posamezna številka 40 vin.
Pavšalni Iranko" v državi SHS.
hhaja vsak dan razen pondeljka in dneva po prazniku.
^fedništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6/1.
^8'ase računamo po dogovoru.
Izdajatelj: Josip Petejan.
Zgovorni urednik: Rudolf Golouh
tiskarne MostbOck, Maribor.
Telefonska številka 312.
NAPREJ
Glasilo jugostov. socijatno-demokratične stranke.
Naročnina: Po pošti ali z dostavJjanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnlštvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1.
236. Stev.
U Cjubljani, nedelja dne 16. novembra 1919.
Četnik Ul.
Brzojavne vesli.
Vesti LDU.
Nota delegacije SHS Clemenceauju.
Beograd. Jugoslovanska mirovna °e^gacija je izročila predsedniku mi-f°vne konference Clemenceauju noto, *ier se navajajo ona vprašanja, ki so doslej ovirala jugoslovanske delegate, ^ podpišejo st. germainsko pogodbo. Ta vprašanja se poglavitno nanašajo na konvencijo o zaščiti manjšin, ki je pred-yidena v členu 51. Jugoslovanska vlada lziavlja, da nikdar ni bila protivna načelu Zaščite manjšin, da'pa v tem vprašanju s*°ji na stališču, ki je izraženo na mi-tQvni konferenci v posebni noti Romunski: da se prouče modifikacije, ki N se sprejmejo v to konvencijo. Razen Jega je jugoslovanska delegacija pred-jožila druge zahteve, ki se nanašajo na !adje, ki pripadajo zasebnim lastnikom jugoslovanskim ali pa jugoslovanski 'tfžavi in ki so pred vojno plule pod ^stro-ogrsko zastavo. Na temelju dodatka tretjega dela st. germainske po-pdbe bi morale biti jugoslovanske ladje KOnfiscirane. Zato je potrebno, da se ^seže sporazum o teh ladjah. Zatorej Prosi jugoslovanska delegacija vrhovni Svet, da prouči to vprašanje in izda °dlok, ki bo zadovoljil jugoslovanske
Zahteve.
Prehranjevalne konference z Jugoslovani na Dunaju.
w M a r i b o r. SHS-državo ;.sj3 8. no-venrcrt ’ zastopali poslaniki: Pogačnik,
Ploj in dr. Tomčič. Govorilo se je v "tovi vrsjti o težavah transporta. Naši zaupniki so izjavili, da ima vlada v Beogradu dobro voljo pomagati Dunaju, ter da je pošiljate v več tisoč vagonov Sicer pripravljena, da pa manjka za hanšport strojev in premoga. Ako se ji to da na razpolago, da hoče izvršiti obljubo.
Nova vlada na Madžarskem?
Dunaj. Zdi se, da bo Friedrichova ^ada odstopila. Na vidiku je koncen-ttacijski kabinet, kateremu bi predsedo-
krščanski socijalec grof Ivan Zichy, aj1 pa dosedanji predsednik segedinske vkde grof Štefan Batalen. Minister panjih poslov bo grof Czaky. Friedrich
odstopil takoj ko ententa prizna novi ^abinet.
Volitve v Švici in sodjalistl.
Inomost. Pri volitvah so dobili *°cijalisti 41 mandatov (leta 1918 samo ‘9), radikalni demokrati 60, preje 102, [•beralni konservativci 41, preje 42, ^letje in obrtniki 29 (leta 1918 nič). 'Parlament bo torej kljub napredka socialistov še močno, če še ne bolj re-®kcionaren, ker bodo vse meščanske 5tranke šle proti socijalistom.)
Nedeljsko delo v premogokopih republike Avstrije.
G r a d e c. V Kčflachu in Voitsbergu ^ se rudarji na predlog deželnega ^tnika Heutmana odločili, da bodo ob ??deljah delali, da preskrbe graško pre-“‘Valstvo in tovarne s premogom. Pred-2®dnjo nedeljo so izkopali 180 vagonov
Gradčane. (Tudi pri nas naj se začne •*koj s tako akcijo, ker tudi naš prole-J^rijat v mestih nima več s čim kuriti. Up. ured.)
Težek poraz Kolčakov.
Praga. ,Times" poroča po nalogu Generala Kolčaka, ki se bojuje proti s°vjetski armadi: Položaj se je spremenil. Levo krilo t. j. Kolčakovo je raz-frSeno in Petropavlovsk smo 'morali pu-, Boljševiki razpolagajo s 3, 650.000 : povirni četami. — Vedne napake in po-Ptična slabotnost Kolčakove vlade škofje ugledu te vlade zlasti v Sibiriji.
