PoStnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vili. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV
VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAROČNINA:
*
Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
Leto XIV. - N. 6 (276)
UDINE, 1. APRILA 1963
Izhaja vsakih 15 dni
ČUDNO PREDVOLILNO OZRAČJE
katerTbodo poraženi ?
Pelizzo in Marangone v nevarnosti - Schirattija in Beltrameja 80 izključili iz list, Solari pa je kandidaturo odklonil
NA SEDEŽU FURLANSKE ZBORNICE ZA TRGOVINO
A
Zares čudno je razpoloženje v letošnjem predvolilnem času — volitve se bodo namreč vršile, kot znano, 28. in 29. t.m. —, ker se ne govori dosti
0 tistih kandidatih, vseh list, ki bodo 1 po vsej verjetnosti izvoljeni ali ponovno potrjeni, pogovori se sučejo skoraj izključno okoli onih, ki bodo verjetno poraženi.
Da bodo naši čitatelji seznanjeni, pojasnjujemo oziroma ponavljamo, da je v našem volilnem okrožju (Videm-Gorica-Belluno) predstavljenih za poslansko zbornico osem list s Ul kandidati, liste, katere tu spodaj objavljamo.
Kandidatov za senat, z ozirom na volilna okrožja, kjer bodo glasovali volivci slovenskega jezika Furlanske Slovenije, Rezije in Kanalske doline, je trinajst in sicer:
Volilno okrožje Čedad : Lazzaro Alfredo, bivši župan v Cervignano, za PCI; Gabassi Pietro za MSI (neofa-šisti); Sirch Giuseppe iz Vidma za PLI; Guarnotta Gianni iz Vidma za ! PSDI (ta kandidat je sin mešanega zakona, mati je Slovenka iz Nadiške doline) ; Pelizzo Guglielmo, župan v Čedadu, za D.C.; Angeli ...Gjfthaita, bivši župan v Tarčentu in predsednik pokrajinskega ANPI, za PSI.
Volilno okrožje Tolmezzo : De Ca-neva Tranquillo, sindikalist iz Tol-mezza, za PCI; Jus Luigi iz Vidma za PRI; Fant Umberto iz Tarčenta za MSI; Raber Arturo za PLI; Zan-nier Attilio, pokrajinski svetovalec iz Sm(imber.ep za PSDI • B'asutb Lorenzo,' dòsedariji poslanec, iz Forga-rie, za D.C.; Bonacina Ercole, iz Ri-! ma, za PSI. Ta zadnji je član osrednjega vodstva PSI in je bil predlagan za kandidata od centralnega komiteja stranke tudi za volilno okrožje Pordenone.
V volilnem okrožju Čedad bodo volili Slovenci sledečih komunov : Sv. Peter, Prapotno, Podbonesec, Sovod-nje, Sv. Lenart, Srednje, Dreka, Grmek, Tavorjana, Fojda in Ahten. V tolmeškem volilnem okrožju pa : Neme v Kmahtski dolini, Tipana, Brdo, Gorjani, Rezija in Kanalska dolina.
Naj pripomnimo, da trije izmed znanih poslancev ne kandidirajo pri sedanjih političnih volitvah. Dva od teh — Sehiratti od DC in Beltrame od PCI —, ker so tako določile stranke, in Solari, ker je sam odklonil kandidaturo.
Na splošno se predvideva, da bo j izvoljenih v poslansko zbornico v našem volilnem okrožju 8 poslancev na ! listi D.C., dva gotova ali trije možni na listi PSI, dva na listi PCI in eden gotov in morda dva na listi PSDI, razen eventualnih variant, ki bodo odvisne od ostankov.
Pri prihodnjih političnih volitvah | Prav gotovo ne bo manjkalo tudi presenečenj, morda še velikih, kot so bila pri zadnjih volitvah, ko sta odletela kar dva nosilca list: Berzanti, nosilec liste D.C., in Lizzerò, nosilec liste PCI.
V seznamu verjetno poraženih sta tudi" dva pomembna poslanca : Marijina iz Gradeža, za čigar izvolitev«? HSnr'pn preteklih volitvah odločilni
prav glasovi volivcev slovenskega jezika videmske pokrajine, katerim ni izpolnil nobene storjene obljube, in Marangone, posebno odkar je večkrat izjavil ‘in tudi napisal v svoji propagandni brošurici « Finalmente la Regione Friuli-Venezia Giulia! » (Končno dežela Furlanija-Julijska Benečija), ker ne uživa zaupanja volivcev j slovenskega jezika, katerih glasovi, lahko rečemo, so bili leta 1958 tudi skoraj odločilni za njegovo izvolitev v parlament Maraagflne je med drugim izjavil v poslamutl sbornici, kar se tiče slovenske jezikovne manjšine, tudi tole : « Quelie minoranze sono oggi divise in tutti i partiti politici costituzionali presenti in questa Cantera. Non possiamo e non dobbiamo creare le condizioni per cui esse si Uniscano in un solo gruppo politico ' sè stante. Questo sarebbe un gradissimo errore (podčrtali smo mi). Le (Minoranze etniche della Regione Friu-‘1-Venezia Giulia devono essere rivolte
1 v«rso Roma, se cosi mi posso esprimere. Non dobbiamo consentire che
colpa nostra tengano sempre gli ?Cchi rivolti verso Lubiana: devono ’hiparare a guardare a Roma. Devono guardare a Roma come tutti noi... Questo io lo definisco un atto pa-fiottico ». (Te manjšine so danes
deljene na vse ustavne politične stranke, ki so prisotne v tej zbornici. Ne moremo in ne smemo ustvariti pogojev, da bi se te združile v eno samo samostojno politično skupino. To bi bila velika napaka. Etnične manjšine dežele Furlanija-Julijska Benečija se morajo obračati proti Rimu, če se lahko tako izrazim. Ne smemo dovoliti, da bi po naši krivdi vedno gledali proti Ljubljani: naučiti se morajo gledati na Rim. Morajo gledati na Rim, kakor mi... To smatram jaz za patriotično dejanje»). Slovenci, pa, posebno tisti, ki so jeta 1958 zanj glasovali', smatrajo to izražanje podobno [ izražanju fašistov.
. Kar se tiče kandidatov za senat je Iv nevarnosti, da ne bo zopet potrjen,
■ čedadski župan Guglielmo Pelizzo. Ta je, kot znano, podtajnik pri ministrstvu za obrambo in mu očitajo, da je trdna opora « skritega strelca » Andreottija, ki je minister za obrambo in najvidnejši predstavnik demokri-stjanske filofašistične desnice. V če-dadskem volilnem okrožju, posebno v Nadiški dolini, mu izpodjedajo teren predvsem socialdemokrati, ki mu očitajo tudi, da ni v vseh teh letih mig-nii niti s prstom, da bi se odpravile ali vsaj omilile voiaške uslužnosti, ki onemogočajo katerikoli industrijski razvoj. Prav nič se ni zanimal tudi, da bi se preprečila likvidacija tovarne «taninskih estraktov» v Čedadu, podrtje cementarne v Sv. Lenartu in zaprtje vseh kamnolomov v Nadiški do!" v. v. vseh.teh..obratih Je bilo zaposlenih na stotine slovenskih in furlanskih delavcev, kateri so ostali brez dela in so morali v emigracijo.
Pa ne samo to, so še druge okoliščine, ki bodo zmanjšale verjetnost ponovne izvolitve Pelizza: njegov tekmec Biasutti, ki kandidira v tolmeškem volilnem okrožju, ga bo prav gotovo izpodrinil, ker kandidira v takem volilnem okrožju, kjer se je število demokrščanskih volivcev ohranilo, medtem ko se je v čedadskem volilnem okrožju za senat zelo zmanjšalo zaradi emigracije in tudi zaradi priključitve — po ukinitvi volilnega okrožja San Vito al Tagliamento —
volivcev okrajev Latisana in Codroi-po, kjer ima krščanska demokracija, kot so pokazale zadnje politične volitve, zelo slabe pozicije.
