\ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ ^Bte / / / i / ( / / / / / 'i fff/ T^1 'j^.l/jl 1 |i; NAROČNINA Celoletna ........$2.— Polletna .........$125 Chicago celo leto $2.S' Inozemstvo......** stibscription One Year - ......$2.0« U alf Year> ^..... Cbicago one Year .2.5« F.urope . ........$vo« ■ ■ _^ i PISARNA JS49 W. 22nd st. . Chicago, 111. relephonc- Canal 98. U 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO .Slogajači\ wjesloqa tlacu ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919« AT POST OFFICE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACTOF MARCH ?rd 18'o Naslikal J. J. JERICH VOLUME VI. LETO SREDA, JULIJA 28. >930. ŠTEV. (NO.)4i. ■ -————--- t ——-.------ Published and distributed under permit (No. 320) authorizcd by the Act of October 6- 1917, on file at the Pott Office oI Chicago. 111.— By the Order of the Presidcnt A. <5 R i Z "" " —— ■■ ■ 1 ■ —H^""—■ 1 — ————ourieson. Postroaster General. žalostne slike iz ceho" slovaške. Chicašk!" katoliški češki dnevnik 44Narod" poroča iz Prage: "Kri bo tqkla» ako bode vlada še nekaj časa mirno gledala, kako verski katoliški odpadniki stegujejo svoje kremplje po cerkvcnem premoženju in po katoliških cerkvah. Kri bode tekla za obrambo katoliškega prepričanja, ako ne bode vlada preprečila, da bi katoliške cerkve, katere so posta vili pobožni katoliki za svoje krvave žulje, ne bili oskrunjevani od onih, ki hočejo narediti iz njih jame razbojnikov, na komedijo onih, katere skušajo na ta način oglušiti svojo kričečo vest ko jim očita njihivo veliko pokvarjenost. Za katoličane je cerkev druga domača hiša, zato ne bodo trpeli, da bi se v njih šopirili o ni, ki že davno nimajo vec vere m kil so polni hudobije. Katoliki bodo bra nili cerkvene prage pred sovražniki križa, pa če jih pri tem tudi poškrope s svojo srčno krvjo, z novo muče-niško krvjo za sv. križ. Toda gorje češkemu narodu. Tolikrat je že u-miral za ranami protiverskih bojev, in sedaj bode zopet moral umirati, ker Brodsky, Prochazka, Stibor in nekoliko drugih odpadnikov to hoče. Odpadniki so se že polastili neko-fck o cerkev in jih ukradli- 20. junija je imel v Časlavi Brodski velik ljudski shod, na katerem je govoril tudi verski odpadnik Sni-žek. so kričali: "Polastimo se cerkva ! Katoliško cerkev vničimo !" Šti rinajst dni pozneje je res prišla deputacija k dekanu v župnišče in zah tevalaJključ od cerkve. Dekan jih je odločno za\rrnil in spodil iz župniš-ča. Nekoliko žen je ravno prišlo iz cerkve, ko so slušale o tej deputaciji v župnišču, so razjarjene planile v župnišče. V deputaciji brezvercev je bila tudi neka žena. Ko je videla te žene, zagnala se je kot besna van je in najbližjo tako udzfrila s klučem po -glavi, da je padla in omedlela. Nekoliko dni pozneje je umrla. Tako se ustanavlja v stoletju nova cerkev. Da, da, protiverško časopisje in zaspanost katoliških Čehov rodi la-dove! V JARONIŠTVU. V Jaroništvu so katoliški odpad-- in člani nove "Češke narodne cerkve" v nedeljo 27. junija udrli v Župnišče in napadli ondotnega deka. Na čelu te tolpe je bil. neki Kurik, novi "župnik" narodne cerkve (velik socialist in brezverec) Zahtevali so od dekana ključe od cerkve. Dekan jih ni hotel dati. Žu-gali so mu, da ga vržejo skozi okno iz župnišča, ako ne da takoj ključev. Dekan je odprl hitro okno in rekel: "Kar dajte. Tu sem vam sam odprl okno* da ne bodete imeli težav, ka kor so jih imeli 1. 