizacije, iz nje izključen.
V dnevnem povelju, ki ga je izdal Starhemberg, pravi, da je bil major Fey in z njim vred dunajski podžupan Lahr, izključen zaradi popolne nesposobnosti.
Češkoslov. komunistična stranka bo letos prvič sodelovala pri proslavi narodnega praznika dne 28. oktobra.
Med vežbami grške vojne mornarice je eksplodirala neka granata nad ladjo, na kateri so bili člani grške vlade. En oficir je bil ubit, več vojakov pa je bilo ranjenih.
V izpopolnitev vojaške službe se
je na Poljskem uvedla obvezna delavna služba mladine.
Madjarske oblasti so začele z
največjo brezobzirnostjo madjari-zirati vsa nemška in slovanska rodbinska in krstna imena. Mad-jarizacija se izvaja sistematično.
sprejela in tako je bila izdana uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih podjetij velikega obsega in dne 27. oktobra 1934 je stopila ta uredba tudi v veljavo.
Nastaja vprašanje: zakaj je bila veljavnost te uredbe omejena le na dve leti? Za to more bit; samo en razlog. Ta izreden ukrep naj bi veljal le začasno, dokler traja gospodarska depresija. Ko preneha ta, preneha tudi potreba za uredbo. In ker je bil zakonodajec optimističnega naziranja, glede trajanje gospodarske depresije, je tudi določil, da velja uredba samo dve leti. Potem naj bi se uredba ukinila in vsaj v tej panogi gospodarske delavnosti bi se vrnili zopet k svobodni tekmi.
27. oktober, ko naj preneha uredba veljati, je že čiste blizu in zato je treba rešiti vprašanje: Ali je ta uredba iz preje navedenega razloga postala nepotrebna, to je, ali so se pogoji v naši notranji trgovini in stanje naših malih trgovcev zboljšalo v tej meri, da so tudi odpadli razlogi, ki so povzročili leta 1934. uredbo?
Zaradi silno nepopolne statistične službe v državi ni mogoče dati na to vprašanje dokumentiranega odgovora. Nekateri trde, da se je stanje zboljšalo, ker je zaradi dobre žetve stanje kmeta boljše, kar se mora nujno poznati tudi pri trgovini. Ta argumenta cija pa je napačna, ker izhaja iz nedokazane predpostavke, da te-zavriranja denarja pri kmetu ni, temveč da daje v promet vse, kar sprejema. Napačna je tudi zato* ker se s tem razlogom ne odgovarja na drugo važno vprašanje: za kaj potroši kmet denar, če ga sploh potroši?
Kot nadaljnji razlog se navaja, da so se posli v trgovini zboljšali, število trgovinskih obratov raste. Ta trditev je neresnična. Zbornice bolj poznajo gibanje trgovine na svojih področjih ko kdorkoli drug in morejo zjto konstatirati, da se na statistiko o povišanju števila trgovinskih obratov ni zanašati. Nasprotno se mora konstatirati, da so se posli baš v onih mestih, kjer naj bi se veleblagovnice ustanovile, za trgovino zelo poslabšali. Lanskoletna redukcija uradniških plač na je v vseh teh mestih silno slabo vplivala na trgovino. More se zalo reči:
Posli y naši mali trgovini in stanje naših malih trgovcev v mestih nikakor ni danes boljše ko v letu 1934., ko je bila uredba o prepovedi veleblagovnic izdara, kar pomeni, da isti razlogi, zaradi
kampanje bi se mogel dobiti vtis, kakor da so oni, ki so za podaljšanje uredbe proti pocenitvi življenja, ker da nočejo, da se zaščitijo potrošniki pred pretira-' dobički trgovcev, ki da so nepri-jatelji potrošnikov, dočim so za pocenitev življenja oni, ki se bore za odpravo te uredbe. Na to pa je pripomniti:
Debata sc torej vrača na izhodno točko. Kar se je reklo pred dvema letoma, to se more reči tudi danes, ker so danes isti razlogi za podaljšanje uredbe, kakor so bili takrat za njeno izdajo.