Naj dodamo še to dejstvo, da mora krščanska demokracija zagotoviti tudi Trstu izvolitev enega senatorja in do tega lahko pride le, če žrtvuje če-dadskega župana Pelizza. Da to drži, je očitno, kajti Biasutti, ki je doma iz Karnije, kandidira tudi v poslanski zbornici in bo gotovo izvoljen v obeh vejah parlamenta. Če ne bo izvoljen noben senator v Trstu, bo moral Biasutti optirati za poslansko zbornico in prepustiti mesto senatorja tržaškemu prvemu neizvoljenemu kandidatu. V Vidmu, Gorici in Pordenonu, kjer kandidirajo Tessitori, Vallauri in Garlato, izgleda, da
(nadaljuje na 3. strani)
Plodovita konferenca ekonomistov iz Furlanije in Slovenije v Vidmu
Obmejni sejem «Alpe-Adria» in poseben clearing - Možnost zaposlitve naše kmečke delavne sile v obmejnem pasu
Na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu so se sestali predstavniki Gospodarske zbornice - Slovenije in predstavniki furlanskih gospodarstvenikov. Proučili so vprašanja, ki so povezana z razvojem gospodarskih in turističnih odnosov med Slovenijo in Vidmom. Sestanku je predsedoval grof di Maniago. Z jugoslovanske strani so bili navzoči Cvetko Kobal, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Miran Goslar, načelnik urada za trgovino z inozemstvom, in Ladoslav Dolinšek, tajnik odbora za obmejne sporazume ; s furlanske strani pa dr. Ferruccio Job član izvršnega odbora
i LiL
m
Karakteristična hiša z lesenimi stopnicami in balkonom v črnem vrhu. Opis o ekonomskih razmerah teh krajev sledi na 2. in 4. strani.
Kandidatne	liste	za
"■-«UM»?
Lizzerò Mario Battello Marco Bettiol Franco Bertot Giovanni Bosari Otello Bulfoni Luigi Franco Raffaele Francqvig Leopoldo Jarc Giuseppe Migliorini Giovanni Moschioni Antonio Murer Augusto Orletti Baudero Selli Maria
Bonotto Guido Da Rold Aldo Da Rold Alessandro De Bernardo Silvio De Brumatti Dante Fano Giuseppe Fabrici Carlo Feregotto Dino Jus Luigi Missana Pietro Signoretto Paolo Volli Ezio Zambon Giuseppe Zuberti Agostino
De Michieli VitturiF. Boschi Vittorio Bottega Antonio Buzzi Antonio Comis Guido Durighello Geremia Fibbro Corrado F ab ris Oscar Giacomelli Carlo Levi Duilio Pascoli Eno Ruberti Rocco Spanghero Italo lurco Clorindo F.
Aita Federico de Asarta Stefano Bortolotto Armando Brusin Giorgio De Simon Ilvo Gasparini Ugo Marin Luciano Pascatti Antonio Protti Carlo Renzi Giuseppe Salice Giuseppe Stavro Santarossa G. Tazzer Fedele Taverna Archimede
Barbesin Riccardo Bellini Eros Bortoluzzi Pietro Cantarutti Armando Ceccherini Guido Dissette Danilo Francescon Pietro Marpillero Vittorio Martini Gino Nardini Ermenegildo Preti Rolando Rossi Bruno Slongo Pietro Zuccalli Lanfranco
Barresi Orazio Borgobello Giuseppe Bortot Ives Cariesso Domenico Cavarzerani Luigi Del Pin Prospero N. Della Bianca Alvio Raspi Sergio Rosa Bian Ermeneg. Roberti Giovanni Silverio Domenico Soravito Teresa Trojan Alessandro Zancanaro Luciano
LIBERTA S
Armani Arnaldo Biasutti Lorenzo Bressani Piergiorgio Chiavola Emanuele Colleselli Armando Corona Giacomo Fusaro Alessandro Leschiutta Giovanni Martina Michele Olivieri Luigi Tonutti Giuseppe Toros Mario Vicario Giovanni
Cprrf^r
Bergoglio Luciano Bettoli Mario Blarzino Primo Cellie Massimo Da Roit Armando De Toffol Pasquale Facchin Giovanni Fortuna Loris Gahino Guerrino Marangone Vittorio Marinčič Ivan i Mauro Ivan Pirzio Biroli D. Zuliani Èlio
videmske trgovske zbornice, Antonio Camuffo predsednik združenja trgovcev Furlanije, dr. Gaetano Skorzon, enovanni Molina tajnik furlanske oortniške zveze, dr. Esente Ricciotti, geom. Battilana, dr. Franco De Luca in generalni tajnik videmske trgovske zbornice dr. Nello Zurco.
Razpravljali so o prihodnjem sejmu « Alpe Adria » v Ljubljani. Poudarili so potrebo, da se poveča izvoz. Slovenski predstavniki so predlagali, naj se ob prihodnjem sejmu ustanovi clearing, tako da se bodo vršila plačila v kolektivnem računu ter da bodo lahko zainteresirana podjetja sklepala kupčije med sejmom kakor tudi skozi vse leto. Seveda bo treba koordinirati uvoz in izvoz. Furlanski predstavniki so ugodno sprejali ta predlog slovenskih gospodarstvenikov. Med sestankom so obravnavali tudi druga vprašanja, kot na primer izdajanje vizumov, razširitev obmejnega področja ter možnost razpolaganja s krajevno delovno silo za določena kmečka dela. Slovenski predstavniki so zagotovili, da bodo za to stvar posredovali pri jugoslovanskih oblasteh.
Nato so se slovenski gospodarstveniki sestali s predsednikom pokrajine Burtulom in z županom Cadettom. Med tem obiskom so z obeh strani rrrasJM zeljo, da bi se predstavniki c-blasti z obeh obmejnih področij bolj često sestajali, da bi dosegli bolj intenzivno sodelovanje na vseh področjih z medsebojnimi izmenjavami u-metniškega, kulturnega in gospodarskega značaja.
PO
ITALIJI
BOČEN — JAVNI TOŽILEC za Južno Tirolsko je zahteval od italijanskega* vrhovnega sodišča, naj bo proces ^roti 150 osebam, ki jih obtožujejo terorističnih dejanj, v kakšnem drugem kraju, ker se predstavniki italijanskih oblasti v Južni Tirolski boje, da bi sojenie na tem prodročiu lahko izzvalo nerede.
RIM — Začeli so se italijansko-ju-goslovanski ekonomski razgovori, na katerih proučujejo vprašanja ekonomskega sodelovanja med obema državama in bodo sklenili nov trgovinski sporazum, ker je dosedanji nehal veljati 31. marca t.l.
VIDEM — Industrija elektronskih aparatov « SOLARI » je izgotovila vse naprave za avtomatično delovanje milanske železniške postaje. Takšno vrsto naprave imajo sedaj samo v nekaterih večjih mestih v ZDA in v Bruxelu.
TORIN — Ugotovili so, da se je v zadnjih desetih letih naselilo v to pokrajino nad 600 tisoč ljudi iz Južne Italije.
RIM — Nek general, ki je bil zapleten v afero letališča Fiumicino, je bil pogojno obsojen na 8 mesecev zapora. Tudi nek drugi funkcionar v nekem ministrstvu je bil obsojen pogojno na eno leto zapora, ker je državi izmaknil 282 milijonov lir.
CHIASSO — Od 1. januarja do 28. februarja je šlo preko meje v Švico no delo 162.000 italijanskih delavcev.
AOSTA — V preteklem letu so dohodki za turizem znašali v Dolini Aoste nad 7 milijard lir, to je nad 70.000 lir na vsakega prebivalca te dežele.
MILANO — Pred nedavnim so ot-vorili « Fogolar Furlan », katerega predsedstvo je prevzel nek profesor iz Napoli. Med Furlani je to vzbudilo veliko nezadovoljstvo.
PORDENONE — Južno od tega mesta je začela obratovati nova tovarna raznih strojev in bo v teku enega leta mogla zaposliti okoli tisoč delavcev.
ACQUAVIVA COLLECROCE — De-mokrščanski poslanec La Penna je izjavil ob priliki nekega volilnega govora, da se bo zavzamel za čimprejšnjo ustanovitev tečajev za hrvaški jezik v Termoli, da se bo moglo tamkajšnjo prebivalstvo seznaniti s hrvaško in drugo slovansko literaturo.
IZ PODBONESCA V ČRNI VRH
Strašno slabe ceste ■ Komunska administracija... na dnevnem redu ■ Limanice za glasove ■ Zaskrbljeno ekonomsko stanje ■ Upanje v bodočo deželno upravo
KRATKE
DOMAČE
Sub id
Nekoliko ven iz Podbonesca, na komunalni cesti, če jo cesto sploh moremo imenovati, ki vodi iz Podvršča v Arbeč, Zapotok, Kal in potem v težje dostopen črni vrh, ki je oddaljen od doline kakih 14 kilometrov, se je pred nedavnim utrgal zemeljski plaz in za nekaj dni je bil onemogočen vsak promet.
V te kraje smo se podali prav zaradi te elementarne nezgode, ki je nastala zavoljo pomladanskega deževja in deloma, morda še največ, zaradi malobrižnosti tistih, ki bi morali skrbeti za vzdrževanje cest, regulacijo voda in za pogozdovanie. Plaz, katerega so že odstranili, nas pa ni dosti prizadel, bile so druge reči, ki so vzbujale našo pozornost, predvsem delovanje podboneške komunske administracije... vzorne administracije, posnemanja vredne.