1618 vaši predniki brezverci. S silo so potem vzeli kiju čt in se polastili župnijske pisarne, krstnih in poročnih knjig in cerkve. Tako svobodo nese prostozidar KRISTAN KI JE VODIL ZA NOS SLOV. DELAVCE IN SI NABRAL AMERIKANSKIH DOLARJEV OD NJIHOVIH ŽULJEV BODE, KAKOR POROČAJO SOCIAL. LISTI. ODKURIL DOMOV. poljska blamaža. \ . __ Poljska je izgubila. Boljševiki pro dirajo dalije- Zato je stara vlada re-signirala in nastopila je socialistiš-ka vlada, ki je ponudila boljševikom premirje. mažari mobilizirajo, Poroča se, da je Mažarska sklicala pod orožje vse svoje vojaštvo proti ruskim boljševikom. Ruski boljševiki nameravajo napasti Mažarsko, kakor hitro uničijo Poljsko. Massarik ubogi Češki. V tako velikih časih, pa — verski boji. Kako se morajo v pest smejati in si zadovolj no mencati roke Nemci in Mažari, kakor nalašč, vse to je le' voda na njih mlin- — Protiverski fanatizem je pa res grd! Orli napadeni. V Chumku, malem mestecu v Luže, na slavni češki božji poti so se z-brali 4. julija češki "Orli""in "Orlice" na velik izlet. Nad dva tisoč Orlov in nad 1000 Orlic je prišlo na ta shod in nad 6.000 vernega ljudstva iz vse Češke. Vsa slavnost se je lepo izvršila, do parade. Po slavnosti so se namreč vsa orlovsk^ društva raz vrstila v slikovito parado po mesty. Na čelu parade je .korakal oddelek Orlov v obrambo Orlic, ki so prve korakale v paradi. Ko so prišli v ozko ulico čakali so jih tam Sokofi in pa kat. odpadniki in člani nove češke narodne cerkve in jih napadli s kamenjem in noži. začel se je tepež. Orli se niso mogli braniti, ker nisb bili oboroženi. Več sto Orlov in Orlic je bilo več j ali manj ranjenih. vatikan se boji za duhov nike v mali aziji. Vatikan in frančiškani nestrpno pričakujejo poročila, kaj se je zgodilo z več frančiškani, katere so seina-li iz Maraša v azijski Turčiji Arabci in Turki. Boje se, da so nekatere pomorili, drugi pa so morda lakote umrli na potu v Aleppo ali Aleksan-dretto. Varstvo svetih krajev se rasteza tudi v terijo in druge dele na jutro-vem; tam je živelo veliko kristjanov pod mohamedansko vlado,, kamor so se hoteli frančiškani vrniti. Med te prostore spada tudi Armenija, Koder so hodili, je bilo vse opustošeno. Cerkve, šole in domvi so bili razrušeni, drevesa posekana, setev zaplenjepa. Ko so frančiškani skušali stvari nekoliko urediti, so jih mohamedan-ci zopet napadlr. Maraš je posebno veliko trpel. Predstojnik v Maraš je začasno znoref, zavoljo prizorov, ki so se kazali okrog njega. --—o-— "MARELA MIKA" HOČEJO ZAPRETI. _ "Umbrella Mike" Boyle je v nevarnosti, da ga zopet zapro. Bil je .zaprt med vojno, ker je delal propagando za Nemce- Sedaj ga je Wil-son pomilostil. Mike je takoj rekel, da bo nekdo plačal za to. Kot načelnik je takoj napovedal stavko delavcev po elektrarnah v Chicagi. Vzroke stavke so iskali šele potem. Posledica stavke se je takoj pokazala, ko so se poulične železnice vstavile. Vsakdo lahko tu vidi, kako ima ta delavski voditelj delavsko korist pred očmi. Pričel je stavko, ne zato, ker razmere niso pravilne, ampak iz gole maščevalnosti. italija intrigira. Iz Berolina poročajo, da so se bolj ševiki. Turki in Italijani zvezali v tajno zvezo, po kateri bodo celo Ev-iropo in Azijo in sevrno Afriko po (svoje razdelili in dobili v oblast. Poljska nesrečna ofenziva proti .boljševikom se je končala s popolnim porazom Poljske. Ker so se bolj ševiki izjavili, da se bodo pogajali samo s socialistiško vlado, resigni-rala je dosedanja vlada in sprejeli so jo v roke sami socialisti. ; To je dalo boljševikom pogum, Turkom in Italiji pa nade. Takoj so se začeli pogovori med Moskvo Carigradom in Rimom. Ko so pa poga janja dozorela poslale so vlade v zra koplovu poslance da so po teh mestih podpisale* te pogodbe. V teh pogodbah-so sklenili: 1. Turčija obljubi Albanijo Itali-i. Če bi pa ne mogli tega doseči, pa da bode Italija imela nadvlado nad Albanijo. 