The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKIiN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 58__________CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. MARCA — SATURDAY, MARCH 25, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Dva predloga v razpravi - Pivo obeta vzbuditi živahnost - PREDLOG ZA ZASILNO ODP OMOČ BREZ POSELNOSTI TOCASNO PRED SKUPNIM SENATSKIM IN POSLANSKIM ODBOROM. — REŠITEV FARMARSKEGA VPRAŠANJA ODOBRENO QD POSLANCEV IN SE RAZPRAVLJA V SENAT U. ---. i----- Washington, D. C. — Pred' Df) 7/1/f JFNIP kongresom sta točasno dva Roo- 1 f LJLIUL^ seveltova predloga, o katerih se CJ7 f^PAT^A sicer pričakuje, da bosta pro- ^^ rlžjtt. drla, vendar ne tako hitro in gladko, kakor so b'ili sprejeti ^delovanje piva bo sčasoma o- dosedanji predsednikovi pred- žlvll° druSe Panc^e i»dustri-logi. Ta dva predloga sta, prvi Je' ki točasno počivajo. za zasilno odpomoč v sedanji . 0 brezposelnosti, drugi pa za re-l Washington, D. C. — Novo šitev farmarskega vprašan ja. l'pivo' kl bo uveljavljeno s 7. O prvem predlogu se vodijo apnlom' ne bo V7;buidll° Z1tvab' razprave in zaslišavanja pred!nostl samo v tlstlh' kl ga bodo skupnim delavskim odborom Iuživali' marveč bo obudll° k poslanske in senatske zbornice. »ovemu življerfju mnogo indu-Kakor znano, govori ta pred- strijskih Pan°2> ki 80 blle tako" log, da bi se iz industrijskih Irekoč mrtve skozi dolga leta" centrov, kjer je brezposelnost iTočasno se bo sme,° točiti pivo , največja, zbrali brezposelnih 28 državah. ki so odpravile moški, kakih 250,000, kateri bi svo-iei suhaške zakone' V teh dr" bili poslani v vladne gozdove, žavah Je skup"° (>krog 75 mi i-da jih očistijo in kultivirajo, ka- 3°nov Prebivalcev. In da bo ta kortudi, da pogozdijo zdaj j masa ljudstva povzila ogromno prazna zemljišča. Ti možje bij kohč'mo ,pi.va' :]eJjasno" Da pa. dobivali poleg cele druge oskr-!se ta kohcina lzaela m p m v u do imela to prednost, da bo pri sovjetski Rusiji. Tocasno ga ob- ... , , .... . , , , . . , ,, njih dovoljeno točiti pivo neko- delujejo v poljedelskem odboru ,/ . , , 1 , , „ senata PreJ» kakor na vzhodu. O- Predlog, kakoršen je zdaj, p0l"0(M nai"rf' ko bo,v Wash" daje poljedelskemu tajniku ta- 'ngtonu'postal novi zakon v ve- korekoč diktatorsko moč v ro- \Jfl< bo n0 pr^v Cbicagl sele ke nad vsemi farmarskimi pro. Sa" Francisco pa ce" dukti. Cilj predloga je, da bi se lo sele 9"__ zvišala cena farmarskim pro- t_ .. T~ 0 . duktom na predvojno dobo v le- . v tih 1909 do 1914. Da se doseže ^jotru^.ka listov pa v deta cena, bi bila dana pol jedel- skemu tajniku popolna oblast, ——————— —————— da bi lahko kontroliral produk- plačevala ta odškodnina, bi pa cijo in razpečavanje pridelkov vlada nasprotno dobivala iz po-in tudi določal njih cene. V svr- sebnih davkov, ki bi bili nalo-ho dosege višjih cen bi morali ženi na razpečavanje farmar-farmarji pustiti del svoje zem- skih produktov. — Predsednik lje neobdelane; dobili pa bi od. Roosevelt se sicer zavzema za škodnino od vlade za to, kar bi to, da bi bii predlog sprejet, lahko pridelali, a so morali o- vendar pravi o njem, da je le pustiti. Sklad, iz katerega bi se'nekak poizkus. Gori je iz zraka vzeta slika ameriške bojne ladje Pennsylvania, in sicer neposredno pred nedavnim potresom v Kaliforniji. Moštvo te ladje je bilo med prvimi, ki so hiteli na pomoč ponesrečencem. BOJNA LADJA POMAGALA PONESREČENCEM l J' HITLERJEV PROGRAM Popolna oblast zanj, barbarska kazen za izdajalce. i Berlin, Nemčija. —■ Pred zbranim parlamentom je kancler Hitler v četrtek podal glavne točke programa svoje vlade. V prvi vrsti je zahteval od parlamenta, da se razide in prepusti popolno moč vladi za prihodnja štiri leta. Žel je za to viharen aplavz. Se tem burnej-še ploskanje pa je spremljalo njegove besede, ko je zagrozil, da se bo z "barbarsko strogostjo" postopalo proti vsem, ki bodo krivi veleizdaje. Obsodil je tudi kot "zločin, ki mu ga ni para" revolucijo leta 1918, ki je odpravila monarhijo in upo-stavila republiko. Vendar pa je dejal, da začasno še ne bo deželi povrnil monarhije, češ, da je dosti drugih, bolj važnih problemov. --o- ROOSEVELT VODI SVET London, Anglija. — Nad vse laskavo pohvalo je žel ameriški predsednik Roosevelt v sredo v tukajšnji nižji zbornici od zakladniškega kanclerja Cham-jberlaina, ki se je izrazil, da je skoraj čudežna izprememba nastala v Zed. državah, odkar je nastopil Roosevelt. Znamenja! kažejo, da se bo industrijska si- j tuacija izboljšala tekom nekaj i mesecev po celem svetu, kajti zadnja izboljšanja v Zed. dr- žavah se odražajo tudi na dru- I . . • gi strani oceana. -o- VSAK NAJ PRISPEVA SVOJE ' West Orange, N. J. — Neka velika tukajšnja korporacija je med svoje uslužbence razdelila |letake sledeče vsebine: Pred-"jsednik Roosevelt je storil svoj " I del, zdaj še ti stori svojega. Ku-!pi kaj, kupi karkoli ali kjerkoli. iPrepleskaj svojo kuhinjo. Poš-i lji kako brzojavko. Priredi ka--I ko domačo zabavo. Daj si ostri--Jči lase. Pojdi v gledališče. Po--1 stavi si hišo. Idi na potovanje. < Oženi se. Stori nekaj, karkoli že, samo da kaj storiš in s tem ;,! pomagaš spraviti razmere in tr-e govino v pogon in jih vzdržiš v 'gibanju. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — V četrtek je pričel svoj zagovor ar-madni poročnik Baillie-Stew- ] art,■ ki je obtožen • veleizdaje z vohunstvom in je bil zato postavljen pred vojno sodišče. — Berlin, Nemčija. — Bivši pruski notranji minister, socija-list Karl Severing, je bil aretiran v četrtek, ko je stopil v državno zbornico. Obdolžen je, da je javni denar uporabljal za strankine svrhe. — Rejkjavik, Islandija. — Enajst članov parlamenta je v četrtek predložilo resolucijo, naj se odpravi prohibicija. — Milan, Italija. — S sijaj-' nimi proslavami je v četrtek obhajala Italija 14. obletnico, odkar se je ustanovila fašistič-na stranka. To mesto je obenem j tudi rojstni kraj te stranke. — Washington, D. C. — Dr- j žavni tajnik je objavil, da bodo j Zed. države sodelovale z Ligo | narodov pri poravnavi spora i med državama Peru in Colombia glede mesta Leticia. -o- PRITOŽBE PROTI INSULLU Chicago, III. — V sredo ob 5. uri popoldne je potekel čas za pritožbe in zahteve upnikov proti skrahirani Insullovi kor-poraciji. Vsega skupaj se je priglasilo 21,000 posameznikov j iz vseh delov dežele, ki izjavljajo, da so trpeli izgube z iibankrotom Insullovih podjetij. i ----o- ZNIŽANJE DAVKOV ZA 15 ODSTOTKOV Chicago, 111. — Tukajšnji o-krajni urad za davčne prizive ' je v sredo odredil, da se na vsa i poslopja z enim, dvema ali tre-i mi stanovanji zniža naloženi i davek za 15 odstotkov za dav- - ke leta 1931. To znižanje pa ve-j lja samo za poslopja sama in ne - za zemljišča, na katerem stoje. ., Ker pa so skupni računi za obo. - je že izdelani, bo znižanje od - teh skupnih računov znašalo - ipovprečno 10 do 12 odstotkov. - Proti temu znižanju pa je silo-!. vito protestiral davčni asesor J. i L. Jacobs, češ, da je nezakoniti to in da bo po njem izgubil o- kraj okrog devet milijonov do-v larjev, ter je dejal, da se c.n ne bo pokoril odloku. KONFERENCA ŠEJ0STANE Na zahtevo Francije ostane raz or o žit vena konference v sedanju. Ženeva, Švica. — Sporočeno je bilo, da se je imela v četrtek razorožitvena konferenca razi. ti za mesec dni. Proti pričakovanju pa je Francija s svojimi zaveznicami, Poljsko in malo antanto, zahtevala, da se zasedanje nadaljuje in se razpravlja o angleškem načrtu. S tem je Francija pokazala, da želi, 'da imajo pri razpravi svojo be-'sedo tudi manjše države in da se razprava vodi v območju Li-!ge narodov, kjer pridejo te dr-jžave v poštev, ter ne vzamejo :monopol nanjo samo štiri velike jvelesile. NEMČIJA ZAHTEVA IZGUBLJENO NAZAJ j Berlin, Nemčija. — Iz vlad-mih krogov se poroča, da bo (Nemčija vložila zahtevo, da se ji vrnejo skupine otokov v Pa-cifičnem oceanu, kateri so bili pred vojno njena last, ki pa so ji bili po mirovni pogodbi odvzeti in je bil mandat nad njimi izročen Japonski. Nemška vlada stoji na stališču, da je " item, ko je Japonska izstopila iz Lige narodov, postalo vprašanje teh otokov odi>rto in se mo. re poravnati le potom mednarodnega razsodišča; Japonska da nima na noben način več jpravice, da bi brez nadaljnje-iga obdržala te otoke v svoji posesti. ROOSEVELT UPOŠTEVA ŽENSKE Washington, D. C. — Roose-veltova uprava priznava ženskam zmožnost in pravico, da se lahko udejstvirjejo tudi na višjih vladnih mestih. To se je .pokazalo že ob nastopu, ko je bila imenovana ženska za na-čelnico delavskega departmen. ta, Frances Perkins. Zdaj pa se , nameravate postaviti še 2 dru-■ gi ženski na višja mesta, nam- - reč Mrs. N. T. Ross za zaklad- - ničarko Zed. držav in Mrs. R. : B. Owen za pomočnico državnega tajnika. | 1% Jugoslavtfe* | NAJSTAREJŠA HIŠA V KAMNIŠKI OKOLICI POSTALA ŽRTEV ZLOČINSKEGA POŽARA, KI BI KMALU ZAHTEVAL ČLOVEŠKO ŽRTEV. — NEGODNA MLADINA RO-PA IN KRADE. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE. Pcžigalec v Godiču pri Kam- ( niku Kamnik, 2. marca. — Na pe-pelnično sredo zjutraj, ko so se pustne šeme majale iz gostilen domov in so se verniki odpravljali k prvi sv. maši, je zločinska roka zanetila ogenj v leseni hiši na Godiču pri Kamniku. V lesenem poslopju, ki je ena najstarejših hiš v kamniškem okraju, last Franca Sušnika, je stanoval 821etni prevžitkar Josip Žagar s svojo ženo. Žagar je bil preje lastnik te hiše, a jo je prodal Sušniku in si je le izgovoril v hiši dosmrtno bivališče in uživanje majhnega kosa zemlje, ki spada k hiši. — Hiša stoji popolnoma na samem ob icesti, ki vodi iz Mekinj v Stranje. Prevžitkar Žagar in njegova žena sta tako trdo spala, da so ju prebudili šele gasilci, ki šo prišli gasit goreče poslopje, j katero je bilo že vse v plamenih. Ves trud, da bi kaj poslop-1 ja rešili, je bil zaman, zato so ; se v prvi vrsti potrudili, da so rešili iz plamenov Žagarja in njegovo ženo, nakar so pričeli reševati borno Žagarjevo imovino, nekaj oprave in kakih 12 košev krompirja, ki je predstavljal vso zalogo hrane revnih starčkov. Sredi največjega ognja so gasilci znosili iz klet: omenjeni krompir in so morali jtovariši reševalce neprestano polivati. Kljub temu sta si dva gasilca popolnoma sežgala obleko. — Ogenj je nastal po nerodnosti nekega neznanega moškega, ki se je zjutraj vračal ; proti domu s pustnim mačkom in si je ob poslopju prižigal ci-jgareto. Nekateri pa tudi pravi-. jo, da je omenjeni neznanec nalašč zažgal. -o-- Nesreča ne počiva Iz Škocjana poročajo o hudi , nesreči, ki je doletela čevljar-. skega mojstra Ivana Zofiča, ki . je naprošen šel k nekemu po-L sestniku v Savinek, da mu je • pomagal rezati seno in slamo ; za živino. Ker je bila slamorez-. niča na ročni pogon, je šlo delo .le bolj počasi od rok. Ko je bi-.' lo rezanje že pri koncu, je Zo L fič še pristopil k stroju in pre-i vzel delo porivača, ki mu je . prepustil, da je on porival sla-. mo v stroj. V svoji delavnosti je bil prehitel- in ta naglica je povzročila usodno nesrečo. V svoji vnemi je Zofič premalo pazil, da mu je roka že predaleč zašla v odprtino. Naenkrat - so ga zgrabili za prste močni - vijaki in z vso silo vlekli roko i proti rezilu. To se je zgodilo 1 tako hitro, da niti ni utegnil za- 2 kričati, da bi ustavili stroj. Pr-j sti so že prišli pod rezilo in — - resk — odleteli so prsti in kri je . brizgnila in pordečila slamo. — 3 Vijaki so roko tako močno pri- - tisnili, da so jo prisotni komaj - izvlekli iz železnega objema. - — Okoličani in sosedje, ki so . izvedeli za nesrečo revnega čev- - ljarja, ki je že zdrav komaj preživljal svojo družinico, so v |SVoji dobrosrčnosti priskočili na pomoč revni družini, ki je tako hudo prizadeta. -o- Smrtna kosa V Sevnici je umrla Katarina Zaje, vdova po finančnem svetniku, stara 82 let. — Na Bledu je umrl Jakob Soklič, oče Jakoba Sokliča, župnika pri Sv. Vidu pri Ptuju. — Na Jesenicah je umrla Apolonija Žerjav. — V Gaberju pri Celju je umrla Liza Leskošek, stara 72 let. -o- Mladi začenjajo Zadnjič je bilo poročano, da se je izvršil drzen vlom v tovarno pletenih izdelkov v Jaršah. Vlom je bil izvršen naravnost mojsterrtko, katerega sta napravila dva komaj 1.21etna dečka, neki Ivan C. in Ivan A. Oba se zapuščena klatita okoli in ro-pata U-i 'strašita ljudi. Spita'pa kjerkoli, po kozolcih, ali pa tu-'di kar kje v grmovju, čeprav je [mrzlo. Oblasti se niti ne zmenijo, da bi ta dva fantiča sprejele v kak primeren zavod, ker pač nihče noče prispevati vzdrževalnih stroškov. Drzna sta postala že tako, da niti ne prosita. Kamor prideta, samo zahte. vata in ljudje jima dajo, ker se ju radi njune drznosti boje. -o- Nesreča Rudarju Ivanu Feferju iz Kočevja je padla na nogo velika skala premoga v premogorovu in mu jo zmečkala. -o- Vlomi v ptujski okolici ' Iz Haloz poročajo, da so se pričeli zelo množiti razni vlomi, zlasti tam, kjer so hiše bolj redke. Tako so v Škrbljah pri Majšpergu uzmoviči obiskali klet posestnice Marije K odri č in odpeljali celih 100 litrov vina s sodom vred, iz stanovanja so pa pobrali vso slanino in dru. go meso. —°- Nad tri mesece v vodi j Mura je pri Čakovcu meseca ,januarja naplavila mrtvo trupli) neznanca, ki je imel razbito lobanjo in 26 ubodljajev z nožem. Po dolgem času so orožniki ugotovili, da je nesrečnež kmet Ivan Čišmežija, ki je izginil že meseca oktobra lanskega leta. o - Sami so se izdali Iz Ptuja poročajo, da so pred kratkim vlomili tatovi v shrambo posestnika Andreja Javorni-ka v Jurovcih, odkoder so odnesli vse meso komaj dan poprej zaklane svinje v vrednosti nad 1400 Din. Tri dni zaporedoma so tatici meso kuhali in jedli, da so nazadnje zboleli, in to jih je izdalo. -o- Zlata poroka V Kočevju sta praznovala nedavno zlato poroko vpokojeni i železničar Ant. Perenič in njegova žena Marija. Perenič je i bil rojen leta 1850 v Bitnji vasi, fara Prem, na Notranjskem. Btran 2 AMERfKANSKI SLOVENEC Sobota, 25. marca 10ŠŽ AMERIKANSKI SLOVENEC /Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen- leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holiday«, Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Telefon CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto ......................................$5.00 For one year ----------------------------------$5.00 Za pol leta _____________________________2.50 For half a year ----------------------------- 2.50 Za četrt leta'_______________________1.50 For three months ............................ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _________________________$6.00 For one year ---------------------------------$6.00 Za pol leta____________3.00 For half a year---------------3.00 Za četrt leta _______.„,_____________1.75 For three months ------------------------ 1.7Z Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P CZ. O R.! —Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Dr. A.. R.: 0 krizi in kako ji odpoinoči Današnja kriza ni kriza v pomenu ljudske nesreče kakor je vojska ali elementarne nezgode. Saj je vsega, kar služi človeku za obstoj, za razvedrilo in zabavo, v izobilju; le v mehanizmu, kako se naj te dobrine med posameznike razdelijo, nekaj ni v redu. Smo torej moderni Tantali: vsega je pred nami, a trpimo pomanjkanje. Kaj je vzrok temu* nenaravnemu stanju? Od vsepovsod .se sliši mnenje, da stroji, to je možnost čimvečje produkcije na vseh poljih, z minimalnimi delovnimi silami. To je prišlo končno tako daleč, da lahko v danes veljavnem delovnem času že samo del ljudi proizvaja toliko, da imajo vsi dovolj. Preostali, delo-nepotrebni del, pa tvori kader brezposelnih, ki jim današnji gospodarski red ne more dati del, more in mora pa jim dati jelo. Brezdvomno je glavni in edini vzrok temu neugodnemu stanju, ki mu pravimo kriza, potom strojev tako zelo povečana možnost produkcije. Kct delen vzrok krize se imenuje tudi to, da se ženske vedli o bolj pridobitno udejstvujejo in tako jemljejo zaslužek moškim, ki bi bili, če bi imeli zaslužek, graditelji družin, ki bi absorbirale nezaposlene žene. A stvar je ravno obratna: ker je vfrled brezposelnosti danes vedno manj moških, ki bi v svoji zgodnji: moški dobi zaslužili toliko, da bi si lahko ustanovili družino, k jer bi našle ženske svoje udejstvovanje, so te prisiljene, da si iščejo svoj kruh po službah in tako po nepotrebnem konkurirajo moškim. Ženske v službah so torej samo posledica