Seveda pa more država tudi revidirati svoje prejšnje stališče in vse kaže, da se znova postavlja vprašanje o koristnosti veleblagovnic ter tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so z njimi v zvezi. Zato smatrajo zbornice za potrebno, da znova pojasnijo svoje stališče v tein pomembnem vprašanju. V č in je bistvo vsega vprašanja?
Zastopniki ; leje veleblagovnic pravijo, da so te ustanove v dobi osiromašenja širokih potrošniških slojev, tezavracije denarja i --zdrževanja potrošnikov od nakupovanja, bolj ko kdaj potrebne, ker gre zaradi njih denar, ki bi sicer ležal mrtev, v promet. Zato so veleblagovnice koristne za splošni občni interes. Če pa gre za občni interes, se morajo interesi maloštevilnega trgovskega stanu žrtvovati.
Na prvi pogled je to dokazovanje precej prepričujoče. Ni dvoma, da bi bilo tudi rešeno v korist veleblagovnic, če bi odgovarjalo resnici. Toda v tem je tudi slabost tega dokazovanja, ker je resnica čisto druga.
Zakaj ta naval občinstva v veleblagovnice? Ali morda zaradi cen? Se nikomur so ni posrečilo dokazati, da bi veleblagovnice blago iste kakovosti prodajale ceneje ko drugi trgovci. Naval občinstva na veleblagovnice ni gospodarske,
temveč psihološko prirode. To je vpliv veliivih izložb, močne razsvetljave, godbe, lahke preglednosti razstavljenega blaga itd. itd. Končno pa drve ljudje v veleblagovnice tudi zbog velikega nepoznavanja blaga. To so vzroki, ki dovajajo občinstvo v veleb'agov-nice. Kar pa se tiče cen, ni niti posamezniku težko, da se prepriča, da niso cene v veleblagovnicah nič nižje. Naj samo kupi isto blago v neki drugi trgovini, pa b^ videl, kako je s cenami.
Opozoriti pa je treba tudi na to, da se dostikrat ceno znižujejo samo zato, da se publika privabi v veleblagovnice, pozneje pa, ko bo publika pridobljena, se bo z lahkoto z višjimi cenami poplačala vsa izguba. Znano je nadalje, da se v veleblagovnicah prodaja nekatero blago samo kot vaba po posebno nizkih cenah, da se potem zasluži pri drugem blagu. V ta nainen se .avadno uporablja blago, ki se mnogo troši in čigar cena je znana. Ko vidi publika to nizko ceno, misli, da so vse cene tako nizke in tako kupujejo ljudje ne samo ono blago, ki je v resnici ceneno, temveč tudi drugo blago, pri katerem veleblagovnice nadoknadijo škodo, ki so jo imele pri prvem blagu. S tem v zvezi je treba tudi pripomniti, da veleblagovnice, ki prodajajo samo »ceneno« blago, ne prodajajo niti približno vseh predmetov, s katerimi se bavijo, temveč najraje prodajajo nestandardizirano blago »novih znamk«, katerim more samo dober poznavalec določiti kakovost in vrednost. Pri tem blagu zaslužijo največ, dočim jim služi standardizirano blago samo kot vaba. Znano je nadalje, da veleblagovnice, ki so vse kapitalno močne, prodajajo le v začetku blago za vsako ceno, pozneje pa, ko postanejo gospodarji na trgu, morejo nastavljati cene po mili volji. Takrat šele spoznajo potrošniki
kakovost
odločujef
Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra
Knei
sladita
Bivši etiopski poslanik v Parizu katerih je takrat vlada uredbo iz-Volde Mariam je prestopil k Ita- dala, veljajo tudi še danes. Že lijanom. Njegovo izjavo, ki nai bi zaj0 (r)d,a uredbo pod '!šati. pojasnila njegov prestop, so veliki, „	.	,	,,	.	*	;	,
svetovni listi popolnoma premol- j Pred kratkim je prišla v javnost čali. Izdajalcev prav n!hče ne spo- vest, da se uredba ne namerava
strne.
Grška je ustavila vsak pomorski promet s Španijo in njenimi kolonijami.
' podaljšati. Ta vest ni bila demantirana. Razvila se je nato ostra ‘kampanja v naših listih. Iz vse te
rSU»I«TU}\ /■IDILAM l*\
patentirano
impregniranega
lHUBERTUS-SUKNA. \ JUG. PAT. BR/
IYAR
NEPREMOČLJIVI
HUBERTUS
x
■ ^
»visoko socialno misijo« raznih popularnih podjetij. Takrat pa je že prepozno.