2. Italija dobi zSgotmljen vpljiv v Mali Aziji. 3. Turčija obljubi Italiji pomagati do vpljiva v severni Afriki, da izpodrine Francijo.. 4. Egiptu obljubijo popolno svobodo. 5. Italija bode poslala v Tunis vo^ jaštvo in orožje, da se tam začne revolucija proti Franciji. 6- Italija bode sprejela varstvo nad Turčijo in jo bode branila, da jo zavezniki ne uničijo. Tako je baje postala Italija "starejši brat" (big brother) Turčije. No častitamo! Ravno v pravo dru žbo je prišla Italija. Njeno mesto je samo ob Turčiji in boljševikilrr'Mčd poštenimi ljudmi zanjo ni mesta. Ta poročila prihajajo iz Berlina, toraj so precej neverjetna. Očividno je to samo humbug, da bi ostrašili Francijo in Jugoslavijo, da bi dali Italiji kar želi ukrasti in da bi Turčijo ne uničili. italija zatrst. New York, 30. junija. — Poroča se, da je bila te dni v Gradcu konferenca zastopnikov, Jugoslavije, Italije, Nemčije, Mažarske in Čeho-Slo vaške glede trgovskih zvez s Trstom. Razgovorjali so se o: 1) obnovlje nje brzega železniškega prometa med temi državami. 2.) glede uvoza in izvoza iz posameznih držav. 3.) telegrafične in telefonične zveze, 4.) razne druge točke glede trgovine. Glede železniških zvez se je sklenilo, da se uvede tri brzovlake vsaki teden med Prago in Trstom, ki bi prevozili to cesto v 24. urah, enako med Trstom in Dunajem čez Loga-Glede drugega železniškega reda je bilo sklenjeno, da ostane enak. kakor je imela bivša Avstrija. Telegram iz Prage v Trst bode stal 2 liri in telefonična zveza 3 50 lir. ženske vladajo svet. Mr. Glenn se je ravnokar vrnil iz San Francisco. kjer je bil na demokratični konvenciji. Tam pe videl marsikaj, kar mu povzroča sedaj ve like skrbi. Povedal je sledeče: "Doba ženske vlade prihaja. Kaj bo postalo z ubtfgim možem? Mož ije še sedaj kakor trot pri čebelah, vidimo ga v glediščih, na igriščih za golf in kopališčih. Vidimo ga leno po cesti korakati, gledati v izložbena okna, opazovati policaja, ki ošteva nesrečno žrtev. Posta a po par kih ali se pa naslanja doma na plota. Žena je pri delu, sedi pri pisalnemu stroju, urejuje knjige in dopisuje, prodaja, vrti stroje, dela, zapoveduje in naročuje. Zavzema tudi mestne in državne službe; najdemo jo po kampanjah, trgovini umetnosti • in veri. ilad \)i vedel, kam bi prišel svet, če bi ne bilo žensk v prodajalnah, u-radih, tovarnah, šolah, bankah in v vseh mogočih pozicijah? Kaj bi bilo če bi se ne vrnila domov, v kuhinjo. vrt in k svojim otrokom? Žena spodriva moža skoro povsod. Na konvenciji so imele delegate v svoji oblasti. Sicer niso volile, a so možje volili, kakor so one hotele. Ubogi mož, poznam te! Njegovo gospodarstvo je pri koncu, in prihodnost je prestrašna, da bi jo premišljeval." -—o—- CARINA ŽIVA SEŽGANA. Iz Pariza prihaja poročilo, da je bila ruska carina s svojimi otroci živa sežgana, potem, ko so vmorili car ja Nikolaja v Jekaterinogradu. Carino in otroke So odgnali v gozd blizu Jaketerinograda. Spravili so skupaj veliko dračja, ga zažgali in pognali noter carjevo družino. Če so hoteli uiti, so jih z bajoneti pognali nazaj. Tationa, druga hči, je trikrat ušla iz plamenov in se zgrudili mrr tva, prebodena. Carina in Aleks sta se objela, skoro avtomatično šla v plamen in zginila- r - »Spi: J.i? -o- revolucija na irskem. Irska se bori dalje, da se otrese tisočletnih verig $voje mačehe An-lije. Tisoče