Vprašali smo, če bi mogi govoriti s sekretarjem komuna.
— Je šel v Genovo na «adunato» alpincev in ga ne bo več dni.
— In ni nikogar, ki bi ga nadome-stoval?
— Mah?! — in je uradnik skomiz-nil z rameni.
— Kaj pa gospod « sindaco », je morda ta tukaj? — smo vprašali.
— Ne, tudi tega ni, je v Tarčetu v svoji « butigi ».
— Pa bo vsaj kdo na volilnem uradu?
— Tudi tega ni, šel je v Čedad po plakate.
Torej ne moremo ničesar opraviti in postalo nam je še tesnejše pri srcu, ko smo videli tam na komunu celo vrsto ljudi, ki so čakali in prosili za kak dokument ali informacijo. Na komun se bodo morali vrniti dvakrat, trikrat, štirikrat ali morda še večkrat, da bodo kaj opravili. Tu in tam se slišijo pritožbe proti tej čudni navadi, seveda so bolj ostre izven komunskih lokalov in posebno v oddaljenih vaseh, ki so težko dostopne in ki ena sama pot do komuna stane velikih naporov in dosti dragocenega časa.
Pa preidimo na drugo.
Na zelo slabo vozni komunski cesti, katero smo preje omenili, smo naleteli na skupino delavcev, ki so popravljali cesto. Temu se nismo prav nič začudili, še ta mesec bodo politične volitve in seveda pomaga vse. tudi majhno popravilo ceste, da se daje ljudem vtis, da se nekaj le dela. Takšne drobtinice so neke vrste ogledalca za škrjančke ali bolje «limanice za glasove ».
So majhne reči, ki konec koncev zelo malo pomagajo in ne morejo nikakor rešiti pravega vprašanja komunalnih cest in relativnih povezav, da ne govorimo o skrajno slabem in nevarnem delu ceste, ki vodi iz Arbeča v Gorenjo vas. Prav nič boljši niso niti oni kolovozi, ki peljejo iz Podvršča v Arbeč, Kal in črni vrh. Naj si bodo ceste ali kolovozne poti, vse so skoraj popolnoma zapuščene, ker jih premalo in preslabo vzdržujejo. Ob nobeni poti ni videti nikjer nobenega kupčka peska za posipanje, obcestni jarki so zasuti s kamenjem in zemljo, ki se vali ob vsakem nalivu z bregov, cesta je vsa jamasta in razrita.
— Zakaj se ne pritožete, zakaj ne protestirate, zakaj ne greste naprej? — smo vprašali nekega zavednega in prijaznega domačina.
— Bilo bi vse zastonj, saj ne bi nič pomagalo; tudi protesti bi naleteli na enaka tla.
Ko smo se še bolj poglobili v zadevo, smo videli, da se je prav malo ali nič spremenilo v tem predelu Na-diške doline, posebno ne na poljedeljskem sektorju (edina mlekarna je v črnem vrhu) in zato ljudje, ki vsak dan bolj obupujejo nad takšnim neznosnim stanjem, neprestano emigri-ìajo. Prav ta dan, ko smo prišli v vas, so odhajali trije. Rekli so nam :
— Kaj naj tukaj počnemo, ali naj trpimo lakot in živimo tja v tri dni brez nobene perspektive? In dosti je takih, ki imajo korajžo govoriti o nekem ekonomskem čudežu, o nekem « miracolo economico » ! čudež, « miracolo», ja, za kapitaliste in velike gospode, ki vse požro, in ti, skupno s tistimi, ki so na « governu », puščajo nas v takšnelem stanju. Potem pa še pišejo po žurnalih, da nam je dobro, da so nardili pri nas to in ono, da so dali našim krajem toliko in toliko milijard.
Poleg vseh potrebnih reči, ki manjkajo, da bi bilo zagotovljeno ljudem vsaj najnujnejše za preživljanje, za dostojno hišo, oblačilo itd., naj omenimo tudi šolo.
šolsko poslopje v Zapotoku je na primer bolj podobno razpadajoči kmečki hiši, s samo dvema vlažnima in zatohlima učilnicama in enimi vrati, ki so usmiljenja vredne. Pred šolo stoji ob času pouka, ob cesti nasproti, luksuzna «milletrecento» nekega učitelja iz doline, ki se zares ne sklanja s toliko revščino in je v kontrastu tudi s svojimi kolegicami, ki morajo u-boge reve prehoditi tja in nazaj in ob vsakem vremenu več kilometrov naporne strme ceste.
Ni pa kaj reči naravnim lepotam in tudi zdravstveni pogoji so tu dobri: zrak je čist, da resnično krepi pljuča in nenavadno vzbudi dober a-petit. Tudi razgledi so krasni, naravnost pravljični: nasproti se mogočno
dviga zasnežen Matajur, spodaj ležeča dolina, po kateri žubori bistra Nadiža ter se nam odpira pogled po vsej furlanski nižini tja do morja in tu pa tam prepadi, ki so tako globoki, da človeku zastane dih, ko pogleda vanje. Sem pa tja se košati kaka jelka, ki razpleta svoje dolge veje kot blaga gozdna vila svoje lase, v grmičevju pa žvrgole vsakovrstne ptice, ki gnezdijo prav v teh dneh.
Toda ko se umaknejo vse te lepote in očarljive vabe narave, ostane trpka resničnost pomanjkanja, ki se ne prikaže nikoli na nobeni razglednici kot se prikažejo panoramični motivi in
folklorne zanimivosti, da bi pritegnili tujce in s tem pospešili turizem.
Kdaj bodo le napravili kaj koristnega in dobrega v teh krajih? Kdaj se bo gospodarstvo poživilo, toliko dvignilo, da bo tem našim ljudem zagotovljen vsakdanji kruh na domačih tleh? Z volilnimi obljubami prav gotovo ne, saj teh niso še nikoli izpolnili. In prav zato ne preostaja drugega kot zaupati v razumnost, modrost in v čut pravičnosti tistih, ki bodo, upamo, kmalu poklicani, da vodijo deželo Fu ria ni j a- Julijska Benečija.
Medtem pa draginja narašča vsak dan bolj !
Jos.
K
CRNI VRH. Tako zgledajo od blizu skoraj vse hiše v tej zakotni gorski vasi. Kljub težkemu življenju — vse pridelke morajo znositi na hrbtu, nad dve uri hoda do prve avtobusne postaje — pa morajo ti ljudje plačevati zelo visoke dajatve.
ANA SKUBLA POSTALA ŽRTEV PROMETNE NESREČE
Kaj se rauormo rjes sprijazniti z mislijo, da ne bomo nikol več videli v naši sredi 19 Ijetne Ane Skuble, ki je bila še pred božičem med nami vsa nasmejana, polna Ijepih upov, kar se je parpravlja-la, da gre parvikrat na djelo v Švicero? Zlo nas je pretresla novica, ki smo jo izvjedali po telegramu, da se je tam smartno ponesrečila par njekem avtomobilskem incidentu. Kot toliko naših čeča, si ie tudi mlada Ana šla služit kruha po svjetu, saj je njena domača zemja takuò revna, da ne more preživljati vseh svojih otrok. V preteklosti sta šli v Švico že dve njeni sestri in zatuò je z malo buj lahkim korakom stopila na to težko pot.
Izguba te naše mlade vaščan-ke v cvetu mladosti je nas vse zlo zaboljela. Bla je vesela in nežna čeča, nimar parpravjena pomagat vsakemu, ki je imel po-trjebo njene pomoči. Luč sveta je zagledala glih u času, kar je njena vas bla v ognjù, kar so jo bombardirali in požgali fašisti ljeta 1944 in zatuò .ie bla njena parva zibelka niiva, kamor se .ie pač mogla niena mati v sili zateči. Njeno živenje ni blo zatuò že od parvih ur rožnato in zavoj tega ie imjela sedaj, kar je muog-la iti na djelo, pred sabo vse polno Ijepih progetov, a kruta usoda ji ni prizanesla.
Ne bomo te nozabili. spomin nate bo ostal nimar svetal, kot je bla svetla tvoja duša.
Srednje
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI V LETU 1962
V lanskem ljetu sta se rodila samo dva otroka v naši fari, umrlo pa je osem oseb.
Rojstva: zakoncema Albertu Hvalica (Qualizza) in Antoniji Stulin iz Klinca se je rodila hčerka Irena. Evgeniju in Sofiji Lau-retič iz Černetičev pa sin Klav-dio.
Poročili so se : Marcela Marti-nič z zidarjem Sergijem Terliker-.iem iz Sv. Lenarta, Alide Barbet-ti iz Sredenj s kovačem Elianom Pauluzzijem iz Urbignaca pri Bujah in Postregna Giuliana iz Sre-deni s Santejem Colavito iz San Michele al Tagliamento.