OD druji obletnici ruske revolucije.
Dve leti je že, odkar je Rusija doživela ono veliko socijalno revolucijo, ki je s silno svojo roko udarila svetovni zgodovini v obraz in ga ji okrenila v povsem novo smer. Ideja ruske proletarske revolucije je dahnila med širni svet in ga pomladila . . .
Dve leti že obstoja ruska proletarska sovjetska republika. Dve leti že, čeprav so se dve leti zaganjali v njo umetni viharji kapitalističnega sveta, da bi jo razrušili. Nedavno še so jo napadle z ognjem in mečem kapitalistične države, ki so zainteresirane pri eksploatiranju ruskega naroda in njegove bogate zemlje. Ali sovjetska republika je še vedno tu, močnejša in trdnejša kot kdaj poprej.
Socijalna revolucija je prinesla ruskemu narodu svobodo, po kateri je hrepenel stoletja. Rodila je obilne sadove, dala ljudstvu njegove pravice. Če bi tega ne bilo, bi sovjetska republika morda že podlegla kapitalističnemu nasilju. Dveletni njen obstoj nam je porok za to, daje pot do končnega socijalnega prero-jenja vsega človeštva krajša, kot si mislimo.
Težko je sopel skozi stoletja ruski narod pod sistemom carizma, plemstva in veleposestva. Živel je borno življenje in — filozofiral. Plaho je pričakoval nepoznano rešitev. Pred kakimi petdesetimi leti pa, ko se je pričela razvijati industrija, je zavel v Rusiji nov veter. Nauka o socijalizmu, ki oznanja svobodo in pravico, se je ruski človek oprijel z obema rokama.
V Rusiji ni bilo nikdar notranjega miru. Vladala je anarhija v upravi, korupcija in nasilja so bila na dnevnem redu. Vse to so povzročali neprestani notranje-politični boji plemstva, ki so se vršili v znaku medsebojne rivalitete. Že leta 1905 je prišlo do večje proletarske revolucije. To pa je zatrl carizem. Ne zatrl, marveč le ustavil. Kajti dolgotrajna svetovna vojna je morala dovesti do velikih političnih in socijalnih revolucij. Mase so bile pripravljene sprejeti vsak preobrat, ki jim ponudi več svobode. Oboževale so Kerenskega, ki je navduševal množice in ga tudi pognale, ko jih ni povedel v boljšo bodočnost. Ljudstvo se je naslonilo na boljševike. Ti so s svojim programom prodrli in zmagali. Danes vladajo že dve leti — dokaz, da temelji ruska republika na podlagi, ki garantira za razvoj družabnega sovjetskega sistema in priča, da se je socijalistična ideja dodobra vkoreninila v nepokvarjeni ruski duši.
Zmaga ruskega proletarijata živo reže v meso in kri kapitalistične družbe. Ententine države hočejo z vojno in izstradanjem uničiti proletarsko Rusijo. Ne puste, da bi se konsolidirala. To ententino početje je barbarizem, vreden največje obsodbe, je kričeča krivica proti ruski republiki, ki hoče urediti samo svoje razmere in se v druge ne vtika. Proletarijat vsega sveta ponovno zahteva, da se pusti ruski sovjetski republiki možnost popolnoma svobodnega razvoja, da se jo prizna kot suvereno državo in se nemudoma ukine blokada nad njo! Sicer pa ne dvomimo, da čim hujša nasilstva bo uganjal kapitalizem proti proletarski republiki, tem silnejši bo odpor in tem sigurnejša zmaga proletarijata sploh.
Jugoslovanski proletarijat ob drugi obletnici ruske revolucije sicer še z nizke stopnje, doživljanja šele nacionalnega osvobojenja, gleda poln nade v daljno Rusijo, pozdravlja bratski ruski proletarijat, mu želi srečne zmage in srečnega uživanja sadov njegove velike revolucije za vedno . . .
XI. strankin zbor ligoslov. soc-
s demokratične stranke.
Kmečko vprašanje in socijalna demokracija.
(Sodr. Prepeluh.)
I.