jih je že ranjenih pobitih in po zaporih. Toda Anglija ne odneha in Sin Feinerji enako ne. V Belfast so izbruhnili resni nemiri pretekli teden. Cele vasi so v okolici porušene. Bil je ubit tudi redem-ptorist P. Morgen. ' Katoliška duhovščina stoji 'sicer na strani, vendar so vsi za to, da se sedaj izbojuje svoboda. Cele oddelke vojaštva ima po Irskem, vse ima zesedeno, vendar Sin Feinerji niso organizirani v močno vojsko, temveč se boj ujejo v manjših oddelkih po takozvanem Guerilla načrtu. -—o- ŠIRITE LIST "EDINOST". "EDINOST" JULIJA 28. 1920. EDINOST. I r Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. |j| I g sjj NASLOV: • { Edinost Publishing Company. 1849 W. 2?nd St. Telephone Canal 98. .. .. . Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. 1 Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost Publishing Co., 1849 W. 2?nd St., Chicago, I1L f = i Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. * kraljevina shs. Z velikim slavjem sta Hrvatski in Slovenski narod pozdravljala princa regenta Aleksandra, ko je potoval po Hrvatski in Sloveniji. Posebno Slovenija se je pokazala tako močno za kralja, da ni bobenega dvoma " več, da je vse ljudstvo v veliki večini za kraljestvo. Ovacije s katerimi je ljudstvo pozdravljalo regenta po vseh vaseh in mestih, so prekosile daleč vsako pričakovanje. Cela njegova pot je bila en sam triumf navdušenega ljudstva, ki vidi' v kraljevini zagotovilo in uresničenje vseh svojih sanj — svoje svobode. In s tem mislimo, da je dobila Jugoslavija svojo trdno podlago. Velikanski vpljiv je naredila ta pot regentova na vse zunanje prijatelje in sovražnike. Italijanom je kar sapo zaprlo. Iz same jeze so takoj od-poklicali svojega konzula iz Ljubljane ob meji nagromadili svojega stra* 1 hopetnega vojaštva. Naše krone so poskočile skoraj za 50 lir v vrednosti laške lire pa padle tako nizko, kakor nikdar naše krone niso bile. Mi smo sicer za republiko- Vendar pa, ko smo gledali cel narod s tolikim navdušenjem se oklenili princa regenta in ga naravnost pozdrav- 1 Ijati kot svojega kralja in gospodarja, nas pa to veseli in pozdravljamo čez morje to združenje in navdušeni narod. Oblika vlade pač ni glavna stvar, glavna stvar je vlada. Ljudstva so imeli kralje, pa so jih vrgli in si naredili republiko, pa so zopet republike vrgli in si zopet vzeli kralja. Nobena oblika pa ni popolna. . Zato živela naša krepka Jugoslavija, ki tako 4epo napreduje pod spretnim vodstvom sedanje "klerikalne" vlade. 1 , chicago v črnem. Globoka žalost lega na srca našega svetovnega mesta Chicago^ Svetla solnca, ki so nas ogrevala in osrečevala, zapuščajo nas drug za drugim Ni dosti, da nas je zapustil učeni profesor "solnčnih rož" g. Trbovec, ni dosti, da nas je zapustil velikan Krže in bežal od nas s svojim časom, zadela nas je še druga in še 'bolj občutna nesreča. Solze se nam silijo^v oči in srce se nam krči. In kako bi se ne? Izgubili smo zdaj nazadnje, še Atata Kristana, naš rdeči biser! Neizmerna zguba! O,uboga rdeča srca! Tema, črna tema lega na nas! Tema, ki bode zatisnila rdečo vašo barvo. Oj nesreča! * * » Da, naš rdeči učenjak in ultra boljševik Etbin Kristan nas je zapustil Prazna je Chicago danes! Z njim je šlo iz Chicage vse, V9e...... ♦ * * Pa ne samo Chicago je zadela ta nesreča. Nikakor! Cela Amerika je udarjena^ Kajti ta veleumni ni šel samo iz Chicage temveč šel je dalje — šel je v Jugoslavijo ali k Trockiju, tega ne vemo! Dosti je! šel je! O ameriški rdeči izrael plakaj, plakaj! , * * * Vendar na stran s šalo! ' * * * ^ Etbin Kristan, vodi^lj slovenskih rdečtJarjev, radikalcev, boljševi-. kor, levo - desno-sredje krilo I. W. \V.