Umrli pa so: 72 ljetni Emilio Angelini iz Sredenj, 78 ljetni Jo- : žef Hvalica iz Sredenj, 75 ljetni Alojz Cuodar iz Dolenjega Tar- I bijà, 64 ljetni Anton Florjančič iz Meline, 76 ljetna Antonia Koščak iz Prešerja, 65 ljetni Anton Krizetič iz Černetičev in 39 ljetni Alojz Hvalica iz Sredenj.
NADISKE
IZ
Platišče
BODO PROSNID, BREZJE IN PLATIŠČE OPROŠČENI PLAČEVANJA DAVKOV?
Zvedeli smo, da je videmska prefektura pregledala žalostno stanje vasi Brezje, Prosnid in Platišče, ki so bile cele tri mjesce izolirane od sveta zavoj hude zime in da proučuje možnost, da bi za letos oprostila te vasi vsaj plačevanja tas. Domači odbori za ekonomsko poživitev (comitati di rinascita economica) so že začeli računati koliko bi morala prefektura - potom «Ente Comunale Assistenza» - dodeliti, da bi se plačali davki, ker tem se ni mogoče izogniti, potem ko so bili obremenjeni.
Komun se za to reč ni prav nič interesiral, intervenirati so muor-li drugi ljudje, ki nimajo v rokah administracije.
Iz pod Matajuija
SMRTNA NESREČA PRI DELU Smrtno se je ponesrečila par djelu 57 ljetna Antonija Jelina iz čeplatišč. 2enà je obrezovala venjike in je padla takuò nesrečno z lestnic, da ji je ta padec ko-
štal življenje. Šobit so jo pejal v čedadski špital, kjer so upali, da jo bodo rešil smrti, a vsa skrb zdravnikov ni nič pomagala, umrla je za posledicami en teden kasneje.
V čedadski špital so muorli pejati tud 40 ljetnega Petra Zlun-derja, zaki se je močno urjezu s črepinjami v čampno roko. Tam so mu rano zašil in bo ozdravu v treh tjednih,
Stara
V Čedadu se je sestala te dni športna komisija A.C.I. (italijanski avtomobilski klub) iz Vidma, da je razpravljala o avtomobilskih korsah, ki bi se muorle vršit iz Čedada na Staro goro mjesca maja. Vse pa kaže, da tistih kors ne bo, vsaj mjesca maja ne, zaki se ne bo moglo popravit cjeste v tako kratkem času. Kot vjemò, so djela na tej cjesti v teku že več ljet, enkrat zavoj napejave vodovoda, drugič zavoj eliminiranja ostrih ovinkov in takuò naprej. Za njeno uzdarževanje skar-bi provinca, in kot izgleda ta njema pravega progeta za nardit djela.
Tajšno zavlačevanje s popravili sevjeda škoduje domačinom, pa tud turisti nočejo hodit sem, zaki ti se radi komod vozijo po gladkih poteh.
ELEKTRIČNA LUČ V TOJANU
Morebit se bo kakšnemu zdjelo neverjetno, a je takuò, nekatjeri zaselki Tojana, ki ležijo malo proti brjegu, še donàs, ko živimo v atomski dobi, nimajo električne razsvetljave. Zaki je še nimajo, ne vjemò, a morebit so se prejšnji komunski administratorji preveč malo interesirali, da bi rešili že prej tisti problem. V tjeh dneh je končno paršlo na komun sporočilo, da bo stato dau potrjeban kontribut za instalacijo. Prodžet je sada na repartu za gozdarstvo v Vidmu, kjer ga bojo muorli odobrit, potlè ga predložit pa še «Ge-niu Civile », ki bo nardiu djelo. Trjeba bo torej še nekaj časa po-tarpjet, a vsednò se troštamo, da ne bo poteklo dosti časa, ko bo tud tle zasvetila električna luč.
KONKORS ZA IZBUOJŠANJE JAVNIH LOKALOV
«Ente Provinciale del Turismo» je razpisal nagradni konkors za novo izgradnjo, razširitev ali kakršnokoli milioracijo hotelov in javnih lokalov v gorskih in gričevitih krajih videmske province. Vsega skupaj bodo razdelili pet milijonov lir premijev.
Sodeč po že opravljenih djelih je komisija določila, da se bojo korse vršile prvo nedejo septembra mjesca, če pa še ne bo cjesta postrojenà, jih bojo pa sevjeda preložil še za ’no Ijeto, kot jih odlašajo že nekaj ljet.
Izpod Kolovrata
Inšpektorat za gozdarstvo je te dni odobril proget za ojačen j e vodovodov v vaseh Kras, Ocnebr-do in Trušnjah. Ti kraji trpe vsako poletje veliko pomanjkanje pitne vode in zatuò imajo ljudje \ v tjem ljetnem času zlo velike ) težave, posebno zaki redijo dosti krav in jo nucajo za napajanje.
Z ojačenjem vodovodov jim bo prišparanega dosti truda, saj so muorli hodit po vodo k zelo oddaljenim studencem. Za tisto djelo bo država prispevala 87,5% in je že nakazala skoraj pet milijonov lir in zato bojo mogli z djeli začeti v kratkem.
SMRTNA NESREČA
V čedadskem špitalu je umru 58 ljetni Karlo Trinko, kamor so ga prepeljal pred dnevi, zaki je padu po štejngah in udaru z glavo ob rob. Dobil je pretres možganov in si zlomil tud več reber.
KONTRIBUT KMETOM ZA POGOZDOVANJE
Inšpektorat za gozdarstvo je dal nekaterim kmetom iz Čedada, Prapotnega in Tavorjane 1.395.000 lir državnega kontribu-ta za pogozdit gole bregove. Kontribut so dobili: Ivan Durjavič iz Oborče 165.000 lir, Assunta D'Orlando 515.000, Jožef Kovač čevščak iz Prapotnega 341.000, Jožef Rossi 350.000. in Avgust Florjan oba iz Tavorjane 156.000 lir. Omenjeni kmetje so ali bodo pa še posadili 35.000 smrek.
NA KRATKO POVEDANO
DOLENJI BRNAS. Dne 13. marca je provincialna tehnična komisija pregledala krave našega komuna « razza pezzata rossa friulana ». Komisija je upisala zbrano živino v album.
ŠPETER OB NADIŽI. Prejšnji tjedan so se zbral vsi petdesetletniki, da so skupaj proslavili pol stoletja svojega življenja, šli so ta dan tudi na izlet v Videm, Gorico in Redipuglio
GORENJI GRMEK. Dne 22. marca smo spremili k zadnjemu! počitku 69 ljetuo Marijo Iviabaj, ki je umrla po kratki in hudi bolezni v čedadskem špitalu.
SV. LENART. V kratkem bojo sistemiral šolo v Utani, ki že dou go časa čaka na popravilo, šuol-ski provedirat je v ta namen do-i delil pol milijona lir.
IBANA. Zadnje čase zapirajo v Idrijski dolini zguodaj vsa hišna vrata, zaki pretekli tjedan so v Ibani doživeli neprijeten dogodek. Njekšan je pred hišo napadu 43 ljetno Pio Simonetič in ji zadau hude poškodbe na glavi. Vzrok napada ni znan, kakor tudi ne napadalec, tatvina je tudi izključena, ker je žena uboga. i
DOLENJI BARNAS. Na pragu domače hiše je 70 ljetni Jožef Gošnjak takuò nesrečno padu n» glavo, da je dobil pretres možganov. Njegovo stanje je zlo resno.j
KORITA V REZJANSKI DOLINI. Z dekretom predsednika republike je bila naša cerkev povzdignjena v župnijsko. Ta vas leži ob vznožju Kanina in šteje le 300 prebivalcev. Do sedaj je spadala pod župnijo Osojani iO je župnik hodil sem brat m«Š° le par krat na ljeto. Tako ima R^ zija sedaj kar pet župnij.
h.
o
a
L-
>•]
o
i-
0
>
l-
n
i.
l-
li
i
u
A
i»
a-
o.j
>
La
iV
\S
)e
m
v>
e-
POSEBEN DOPIS NAŠEGA UREDNIKA
IZ DOLINE APS TL
Privlačna dežela in prisrčnost ter delavnost Valdostancev - Petnajst let samouprave - Veliki napredki na ekonomskem, socialnem in kulturnem sektorju
I CfHVISC
♦V"*
■iOKj
8<‘eu>‘
Lervm.'d
ìàitsuroaoche
«j Vgchey***
' tihfif.