brezposelnosti moških, a ne obratno! Z okolnostjo, da je. toliko žensk zaposlenih v pridobitnih poklicih., namesto da. bi bile matere in gospodinje, pa je ozko zvezana tretja točka, ki se navaja kot vzrok brezposelnosti in krize, namreč da je danes na svetu preveč ljudi, da torej narav- 1 o ne morejo najti vsi zaposlitve. —- Tudi tu je ravno obratno res, namreč da je za razmere, ki trenotno vladajo na svetu, še premalo ljudi, to je premalo takih, ki bi proizvode samo uporabljali, premalo je otrok. Čimveč bi bilo otrok, temveč bi se porabilo, in tem več za delo sposobnih bi bilo lahko zaposlenih ! A odkod naraščaj, če ni družin, in odkod družine, če moški ne zaslužijo toliko, da bi si jih lahko ustanovili ? Kako pa naj zopet, najdejo ti moški dovolj zaposlitve, če pa ni zadosti takih, ki bi samo uporabljali, ne pa bili zmožni tudi proizvajati, in tako pomagali zmanjševati nadprodukcijo strojev? Možnost lahke in nagle produkcije potom izsledkov moderne tehnike bi torej bila prvotni vzrok krizi. Ta prvotni vzrok je torej umeten, je plod človeškega duha. Vse drugo sledi ^'i .'o po sebi drugo iz drugega. Um -t- n in hoten mora biti po tem takem tudi začetek rešitve;. nadaljevalo se bo potem naravno samo od sebe. Treba \ H: bilo potom zakonov po vseh državah skrajšati deloven čas z nezmanjšfum ali le malo zmanjšano plačo. Seveda bi na videz l trpel vsi< v! tega proizvajalec, a to bi se kmalu uravnovesilo. ! Cim več bi bilo zaposlenih, tem več bi bilo konzumentov, tem večje bi bilo povpraševanje po proizvodih in povečana prodaja • bi kmalu nadoknadila to, kar bi so več izdalo na plačah. Kaj imajo tvormce od tega, če poceni producirajo, a blago leži ,po skladiščih ? Isto velja seveda za agrarne produkte. Tudi če bi ob začetku skrajšane delovne dobe morale biti plače nekoli- ko nižje, bi potom povečanega konzuma postale lahko kmalu zopet normalne. Čim več moških bi bilo zaposlenih, tem več si jih lahko ustanovi svoje družine. S tem bi zopet toliko in toliko žensk napravilo moškim prostor pri zaslužku. Čim več bo rodbin, tem več bo otrok in torej konzumentov, tem več bo treba pro-ducirati in tem več za delo sposobnih bo zaposlenih. Do skrajšanega delovnega časa, tega edinega zdravila, mora priti in bo prišlo. Če nam tega ne bodo dali zakoni in na-redbe, bodo k temu prisilile razmere same potom gospodarskih polomov in še hujših kriz nego je današnja. Kakor se je še nedavno zdel osemurni delovnik utopija, a je postal nekaj samo po sebi umevnega, tako se kmalu ne bomo čudili, če bo delal delavec samo 6 ali 5 ur na dan ter ostali čas posvetil družini, izobrazbi, športu, počitku. Tako bodo pridobitve tehnike človeštvu v blagoslov, v kar so pač namenjene, a ne kakor danes, v prekletstvo. ——--o-- 1. A.: Beseda "Vsaka beseda ne pade v blato." pravi že narodni rek. Kar govoriš in kakor govoriš, po tem te ljudje sodijo, kajti beseda je odjek tvoje notranjosti. Zgodi se lahko, da ti pametna beseda o pravem času usmeri in določi pot za vse življenje, zato premisli, predno govoriš, čim pa si izpregovoril, naj to drži in velja. Kakor pa je beseda tvoj odmev, tako tudi dirne in dojmi poslušavca. Z besedo lahko v marsikom ublažiš ali popolnoma zaceliš težke rane, z besedo jih lahko zadaš. Plahemu lahko obudiš pogum, mlačnega ogreješ, žalostnega razvedriš, lahko pa tudi kakor strupena slana zamoriš nežne kali v srcih onih, ki te poslušajo. Glej, tako moč ima beseda. Kadar tedaj govoriš, naj ti bo misel tehtnica, na kateri tehtaj besede in šele pretehtane izgovori. Spoznal boš, da si na ta način dobrotnik samega sebe in vseh, ki te obdajajo. In kdo bi vendar ne želel biti dober? ! MISIJON ZA MLADINO V 5HEBOYGANU OD 2. DO 6. APRILA Sheboygan, Wis. Pravzaprav bomo imeli v She-boyganu duhovne vaje za mladino, pa ker naši ljudje bodo gotovo bolj razumeli izraz "mi-sijon", smo dali temu naznanilu zgorajšnji naslov. Ta pobožnost je za našo mladino nekaj novega in nekaj tako potrebnega, da res ne najdem besed, da bi jo dovolj pri-1 poročila. Današnja mladina, kij posveča največ misli gledišču, showu, kjer ji umazani milijonarji prodajajo svojo nesnago s platna za ceno njih duš, rabi nekaj, kar ji bo obrnilo pogled na višje stvari. Tudi plesi, "parties", vožnje z avtomobili ne bodo osrečili mladine. Hvala Bogu, da res ni vsa naša mladina taka, toda saj veste, da če se rožam ne priliva vedno iz nova, usahnejo. Dobri fantje in dekleta, srednje dobri in slabi in najslabši, od enega do zadnjega mladega neporočenega človeka v naši župniji, vsi zelo potrebujejo duhovnih' vaj, govorov, ki bodo samo njim in njih razmeram prikrojeni; ki jih bodo navdušili za lepe vzore in jim vzbudili misli, da ne žive samo za svetno uživanje, ampak da jih je Bog odločil za vse kaj lepšega. "Množica se mi smili," je nekoč rekel Učeni k in jo nasitil. Nam, ki imamo o- pravka z mladino, gori v srcu isto čuvštvo: Mladina se nam smili! Zato je bilo tudi zadnje delo našega č. g. župnika, preden je odšel v zdravilišče, da je\pre-skrbel našim mladim misijonarja, govornika, ki razume dušo mladine. Ta gospod je urednik mladinskega lista "Manns*" in vemo, da bo storil vse, da osreči naša dekleta in fante. Uspeha pa ne bo, ako mladi ne bodo pridno prihajali k pobožnostim. Zato prosimo dobre mamice, da naj one prevzamejo važno delo te dni. Naj zbude zjutraj svoje fante in dekleta in jih iz. vlečejo s postelj z lepim ali hudim, da,bodo prišli pravočasno v cerkev. Tisti, ki hodijo v High school, Vocational school in tisti, ki so že iz šole, pa ne delajo, res nimajo izgovora, da ne bi mogli biti v cerkvi te dni zjutraj ob 15 minut do sedmih. Naj pa potem, ko ne bo več duhovnih vaj, dalje potegnejo. In zvečer naj bodo v cerkvi vsi ob pol osmih. Nobenega izgovora! Gledišča, parties, sestanki naj počakajo te dni. Sploh se za katoličane ne spodobi razvese-Ijevanje v postnem času, ko bi morali žalovati s trpečim Odre-šenikom. Seveda se tudi očetom priporočamo, da store svojo dolžnost in pomagajo materam pošiljati mladino v cerkev te dni. Bog pa naj da svoj blagoslov, da bo naša mladina vred- ♦""TAKZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO" , .jjjji. . ... .... .... . , . . . . (59) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS na, in sposobna prevzeti odgovorna mesta, ko mi stari počasi eden za drugim odidemo v večnost. S. L. -o- TO IN ONO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. Zopet je v naši naselbini gostovala smrt in to pot pobrala rojaka Franka Hodiča, živečega na 9735 Commercial Ave. V sredo, 15. marca proti večeru so ga našli mrtvega na 92. ulici. Umrl je, kakor domnevajo, vsled srčne hibe. Nahajal se je po opravkih v mestu, kjer ga je dohitela nagla smrt, da ni bilo še domačih nikogar poleg. Žalostno je to, ko človek tako naglo zapusti to solzno dolino, ne da bi se mogel poprej posloviti od svoje žene in svojih otrok. — Pokojni je bil rojen v Šmar-jeti na Dolenjskem pred 59 leti. V Ameriko je prišel pred 35 leti in sicer v So. Chicago, kjer je bival s svojo družino ves čas do »edaj, ko ga je dohitela smrt. Tukaj zapušča žalostno soprogo, šest sinov in štiri hčere. — Pogreb se je vršil v ponedeljek, 20. marca iz slovenske cerkve sv. Jurija ob veliki udeležbi žalujočih domačih, sorodnikov, prijateljev in znancev. — Večni mir želimo pokojnemu, žalujočim izrekamo naše sožalje. j V petek večer, na praznik sv. I Patrikii se je zbralo v našo cerkveno dvorano prav veliko fa-ranov, ki so pokazali svojo lojalnost do mlade neveste, C. P., in ji priredili prav zares velik "Shower party". Novinarja seveda tudi ni manjkalo, ker je že navada, da mora biti pri takih stvareh nekdo poleg, da vrže novico v svet. Mladenka, kakor tudi. njen izvoljenec, J. G., ki se bosta vzela enkrat po veliki noči, sta bila vesela lepih darov in sta se prisrčno zahvaljevala vsem, ki, so se na nju* spomnili. Ko je bilo pregledovanje darov končano, je sledila primerna večerja, nato se je razvila prijetna zabava do polnoči, ki je bila radi praznika sv. Patrika dovoljena, čeprav se nahajamo v štiridesetdanskem postu. — Ob tej priliki moram tudi povedati, da je novinar dobil pravi resničen "Surprise package" tudi na dan sv. Patrika. Poslal ga je lfeki "Ra.jben-čan Urban, po cajlem svajtti znan", tako se je vsaj na zavoju podpisal. Zavoj je tako varno zapečaten, da ni mogoče, da bi kdo svoj nos vtaknil v njegovo vsebino in bi se tega ne spoznalo. Omenim naj tudi, da so naše zasebne pošte v naši naselbini tako zanesljive, da so vsi pečati na zavojčku popolnoma nepoškodovani. Pristavim že tudi to, da zavojčka še nisem raz-pečatil, ker je včasih dobro, de človek malo kroti svojo preveliko radovednost. Kaj je v zavoju, bomo že enkrat konstatirali, ko bom povabil skupaj "geng", ker sam se ne upam zlomiti pečatov. V nedeljo. 