-ev j a zapustil Ameriko. Sices so nafarbali Ameriko že lani, da je bil poklican domov kot predstavnik, ali kot nekak minister, ali kot kaj domov- Pa se mu prav nič ni mudilo odhiteti in zavzeti to častno mesto. Še le zdaj je šel. * * * * Kristan je odšel iz Amerike! Hvala Bogu! »■• Ni bil dolgo časa tukaj, vendar že v tem kratkem času je povzročil nezmerno škodo med ameriškimi Slovenci. Njegov prihod v Ameriki in njegovo delo je bilo ze vspešno, v njegovem razdiralnem delu. Razdirati je pač lažje kot zidati. Podirati zna vsak norec. S svojo premetenostjo je organiziral in spravil v svojo službo, v svoje namene vsć, kar je bilo pred njegovim prihodom slabega med nami in kar je bilo omahljivega. Polastiti se je znal potom svojih prijateljev -blagajne jednote, da je služila njemu in njegovim namenom. S židovsko premetenostjo je znal preslepiti članstvo, da mu je plačalo dnevnik in sicer z velikanskimi žrtvami kot izgubami* katere je morala jednota potem plačati. Uvedel je v svoje boljševiške vrste boljševiški terorizem, s katerim je prisilil na kolena vsakega, kateri se je upal biti drugačnih misli. Z židovsko brezobzirnostjo je padel po onem, ki si je upal protestirati. Z židovsko premetenostjo je znal izrabiti turi nezavednost nekaterih katoliških listov, nekaterih katoliških mož in celo uradnikov jednot, da s6 mu sami pomagali uničevati upljiv katoh tiska, ki je skušal ljudem oči odpreti in jih Svariti pred njegovim delovanjem, da je ,tako lažje vodil za nos naše nezavedno "delavstvo in širil socializem in protiverski fa-* natizem med naselbine. : * » * Da, Kristan odhaja./ Za seboj pa pušča tisoče in tisoče uničenih src, ki so pred njegovim prihodom še bila verna po njegovem delovanju pa izgubila ravnotežje in omahnila proč od vere svojih očetov in tako izgubi la moralno podlago poštenega in mirnega življenja. Za seboj pušča številne slovenske naselbine, kjer je izginil mir in edinost, ker je on zasejal med nje protiverski fanatizem in jih okužil s svojim pogubonosmnim strupom neke posirovelesti, kateri je dal ime 0S-cijalizem. Triumf njegovega delovanja je bil milijondolarski fond. Zastonj smo svarili pred to akcijo naše ljudi! Zastonj jih opozarjali na tega moža. Zastonj jim naprej pripovedovali, da je laž, da je sleparstvo, če se pra vi, da bode ta denar za boj proti Italiji. Niso vrjeli! Kakor bi bili neumni, so dajali. In stem je dosegel Kristan kar je hotel. Blaznikova tiskarna v Ljubljani je sedaj kupljena za ameriški slovenski denar, za denar ameriških žuljev, in Kristan gre tja, da bode nadaljeval tam svoje razdiralno delo in pripravljal pot narodni revoluciji in židovskemu boljševizmu v Jugoslavijo in dalje živel komodno razkošno in razdiral in kopal grob narodu- Zato, hvala Bogu, da gre! Nasprotno pa uboga Jugoslavija, ker gre! Pa ne še toliko, ker gre, temveč, ker nese seboj denar, s katerim se bodo brusili noži in kupile puške, da se bodo klali doma bratje — da se bode uničevala svoboda — tisoč let pričakovana, s toliko krvjo kupljena. Morda ne bode ravno tako hudo, kakor Krista upa da bode, kajti do ma niso tako žalostne razmere, kakor sq tukaj in tam je ljudstvo bolj prebujeno in zavedno. Vendar to je namen njegovega pota domov. In časi so resni. Rojake doma v stari domovini pa opozarjamo na odhod iz Amerike tega moža. Naj pazijo nanj. , Ameriške SI vence pa vprašamo: Ali se vam bodo kdaj oči odprle? -o- Najboljšr človek se je rodil brez centa v žepu. ♦ * * O