Vprašati pa se tudi moramo, kaj bi nastalo, če sc ne bi podaljšala sedanja uredba o prepovedi veleblagovnic? Zagovorniki veleblagovnic pravijo, da veleblagovnice ne uničujejo malih trgovcev, saj obstoje y velikih mestih poleg veleblagovnic tudi male trgovine. — Res je to, toda še bolj res je, da male trgovine v sedanjem položaju konkurence, kapitalno močnih veleblagovnic danes sploh ne morejo zdržati in da ne bi mogle dočakati onega časa, ko množice spoznajo slabe strani veleblagovnic in ko ne vplivajo več na nje oni psihološki razlogi, ki so jih preje privabljali v veleblagovnice, ker bi do tedaj že večina malih trgovcev propadla.
Ce napravimo na podlagi vsega navedenega bilanco, potem pridemo do naslednjega rezultata. Dosedanji materialni uspeh veleblagovnice v Beogradu je povzročil, da bi se ustanovile veleblagovnice, kakor hitro bi prenehala veljati sedanja uredba, v vseh večjih mestih v državi. Nezadovoljstvo trgovcev, ki so že itak danes iz mnogih v •"■okov prepričani, da se z njimi postopa kc z državljani druge in tretje vrste, bi se še znatno stopnjevalo. Veliko število trgovcev, ki so vsi naši nacional’' ljudje, bi propadlo, in to zaradi anonimnih družb in tujega kapitala, čigar lastniki so morda tudi naši narodni nasprotniki. Za potrošnike pa bi ostalo vse pri starem, ker — kar znova poudarjamo — še nihče ni dokazal, da bi veleblagovnice blago iste kakovosti prodajale ceneje ko trgovci. Trditve o misiji veleblagovnic so samo bajke, ne pa dokazane trditve. Na podlagi vseh teh objektivnih iej-stev pač nihče ne more prevzeti odgovornosti, da požene brez potrebe in samo zaradi nekih dema-goških trditev na tisoče trgovcev na cesto in jim uniči njih eksistenco.
Omeniti je treba še zelo utemeljeno vprašanje, ki ga postavljajo trgovci: zakaj država pospešuje na deželi širjenje male posesti na škodo veleposestev, v mestih pa glede trgovin postopa baš nasprotno? To vprašanje je tem bolj upravičeno, če se upošteva velikanska razlika v davkih, ki jih plačujejo trgovci in veleblagovnice. Znano je, da je bila »Ta-Ta« pred kratkim obdačena s samo 1740 din. Je to jasen dokaz, da je naša davčna zakonodaja do malih trgovcev nepravična.
Na podlagi vseh teh dejstev apelira zato konferenca zbornic na vse odločujoče činitelja, da podaljšajo uredbo o prepovedi veleblagovnic z vsemi predlaganimi dopolnitvami zbornic in da velja ta tako dolgo, dokler se naše gospodarske razmere bistveno ne zbolj-šajo.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega !i$ta"
Deiarctvo
Tečaji od 1. okt. 1936 dalje
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 26. septembra 1936:
Za čas od 1. oktobra 1936 veljajo do nadaljnje odredbe nastopni tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in odrejanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati lia dinarsko vrednost vse listine, Včl se glase na zlato ali tujo valuto:
rr.. .	din
1 napoleondor................. 290-—
1	zlata turška lira ...	330'—
1	angleški funt ....	234'—
1	ameriški dolar ....	43'50
1 kanadski dolar . ( , .	43-20
.1 nemška marka . ■ , .	14 50
1	zlot . .	.....	8'20
1	avstrijski šiling ....	8'50
1	belga................  .	7'35
1 pengo	8‘80
1 braziljski milreis . . »	2'40
t egiptovski funt ....	225'50
1 urugvajski pezos . , ,	20 —
1 argentinski pezos . . .	12'40
1	turška papirnata lira . »	34'70
100 albanskih frankov . . . 1410'— 100 francoskih frankov . . ,	288'50
100 švicarskih frankov . . . 1427'50 100	italijanskih lir ... .	320'—
100	nizozemskih goldinarjev .	2975-—
100	rumunskih lejev ....	35'—
190 bolgarskih levov . . .	47'50
100 danskih kron .....	980'—
100 švedskih kron .... 1135-— 100 norveških kron .... 1108-—
100 pezet....................... 550'—
100 drahem....................... 41'—
100	češkoslovaških kron . .	180'—
loo finskih mark .....	97'—
100 letonskih lat............1110-—
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 30. septembra navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 2'5 na 1.552'8. Vse devize je Narodna banka prodala in ni imela zaradi devalvacije valut nobene izgube.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 2'7 na 573'5.
Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je zmanjšala za 24'1 na 325'8.
Skupna vsota posojil se je povišala za 4'2 na 1.760'6, in sicer so se menična posojila povečala za 3'3 na 1.419, lombardna pa za 0'9 na 250'8.
Razna aktiva so se povečala za 10'4 na 671.
Obtok bankovcev se je povečal za 142 na 2.250'2, Obveze na pokaz so se znižale za 1471 na 1.499'7.
Razi pasiva so se zmanjšala za 41 na 302'0.
Skupno zlato in devizno kritje znaša 29'56%, samo zlato pa 2811%.
*
Ponarejeni srebrniki po 10 in 20 dinarjev krožijo v Hercegovini.
Brazilska vlada proučuje vprašanje devalvacije nacionalne valute. Vzrok devalvacije bi bilo pomanjkanje tujih deviz.
Avstrijska vlada se vedno izjavlja, da ne bo razvrednotila šilinga. Ker obišče v kratkem bivši francoski finančni minister Renauld Dunaj, se govori, da vesti o ohranitvi avstrijske valute na sedanji višini vendarle ne bodo obveljale.
Španiia	in role/
V vseh pokrajinah uporniške vlade v Španiji sme po najnovejših vesteh prodajati petrolej in bencin samo Royal-Dutch Shell koncern, ki bo po Francovi zmagi prevzel monopol v vsej državi. Da je
H.	Deterding sklenil to pogodbo, pomeni njegovo popolno vero v zmago generalov ter jih zato tudi denarno podpira.
Deterdingov boj za španski trg pa traja že nad 10 let. Diktator Primo de Rivera je bil toliko nespreten, da se mu je prvič uprl ter proglasil 1. 1927. petrolej za državni monopol. Hotel je doseči večjo korist od izvoza španskega blaga: živega srebra, sadja, cvetja, olja in vina, zato pa tudi prihraniti del velikih stroškov za petrolej, ki so ga drago uvažale Deter-dingove in Rockefellerjeve tankske ladje. Rivera je kratkomalo konfi-sciral rafinerije in skladišča z vso opremo ter vrgel za to petrolejskima kraljema borih 75 milijonov pes°t
Deterding in Rockefeller, dotlej smrtna sovražnika, sta postala na-krat topla zaveznika ter zahtevala 300 milijonov peset odškodnine, ki jih pa nista dobila, kakor tudi ne nove pogodbe. Španski diktator se ni zavedel, kako hude sovražnike si je s te n nakopal na glavo. Petrolejska kralja sta docela zaprla uvoz v Španijo ter jo bojkotirala tako strogo, d;, so morale celo Španke vojne ladje v Aziji ležati v pristaniščih, ker niso dobile nikjer goriva za svoje dieselovke. De Ri-veri ni ostalo drugega, kakor da se zateče k svojim načelnim smrtnim sovražnikom boljševikom po pomoč. Sklenil je pogodbo z Rusi, s tem pa je vsa njegova politika fašizma padla v vodo. Teorija in praksa sta ga dali v klešče notranjim političnim nasprotnikom.