Provi
? *.7?
jfà£C Jcrijron 'alpelhoe
Lna/nprnuc (vos
mrgves
Courmayeur 're S.Didier
rato
la Risalile
La Salte AOSTA
iHeneuve
pi:fcuiaz
la Tbuiterfù
ierrès
segar
Ctefnparcber
Pcm/N Marlin
MgrìsancM
Sri;, ivnvy
coi.e fif;
PiCCOiO
S.^EHNARDO
0'>'
v	hCogne
- Al. Valsa varartele SRheme
.	ÓR PARADISO .■*'
.-A.-*"	*■■
S\
Karta nam predstavlja Dolino Aoste, ki jo tvori 74 komunov s 102.637 prebivalci,-meri 3.262 kvadratnih kilometrov, gostota pa je 31 na vsak kv. Km.'-Prestolica Aosta 30.993 prebivalcev.
ima
I.
Aosta, marca 1963. V Dolinr Aoste, ki leži kot prilepljena na francosko-švicarski meji, nas niso privabili ne radovednost in niti očarljivi kraji, ampak nas je gnala sem vroča želja, da bi videli novih reči in se seznanili kako deluje avtonomna dežela s posebnim statutom.
Prvo, kar je v nas napravilo globok vtis, je bila prisrčnost, s katero so nas sprejeli v glavnem mestu dežele Aosti in okoliških krajih, kakor tudi delavnost vsega prebivalstva, ki neprestano stremi po vedno novih socialnih p idobitvah in po utrditvi gospodarstva. Kot znano, je Dolina Aoste ekonomsko med najbolj razvitimi deželami v Italiji in tudi njen življenjski standard je v državi na najvišji stopnji in vse kaže, da se bo ta še dvignil in tako zadovoljil prav v vsem vse Valdostance.
Dolina Aoste je avtonomna dežela in se že 15 let zelo uspešno upravlja sama. Valdostancev je okoli 100 tisoč, torej manj kot nas Slovencev v deželi Furlanija-Julijska Benečija in so ime-, li vseskozi od leta 1946 po enega svojega zastopnika v poslanski zbornici in v senatu. Leta 1958 sta bila izvoljena v senat Renè Chabod, v poslansko zbornico pa Severin Caveri. Oba parlamentarca pripadata francoski jezikovni skupnosti in sta bila izvoljena s podporo vseh demokratičnih in avtonomističnih sil. Francoska jezikovna manjšina je tudi za prihodnje politične volitve predstavila svoje kandidate: Renč Chabod kandidira za senat in Coi rado Gex za poslansko zbornico (Caveri je prepustil zaradi bolezni svoje mesto Gexu, ki je bil do sedaj prisednik za šolstvo v regionalni vladi). Vse kaže, da bo z gotovostjo tudi tokrat francoska jezikovna manjšina izvolila po enega poslanca v vsako izmed obeh zbornic italijanskega parlamenta.
Avtonomisti skupine “ Kjoveiega leva „
V Dolini Aoste so uvedli drugačen volilni sistem: vsa dežela tvori eno samo uninominalno volilno okrožje za senat in poslansko zbornico, ker drugače ne bi mogli zagotoviti francoski jezikovni skupnosti zastopstvo v parlamentu; izvoljena sta tisti senator in poslanec, ki dobi največ glasov. Ker levičarske stranke niso predstavile svojih list in so pristopile k avtonomistični skupini, ki se predstavlja pod znakom « Rjovečega leva », ni torej dvoma, da bi ne bila izvoljena omenjena kandidata, ki pripadata francoski jezikovni manjšini in sta aktivna člana «Union Valdòtaine», to je izrazito francoska napredna katoliška organizacija, ki se vneto zavzema za obrambo valdostanske jezikovne manjšine in jo podpira tudi zavedna francoska duhovščina. Sodec po njenem programu in po njenih članih, jo lahko približno primerjamo naši « Slovenski krščansko-socialni zvezi», le da «Union Valdòtaine» aktivno sodeluje tudi s socialisti in komunisti, ko gre za obrambo avtonomije Doline Aoste in celokupnih interesov — socialnih, kulturnih in ekonomskih — francoske jezikovne skupnosti.
Sprva so upravljali deželo skoraj sami demokristjani, kakšno leto sem pa jo upravlja manjšinska politična organizacija « Union Valdòtaine » skupno s socialdemokrati, socialisti in komunisti. Sodelovanje vseh teh političnih skupin se pa ne omejuje samo na deželno vlado, ampak upravljajo skupaj tudi glavno mesto Aosta m večino občin Doline.
Krščanska demokracija je za sedanje politične volitve predstavila nasproti kandidatom avtonomistične skupine « Rjoveči lev » prof. Bertheta za poslansko zbornico in ad v. Bondaza za senat in oba pripadata francoski
jezikovni manjšini, a se ne zavzemata za obrambo jezikovnih pravic Valdostancev. Njuna izvolitev je skoraj nemogoča, čeprav ju podpirajo šibke lokalne desnice, ki se zbirajo okoli svoje ga glasila, tednika « Le Moniteur Val-d~ra:n » in razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi. Desnico namreč predstavljajo magnati velikih industrijskih kompleksov Chàtillon in Montecatini, ki imata tu v Dolini Aosti dve veliki tovarni.
Meniška manjšimi
v Oressoney~^ I*!
V mejah avtonomne dežele Doline Aoste živi poleg francoske jezikovne manjšine tudi nekaj tisoč nemško govorečih državljanov in sicer na ozemlju Gressoney la Trinité, tik ob švi-caski meji. Possbni statut dežele priznava enakopravnost francoskega jezika z italijanskim, člena 38 in 39, ki je tu spodaj prinašamo, se v zvezi s tem glasita dobesedno takole:
Člen 38 V dolini Aoste je francoski jezik enakopraven italijanskemu.
Javni akti morejo biti pisani v enem ali drugem jeziku, razen akti sodnih oblasti, ki morajo biti pisani v italijanskem jeziku.
Državne administracije morajo po možnosti vzeti v službo uradništvo po redu iz dežele ali ki obvlada francoski jezik.
člen 39 — V šolah vseh vrst in stopenj, ki so odvisne od dežele, je posvečeno pouku francoskega jezika e-nako število tedenskih ur kot pouku italijanskega jezika.
Poučevanje nekaterih predmetov se lahko vrši v francoskem jeziku.
Krajevna radio postaja posreduje za oddajo «La Voix de la Valiče» vsak dan poročila v francoskem jeziku, enkrat tedensko pa posreduje tudi posebno oddajo v nemščini za maloštevilno nemško jezikovno manjšino.
Petnajsta obletnica dežele je bila svečano proslavljena pred nedavnim in sicer 26. februarja t.l. Za to priložnost so napravili bilanco o izvršenem delu, ki Je pokazala velike napredke na vseh sektorjih, od turističnega pa tja do industrijskega. Moglo se je tudi ugotoviti, kako dežela prednjači za podvig raznih panog in tudi kako se
bori za dosego « proste cone », ki bo prav gotovo v najkrajšem času postala stvarnost.
Komu gre zasluga za dosežene rezultate? Vsem, posebno kar zadeva borbo za avtonomijo, ki je bila izredno ostra. Na vsak način so se izkazale naj večje pridobitve Doline Aoste v času, ko je bila strnjenost oziroma enotnost Valdostancev najtesnejša.
Demokristjani sabotirajo deželo
Svoj čas je lokalna krščanska demokracija, ki je dala za dosego avtonomne dežele zelo velik prispevek, ustvarila tako ozračje, da je povzročila oslabitev ali boljše rečeno razcepljenost med Valdostanci. Ko je imela v rokah deželo, je začela izvajati diskriminacijsko politiko, namesto da bi nadaljevala z enotno borbo, da bi tako težko dobljena avtonomija ne ostala mrtva točka. Njeni zastopniki so se « romanizirali » p;av tako kot so se « romanizirali » furlanski Tessi-toriji, Pelizzi in drugi in so očitno delovali proti interesom dežele;
Lahko rečemo torej, da se je krščanska demokracija posluževala svoje večine v valdostanskem parlamentu, a ne da bi delovala v prid prebivalstva, ampak da bi po navodilih rimskih centralistov čim bolj sabotirala deželno ustanovo.
Samo ko je to žalostno stanje prenehalo — in to hvala enotnemu nastopu vseh resničnih avtonomistov, ki so se združili pod znakom « Rjovečega leva », od « Union Valdòtaine »
« Rjoveči lev » grb Doline Aoste
do socialdemokratov, socialistov in komunistov — so se stvari obrnile na boljše in dežela je mogla napredovati tako na kulturnem kot na ekonomskem in socialnem polju.
Zasluga, da je prišlo do tako velikega izboljšanja na vseh področjih, gre prav prej omenjeni skupini, v kateri prevladuje « Union Valdòtaine ». Dober del zaslug gre tudi valdostan-skima poslancema senatorju Renč Chabod in poslancu Severinu Caveri, oba, kot smo prej povedali, aktivna člana gibanja za obrambo valdostanske jezikovne in etnične manjšine, ki sta se z vnemo in učinkovitostjo bo-.ila v rimskem parlamentu.