polnoči človek nikdar ni tako zaspan, kakor zjutraj ob šestih. * * ♦ Lenuh je kakor mrlič, samo da ne more biti živ pokopan. Moža ne smete soditi po njegovi obleki, temveč po obleki, kakoršno nosi njegova žena- ____~ * \ iz slovenskih naselbin. - ( Martin, Pa. — Cenjeno uredništvo. Bral sem v Vašem listu "Edinosti"; prošnjo od usmiljenih bratov od Novega mesta, da so tudi ti bratje prisiljeni prositi tukajšnih rojakov milodare in pomoči. Ker se pa posebno obračajo na nas Dolenjce, ker mi jjh gotovo najbliže poznamof Kako usmiljeno in potrebno delo o-ni vršijo in pomagajo samo revežem, gotovo so že velikem pomagali in še sedaj in za naprej, bodo pomagali zato dragi rojaki Dolenjci priskočimo jim z nekaj dolarji na pomoč, da ne bo njih prošnja zastonj. Imejmo malo srca, jaz jim dan 5 dolarjev, dajte še drugi po .svoj i moči in 5 dol. za škofijske zavode v Ljubljani, tudi ta zavod ima same sirote, zato je naša dolžnost pomagati. * Tu pošiljam eden dolar za zvezo katoliških Slovencev. S pozdravom John Koprivnik. -----O- Utica, 111. — Tu vam pošiljam za bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-liji pri Novem mestu $1.00; v isti namen pošilja tudi moja hči Mary enako svoto, nndalje pošiljam za onega duhovnika v Pilštajnu v lavan-tinski škofiji, ki napravlja kapelico lurške Matere Božje $1.00. Tudi moj tovariš in sodelavec Geo. Kokalj pošilja istemu duhovniku $1-00. Namenil sem se, da bi nekoliko kolektal po bližnji slovenski naselbini v La Salle, 111., v ta dober namen. To misel j sem razodel svoji dobri hčeri Marv, ko pride navadno vsaki teden iz La Salle, da obišče svoje stari še. Ta mi je odsvetovala, ker so ljudje razdraženi na one gospode sleparje, ki so kolektirali za milijondolarski fond. Dobri Slovenci in Slovenke so mislili, da darujejo za siromake v starem kraju; bili so razočarani, ko so zvedeli, za kaj se je porabil njih krvavo zaslužen denar. , Prosim vas blagi čitatelji in čitateljice. tudi vi pošljite svoj dar v ta blag namen, kakor je za bolnišnico v Kandiji. Bog daj, da bi na dan sod be stali na desni strani, da bo sodnik tudi nam rekel: "Pojdite v veselje mojega očeta; kajti, bil sem lačen, pa ste mi dali jesti, žejen pa ste mi dali piti, bolan sem bil, pa ste k meni prišli.- "Ako pa kdo pošlje onemu duhovniku, ki zida kapelico, si lahko vsakdo misli: 44Kako srečen sem, da morem kaj darovati takemu duhovniku, ki me prosi pomoči v imenu Jezusa in Marije." Ta bo tudi svete maše daroval za nas. Ko je letos me seca januarja umrla moja sestra Marija, so bile v La Salle pri cerkvi sv. Roka blage slovenske sestre, ob tistemu času sem bil zelo žalosten za pokojno mojo sestro, sem se pa ogla sil pri redovnicah in jih* prosil, naj molijo za mojo pokojno sestro; obljubile so mi in potolažen sem bil; sedaj pa ne vem kje so. Ako čitajo moj dopis jih prosim, da molijo* da bi moj dopis veliko dobrega sadu obrodil- Vas, častite sestre, so vsi poš teni župljani spoštovali, posebno vas je pa rada imela moja sestra iVincencija in moj svak Mr. Math iKomp. Častite sestre, Bogrna/vam da srečo in blagoslov, kotler boste hodile. Čitatelje in čitateljice pa še enkrat prosim, posebno tiste, ki bodo kaj kolektali v blagi namen, da sporoče I ljudem: "Kdor vbogajme daje, Bo-|gu posojuje. i V starem kraju so mi pravili mla-jdi ljudje, popotni rokodelci, ki so de-jla iskali, da je bilo najprijetnejše potovati po Tirolskem ; tam so dobili v vsaki hiši kak dar, če so le prišli v hišo in ljudi pozdravili z najlep-jšim in krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus." Pri-jšel