19. marca, so imele članice društva Marije Čist. Spočetja v cerkveni dvorani prav lepo obiskan Bunco party. Kocke so neumorno rožliale no PREHLAD VODI K PLJUČNICI I Izognite se prehladu r. rednim ei- I H učenjem svojega drobovja. Imejte j I svojo črevesje odprto, odstranite I I strupene ostanke. — Jemljite I Trinerjevo Grenko Vino. t mizicah in oči' vseh so strmele vanje, ne meneč se za celi svet, ampak samo za to, kdo bo "winner". Je bilo pa tudi vredno paziti, ker so bile pripravljene v1 resnici lepe nagrade za najboljše igralce. Ženske so tukaj pokazale, da znajo delati tako, da privabijo lepo število ljudi skupaj, katere so z dobrimi nagradami pritegnili na se še za prihodnjič. Isto nedeljo popoldne so naši "boosterji" v Eagle dvorani na Huston Ave. igrali tako zvani "Basket ball". Igrali so z igralci od fare sv. Štefana iz čhica-ge, katere so tudi na celi črti potolkli. Pri prvi igri so imeli St. Florian boosters 10, St. Stephen boosters 8. Pri drugi pa St. Florian 28, St. Stephen 9. — Tako delajo naši fantje. Kamor primejo, tam zmagajo. Kako bi se potem mi starejši z njimi ne postavili ? — Dokler bodo tako delali, jih bomo vedno pohvalili in jim tu pa tam še kaj pomagali. — Fantje, le tako naprej, od zmage do zmage. — Sedaj se bliža kegljarska tekma KSKJ. "Bowling League". — Prav prepričan sem, da bi naši fantje tudi tukaj odnesli prvo zmago, če bi imeli kje "praktisat". Pa je že tako, da nimamo letos nobenega kegljišča v So. Chicagi, razen v Y.M. C.A. hotelu na 91. cesti, ki je pa vsak večer tako polno, da ne morejo naši kegljavci na vrsto. Lansko leto .je bilo v tem cziru mnogo boljše, ker sta bila poleg že omenjenega kegljišča še dva druga, katera sta pa letos, radi depresije menda, zaprta. -— Vendar kljub temu upamo, da bomo pri prihodnjih kegl.jar-skih tekmah odnesli nekaj zmag v So. Chicago.— Pozdrav do prihodnjič. Novinar. ---o- DOPISNIKI POZOR! Mnogi dopisniki pošiljajo prav obširne dopise, tako, da njih pisma tehtajo več, kakor je na pošti predpisano za poštnino treh centov. Pozabijo pa in to večina takih dopisnikov, da je treba pisma teži pravilno in primerno frankirati, to je, da je treba dati dovolj znamk na taka pisma. Pošta, ko nan; dostavlja taka pisma, ki niso zadosti frankirana, petem od nas zahteva dodatno poštnino in tako moramo dnevno plačevati od takih pisem za nezadostno poštnino. Prosimo, da dopisniki tO blagohotno upoštevajo in naj v bodoče svoje pošiljatve zadostno frankirajo, da ne bo u-redništvu treba ob prejemu takih pisem kazni plačevati radi nezadostne poštnine. Uredništvo ima dovolj drugih stroškov, ki jih težko zmaguje. Prosimo, upoštevajte to! UREDNIŠTVO. S'R'T AMER. SLOVENCA! Za kulisami, — Kaj pa danes primadona toliko kriči, saj je dobila devet šopov rož! --Res je to, toda pravi, da jih je naročila deset . . . Moderna družina. — Poglejte to deklico ! Oblekla se je kakor moški! Kaj le pravijo na to njeni starši! — Prosim vas, to je mojaJiči! — Oprostite, nisem vedel, da ste vi njen oče! — Saj tudi nisem! Jaz sem njena mati! Ne dela mu skrbi. — Zdravnik je pregledal bolnika Pa mu rekel: "Vaša jetra so otekla, pa to mi ne dela skrbi..." "Gospod doktor, ko bi vaša jetra otekla, tudi meni ne bi to prizadevalo nikakih skrbi." Med nevihto. — Dama : Vi se bojite nevihte ? Sram vas bodi! To ste pa res pravi mož! In še oženiti se hočete. Lovska. — Kaj naj to pomeni? Pravkar sem zaslišal strel iz puške; prihitel sem in zdaj vas vidim tu s klobukom v roki, ustreljenega jelena, kraj njega pa puško, ki se še kadi iz nje. — Odkrijva se, gospod gozdar, ta jelen si je pravkar končal življenje. Dobro se je držal. — Gospod doktor, ali se še spominjate? Ko sem bil lani pri vas radi rev-me, ste mi priporočili, naj se varujem pred mokroto. — Seveda; ali vam je pomagalo ? — Pomagalo je; prišel sem vas samo vprašat, ali se zdaj lahko že okopljem? , Ga ni razumel. — Na, tu ga imaš. Nekdo je dve leti pisal neko knjigo in je pri tem od lakote umrl. — Nič čudnega, dandanes se knjig ne izplača pisati, ker jih večinoma tiskajo. Veliko zahteva. — Zaročenec: Želim si ženo, ki bo lepa in mlada in poleg tega dobra gospodinja. Zaročenka: Če meniš, da sem mlada in lepa, je že vse v redu; dobro gospodinjo bom že najela. Onemogla jeza. — Ona: Tako sem pa jezna, da bi najraje kar škripala z zobmi! On (sinčku) : Pojdi, Janezek, in prinesi mamici zobe z nočne omarice! Partije v okolici.—Tujec krč-marju: Ali so tu v okolici lepe j partije ? I — Hm, samo županova hči bi [bila, vse druge pa niso vredne I počenega groša. POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! I Ako je poleg Vašega imena številka 3—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam avoto $....................za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ima______________________________________________ Naslov_______,_________________________ Meeto __________________________________ Tarzan pa je med terri, ko se je mladi von Hartm senčil in dobro imel v vrtovih, kjer je bivala mpuk Favonija, tičal še vedno v podzemskih prostorih Sangvtmarijskega stadiuma. Cesar Subkiius, ki je sicer obljubil, da bo osvobodi! vsft on«, ki bodo prestali in preživeli gladiatorske borbe, je svojo besedo snedel in hotel na vs-ek način Tarzana pokončati. Ko, je bil Tarzan tako sijajno premagal leva in vse prejšne boritelje je ljudstvo kričalo: "Sublatus, daj mu svobodo, venčaj ga zmagovalca!" In ker Sublatus tega ni stori! je v sta-diumu izbruhnila revolta. Začel se je poboj med njegovimi legijonarji in razjarjeno maso. Ljudje so drli proti cesarju, in le spretno orožje legijonarjev ga je ščitilo pred navalom. Sublatus je sklenil, da Tarzan mora pasti za vsako ceno. Namenil je,da spusti nanj krdelo goril. Hitro so sužnji odnesli ubitega leva z pozoriača in pospravili drugo in orjaški Tarzan je ostal zopet sam na pozorišču v stadionu, ponosno gledajoč okrog sebe.' Ljudske množice so s strahom zrle na areno stadiona, češ, kaj pride sedaj. Velika železna vrata so se odprla... T■>. velikega podzemskega , hodnika, ko so se odprle vrata, je priskakalo sest -velikih goril-sikih samcev, eden bolj groznega in' spačenega obraza, kakor drugi. Ko so gorile zagledale Tarzana so začele ena za drugo kričati izzivalne gorilske krike, da je kar pretresalo ozračje. Gorile so namreč silno sovražile ljudi jn so se renče bližale proti belemu orjaku, ki ga zdaj še niso poznale. iSo'boia, 25. marca 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Strap 3 POUK 0 TEM IN ONEM VPRAŠANJA IN ODGOVORI GLEDE NATURALIZACIJE IN IMIGRACIJE _ .