Ves ta čas pa so se dogajali čudni »slučaji« s španskim izvozom v Ameriki In Angliji. N. pr.:
1.	špansko sadje — znano fino blago — je baje nakrat pokazalo
Rentabilnost posameznih deželnih pridelkov na Bolgarskem
Na Bolgarskem so izračunali na podlagi količine pridelkov in prodajnih cen rentabilnost bolgarskega kmetijstva v letih 1930 do 1934 za posamezne pridelke takole (za hektar):
levov
tobak	22.630
sladkorna repa	12.784
vinogradi	10.994
rože (za rožno olje) 6.425 bombaž	4.861
krma	3.638
žitarice	2.638
solnčarice	2.357
Ker je rentabilnost žitaric zelo slaba, se trudi bolgarska vlada, da bi se povečala proizvodnja industrijskih rastlin, žitaric pa zmanjšala.
znake raznih bolezni in parazitov, ki - ogrožali ameriške sadovnjake in so zato »morali : velike množine cb dovozu zapleniti v pristaniščih;
2.	Deterdingovo časopisje v Londonu je čez noč odkrilo, da je veleizdajalec kdor kupuje slabo in drago špansko sadje, ko ima Anglija boljše sadje v Afriki itd. — Španci so spoznali igro, toda Primo de Rivera ni popustil. Petrolejska kralja sla končno segla po novih in hujših sredstvih. Vrgla sta v kratkem času špansko valuto na "’«eli velikih borzah. Pc eta s 40 % zlatim kritjem je padala, kakor je nekoč bolel Deterding uničiti s ponarejenimi bankovci že ruski červonec. V Španiji pa je agent Don .Tuan March podminiral vlado in Rivera je moral iti.
Kralj Alfonz XIII. je nato sklenil pogodbo z magnati, ki se pa ni izvedla, ker je moral oditi iz dežele. Ob konfiskaciji njegovega velikega premoženja so našli v sef:h tudi kup akcij Royal Dnt-h-a in Standard Oil-a.
Daterding pa ima tudi še stare račune z boljševiki, ker je postal poceni »lastnik: mnogih vrelcev v Rusiji. Ko se je pred leti za-plel v zgube zaradi špekulacij s srebrom, so Rusi tudi v petrolejskem svetovnem trgu zmagali in govorilo se je o njegovem samomoru. To pa je odločno demantiral, češ da bo ruske petrolejske »tatove« že še preživel.
Po »W. J.«
D1 a g o za
damske- ^Naive6ia in najlopša -	g izbora in najsolid-
AiCS-SCC-9 nejše cene!
A,
Ljubljana - Mestni trg 22
Vas postreže najbolje!
Zborovanje mariborskih gospodarskih krofov
Kakor v Ljubljani in po drugih večjih mestih, tako so tudi mariborski trgovci, obrtniki in gostilničarji priredili v nedeljo skupno zborovanje, na katerem so zahtevali večje upoštevanje žalitev gospodarskih s* "ov.
Zborovanje je otvoril predsednik mariborskega združenja trgovcev Ferdo Pintar ter v kratkih besedah razložil pomen in namen zborovanja. Za predsednika zborovanja je bil nato izvoljen Franjo Burcš, glavni referat pa je imel predsednik mariborske kovinarske organizacije Franjo Ku-mcrc. Njegov govor je' bil identičen z govorom predsednika Saviča v Beogradu, g. Rebeka v Ljubljani in drugih govornikov na nedeljskih shodih gospodarskih stanov.
Koncem zborovanja, ki je poteklo v najlepšem redu in v popolni solidarnosti vseh gospodarskih stanov Maribora, so bile sprejete z velikim odobravanjem resolucije, ki so iste, kakor so bile sprejete v Ljubljani.
Naši izvozni kontingenti za Italijo
Čeprav še ni bil objavljen niti sporazum o ureditvi v Italiji za-mrzlih plačil niti še pravilnik o
v	barva, plasira in
7p u 71 uran kemi?n°
W LH Ul (lil obleke Uobnke
itd. Skrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, tnonga in Uka domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgora ni. 8. Telefon št. 22-78.
uvoznih kontingentih, objavljajo vendarle listi kontingente, ki so nam priznani od Italije za čas od
1.	oktobra 1936 do 31. marca 1937. Skupno znašajo ti kontingenti 62'5 milijona lir in se razdele na posamezne predmete takole:
mili j. lir goveja živina	8'7
živa perutnina	2'5
zaklana perutnina	0'5
sveže goveje meso	0'3
jajca	1'0
ribe	10
pšenica	100
koruza	10'0
razne rude	5 0
cement	10
premog	0'5
mehki les	7'0
bukov les	2'5
drug les	5'0
drva	0'5
les za kolonije	4'5
oglje	0'25
vsi drugi proizvodi	2'25
Za les so določeni kontingenti na vsak način prenizki,	to tem
bolj, ker moremo žitarice	izvažati
tudi v druge države, dočim je naš lesni izvoz še vedno na Italijo navezan.