Naj še podčrtamo pomembno delo, ki ga je izvedel valdostanski parlament: odobril je celo vrsto koristnih zakonov, med temi tudi onega o industrializaciji. Ta zakon je dosti pripomogel, da so zgradili nove industrijske objekte v pasivnih krajih Doline Aoste.
Zelo nas je razveselilo srečanje z nakaterimi delavci iz naših krajev, ki so zaposleni v Aosti, v rudnikih Cogne in v raznih drugih metalurških industrijah. V Dolini Aoste pa ni samo dosti naših delavcev, vse polno je tudi naših deklet iz Terske, Krnaht-ske in Nadiške doline, ki delajo v hotelih in v industrijskem kompleksu « Chàtillon », kjer izdelujejo nylon, rayon itd. Srečali smo celo nekatere potujoče brusače s svojimi karakterističnimi tricikli: prišli so pravkar iz Rezije. O naših delavcih in o industrijskem in turističnem razvoju Doline Aoste bomo poročali prihodnjič.
v. t.
EfnmjEZEi
KATERI BODO PORAŽENI?
nima krščanska demokracija nobenih skrbi za ponovno izvolitev teh kandidatov, in več kot štiri na sedem senatorjev, kolikor jih mora biti izvoljenih v deželi Furlanija-Julijska Benečija, ne bo mogla, sodeč po zadnjih političnih volitvah, poslati v senat, ker bodo z gotovostjo izvolili vsak po enega senatorja PCI, PSI in PSDI. To so torej razlogi, da je izvolitev Pelizza nemogoča.
Pelizzo se seveda vsega tega zaveda in zato išče vseh mogočih načinov, da bi se prikupil posebno pri slovenskih volivcih. Iz čisto volilnih namenov je ustanovil «Pro Loco» (turistično društvo) v špetru ob Nadiži, «Skupnost komunov Nadiške doline» (ustanove, ki so samo na papirju in se pojavljajo le ob času volitev), organiziral je «zgodovinski» polet županov iz Nadiške doline in «Pedemontane» r Rim, sprejel predsedstvo «Furlanske filološke zveze», hodi od hiše do hiše prosjačit glasove, obiskuje kasarne, ki so mu podrejene kot podsekretarju pri ministrstvu za obrambo (tudi Baresi iz Gorice je bil podsekretar v tem ministrstvu in je tam končal svoj mandat), izdaja se za sina slovenskih staršev, kjer se mu zdi potrebno, za italijanskega patriota, za zavednega Furlana, se priporoča slovenskim in italijanskim duhovnikom (seveda se vsakemu drugače prikaže) in vse to z obljubami, ki jih, kot v preteklosti, ne bo izpolnil.
Nihče ne bi smel pozabiti, da so Slovenci odprli oči in da zato ne bodo nikoli odpustili Pelizzu, da se je ob gotovih prilikah do njih tako malo spodbudno izkazal, da jim je celo skušal škodovati, ko je skupaj z župani Nadiške doline in čentskega o-kraja podpisal izjavo, s katero je pozival vlado in parlament, da naj pri sestavi posebnega statuta dežele Furlanija-Julijska Benečija izključijo katerikoli namig, ki bi se nanašal na-posebno ravnanje napram slovenski jezikovni skupnosti videmske pokrajine.
Slovenci ne bodo volili za Pelizza tudi zato, ker izrablja njihovo dobro vero za zadostitev svojih številnih ambicij, ki so vidne in pretirane.
Še o enakoprav Italijanov	v
O določilih v osnutkih zvezne ustave in republiških ustav v Jugoslaviji, ki jamčijo narodnostne pravice narodnih manjšin smo v našem listu že obširno poročali, kakor smo objavili tudi že nekaj predpisov, ki jih glede manjšinske zaščite vsebujejo statuti posameznih okrajev odnosno občin, kjer žive pripadniki manjšin. Pred nedavnim je bil v koprskem okraju izdelan osnutek statutov občin Koper, Izola in Piran, ki prav tako vsebuje konkretna določila o zaščiti in enakopravnosti tamkajšnje italijanske manjšine. Da bi lahko ugotovili, kako širokogrudno so zajamčene narodnostne pravice italijanske manjšine, hočemo posredovati vsebino določb, ki te pravice vsebujejo.
Pogled na metalurški objekt « Cogne », ki zaposluje preko 8.000 delavcev in je last delniške družbe pri kateri ima država večino delnic. V rudniku «Cogne» izkopljejo letno okoli 350.000 ton magnetita, ki je med najboljšimi v Evropi. T» rudnik daje 30% železne rude izkopane v Italiji.
Vseh členov osnutka statuta, ki zadevajo jamstva za uživanje pravic italijanske narodne skupnosti, je 26. Med splošnimi določbami statuta sta važna predvsem člena 8 in 9. Clen 8 določa, da «posebni republiški zakon določa območja občine, ki bo proglašeno za narodnostno mešano območje, katero bo hkrati dvojezično območje. Slovenski in italijanski jezik sta na tem območju enakopravna. Občina zagotavlja in varuje to enakopravnost ter skrbi za uporabo obeh jezikov po določbah petega poglavja statuta».
Clen 9 statuta pa se glasi:
«Občani slovenske in italijanske narodnosti uživajo na območju občine enake pravice. Občanom italijanske narodnosti je tako kot občanom slovenske narodnosti zlasti zajamčena pravica, da razvijajo svojo kulturo, se združujejo v kulturnih organizacijah in ustanavljajo zavode, ki jim zagotavljajo te pravice».
Posebno važnost in pomen ima člen 27 statuta vseh treh občin, ki pravi :
«Občina kot obmejno in dvojezično območje z mešanim slovensko-italijan-skim prebivalstvom, v skladu s skrbjo za vsestranski razvoj in napredek italijanske narodne manjšine ter za uresničevanje skupnih vzgojnih, izobraževalnih in kulturnih smotrov obeh narodnostnih skupin, prispeva k spoznavanju kulture italijanske narodne manjšine in italijanskega naroda na svojem območju ter k spoznavanju kulture slovenskega naroda in slovenske narodne manjšine onstran meje s tem, da podpira sodelovanje in izmenjavo kulturnih dobrin prebivalstva z obeh strani meje».
Zgoraj omenjeno peto poglavje statutov vseh treh občin nosi skupen naslov POLOŽAJ OBČANOV ITALIJANSKE NARODNOSTI IN DVOJEZIČNOST. To poglavje je razdelje-
no na 22 členov (od. 137 do 159), ki podrobno določajo, kako se morajo izvajati določbe, ki jih vsebuje člen 8 splošnih določb. Nadvse značilen je člen 137, ki pravi da so «občani italijanske narodnosti v občini sestavni del občinske družbeno-politične skupnosti ter uživajo družbeno varstvo občine, ki skrbi za njihov vsestranski razvoj in napredek v duhu enakopravnosti in bratstva jugoslovanskih narodov z narodnimi manjšinami».
Sledi osem členov, ki "odrobno določajo obveznosti občine do občanov italijanske narodnosti.
Clen 138: «Občanom italijanske narodnosti je zagotovljena svobodna uporaba njihovega jezika v javnosti in družbenem življenju, kakor tudi pri opravljanju javnih funkcij in drugih javnih dolžnosti ter pri uveljavljanju njhovih zakonitih pravic in pravnih koristi».
Clen 139: «Občanom italijanske narodnosti je zagotovljeno osnovno šolanje v svojem jeziku. Občina skrbi in pospešuje njihovo izobraževanje v. srednjih splošno izobraževalnih in strokovnih šolah z italijanskim učnim jezikom».
Clen 140 našteva vse kraje in šole z italijanskim učnim jezikom v vsaki izmed treh občin ter dodaja: da «občina po potrebi ustanavlja še druge šole z italijanskim učnim jezikom, ali pa podpira šolanje italijanskih občanov na takih šolah izven občine».
Tudi nadaljnji štirje členi vsebujejo predpise o šolah z italijanskim učnim jezikom. Clen 141 določa, da na teh šolah «poučuje osebje iz vrst
občanov italijanske narodnosti, ki je posebno usposobljeno za poučevanje v tem jeziku» in le «po potrebi se lahko sprejme v službo na šoli tudi tuj državljan ob pogojih, ki veljajo za sprejem tujega državljana v javno službo». Tudi «tehnično in pomožno osebje na teh šolah se zaposluje praviloma izmed občanov italijanske narodnosti».
Clen 142 določa, da mora učni načrt na italijanskih šolah «upoštevati posebnosti kulture italijanskega naroda in ne sme motiti narodnostnega čuta učencev».