je mladi popotnik v neko selo; (vedel je da bo dobil pri vsaki hiši večji dar, njegovi čevlji so bili raztrgani. Slišal je praviti, da ondotni mal dar, toda tedaj je potreboval katoliški duhovnik zelo dobrega srca in rad pomaga popotnim mladeničem. Mladenič se toraj oglasi pri njemu in mu pokaže svoje razdrapa-ne čevlje* nroseč ga pomoči. Duhovnik mu odgovori: "Ljubi mladenič, j ves denar, kar ga imam, ti ga dam; j škoda le, da imam samo dva goldi-jnarja. Mladenič je dar hvaležno spre jel in prosil duhovnikov naslov, j Kmalu pride omenjeni duhovnik v denarno stisko ; po sobi hodi gor in dol ter premišljuje, kako bi na pošten način dobil kaj denarja. Nišesar se ne more domisliti- Odpre okno in pogleda v božjo naravo, rekoč: Moj dobri Bog. saj dobro veš, da sem ti oni dan posodil zadnja dva goldinarja; prosim te, daj mi jih nazaj, pa tudi malo obresti, saj veš, da potrebujem. Komaj to izreče ter okno zapre, že nekdo potrka na vrata. Bil je ^pismonoša- V pismu katerega je prejel, je bilo zapisamo: "Jaz, krojaški mojster, sem vzel v delo onega I mladeniča, kateremu ste Vi dali Vaša zadnja dva goldinarja. Tu imam .dvesto goldinarjev z naročilom, da moram oddati najrevnejšemu člo j veku. Ker jih ne morem zročiti v bolj še roke, jih pošiljam Vam." Ko duhovnik pismo prebere, reče: "O moj Bog, kako neskončno si dober, kako hitro si mi vrnil ona dva gldinarja! Za obresti si mi dal kar 198 goldinarjev. Hvaljen bodi vekomaj !" Sedaj pa skončam in vas vse lepo pozdravim. Želim pa, do bi šla kaka dobra oseba kolektat v dobre namene. Zbogom! J. C. •; —--o- Burgettstown, Pa--Tu smo imeli 40 urno pobožnost. Lepo je bilo. Toda minila je brez slovenskega duhovnika, dasi smo prosili na vse strani, pa nismo bili uslišani. Josefina Pintar. -•—i—o- Chicago, 111. — Cenjeni- gospod u-rednito prosim za par vrstic v nam priljubljenem listu Edinosti. Naznanjam in prosim vse čitatelje lista A. M. in Edinosti, če bi kateri čita-teljev, teh dveh listov izvedel kje «e nahajata, moja dva prijatelja, Andrej Rejc in Mrtin Memon, naj naznanijo na moj spodnji naslov. Pred 10. leti sta se nahajala v Forth Smith, Ark. Andrej Roje je delal v Coalmine. Martin Memon pa nekje na restaurantu-. Njih stariši v stari domovini bi radi zvedeli za njun naslov če sta še živa ali ne? Če katerf ve za njih naslov naj mi blagovoli naznaniti! Ali pa če sama čitata naj javita meni ali pa svojim starišem v staro domovino. Eden je doma iz Podgorja, drugi pa pol ure stran iz Prešnice Okraj Ocizla - Klanec, Istra Primorsko. Če mi kateri rojakov sporoči njih naslova se že naprej lepo zahvalim. Toraj pozdravljam vse čitatelje: listoma Ave Maria iii Edinosti pa želim mnogo naročnikov in napredka: po celi Ameriki in v stari domovini. Naj se širijo po celem svetu dobri katoliški listi. Zbogom in Marij o-l Frank Koren, zastopnik 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o- Cleveland, O. — Cenjeni urednik Častital bi Vam rad na Vašo krepostno stanovitnost in vzdržanje napram komunistom kateri delajo z vso silo, da bi zazibali naš Slovenski ži-velj v Z. D. Amerike v brezbrižno življenje narodnega čutstva. Ker so sami brezdomovinski in nimajo narodnega čuta, zato jim je strašno na poti vsak Slovenec-ka, kateri ni na-'ravnost njih mišlenja, ali da ne podpira tisti njihov nikdar siti in plača-jni tiskalni stroj, ali pa ne kupuje 'starega fižola od njih da bi ga pošil-Ijali v domovino, ozir, da si s tem pol nijo žepe, in tako lažje pojejo slavo čifutskim pijavkam v Slovanski Rusiji- i Svobodomisleče se sam? sebe