„ , .. , stvir. Pristojbina za spričevalo Spričevalo o prihodu jo $10 VPRAŠANJE: Ali je spriče- prv. papir kmalu zapade valo o prihodu (Certiticate ol arrival) potrebno toliko za prvi VPRAŠANJE: Moj prvi pa- kolikor za drugi papir? Ali tre. pir bo sedem let prihodnji me- ba plačati pristojbino $5 zanj sec. Ali bo še dober, ako takoj zopet pri prošnji za drugi pa- zaprosim za drugi papir ? pir? ODGOVOR: Le tedaj bo do. ber, če prvi papir ne bo še se-ODGOVOR: Od 1. jul. 1929 dem M ^ ko yag poklifiejo so morali vsi oni, ki so zaprosili za ^ in vložitev riaturaliza-za prvi papir, plačati $5 kot cijske prošnie. Navadno natu-pristojbino za spričevalo o pri- ralizacijski urad iemlje v pohodu. Vsi oni, ki so torej dobili gtev take siučaje in pospeša svoj prvi papir po 1. jul 1929, stvai.; tako da prvi papil. ne za. imajo že svoje spričevalo o pri- pade pred vložitviio redovite hodu in zanj ni treba plačati $5 prošnjei ki se podpiše po izpitu, pri vložitvi prošnje za drugi pa- Ko vložite tiskovino za drugi pir. Oni, ki so imeli prvi papir paph% opozorite nuturalizacij-pred 1. julijem 1929, pa mora- ski urad na to> da prvi papir jo plačati $.5 za spričevalo o kmalu zapade> prihodu, ko zaprosijo za drugi papir. Po zakonu, ki je lani pri- Vdova deklaranta šel v veljavo, se pa ne zahteva VPRAŠANJE: Moj mož j.e več spričevala o prihodu od lail(i umr] Imel je prvi papir. onih, ki so prišli v Zdr. države Ali je regj da smem rabiti nje. pred dnem 29. junija 1906. Tem gov prvj p.apir? se torej odpusti pristojbina ?5, ODGOVOR: Da, smete vlo- Državljan po očetu žiti Prošnjo za drugi papir na podlagi pokojnikovega prvega VPRAŠANJE: Moj oče je po- papirja) ako ta še ni sedem let stal ameriški državljan, ko sem star_ Morali bo,,te plačat,; $5 za bil še dete in sem z materjo še svoje spričevalo o prihodu, in živel v starem kraju. Ko sem bil ako pokojnjk sam ni še plačal star 15 let, sem prišel v Zdr. dr- te pristojbine, boste morali pla. žave. Moj oče je umrl. Ali sem čati še dodatnih $5 za njegovo ameriški državljan? Ali morem spričevalo o prihodu, dobiti svoje lastno državljansko spričevalo? Starost za vložitev naturaliza- ODG OVOR: Postali ste ame. cijskih prošen riški državljan onega dne, ko VPRAŠANJE: Koliko mora ste bili pripuščeni v Zdr. drža- priseljenec biti star, da vloži ve. Ako vam je sedaj več kot 21 prošnjo za prvi ozir. drugi palet, smete dobiti svoje lastno pir? državljansko spričevalo (certi- ODGOVOR: Vsak inozemec, ffccate of derivative citizen.- ki je vsaj 18 let star in je bil ship). Pojdite na naturalizacij- zakonito pripuščen v Zdr. dr-ski urad, oziroma pišite tja. Po- žave, sme vložiti prošnjo za pr-kažite svoje rojstno spričevalo, vi papir. Da se vloži prošnja z d poročni list staršev in navedite drugi papir, mora prosilec biti podatke o očetovem državljan- vsaj 21 let star. RAZNOTEROSTI. REŠITELJ ČLOVEŠTVA čega s prekrižanim nogami." Nedavno je poročalo inozem- Gandhi naj tam predstavlja da-sko časopisje o univerzitetnem našnji nemirni duh časa. profesorju Dr. F. Friedmannu, -o- kti je sestavil uspešen serum ZOPET SREBRN DENAR V proti jetiki in je, doslej uspešno FRANCIJI izločil štiri milijone jetičnih bo). Pariz, Francija. — Prvikrat nikov. Njegovo cepivo se sedaj po vojni se bo v Franciji zopet poskuša na Madžarskem. dal v promet srebrn denar, in --o----sicer koncem tega meseca. Za NIČ VEČ ROPOTA poldrugi milijon frankov je že Razno časopisje poroča da Popravljenih srebrnih novcev v sta i-.žen iona Dr. Kaufm, n in shrambah državne blagajne, ki Dr. Schmidt izumila nov ; ose- *aka->0' da se dol°4l dan' kdaj ben aparat, "ki bo vse šume in bodo smeli iU v profet Nata»" ropote pri avtomobilih in motor- f \dan' kdaj bo fmčel ta denar jih popolnoma prepričil. Apa- krGzltl1 7 jaivn]ostl' b°d° v kraH rat se bo dal pril.lopiti pri vsa- keni d°i'0Clh d^ktorji omenje-kem avtomobilu ali stroju 3 ne banxe-prav majhnimi^stroški. ZA f^a^ste 180 UR TRAJAJOČ POŽAR belgijska vlada je koncem lan- V Amsterdamskem pristani- f e*a. izdala z»amke šču je prof. koncu lanskega le- ,e'orja I lccurda 'm Vegovega ta začela goreti ladja "P. C. Zracil,egtt balona' z»amke so v Ilooft," ki je bila zgrajena še- bavvah m v trch vredno-le šest let pred katastrofo v s 1_ dernejšimi pripravami trudili, DOSTAVFK K da zaduše požar, a niso imeli naznan;,u in zahvali za sreče. Ladja je gorela naprej m MARY VIDMAR so jo morali odpeljati iz pristanišča ven na odprto morje, da 1 vseh dru®ih- kl 80 bii; se ogenj ni prijel drugih ladij. omen->elli v naši zahvali- Tam je' ogenj trajal še polnih dolzm lzreči še l)0«eb"° hval° l8(J 1U, našemu dragemu prijatelju Mr. __0___Joe Gomilarju, ki nam je tako YQ-YO V EVROPI nesebično in požrtvovalno stal Slušatelji tehniške visoke šo- "a strani in nam m v P*™* v le v Budimpešti so napravili težkem času žaIosti ob sinrti vo-vo, k)i jo lahko igrata dva naše ljubl-iene soproge, oziraj človeka hkratu. Premer igrače ma Iskrena mu hvala znaša nekaj nad poldrugi Če- za vse> kar ->e stonl za na«- Fo" velj, vrvica je pa dolga nekaj 1K)Vno še enkrat ^hvala tudi nad 12 čevljev. Igrača sama d™žinama Ivanšek in Mutz. In tehta več funtov. enako se zahvaljujemo še en-_0___ krat vsem tistim prijateljem, ki SIMBOL ČASA so dab za P°8'reb svoje avtomo- V neki novi protestantski eer- bi!e na ^^polago. Radi bi na-kvi, ki jo grade v Londonu, bo vedli njih imena, a jih je preve-imel tudi indijski Gandhi svoj hko levilo; bilo jih je namreč prostor. Izdelali so namreč le- »reko 80" Zafco vp!-ia P™«*-seno plastiko, ki predstavlja ^ hvala obenem za vse skupaj. Gandhija v vsem njegovem , John v,dma»" »» družina. "ornatu", namreč na pol zavite- Chicago, _' ga v belo platneno rjuho sede- flHHHH9SSjHBBflHBNH DRUŽINA BREZ DOMOVANJA ......i............ ■»!■! iii.im...mh1 i. ii mil ff.^nwraivrf, ,- KJWW-u .it;>„i. ffw" • Zadnji potres v Kaliforniji je porušil domove tisočerim družinam in jih pognal na cesto. Ena takih družin se vidi na gornji sliki, katera »i je postavila svoje zasilno bivališče na neki prazni loti. IZPRED DRŽAVNEGA SODIŠČA V BELGRADU ALI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG. (Dalje) Bivši posl. Štrcin pred sodniki Nato je bil zaslišan bivši po- 1 slanec Štrcin. Zanika vsako krivdo in pripoveduje: i "Tisti dan sem šel v Mengeš k popoldanski službi božji. Pu- < stil sem kolo pri Šuštaršiču. Iz ! cerkve sem šel naravnost k Šu- i štaršiču. Na poti od cerkve k njemu sem sicer govoril z neka- ' terimi ljudmi. Nekateri so me pa tudi vprašali, če bo proslava. : Vsakemu sem odgovoril, da je prepovedana in da je ne bo. Pri Šuštaršiču sem sedel del j časa. Videl sem, kako se je gruča ljudi napotila proti Velikemu Mengšu. Ko se je ista gruča vrnila zopet mimo Šuštaršičeve : hiše proti Malemu Mengšu, sem videl med ljudmi tudi orožnika. Stopil sem s Šuštaršieem pred . hišo, da vidim, kaj je. Tedaj je prišel zraven tudi mengeški župnik, ki se je vračal menda z ne- , kega cerkvenega shoda. Ko je prišel mimo nas orožnik Ambro-žič, je župniku očital, da hujska ljudi. Župnik je proti temu pro- , testiral in orožniki so šli dalje za množico. Mi smo zopet odšli v Šuštaršičevo hišo, kjer sem se kmalu poslovil, sedel na kolo in se odpeljal." Nato stavi predsednik vprašanje: "Ali ste pred cerkvijo govorili s kaplanom iz Mengša?" Štrcin: "Ne, samo kratko." Predsednik: "Ali ste rekli nekaterim fantom: "Fantje, ali ne bo nič?" Štrcin: "Nisem tako rekel. Rekel sem le: Fantje, nič ne. bo. razidite se! Tudi iz obtožnice je | razvidno, da mi je dotični odgo-' vorili: Ce ne bo nič, bomo pa sami naredili. Če bi jaz hujskal fante: Ali ne bo nič?, bi dotični morali reči: "Dobro, bomo pa napravili. Tako pa ni logične zveze med mojim vprašanjem in odgovorom. To. je najboljši dokaz, da sem jaz res izjavil, da proslave ne bo. Predsednik: "Kako, da vas je priča Prag drugače razumel?" Štrcin: "Ne vem in ne veru-jjem, da bi me bil točno slišal." Predsednik: "Ali ste videli v Mengšu Ocepka in Godino?" Štrcin: "Nisem," , Predsednfk: "Ali ste videli, , da se je pripeljal avtomobil?" Štrcin: "Videl sem." ( Predsednik: "Ali ste govorili I z ljudmi na tem avtomobilu?" Štrcin: "Samo trgovca Senico j sem pozdravil." Predsednik: "Zakaj se niste , takoj odstranili, ko vas je pohval orožnik?" j Štrcin: "Odstranili smo se hi-5 tro. Da se nismo takoj prvi hip razšli, je bil vzrok razgovor med . župnikom in orožniki, ki nas je vse prvi hip nekoliko zmedel." Predsednik: "Vi ste bili tudi v Domžalah in v Kaplji vasi?" I Štrcin: "V Kaplji vasi sem 1 doma. V Domžale sem šel samo k maši, ki je bila tedaj za dr. Ko-' rošca." Predsednik: "Ali ste videli v j Domžalah Godino?" I! Štrcin: "Samo mimogrede." Predsednik: "Ali ste v Kaplji vasi videli Godino ali Ocepka?"