Dobave - licitacije
Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra ponudbe za dobavo 1.000 kg bločnih verig, kotnih koles, signalnih palcev, verižnih orehov, telefonskih aparatov in morze-barvopiscev.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 15, oktobra ponudbe za dobavo prenosnega instrumenta za merjenje; do 22. oktobra za dobavo raznega mizarskega orodja ter raznih svedrov.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejeme do 20. oktobra ponudbe za dobavo kalcium-kar-bida, raznega strugarskega orodja,
svedrov za les in dr., do 24. oktobra pa za dobavo prebij ačev za usnje, strugal, raznih meril ter volnenega ripsa.
Artiljerijsko-tehnični zavod Le-petane v Tivtu sprejema do 25. oktobra ponudbe za dobavo peči in rezervoarjev za nafto, železne pločevine, raznega železa, železnih cevi in matic, jeklene pocinkane vrvi in katranirane vrvi.
Licitacije:
Dne 10. oktobra bo v inženjer-skem oddelku štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za inštalacijo električne napeljave.
Dne 21. oktobra bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija za nabavo raznih barv in dne 23. septembra za dobavo vrvi.
_ Dne 9. oktobra bo v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za nabavo 5000 parov planinskih smučarskih čevljev.
Prodaje
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 5. oktobra, v primeru neuspele prve pa na drugi dne 26. oktobra večjo množino mehkega okroglega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave Bled.
Direkcija šum Brodske imovne občine v Vinkovcih proda na ofert-ni licitaciji dne 26. oktobra hrastov, brestov in topolov les.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Boma in po svetu
Hermann Wendel, znani prijatelj našega naroda, je umrl v Neullyju pri Parizu. Kot socialni demokrat je moral iz Nemčije ter se je nastanil v Franciji. Hermann Wendel je napisal celo vrsto knjig o našem narodu ter je neštetokrat nastopil v korist našega naroda. Poznal je našo zgodovino, književnost in kulturo ko le malokateri tujec in tudi bolj ko marsikateri Jugoslovan. Jugoslovani, zlasti pa mi Slovenci, bomo zato za vedno ohranili Hermanna Wendla v hvaležnem in neizbrisnem spominu. Večna slava njegovemu spominu!
Milko Krapež, urar v Ljubljani, je praznoval te dni svojo šestdesetletnico, ki je slovenska javnost ni prezrla, saj je Milko Krapež vse svoje življenje posvetil delu za narod ter za njegove gospodarske in kulturne organizacije. Velike zasluge si je pridobil jubilant tudi za stanovske gospodarske organizacije. Jubilantu zato tudi naše iskrene čestitke.
Nemški novinarji so na povratku s potovanja po Jugoslaviji obiskali v ponedeljek Ljubljano, nato pa odšli na Bled, od koder so v torek dopoldne odpotovali nazaj v domovino. Med njimi so bili sami vodilni nemški novinarji. V Slovenji, ko tudi v vsej Jugoslaviji, so bili zelo gostoljubno sprejeti ter so bili s svojim potovanjem po Jugoslaviji zelo zadovoljni.
Ker je odpotoval vojni minister general Marič k odkritju spomenika blagopokojnega kralja Aleksandra v Pariz, je začasno prevzel vodstvo vojnega ministrstva predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Divizijska generala Čolak-Antič in Vladimir Belič sta bila upokojena.
V nedeljo so bile v 50 občinah savske banovine občinske volitve, ki so nudile približno isto sliko ko vse dosedanje občinske volitve v savski banovini. Večinoma so bile vložene samo liste bivše HSS, ki je tudi v vseh občinah zmagala, volilna udeležba pa je bila primeroma zelo majhna.
Stavka stavbenih delavcev v Zagrebu je končno vendarle končana in povsodi se dela s polno paro.
Varaždinska gimnazija je v nedeljo slovesno proslavila svojo tristoletnico, od kar je bila ustanovljena od jezuitov.