Clen 143 pa pravi:
«V vseh šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju občine je italijanski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet. V vseh šolah z italijanskim učnim jezikom je slovenski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet».
Zadnji predpis glede šol vsebuje člen 144, ki določa:
«Občina ustanavlja in vzdržuje predšolske ustanove za otroke italijanske narodnosti».
Temu členu sledi zelo važen člen 145, ki predpisuje, da «občina materialno podpira kulturne krožke in druge oblike kulturnega udejstvovanja, v katerih se združujejo in udejstvujejo občani italijanske narodnosti».
Clen 146 vsebuje naslednjo važno določbo :
«V upravi občinske skupnosti morajo biti zastopani tudi občani italijanske narodnosti, praviloma pa tudi v njenih svetih in komisijah».
(Dalje prihodnjič)
. z*m\ r»
Prismojeno mleko popravite, če položite vanj košček oglja, ki ste ga zavili v snažno krpico.
Zelene madeže od trave odpravite, če jih navlažite z alkoholom in posušite z vato. To velja posebno za nepralno blago.
Surovo maslo, ki smrdi in ni več dobro, pregnetite z vodo, kateri dodaste nekoliko jedilne sode. Vodo potem odlijte.
Konzervo lahko odprete tudi z navadnim nožem, če jo položite na vroč štedilnik. Pomagate si lahko tudi z vročim likalnikom.
Grozd ostane dolgo časa sočen, če ga odrežete s koščkom trte ter jo na odrezanem mestu zalijete z voskom ali parafinom. Grozd obesite v suh hladen prostor.
QUALI SARANNO I “ TROMBATI ” ?
Pelizzo e Marangone tra i pericolanti - Scliiratti e Beltrame 11011 sono »tati messi in lista mentre Molari vi lia rinunciato
Strano: durante questa quasi antivigilia elettorale politica — si voterà infatti, come si sa, nei giorni di domenica 28 e lunedì 29 corrente — anziché scervellarsi su coloro, di ogni lista, che saranno i probabili eletti o rieletti, si parla quasi esclusivamente di coloro che fanno parte della rosa dei probabili trombati.
Prima di tutto, per meglio rendere edotti i nostri lettori, precisiamo, o meglio torniamo a dire, che le liste in uzza per la Camera dei Deputati nella nostra circoscrizione elettorale (Udine-Gorizia-Belluno) sono otto con un complessivo di 111 candidati, liste che sotto riportiamo.
In quanto ai candidati al Senato, in riferimento ai collegi dove vote-lanno gli elettori di lingua slovena della Siavia Friulana e della Val Canale, sono tredici, e precisamente: Collegio di Cividale; Lazzaro Alfredo, ex sindaco di Cervignano, del P. C.I.; Gabassi Pietro del MIS; Sirch Giuseppe di Udine, oriundo di San Leonardo, -del PLI; Guarnotta Gianni, la cui madre è una slovena della Val Natisone, del PSDI; Pelizzo Guglielmo, sindaco di Cividale, della D. C.; Angeli Giobatta, ex sindaco di Tarcento e Presidente dell’ANPI provinciale, del PSI.
Collegio di Tolmezzo : De Caneva Tranquillo, di Tolmezzo, del PCI; Jus Luigi, di Udine, del PRI; Fant Umberto, di Tarcento, del MSI; Raber Arturo del PLI; Zannier Attilio, consigliere provinciale, da Spilimbergo, del PSDI ; Biasutti Lorenzo, deputato uscente, da Forgaria, della D.C.; Bonacina Ercole, di Avezzano, del PSI.
Qui va riferito che tre noti parlamentari non risultano tra i candidati. Due di essi — Schiratti e Bei-trame — per decisione dei rispettivi Partiti, ed uno — Solari — per avervi rinunciato.
Le previsioni generali per la Camera dei Deputati danno per eletti, nella nostra circoscrizione, otto deputati della lista democristiana, due del PSI, due del PCI e probabilmente due del PSDI, salvo varianti dipendenti dai resti.
Le prossime consultazioni elettorali politiche senza dubbio non mancheranno di procurare delle sorprese, e forse anche grosse, sul tipo del resto delie consultazioni precedenti nelle quali sono stati eliminati nientemeno che due capilista; Berzanti della D.C. e Lizzerò del PCI.
E circa questi probabili battuti, 0 tolti di mezzo, si fanno i nomi di due parlamentari di un certo rilievo: Martina di Grado, precedentemente eletto con i voti determinanti degli elettori di lingua slovena nei cui riguardi si è rimangiato tutte le promesse, e Marangone il quale, specie dopo quanto ha ripetutamente dichiarato e scritto nel suo opuscolo di propaganda « Finalmente la Regione Friuli-Venezia Giulia! », non gode, e non può certo godere, della fiducia degli elettori di lingua slovena del Goriziano e della provincia di Udine i cui voti, nel 1958, furono, si può quasi dire, determinanti anche per la sua elezione alla Camera. Il Marangone, tra lo altro, ha dichiarato alla Camera dei Deputati a proposito delle minoranze linguistiche slovene:
« Quelle minoranze sono oggi divise in tutti i Partiti politici costituzionali presenti in questa Camera. Non possiamo e non dobbiamo creare le condizioni per cui esse si uniscano in un solo gruppo politico a sè stante. Questo sarebbe un gravissimo errore (la sottolineatura è nostra). Le minoranze etniche della regione Friuli-Venezia Giulia devono essere rivolte verso Roma, se così mi posso esprimere. Non dobbiamo consentire che per colpa nostra tengano sempre gli occhi rivolti verso Lubiana: devono imparare a guardare a Roma. Devono guardare a Roma come tutti noi... Questo io lo definisco un atto patriottico ». Gli Sloveni invece, specie quelli che
V VIAKO H1ŠO IN OC* N 1 CASA
gli hanno dato il voto nel 1958, hanno definito il suo linguaggio, un lin-
aggio di stile fascista.
Passando al campo senatoriale, tra i pericolanti vi figura il Sindaco di Cividale Guglielmo Pelizzo ritenuto una valida pedina del « franco tiratore » Giulio Andreotti, un uomo di punta della destra democristiana filo-fascista.
Il Pelizzo, che prima di tutto deve guardarsi dal suo correligionario Biasutti presentatore del progetto di legge per l’istituzione della Regione Friuli-Venezia Giulia, non solo vedrà falcidiati i suffragi da parte degli Sloveni emigrati nonché da quelii rimasti in sede — i quali ultimi poco gli credono dopo le sue ultime esibizioni pre-elettorali ( specie dopo la firma nella Prefettura di Udine dì una dichiarazione, indirizzata al Parlamento italiano ed al Governo, contro l’estensione agli Sloveni della provincia di Udine dei benefici di cui hanno
Poco fuori Pulfero, sulla strada comunale, se tale si può chiamare, che porta su a Erbezzo, Zapotocco, Calla e poi, con maggiore sforzo e difficoltà, a Montefosca, distante all’in-circa tredici chilometri dal fondo valle, alcun tempo fa cadde una frana (terra frammista a crepacci) che per alcuni giorni rese impossibile il traffico.
E’ stato appunto questo infortunio, frutto delle avversità stagionali e in parte, forse preponderante, della negligenza dei preposti alla cosa pubblica, che oi ha richiamati nella zona; ma a colpirci, più della frana ormai ripulita, sono state altre cose.
Prima di tutto il funzionamento a Pulfero dell’amministrazione comunale... amministrazione modello da prendere come esempio.
Abbiamo chiesto del segretario:
— E’ a Genova per (d’adunata» degli alpini.
— E non c’è un «facente funzioni», uno insomma che lo sostituisca?
— Mah?!
— Il Signor Sindaco c’è?
— No, è a Tarcetta nel suo negozio.
— C’è almeno l’incaricato della sezione elettorale?
E’ fuori anche lui per reperire manifesti a Cividale.
Quindi nulla da fare; e lì, in Municipio, c’è gente che aspetta, che impreca, anche, perchè per avere un documento o un’informazione bisogna tornare in «Comune» due, tre, quattro e perfino più volte. Ma i lagni contro questo andazzo si sentono, e forse più abbondanti e mordaci, anche fuori dei locali del Municipio, specie nelle bor gate che sono lontane e non facilmente raggiungibili e che a venirci giù anche una sola volta costa fatica e tempo, molto prezioso tempo.
Ma passiamo ad altro.
diritto, e dopo il farsesco ma costosissimo viaggio in aereo a Roma) — ma anche dal complesso di circostanze tecniche dovute allo stesso meccanismo elettorale e in primo luogo per gli spostamenti degli elettori dei mandamenti di Latisana e di Codroipo dal collegio di San Vito al Taglia-mento al collegio di Cividale,
Queste le ragioni per cui la sconfitta di Pelizzo è data per scontata. Ma nella speranza di evitare tale rovescio, il Pelizzo ih questo scorcio di campagna elettorale si dà da fare come non mai; e non per nulla ha mobilitato tutti i Sindaci della pedemontana e promosso la costituzione di una « Pro Loco » a San Pietro al Natisone in funzione eminentemente e-lettoralistica. Questo è proprio un a-doperarsi con tutti i mezzi, anche i più disperati, per procurarsi voti.