Socijalna demokracija zahteva pre-uredbo agrarne ustave po sledečih načelih: Mali obrat naj ostane, kjer ga zahteva poljedelska produkcija ohranjen. Treba pa je združiti malega kmeta v prisilne zadružne gospodarske enote, ki so edina garancija za ekonomski napredek kmečkega ljudstva v okviru kapitalistične družbe. Gozdovi, obratne panoge, ki uspevajo bolje v veleobratu, naj bodo organizirani po načinu veleobratov. Agrarna reforma se mora tako izvršiti, da nam ustvari te predpogoj«.
Kot najidealnejšo zemSjiško pravo smatra strankin zbor vedno najemno pravo. Tej pravni obliki naj, :se obstoječe lastninske razmere stopnjema približujejo.
II.
Razpravljajoč o razmerju kme,tiškega ljudstva do socijalne demokracija, izjavlja strankini zbor:
Kmetiško vprašanje v Sloveniji je predvsem delavsko vprašanje. Kme tiški proletarec živi danes še v mnog® sla-bejših razmerah, nego organizovaai industrijski delavec, ki si je tekom d»li?ih let kot socijalni sloj že izvojeval jaz ne manjše ugodnosti.
Naše kmetiško ljudstvo je bilo ogoljufano že pri zemljiški odvezi, kakor se je določila v cesarskih patentih z dne 4. marca in 15. avgusta 1849 . leta. Svojo svobodo izpod jarma tlač ranstva je moralo slovensko kmetiško 1; judstvo drago plačati. Porvh vsega je bila zemljiška odveza tudi nepopolna, ker so ostale številne servitutne prav ice nerešene v korisi fevdalcev in veh iposest-nikov. Zlasti mali posestniki, ka jžarji in mali kmetiči, so bili ogoljufani j m enostranski rešitvi	gmajn	ali	skupnih
zemljišč.
Veleposestniki in graščaki snorajo izpolniti tudi še svoje obvezn iosti do nekdanjih tlačanov, na katere sc» gospodujoči hotoma pozabili.	Zato	izjavlja
strankarski zbor,	da se	mora	agrarna
reforma radikalno izvesti; pri iem se mora vpoštevati	vse še	nen; »čete ob-
veznosti do nekdanjih tlačano\ / fevdalnih posestev. V to vrsto spadaj o tudi vsa veleposestva, cerkve in ven jki redovi.
Da se tudi kmetiški proletarijat usposobi za slojni boj, mu je potrebna slojna organizacija. Poleg s tonovske in politične organizacije rabi k metiški pro-letarijat zlasti tudi zadružno organizacijo, da se more osvoboditi naj' Agčjih pijavk svojega težkega dela: prel rapcev in trgovcev.	(Sledi.)
uradno bojkot mladim ljudem in zagrozi, da jim uniči eksistenco. V vsakem podobnem slučaju bi obrtna oblast, dotič-nika, ki pride s tako grožnjo, ovadila policiji ali državnemu pravdništvu. V tem primeru pa je sama izvršila Bneki nalog" in zagrozila s karnjivo grožnjo. Namesto da bi bila oblast ovadila do-tičnika, ki je prišel z insinuacijo, je sama izvršila napako. V tem oziru je stavil po nalogu interesentov s. Mlinar na gospoda župana ljubljanskega interpelacijo, v kateri zahteva: 1. pa čegavem nalogu so bili povabljeni starši, 2. po čegavem nalogu je obrtna oblast sporočila grožnjo staršem In 3. kako misli gospod župan vbodoče odpraviti ta ne-dostatek. Na interpelacijo odgovori gospod župan v prihodnji seji.
Kolekovanje bankovcev se začne v 14 dneh. Glede krone in dinarja je vlada v Beogradu sklenila, da se bo vsakih 10 dni uredilo razmerje med krono in dinarjem, tako da se bo odslej mogla tudi carina plačevati v kronah.
Trltisoč gledališčih predstav je dopolnila prejšnja nedeljska repriza „Hoff-mannovih pripovedk" v narodnem gledališču v Ljubljani. V zadnjih dveh sezonah so vštete tudi predstave v dramskem gledališču.
Jfovice.
Dnevne vesi H.
Železničarski javni shoc 1 se vrši v Mariboru v nedeljo dne 16 . t. m. v Gčtzovi dvorani ob 9. uri , dopoldne. Dnevni red: Poročilo delegaU >v o pogajanjih v Beogradu. Poročata ss ?. Petejan in Zorga. Vsi na shod!