| Štrcin: "Videl sem Ocepka med množico." Predsednik: "Ali ste videli, da je Ocepek pripeljal v Mengeš iz Kaplje vasi skupino kolesarjev?" Štrcin: "O tem ničesar ne vem." 1 i €W S Predsednik: "Kateri stranki ste pripadali?" Štrcin: "Prej sem bil osem let poslanec SLS za kamniški o-kraj." Predsednik: "Ali pripadate tudi danes tej stranki?" Štrcin: "Danes je ni in ne more imeti članov." Predsednik: "A dr. Korošec?" Štrcin: "On je eden največjih Jugoslovanov in Slovencev. Vzklikov nisem slišal. Zelene kravate so fantje res imeli,Tudi jaz sem jo imel, lijjr so bile v modi in poceni. Glede vzklikov pojasnjuje obdolženec, da on sploh ni vzklikal, da posameznih-vzklikov ni razločil v hišo in da je izključeno, da bi se sploh kdaj v življenju surovo obnašal proti orožnikom kakor mu to očita obtožnica. Njegov branilec g. dr. Krek predlaga, da se še zasUšita priči Julian Jože in Iiučigaj Janez, letotako predlaga dr. Krek razsodbo ljubljanskega sodišča v kateri je rečeno, da Ambrožiču ni poklanjati nikakega zaupanja, in uradno potrdilo, do kdaj je trajala služba božja v Mengšu ter kako dolgo se je zvonilo. To je vse za dokazilno postopanje. Tomaž Ogrin se zagovarja Za Štrcinom je bil zaslišan Tomaž Ogrin. Izjavil je, da se ne smatra za krivega. V Mengeš je prišel šele tedaj, ko je bilo že vse končano. Obenem obdolženec zanika, da bi vzklikal nedovoljene besede in da bi bil nosil slovensko zastavo. Priče, ki ga obremenjujejo, ga zamenjajo z njegovim bratom. Obdolženec priznava, da je samo vzklikal: "Živio Korošec!", in ko je masa vpila: "Živio zelena garda!", je on vpil samo: "Živio!" Nato ga je predsednik senata vprašal: "Ali ste videli v Mengšu Štrcina?" Obtoženec izjavlja, da ga ni videl. Na obtoženca stavlja nekoliko vprašanj državni tožilec Dža-! drov: "Koliko orožnikov je bilo v Mengšu?" Obtoženec odgovarja, da ne ve. > Dalje ga vpraša državni to-l žilec, ali je videl, da je padlo na s orožništvo kamenje. Obdolženec izjavlja, da ni vi-i del. Nato vpraša obdolženca od-i vetnik dr. Ribar, če mu je zna-) no, kaj je to zeleni kader." Obdolženec izjavlja, da nima pojma o tem. Nato je bila današnja razprava zaključena ter »se bo nadalje vala jutri zjutraj ob 8. " ' J" -- v Peter Cerar pred senatom ^ Belgrad, 23. febr. — Danes ob pol 9 se je pri drž. sodišču g za zaščito države nadaljevala 0 razprava proti bivšemu narod- g neniu poslancu Brodarju in tovarišem. r Na zahtevo predsednika se- ^ nata so orožniki privedli v dvo- t rano obtoženca Petra Cerar j a, r zid. pomočnika iz Mengša, ki je obdolžen, da je dne 15, maja s lanskega leta o priliki demon- s strativnih spopadov v Mengšu t med drugim vpil: Živijo svobo- r da, živijo republika! ter da se 1 na poziv orožnikov ni hotel u- 1 makniti. S temi vzkliki pa je t hotel vzbuditi prepričanje in i razpoloženje med drugim, da se del kraljevine odcepi od celote kot samostojna država, in da se ni hotel pokoriti nalogu pristojnega državnega organa, da se razide. j Na vprašanje predsednika senata, če je razumel obtožnico, če se smatra krivim, obtoženec i jasno odgovarja, da ne. Predsednik senata mu nato i!" i] takoj stavi vprašanje: Zakaj se niste umakn'ili, ko vas je k te- ^ mw pozval, orožnik?.. Cerar: Kolikor sem moge], sem se umaknil. Stal sem itak j ob kraju ceste. Predsednik: Kaj ste vpili? ^ Cerar: Živio dr. Korošec! Predsednik: Ničesar drugega, niste vpili? Živijo Slovenija? j Pri zasliševanju ste to priznali. , Cerar: Ničesar drugega nisem vpil, kakor: Živio dr. Koro- J šec! Predsednik: Ali ste imeli slovensko zastavo? Cerar: Ne. Samo v gumbnici sem imel mali slovenski trak. Predsednik : Zakaj ste potem sploh prišli na shod ? Cerar: Nisem šel na shod, ampak samo v cerkev. Za shod sploh nisem vedel. Predsednik: In vendar ste bili tam? Cerar: Po službi božji smo se zbrali fantje kot običajno pred cerkvijo. Predsednik senata nato stavlja obtožencu nekoliko vprašanj glede izvajanj nekaterih prič, ki ga obremenjujejo. Tako med drugim: Ali poznate orožnika Šerugo ? Ta pravi, da ste se tako obnašali, da je moral iti na vas z. bajonetom, j Cerar: Z njim sploh nisem bil skupaj. | Predsednik: Pa tudi druge 'priče vas obremenjujejo. Kaj pravite na to? j Cerar: Ne vem, prav mogoče. Predsednik: Ali vas niso pozvali v Domžale, da bi bili vi voditelj? j Cerar: O tem sploh ničesar ne vem. Predsednik nato pokaže obtožencu nek'i listek, za katerega .trdi, da se je našel ob priliki j preiskave pri g. Godini in iz katerega je razvidno, kdo je bil i vse določen za vodstvo domžal-. skih demonstracij. -| Predsednik: . Ali ste bili v .'Domžalah ? -| Cerar: Da, bil sem, Z dekle-Itom sva šla k maši. ij Prods.: Kaj ste še delali v Domžalah? Cerar: Molil sem. Preds.: Kaj ste delali v Men-,gšu? Po kaj ste šli tja? Cerar: Saj sem tam doma. Preds.: Kakšno kravato ste' imeli? Cerar: Črno. Preds. (začudeno) : Crveno ? | Odvetniki pojasnjujejo predsedniku senata: Črno. | Preds.: Ali niste imeli zele-ne kravate? Cerar: Ne, črno. Eden od votantov vpraša obdolženca: Kdo vam je pa umrl? Cerar: Oče. Votant: Pred kolikem časom ? Cerar: Pred devetimi meseci. Nato stavlja na obtoženca vprašanje državni pravdnik: Koliko časa pa je trajalo vse j skupaj v Domžalah ? Cerar odgovori, da kake četrt ure. ; Nato ga državni pravdnik še ^vpraša, ali je videl še druge fante, na kar obtoženec odgovarja, da je bilo vse polno ljudi in da jih lil poznal. 1 Nato mu stavlja branilec Božidar Vlajič vprašanje, v kakih odnošajih je bil z orožnikom ' Šerugo, ki ga zelo obremenjuje. Obdolženec mu nato pojasnjuje, da mu je prevzel dekleta . in da ga je on zato zelo sovražil . ter mu ob priliki zagrozil, da , mu bo že pokazal. Potem je zagovornik Vlajič , stavil konkretne predlogo, d;' . se zaslišijo še nekatere priče, ki i bodo pojasnile, da obdolženec . ni bil nikak vodja ter da istota-: ko ni vzklikal inkriminiranih . besed. Temu se je pa državni ; tožilec protivil. predsednik se-i nata pa je predloge zavrnil. 1 Zasliševanje J. Vombergarja , Ker obtoženec ni imel niče-( sar več izpovedati v svoj zagovor, je predsednik senata dal ' i privesti v dvorano Jern. Voni-bergerja, soboslikarja iz Cer-kelj, kateremu očita obtožnica, ' da je meseca maja lani v Ker-' novi gostilni v Cerkljah, v go-) [stilni pri Zormanu na Zg. Brni. } ku in v Jenkovi gostilni v Cerk-* l.jah pred več osebami govoril, da bi bilo prav, če bi postala Slovenija samostojna, in sicer ' na tak način, da bi bil skupen kralj in vojaštvo; potem bi, plačevali manj davka, dočim gre sedaj ves denar v Belgrad in 'podobno. I > Vombergar razume obtožni- ,co in izjavlja, da se pe smatra za krivega. Nato se prične zasliševanje, ki je bilo mehoma zelo humoristično. | Predsednik: Po kaj sto šli v Ljubljano ? | Vombergar: Pevec sem in muzikant, pa sem šel dol, ker so pisali, da bo zelo lepo petje in godba. To je bilo kakor nalašč za mene,da sem šel dol, V Ljubljani je bilo res lepo. Bila jc lepa godba, tudi petje je bilo lepo. Preds.: Kaj so peli? Vombergar: Oj Ti igla,-, moj 'dom, Slovenec sem, Hej Sloven. |ci, in godba je lepo igrala. Po končanem programu se m šel ven iz dvorane. Pred Unionom sem slišal nekega gospoda z c-čali, kako je pripovedoval, kako zaslužen mož je dr. Korošec, da bo pri Zvezi narodov iz posloval, da bomo dobili brc.: vojne Trst in Gorico na&aj k na.-C državi, da bodo Francozi dali i za to Italijanom v zameno nc-jkaj svojih kolonij. Jaz -p-em pa jbil tega zelo vesel, da bomo do-ibili vse to brez vojne, ker sejri [se jaz proti Italijanom boril. Bil 'sem pri Gorici in sem tam kri | prelival. | Obtoženec pomoli predsedniku senata svojo desnico, „• ka.. tero je bil ranjen. PralsedniKU dopoveduje, da smo Slovenci na Italijane najbolj hudi. | Predsednik ga tu prekine in mu stavlja vprašanje : Ali sto videli v union,ski dvorani, kako so ljudje zavili dr. Korošca v slovensko zastavo? i Vombergar: O j tu tb r-.envpa videl. Prav celega so ga zavili ;v zastavo na odru. Tako navdušenje je bilo. | Preds.: Kaj■ slo pa vi doma govorili v gostilnah? | Vombergar: Doma sem pa v gostilnah pripo\ edov.d, kako lepo je bilo v Ljubljani rta proslavi. To menda ni greh. Mislil sem, da to ni kaznivo, j Preds.: Dolinar. Šter, Gleboč -n:k, Žnidar in učiteljev sin ter 'dt«u$h\ki ; o.-.btli-z vami-v ni "pravijo, da ste vi še nekaj drugega govorili. Kje pa je bii učiteljev sin? Vombergar: V drugi sobi jo (Dalje na 4. strani) DR. H JI. LANCASTER DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Kakovost Točnont Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 lei. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ V SPOMIN D ^ U O E O B L ETNICE SMRTI ljubega sina in brata, Rudolfa Mohar ki ie preminul 28. marca 1931 in ie še vedno od svoje matsrc :'n sester objokovan. Dragi sin Rudolf ti, ki počivaš v hladni zemlji, ločen od mene tvoje matere, srce se mi še vedno žalosti, Ni te dragi več med nami, ker Vsemogočni te je odpoklical in te nam odvzel. Ne za vedno, ker sledili bomo tebi tudi mi- Skupaj zopet bomo se združili v raju svetem, nad zvezdami. Zemtjo bomo zapustili in se zdrijžili s teboj. Glej, v spomin prinesli smo ti cvctja, rož dehtečih v pozdrav. Tekom vsakega poletja, katere ljubil sj ti prav. Z Bogom dragi, mirno spavaj sladko spanje v grobu tam. V raju svetem pa uživaj radosti nebeške tam. Na svidenje nad zyezdgmi. Žalujoči ostali: FRANCES MOHAR, mati; VERA in FRANCES MOHAR, sestre. Piu-Mu. Colurad.i, 28. marca 1931 . \ ,^, ... . , ....... F Btran 4 AMERIKANSK1 SLOVENEC Sobota, 25. marca 1933 Sivčev vražek ______ ■ -..... i RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. Tako mine minuta ali ura ali večnost, dokler ni trda in nemirna blazina iznova prekinila spanca. A zdaj nekdo z močno roko drži' blazino in jo premaga. In neki glas zašepeče: "Vasja! Moj ubogi vitez, moj ubogi, ubogi Vasja."' lJt. Razgovori. Na vso moč so pozvedovali po starem, socialno revolucionarnem bojevniku. Da je v Moskvi ni bilo dvoma. Dokazano je bilo, da ni le obiskal znancev, marveč da je bil celo tako predrzen, da je imel na shodu skupine intelektualcev izčrpno predavanje o položaju na jugu. Na tem shodu je imel stari terorist rumene go-lenice. Neki človek, ko kak Armenec, pokrit z o-kroglo kučmo iz ovčjega krzna in oblečen v kričeč telovnik pod odpeto suknjo, se je mirno razgovarjal s črnikastim dekletom v ruti ob ograji nabrežja reke Moskve. "Vse to mi je seveda znano, zato sem se pa spremenil v Armenca. Ti ljudje so klepetavi. In veste, kje so moje golenice? Lastnoročno sem jih prodal na Smolenskem trgu. Denarja sem potreboval in golenice so dobro blago." Ko sta se razšla, je Armenec krepko stisnil malo ročico dekleta. "Zbogom, draga! In morda na svidenje. Saj so čudeži še na svetu. Dajte, da vas poljubim. Zdaj pojdite in se ne ozirajte!" Hotela je oditi, a on jo je zadržal. "Počakajte, ljuba moja! Torej, če bi mi spodletelo ali se zgodilo kaj nepričakovanega, saj veste za naslov? Ondi pustite listek." "Da, vse mi je znano." "Ne verujete v Boga,? Tudi jaz ne, pa bom vendarle po svoje molil za vas. Za naš uspeh!" Ko se je skrila za ovinkom, si je Armenec potisnil kučmo prav na čelo, si zapel suknjo in krenil proti Zamoskvorečju. * * * Ko blisk je šinila novica o atentatu po Moskvi: ko blisk je vzplamtela groza in vzplapo-lalo upanje. Nihče ni (jvomil o tem, da se je atentata udeležil človek v rumenih golenicah. Tudi o tem ni dvomil nihče, da se jih bo moralo mnogo zagovarjati radi atentata, dasi niso imeli nobene, niti najmanjše zveze z zaroto. Pripovedovali so, kako so vojaki, ki so merili v neki kolarnici na prsi nekega suhotnega judovskega dekleta, zadeli v slepo, kako je neki vojak dobil živčni napad in je neki bivši delavec ranjenko s samokresom ustrelil v glavo. Ta delavec je služil pri Čeki, je bil izrazit pijanec in je vršil svojo službo, ne da bi trenil z očesom. Mnogo bajk je šlo okrog, prav čudovite, vzburljive, tudi resnične in spet nesmiselne so bile — in Moskva se je zvila v dve gubi, se po-tajila in polna strahu čakala, kaj še pride. Ni ji bilo treba dolgo čakati. * * * Zelenjadar, branjevec, prijatelj bivšega hišnika Nikolaja (hišnike so zdaj odpravili), je imel nekoliko boljše kupčije. Seveda ni bilo niti govora o tem, da bi ko svoj čas mogel do-važati poln voz zelenjave z vrtov moskovske okolice naravnost na Arbatski trg. Zdaj je bilo treba bolj po tihem, previdneje kupčevati. Vendar ni korenje, zelje in repa nekaj takega, kar bi mogli zaseči, nakopičiti v kaki kleti in prodati, po malem oddajati v imenu ljudstva. Takih stvari mora bili človek vešč in ni moči nič odlašati. Zato je kraj mesta uspevalo vrtnarstvo in nekateri so začeli vrtove celo s krampom orati. Le paziti je bilo treba vedno nanje, zakaj, ljudstvo se je poslabšalo. O tem je na dolgo in široko poročal branjevec Nikolaju, sedeč v hišnikovem stanovanju na Sivčevem Vražku. Nikolaj je soglašal z njim: "Res, vse je ena sama tatinska zalega! Na primer pes, še ta ve, kaj se sme in kaj ne. Človek pa le gleda, kje bi kaj 'sunil', čim mu hrbet obrneš. Se vpričo ga ni sram." "Odkar je bila vojna, je tako." Nato sta govorila o politiki in udrihala po mahorskem tobaku: "Ko žaganje!" "Saj tudi je žaganje." "Ni pravega duha." V hišnilcovi sobi je bilo radi pip težko, gosto, nasičeno in domače ozračje. Zelenjadar Fedor Ignatjič, izkušen in poučen mož, je razpravljal o dnevnih dogodkih. "Pravijo, da je bilo Bog ve koliko ljudi spet ustreljenih. Morda je kdo tudi zaslužil, kak tat, ropar, razbojnik. Veliko so jih pa kar za prazen nič, da ljudi ostrašijo, oplašijo." Nikolaj je strogo odvrnil: "Ubijati se ne sme. Sodi ga, če zasluži. In kakega izpusti, drugega pošlji v prisil j no delavnico, da se poboljša. Človeka se ne sme u-moriti." "Saj nič ne rečem, če gre, na primer, po pravici. A zaprli so ljudi, jih imeli zaprte in nato ubili vse, da bi ostrašili druge. Na primer je tu kak starček, kaj bi mu vzel? On je kak fantek brez pameti. Pa denejo vse na isto sito. Iz fantka pa more postati človek, ki bo boljši, ko mnogo drugih." "Otroka ubiti — to je že zadnje! To ti ne bo nikoli odpuščeno." "Tudi jaz pravim tako. Neki gospe, ki sem ji Časih zelje vozil, so vzeli sinčka in ga ji ubili; fantek je bil v sedemnajstem letu. Imeli so nekakšne zapisnike radi tega in na podlagi teh zapisnikov, so jih prijeli. In zdi se, da so bili popolnoma nedolžni." "Pravcate zverine," je trdo odvrnil Nikolaj. "Saj tudi so zverine in še brez koristi." "Komu more koristiti ubijanje? Kdor se oborožuje z mečem, bo tudi z mečem pokončan." "Ničesar pa ne morejo preurediti. Recimo, da moram kaj. kupiti, kje boš pa dandanašnji kaj dobil? In kaj vse je bilo prej v Moskvi!" "Vse so izropali." "Tudi jaz pravim tako. Raznesti ni težko, a pojdi, pa spravi skupaj! Za to je treba pameti. In kdo ukazuje zdaj? Vaš vojak, Du-njašin brat, Andrjuška-ubežnik." "Zdaj ni več Andrjuške." "So ga spodili?" "Je sam zbežal. Prišli so in izpraševali. So ga pri nečem zalotili, najbrž je kradel. Dobro je živel, v blagostanju, dosti bolje ko naša gospoda. Stari milostni gospod nimajo ničesar, njih vnučka je slanike, toda Andrjuška in Du-njaša sta imela pri čaju zmeraj pecivo. Tudi mene sta pogostila, češ, tega imava kolikor hočeš! Tudi meso sta jedla vsak dan." "Torej zbežal je?" "Zbežal in tudi Dunjaši ni povedal. Je šel pač v vas k svojcem. Morda so ga tudi zaprli, ničesar ne vemo. Zdaj je izginil poveljnik, ki je bil vendarle višja oblast." "Tako. Nekatere primejo tudi tam. Je že kje kaj narobe naredil." (Dalje prih.) TISKARNA ^Amerikanski Slovenec^ izvršuje vsa tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva - Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. L Amerikanski Slovenec A ^TO^l N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. TRDOVRATNO SUHI KANSAS Topeka, Kans. — Kansas je še ena maloštevilnih "do kosti suhih" držav. V senatu državne zakonodajne zbornice je bila v ponedeljek sprejeta resolucija, naj se pripravi potrebno za glasovanje o 18. amendmentu. Poslanska zbornica pa je resolucijo zavrnila s 64 proti 54 glasovni, in tako ta država za enkrat ne bo o amendmentu glasovala. —.—o- PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI I Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Lene zmerne. Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. "AMER. SLOVENCA" ne c'ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerneT DENARNA DARILA SE ZOPET LAHKO POŠLJE V STARI KRAJ. Vsled bančnega moratorija je bilo prepovedano pošiljati denar v inozemstvo. Te dni, ko so začele poslovati vodilne banke po Ameriki je zopet mogoče poslati kaka darila domačim, toda te pošiljatve se morajo izvršiti le v soglasju z zveznimi določbami, ki' so bile uveljavljene 9. oz. 10. marca 1933. V inozemstvo se ne sme pošiljati denarja v svrho špekulacije niti v svrhe investiranja, niti ne za nalaganje v inozemske hranilnice. Toda kdor želi poslati svojim sorodnikom v stari kraj kak denarni dar ali podporo, to lahko stori. Podpisati pa mora v tem ozi-ru posebno izjavo. Brez te izjave se ne sme sprejeti nobene take pošiljatve za stari kraj. Za praktično u-porabo v takih slučajih objavljamo tu posebni kupon, v katerem je tozadevna izjava. Izrežite iz lista ta kupon, ko bote pošiljali denar, istega podpišite na črti, pod katero je "Purchaser's Signature" ter istega s pošiljko nam pošljite in mi bomo denar potem v redu odposlali naprej. DECLARATION FOR MONEY ORDER (Izjava za pošiljatev) I declare that I purchased said remittance for legiti- I mate and normal business requirements, for reasonable ' I traveling and other presonal requirements, or for the ful- I • fillment of contracts entered into prior to March 6th, 1933, ' | and that the transaction is not for the purpose of savings I or investment in a foreign country. I certify that the trans- | action in no way contravenes the Act of March 9th, 1933, I the executive order of March 10th, 1933, or any regulation j issued thereunder. (Purchaser's Signature) I • n I Date.............................................................. 1933. ' I___________________________I ZA VEL1K0N0Č se bote spomnili svojih domačih v starem kraju in jim poslali kak znesek za piruhe. Stara navada je že to. Denar se dostavi v Jugoslavijo točno in zanesljivo. Denar se dostavi po pošti direktno na dom prejemni kov brez odbitka. Včeraj so bile naše cene: Za okroglo svoto Za okroglo svoto v dolarjih v dinarjih: Za $ 2.00 ............ 105 din Za 100 din ............$ 1.95 " $ 5.00 ............ 300 din " 250 din ............$ 4.30 " $10.00 ............ 615 din ' " 500 din ............$ 8.00 " $20.00 ............1280 din " 1000 din ............$15.50 " $50.00 ............3275 (lin " 5000 din ............$76.00 Pri večjih svotah dam še sorazmeren popust. — Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS (Nadaljevanje s 3. strani) ( r bil.'Jaz sem tam pripovedoval, kako lepo je bilo v Ljubljani, ( kaj so peli in kaj sem videl. Nič drugače nisem pripovedoval. Preds.: Ja, kaj bi pa postal dr. Korošec? Vombergar: To sem pripove-I doval, da bo postal ban, mini-I sterski predsednik ali vsaj mi-I nister. Preds.: Na čigavo mesto. Vombergar: Na mesto Marin. I koviča. Predsednik: Kajne, Marinko. I vič dol, Korošec pa gor? V dvorani splošna veselost. Vombergar: Jaz sem vse to, I g. predsednik, lepo pripovedo- 1 val. 1 Preds.: No, kaj pa je bilo še J v gostilni? Vombergar: Nazadnje smo malo zapeli in malo vinca smo pili. (v dvorani smeh.) Preds.: Niste govorili tudi o samostojni Sloveniji? Vombergar ponavlja, da je slišal v Ljubljani, kako je nekdo pripovedoval, da bo Korošec dobil Primorsko, Koroško in Reko nazaj. To sem jaz pripovedoval ter sem dejal, če pa je tako, potem pa le vpijmo: Z'i-vio dr. Korošec! Nato smo zapeli : Pojdmo na Štajersko gledat, kaj delajo ... (v dvorani zopet smeh.) Nato Vombergar pojasnjuje predsedniku: Ja, g. predsednik, jaz sem namreč rad vesel. : Preds.: Ja, ja, vi na ta način po gostilnah raznašate slabe vesti. Vombergar: O to pa ne, gospod predsednik. Preds.: Saj so tukaj priče, ki to potrjujejo. Vombergar: Lahko, da so priče tako rekle. Predsednik ga potem sprašuje, kaj je bilo v Kernovi go-'j/ stilni. ~ Vombergar pojasnjuje, da so g tam govorili o davkih, ki da jih 9 treba plačati, ker drugače to ne 2 gre. Če bi ne plačali, bi bil pa 2 rubežen. x Preds.: E, kaj ste potem go-2 vorili pri Zormanu? 2 Vombergar: V gostilni sem 6 se ustavil, vračajoč se z dela. 6 Tam sem videl in slišal, kako 6 sta se dva razgovai'jala, da bo 5 v kratkem druga vlada, da bo 6 zopet dr. Korošec prišel nazaj 5 in da bomo dobili avtonomijo. o Preds.: Vi ste pa govorili tu-9 di o federaciji? g Vombergar: Nisem vedel, kaj 9 je to federacija, ker to ni slo-2 venska beseda. , 2 Preds.: Avtonomija tudi ni 2 slovenska beseda. 2 Vombergar: Ampak to sem 2 zastopil, to. 2 Predsednk mu nato stavlja Ž vprašanje, kaj je bilo s kralje- 5 vo sliko. 6 Vombergar: Ko sem se o tem 8 razgovarjal z vodiškim orcžni-6 kom. je rekel, da je to njegova § lastnina in da jo lahko prestavi 9 iz ene sobe v drugo. 9 Preds!: Kaj ste pa rekli o ma-g riborskih vojaških dogodkih? § Vombergar: Rekel sem, da 9 se vojaki nekaj puntajo. 9 Preds.: Priče pa vse drugače g govorijo. ? Vombergar: Ja, pri nas je 9 mnogo ljudi, ki hočejo koga po. ? kopati. 9 Vombergar nato pojasnjuje 2 predsedniku, da je on govoril, 2 da se vojaki puntajo na naši 2 strani in ne preko meje na Av- 5 strijskem. g Preds.: Ali ste v* Sokolac? 6 Vombergar: Da. 6 Preds.: Ali ste se sami vpisa- S li? 5 Vombergar: Sam sem se vpi- 6 sal, kajpak. 9 Preds.: Pri katerem društvu ? $ Vombergar: Pa so me precej ? zbrisali. 9 Preds.: Pa kje ? 9 Vombergar: V Cerkljah. 9 Predsednik ga nato opozarja, 9 da so nekatere priče izjavile, 2 da je stal na stolu in na vso moč 2 vpil, da je hodil okoli ljudi po 2 gostilnah in pripovedoval. To je g izjavil n. pr. tudi priča Znidar. X Isto potrjuje tudi Lapajne sin. ž Vombergar: Lapajne ni moj >$ najboljši prijatelj. Preds.: Pa vi ste se kregali z njim. Vombergar: Tam se ni nihče kregal. Preds.: Vi ste govorili, da bo v 14 dneh vse drugače, da bo manj davkov itd. Vi ste govorili in ljudje so ploskali. Vombergar in Znidar Vombergar nato pojasnjuje, da Znidar in on nista v najboljšem razmerju, ker ga je on naznanil, da je nekoč teleta prezgodaj zaklal in da je bil on radi tega kaznovan. Zato mu je zagrozil: Ti si mi požrl dva jurja, jaz bom pa tebi že uro navil. Na razna vprašanja predsed. nika, zakaj Vombergar povsod klepeta in vznemirja ljudi, obtoženec ponovno izjavlja, da ni ničesar govoril, ampak da je tu pa tam pri glažku vinca kaj rekel. Predsednik mu potem stavlja nekatera vprašanja, kako si on zamišlja samostojno Slovenijo. Vombergar zanika, da bi bil kdaj izgovoril take besede ter izjavlja: Kaj bi nam republika, če smo pa v Jugoslaviji. Preds.: Priče pravijo, da ste drugače govorili tam. Vombergar: No, pa niso prav razumele. Na vprašanje predsednika, če je slišal kaj o Iliji, odgovarja obtoženec, da sta se nekoč raz-govarjala pri Križnarju v Preddvoru, kjer sta bila čisto sama. — Govorila ^va čisto tiho, tako da naju ni mogel nihče slišati, niti Kremžar ne. Iliji sem potožil, kako težke razmere so danes, ker ni pravega zaslužka, nakar je on odgovoril, da misli, da bo kmalu bolje, zlasti Če se bo država uredila na federativni podlagi. Predsednik vpraša nato obtoženca, če sploh čita časopise, nakar izjavlja, da čita malo, in sicer "Slovenca", včasih tudi "Jutro" ter samo ob nedeljah, ko je nekaj več časa. Drugače mora z aela na delo. Državni pravdnik izprašuje Državni pravdnik ga nato sprašuje: Kateri stranki ste pripadali? Obtoženec: Nobeni. Predla, gan sem bil za občinskega odbornika. Državni pravdnik ga nato sprašuje, če je bil v resnici Sokol, kar Vombergar znova po- ■ trdi. Drž. pravdnik: Če ste bili Sokol, kako spravite potem v ■ sklad s tem svoje ravnanje. Obtoženec nato odgovarja, da inkrim'iniranih besed ni govoril. ! 1 Branilec dr. Ribar stavlja obtožencu sledeče vprašanje: Ali - ste pri zadnjih volitvah volili? Vombergar: Seveda. Dr. R'ibar: Ali ste se organizirali v novo stranko? Na to vprašanje obtoženec odgovarja, da se ni, ker ga ni i nihče vprašal. Dr. Ribar: Ali ste bili po vo-• litvah .predlagani za občinskega odbornika ? Vombergar: Da. Dr. Ribar: V obtožnici ste o-' značeni kot ideolog. Zato vas vprašam, ali veste za razliko ■ med avtonomijo in federacijo? Vombergar: Sele v zaporu sem zvedel za to. Dr. Ribar: Ali ste sploh kaj brali o tem vprašanju ? Vombergar se ozira naokoli in skomigne z rameni ter nato izjavlja, da ni ničesar čital. Dr. Ribar: Ali vam je znano, da je imela Slovenija svojega predsednika vlade? Vombergar molči. Dr. Ribar: Kako ste imenovali Brejca? Ker Vombergar hitro ne odgovori na to vprašanje, ga dr. Ribar znova vpraša: Kaj je bil on v deželni vladi ? Vombergar izjavlja, da je bil doktor. Dr. Ribar: Kaj pa je bil Žerjav? Vombergar: V vladi je bil minister, v deželni vladi pa je bil poglavar. (Dalje prih.) —o- Širite amer. slovenca*