Splitska tvornica cementa je do nadaljnega ustavila delo, ker čaka, da se razčisti z devalvacijo franka nastala nova valutna situacija.
Sovjetska vlada demantira izjavo ameriškega ministra Morgen-thaua, da bi ruska državna banka dala nalog za atako proti angleškemu funtu. Vprašanje pa je, če bo svet njenemu demantiju verjel več ko izjavi ameriškega finančnega ministra.
V belgijskem rudniku v bližini Monsa je nastala eksplozija ter je bilo 50 rudarjev zasutih. Večino so rešili.
V albanskem gradbenem ministrstvu so odkrili veliko korupcioni-stično afero, v katero je zapletenih 10 uradnikov.
Avstrija bo dobavila za italijansko vojsko 30.000 vagonov gradbenega lesa. Les bo začela izvažati v oktobru.
Romunija in Madjarska sta prepovedali izvoz živil v države, ki so devalvirale valuto.
Uredništvo »VERDA REVUO« za Jugoslavijo
priredi v proslavo
»Zelenega tedna leta 1936.«
v torek, 6. oktobra t. 1. ob 20. uri
v dvorani hotela »METROPOL« (Miklič)
javno predavanje g. Damjana V a h e n a : »Slovenio — perlo de Jugoslavio«
(»Slovenija — biser Jugoslavije«), s prekrasnimi barvanimi skiop-tičndmi slikami.
(Isto predavanje bo imel predavatelj tudi v Avstriji na Dunaju, na povabilo avstr, esperantistov.)
Vabljeni vsi!	Vstop	prost!
Tržna poročila
90 odstotkov hmeljskega pridelka prodano
Banovinska limeljska k- misija poroča o stanju na limeljskem trgu dne 3. oktobra naslednje:
V hmeljski kupčiji je zanimanje zopet živahnejše ter se kupujejo vse vrste hmelja. Cene so se še nadalje utrdile, kar se zlasti pozna po tem, da se hmelj nič več tako strogo ne klasificira da se zato tudi za slabše blago dosežejo boljše cene. Sedaj se plačuje izbrano prvovrstno blago po 27 do 28 din, z napitnino tudi nekaj več, prvovrstno blago po 25 do 26 din, dobro srednje po 23 do 24, slabo srednje po 14 do 17 in slabše blago do 14 din za kg. Zaključna tendenca je zlasti za najboljše blago zelo krepka.
Računa se, da je bilo doslej prodano iz prve roke že blizu 90 odstotkov letošnjega pridelka. Komisija za kontrolo in oznamkova-nje je dosedaj odobrila 4994 tovorov hmelja letnika 1936. v skupni kosmati teži 8789 stotov.
Mariborski živinski trg
Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 7 konj, 6 bikov, 100 volov, 290 krav in 11 telet, skupaj 414 glav živine. Cene so bile te: debeli voli 4 do 4'50, poldebeli voli 3'50 do 4'—, plemenski voli 3'60 do 4, biki za klanje 3 do 3'50, klavne krave debele 2'90 do 3'15, plemenske krave 3 do 3-50, krave za klobasarje 170 do 2, molzne krave 2'25 do 3, breje krave 2'75 do 3'50, mlada živina 3'25 do 4, teleta 5 do 6 din za kg. Prodanih je bilo 251 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, ,meso od bikov, krav, telic 5—8, telečje meso I. vrste 12—14, II. vrste 10—12, svinjsko meso sveže 14—16 din za kg.
Sreda, dne 7. okt. 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Razvoj prometa in prometnih sredstev v Egiptu od najstarejših časov do naših dni (dr. Bohinec) — 18.20: Lutke iz gomoljev (prof. Kuret) — 18.40: Gibanje tekstilne industrije v Sloveniji (Filip Uratnik) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v opero — 20.00: Prenos R. Savinove opere »Matija Gubec«.
četrtek, dne 8. okt. 12.00: Re-produc. orkestralni koncert — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Beethoven: Kreutzerjeva sonata v A-duru (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Jugoslovanska orkestralna glasba (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00:čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šahovski kotiček — 20.00: Prenos koncertnega večera iz Beograda — 22.00: čas, poročila — 22.20: Dies irae iz Verdijevega Requiema (plošče).
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d* njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.