Nenavadno nasilstvo. v p tondeljek dne 10. t. m. je povabila obrtm i oblast na mestnem magistratu ||ubi 'janskem starše tiskarskih vajencev ]n jim zagrozila po nalogu nekoga (?)r da morajo stavkujoči vajenci na d .elo, če n e, jih tiskarnarji odpuste in s e zavežej io med seboj, da v celi Sloven iji ne bod o mogli nadaljevati uka, to je sklenili in zagrozili so bojkot. Tiskarn,-arji so zaprli; oUrate in s tem kršili učno 'pogodbo. S« *.daj‘ pa pride obrtna oblast i ji naznani sti anl- tam
Aretirali so v Belgradu neko damo, ki je hotela vtihotapiti za dva milijona kron krivo Žigosanega denarja.
Tujci v Belgradu se morajo izseliti, tako je odredil notranji minister.
Za repatrijacijo naših državljanov je dovolil ministrski svet kredit.
Dvoje novih gledališč. V starih mejah Srbije se bosta na novo osnovali dve mestni gledališči, enO v Smederevem in drugo v Kragujevcu.
Pariški tiskarji so zastavkali. Zahtevajo draginjske doklade 5 frankov dnevno. Volitve smatrajo za najugodnejši trenotek, da prodro. Meščanski listi ne bodo izhajali, izhajal pa bo skupen socialističen list.
Vodstvo francoske socijatlstične stranke je sklenilo, da volilni kandidati izven stranke ne morejo veljati za soci-jalistične kandidate. Šestorica teh disidentov vzdržuje svojo kandidaturo.
Ameriški milijarder Carnegie je ponudil, da zgradi v Beogradu znanstveno akademijo. Njegova ponudba je bila sprejeta.
Petnasjt lokomotiv je zahtevalo naše železniško ministrstvo od Bolgarije, da bi se mogla vzdrževati zveza z orient-ekspresom.
Ob drugi obletnici ruske revolucije so pariški železničarji priredili velike manifestacije, ki so mirno potekle.
Eno leto republike, so slavili 12. t. m. v celi republiki Avstriji na mnogih zborovanjih in shodih.
f Hugo Haase, vodja neodvisnih socijalistov je 7. t. m. umrl vsled za-strupljenja, ki mu ga je povzročila rana po strelu nekega slaboumnega atentatorja. O tem možu velikih zaslug za socijali-zem prinesemo še obširnejše poročilo. Slava njegovemu spominu!
„Pražsk^ Poftdčlnik" se imenuje nov list bratske čehoslovaške soc. dem. stranke. Izhaja že od 3. t. m. kot tednik vsak pondeljek zjutraj in nadomešča „Pnivo Lidu“, ki ta dan ne izhaja.
Naznanilo.
V	nedeljo dne 16. t. m. se vrši v restavraciji „ Maribor«, Grajski trg št. 1
dvoranska plesna zabava s  _ koncertom =====
brez vstopnine in brez pobiranja. — Začetek ob 16. uti, konec ob 2X uri. — Dobra kuhinja in pristna pijača.	707
MestnlklnonaStoliiBtl
Ravnateljstvo GUST. S1EGE.
Dev. 39,
ceno prodajo. Kje, pove uprav-ništvo Napreja. 683
za kurjavo, steljo, izo-OUIU lacljo in druge namene razpošilja na vagone In drobno F. A A. O H E R, veletrgovina s premogom, Ljubljana. 612
Piimo učenka ;$”» “2
riboru. — Kje pove npravništvo .Napreja".
Podpisani bi rad zvedel za svoje stariše, Ivana In Frančiško Hafner, tri brate in šest sester. Vsi rojeni v Ljubljani in tam stanujoči. Komur je kaj znanega o njih, ali pa ako sami berejo te vistlce, se prosijo, da obvestijo podpisanega sina, oziroma brata. Obenem prosim tudi slavni mestni urad, da mi poroča, ako se je 'Kaj tej družini pripetilo, zakar se že vnaprej iskreno zahvaljujem za trud.	706
Louis Hafner, 15301 Daniel Ave., Cleveland, Ohio. U. S A.