Egli si è rivolto, e si rivolge di continuo, ai giornali locali; e si serve inoltre delia « Società Filologica Friu-
Sulla strada comunale, impossibile, cui abbiamo accennato, abbiamo incontrato piccoli gruppi di operai intenti a lavori di rettifica. Non ci siamo affatto meravigliati. Nel mese in corso ci sono le elezioni politiche e naturalmente tutto giova per «fare colpo», per far vedere che certe cose si fanno realmente.
Una specie di specchietto per allodole o meglio di «trappola per voti».
Piccole cose che in fondo giovano poco e non risolvono affatto il vero problema della strada comunale e dei relativi collegamenti; e non parliamo del tratto ultradisagevole e pericoloso che da Calla porta a Sant’Andrea! Del resto non molto dissimili risultano le condizioni delle carrareccie che da Pulfero portano, a est, a Go-reniavas. E queste e quelle lasciate quasi tutte nel più completo abbandono in quanto mancanti della necessaria periodica manutenzione.
— Ma perchè non vi fate avanti, perchè non reclamate, non protestate? — abbiamo chiesto a un brav’uo-mo del luogo.
— E’ inutile, tanto non cambiereb-be niente. Anche la protesta troverebbe il tempo che trova.
Addentrandoci di più nelle cose, abbiamo rilevato che poco o nulla è cambiato nella zona, specie per quanto riguarda il settore agricolo — la unica latteria si trova a Montefosca — per cui la gente, mortificata e avvilita da una situazione insostenibile, continua ad andarsene: tre di loro stavano lasciando la borgata mentre arrivavamo noi. Ci hanno detto:
— Ché dobbiamo rimanere qui a far la fame, senza nessuna prospettiva? E sono molti che hanno il corag gio di parlare di miracolo economico! Miracolo, si, ma per i capitalisti, i
lana» nonché di radio Trieste (trasmissioni in lingua italiana e slovena).
Ma non basta : è arrivato ancora più in là e precisamente al punto di mandare i suoi biglietti da visita ai 1 ^munisti con la speranza di avere il loro voto o per lo meno di evitare la loro campagna contro di lui. Ha avvicinato e avvicina perfino esponenti dei partiti di sinistra della zona (socialisti e comunisti) perchè favoriscano in qualche modo la sua elezione in cambio di promesse che, come in passato, non verranno mantenute.
Non bisogna dimenticare che p" Sloveni hanno aperto gli occhi e che non perdoneranno mai a Pelizzo il poco edificante comportamento tenuto, in certe circostanze, ai loro danni etì in particolare il fatto di approfittare sempre della buona fede delle popolazioni delle Convalli del Natisone al fine di soddisfare le sue ambizioni che sono molte, esagerate ed evidenti.
grossi signori, che si pappano tutto, e, assieme al governo, lasciano noi in queste condizioni.
Oltre a tutto ciò che difetta o manca del tutto per garantire ad ogni essere umano almeno il minimo necessario per un sufficiente sostentamento alimentare, un decoroso alloggio, indumenti e via dicendo, va ricordata anche la scuola.
Ad esempio a Zapotocco l’edificio scolastico ha tutta l’aria di una modestissima casetta colonica con sole due aule e una porta d’ingresso da far pietà. E stona soprattutto per il fatto che di fronte a tanto precario edificio, quando è ora di lezione, sul margine opposto della strada che dà sul burrone, fa invidiosa e provocante mostra di sè una lussuosa milletrecento di un insegnante. In contrasto anche con le sue colleghe, poverine, che a piedi devono compiere ogni giorno e con qualunque tempo, tra andata e ritorno, chilometri e chilometri di strada faticosa e impervia.
Niente da eccepire, invece, dal lato panoramico e da quello salubre: aria veramente da far rinvigorire i polmoni e aumentare straordinariamente lo appetito e visioni davvero meravigliose, addirittura fiabesche: cocuzzoli innevati, abetaie folte quasi chiome di fata, e, a volte, orridi gioiosamente impressionanti da far mozzare il respiro e l’acqua limpida e gorgogliante del Natisone.
Una volta, però, estraniati dalle bellezze e dai richiami fascinosi della
natura, rimane il quadro di una realtà negativa, nuda e cruda, e che non appare mai sulle cartoline illustrate come invece avviene per i motivi panoramici e per il folclore, semmai buoni per solleticare e dare vita, e sarebbe possibile, purché lo si volesse, a un movimento turistico.
Ma quando si comincerà a fare qualcosa di veramente utile e buono da quelle parti? Quando si darà inizio ad una vera e propria rinascita economica per garantire una degna esistenza a quelle popolazioni?
Non certo con le promesse elettorali, del resto mai mantenute ; ed appunto per questo non rimane che confidare nella comprensione, nella saggezza e nel senso di giustizia di coloro che tra non molto, speriamo, saranno chiamati a reggere le sorti della Regione Friuli-Venezia Giulia.
Intanto il costo della vita continua a salire!
PLANICA 63
Zaključek mednarodnih tekem planiških poletov je v prekrasnem sončnem remenu privabil nad 40 tisoč gledalcev, ki so prišli iz vseh 1 .rajev Jugoslavije, Italije in Avstrije. Poletom so prisostvovali tudi predsednik jugoslavanske republike Tito s soprogo in drugi visoki gostje.
DALLA JUGOSLAVIA
CORSI DI LINGUA PER INSEGNANTI E STUDENTI ITALIANI
Si è concluso recentemente a Capodistria ancora un seminario di cultura italiana per gli insegnanti e gli studenti delle scuole medie italiane dell’Istria. I docenti che hanno svolto i temi sono quasi tutti gli stessi dello scorso anno e precisamente: prof. M. Marcanton di Venezia, prof. L- Trapanilo di Roma, prof. G. Cullini di Padova, prof. A. Greco di Roma, prof. Rispoli di Roma, prof. A. Fraschini di Roma, prof. I. Montalvo di Trieste, dott. E. Crise di Trieste, prof. A. Pron- j di di Bari, prof. R. Richard di Pavia, p.of. Prandi e prof. Tagliavini della Università di Padova.
Gli studenti della Siavia Friulana attendono ora un simile corso con la partecipazione di docenti della vicina Slovenia.
NELLE SCUOLE ITALIANE DI BUJE D’ISTRIA, UMAGO E CITTANOVA
Una commissione di funzionari del Ministero per la Istruzione Pubblica della Repubblica di Croazia ha visitato le scuole italiane dei Comuni istriani di Buje, Cittanova e Umago. Scopo di tale visita è stato quello di studiare «in loco» alcuni problemi delle scuole del Bujese. A conclusione della visita, presente anche il Presidente del la Commissione Italo-Jugoslava per le minoranze linguistiche, Mitja Voš-njak, si è tenuta una riunione con tutti i direttori didattici delle scuole italiane e croate della zona. Mitja Vošnjak ha sottolineato, nel suo intervento, l’importanza e il ruolo che hanno i gruppi linguistici e concretamente quello italiano in Jugoslavia e quello sloveno in Italia, quale ponte di congiunzione tra i due Paesi, retti da ordinamenti politici interni diversi e tuttavia propensi al reciproco rispetto e alla reciproca complementarietà economica.
Da Pulfero a Montefosca
»trarie ìiii|m»nmìI»ìIì - Amministrazione comunale . . . all*ordine «lei gi«»ruo Trappola per voti - »itnazione preoccupante - Si spera nella Regione
Questo articolo abbiamo ritenuto pubblicarlo, oltreché in sloveno, anche in italiano; e ciò perchè ne possano meglio prendere buona nota, per i provvedimenti del caso, le Autorità cui spetta la tutela e la difesa dei diritti di tutti i cittadini, non solo, ma anche e soprattutto il dovere di provvedere e conseguentemente garantire — con la dovuta sollecitudine e con i mezzi più adeguati — a questi cittadini sufficienti fonti di lavoro generatrici di una decorosa esistenza. E inoltre non trascurare l’edilizia (case, scuole, asili, ponti ecc.) e le vie di comunicazione (raccordi stradali e collegamenti con i servizi di autocorriera).
Tra Pulfero e Montefosca a un certo punto vi appare la località di Calla: ridente e accogliente ma spopolata e priva di risorse. Benché la sua popolazione, pur priva di redditi, paghi regolarmente, e come, le tasse, le autorità poco si preoccupano delle sue necessità.