Vatentis iatek. žrvšš
vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare ženske in možke klobuke v popravilo. Drnge dni v tednu pa jih pobira zame g. Kovač pri .Virantu', Zvezdarska ulica 1.	696
SmHie in jedilne sobe, kop'"^e
postelje, spodnje in vrhnje mo-droce, umivalnike, vsakovrstne omare, mi it in stole iz trdega in ■ mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška'delavnica, Ljubljana, Koližej. Vabimo na vgled. 691
M! Tapet £ ffiSrdš
nasproti glavne pošte v Ljub- ; ljani.________________________ 646
Krasna izbira 104
Japonska ljubezenska drama 3 delanjih.
priporoča
Od 21. do 24. novembra „LU, KOKETA"
Iščemo	687
modelne mizirje za stalno, Ključavničarje za osem-::: tedensko delo. :::
Kje? se zve v uprav. .Napreja'.
v tjubtjani
reglštrovano zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne ologe usak deiaonik od 8. do 13. ure in jih obrestnje od 1. noueinbra t. I. po čistih
Griža
srbečico, hraste, lišaje uniči P1* člooeku in žioini mazilo srbečico. Brez duha in ne perila. 1 lonček za eno os« 6 K. Po pošti 7 K, P0ŠtriW prosto. Prodala in razpodi0 karna T r n k o c y o Cjub')0”'1 zraoen rotoožo.
se pojavlja v celi Sloveniji. Občinstvo se opozarja, da ne uživa sirovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za obolenje na griži pa je slaba pitna voda, /.ato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni .Tempel-vr el ec' iz naše Rogaške Slatine.
644
Ponudbe naj se pošljejo z navedbo željene plače in prepisi izpričeval pod »S. B. 2819“ upravništvu i flNapreja“. 699
Rentni daoek plačuje društoa iz soojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne ologe se obrestujejo po dogoooru. Posojila daje soojim zadružnikom proti uknjižbi, na osebni kredit proti poro-štou ali zastani orednastnih papirjeo. menice se eskomptnjeje po bančni obrestni meri.
Ifažstatiilo
Sodrugom in sodružicam priporočamo v zakup vele*
zanimiv roman	_
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanim, da preselim delavnico prr.flajalno lz Sodne ulice v lastno hISo, Židovska ulica St. 5 v Ljubljani, kjer se prodajalna 15, t. m. v nadaljno poslovnnje odpre.
Cenjenim odjemalcem se ti dosedanji obilni obislc toplo zahvaljujem In pi [poročam za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da se bodem potrudil za-docoljltl vsem zahtevam moje stroke, kolikor bodejo dopuščale razmere, naj sl bode glede kakovosti ali cen, v polno zadovoljnost, kar mi bode vsled ugodnej-Sili prostorov ln splošne preureditve času in zahtevam primerno tudi ložje mogoče.
I Z odličnim spoštovanjem
3Fran 3(os,
070	1	mehanična	pletllnica	nogavic	In	modne	konfekcije.
spisal E. Zold, poslovenil E. Kristan.
V	knjigi živo riše pisatelj razmere tedanje versko* politične družbe na papeškem dvoru in v Rimu sploh' Duhovito in z liušeslovnim vznosom pisana knjiga stan« nevez. a 6 kron, s poštnino K 570 ali s povzetjem K 5‘90 več. Naroča se pri upravi .Napreja*, Ljubljana.
Priporočamo edino tovarniško za3ofl®
Mitih strojev
 ----rr=:	posameznih	delov.	■===::^
POTREBŠČINE za šivilje, krojače in čevljarje ter gala»(r rijsko in manufakturno BLAGO za OBLEKE.
Jos. Peteline, LJisUlJans, iv. Petra nasip.
\ Privatna plesna šola.
■	Vodstvo plesne šole naznanja, da prične s poukom	jj
■	v drugi polovici tega meseca po sledeči razdelitvi: 1.Tečaj	■
*	za otroke	od 6.—14. leta. II. Tečaj za dljaštvo sred. šol.	■
■	III. Tečaj	za odrasle začetnike Iz boljših rodbin.
L	Pouk se Vrši po povsem moderni in lahko umljivi	■
■ metodi.	681	■
r	Pismene prijave prejema
s	Adolf	Praček
“	oblastveno	avtorizirani	plesni	učitelj	J
v Ljubljani, Sv. Petra c. 43.	■
■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■s■■■n■n■■■■■■■■n■■■■■■S
sprejema
Direktna zveza s progo južne železnice.
Telefon štev. 366.	654
| ilirci
Dunajska cesta št. 17,
edini1 slovenski zavarovalni zavod, je ustanovila oddelek za
Sprejema : .	-
9 živ! jenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in Ijtldška zavaroVanj^ pOd najugodnejšimi pogoji.
D požarnem oddelku: Zavarovanja'vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ogrtfu, Streli itt po; eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Ceni« irt pojasnita z obratno pošto brezplačno."
Zanesljivi posredovalci se vedno Sprejemajo.	703
VOD
met ji auj