i- -menujejo. in kako more kdo z navadno pametjo jim verjeti, je to pač m a tematična uganka; vzemimo samo moža tukaj iz Clevelanda, kateri je pač vsakemu rojaku znan kot dobra dušica. In ko je šel kot četnik A-meriških Slovencev v Slovenijo, da vpogumijo naše brate in sestre v Ma riboru na vstrajnost velike ideje Orlov in Orlic, se je tukajšni dnevnik zapodil v odsotnega brata z vsa bolj ševiško surovo silo, in to zato ker ne mislijo isto pri omenjenem listu kot 1 je pri srcu spoštovanega in blagega rojaka Antona Grdina. Vse obrekovanje po časopisu očitanja in napadanja samo zato/ ker je on nekoliko drugih misli glede organizacije kot so uradniki pri "Enakopravnosti". Kje je tukaj svoboda? vprašam vas brezdomovinska in breznarodna, in samo razdiralna družba. Kaj ste si (Dalje na 3. strani.) ROJAKOM, kateri želijo dobiti sorodnike iz starega kraja, preskrbimo točno in pošteno vse potrebne listine. VARNO in zanesljivo pošiljamo denar v Jugoslavijo. VSA pojasnila glede potovanja v stari kraj dajemo točno in brezplačno. IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA. MICHAEL ŽELEZNIKAR Notary Public Vsa pisma naslavljajte na: "EDINOST" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. "EDINOST" JULIJA 28. 1920, primite tatu. (Nadaljevanje.) Po vsem tem, kar smo povedali, je Jasno kot b«li dan, da "samostojna ' stranka ne izvira iz gospodarskih ozirov in potreb. Stvar ima svo je korenine nekje drugod — v srcu. V srcu korenine, v gostilni pa ognji-čše. Y srcu imajo svoj dom strasti, -ki jih aikohol še bolj podžiga, — in s temi strastmi vodi duhovnik vojsko. (Te vojske so pa duhovniki krivi, da) In te strasti se zaganjajo v duhovnika. Zato pa nekateri tako s-trastno nastopajo in kričijo po shodih — s čimer se stranka sama obsoja. Dobra stvar se da drugače zagovarjati. Xo, pa ne! Ne delajmo nikomur krivice! Le bodite samostojni! Stoj te na svojih nogah in mislite s svojo glavo, zato vam jo je pa Bog dal. Samostojnost je res nekaj vabljivega. Prepričani smo da je marsikateri kmet pri tem res tako mislil, češ, šmenta, kaj bo samo gospoda gospodarila. kmet je tudi nekaj, zakaj bi on ne imel besede v javnosti in bi mu morali drugi kruh rezati! — Prav imate! Res je tako! Čimbolj boste kmetje in svetni stanovi sploh vodili pravo politiko, — ki u važu je,' da človek ni samo kup mesa, ampak je iz telesa in duše, in da icer naenkrat ampak polagama. Prav pove "Slovenec na Treh kraljev dan; "Oče še hodi 1 v cerkev, sin ali vsaj vnuk je že popoln brezverec. V prvem kolenu na četo brezverstvo se v drugem, goto vo pa-v tretjem dopolni. To je po&-kušena resnica- Pa to kolovodje hočejo! Čimveč bo letos samostojnih kmetov, čim več bo čez 20 let brezvercev. Tak je bil razvoj na Češkem tak bo pri nas" — Tako je! S tem se popolnoma vjema to, kar je rekel načelnik "samostojnih" — za kar imamo popolnoma zanesljive priče — namreč, da je "svobodomi-slec". Ali veste, kdo je svobodomis-lec? Tisti ki meni, da mu je svobod no misliti, kar hoče. Sme misliti, da ni Boga, da ni duše, da je človek o-pica in da po smjti ne ostane od njega nič drugega kakor kup gnoja. j"Svobodomislec" je lepša beseda za |"brezverec". Ne vemo, če je mož do bro vedel, kaj je rekel. A vsaj približ no je zadel. Dosti za vsakega vernega človeka! Kakršen načeliik, taka je v bistvu cela stranka. Stvar je toraj čisto lepo zamišljena : Samostojno zastavo bomo izobesili, ta bo vlekla. In res se vse prav lepo sluši, kar ti ljudje povedo ! Samo klic: Dol s farji! jih je prezgo daj izdal, kaj hočejo- Tič se pozno po perju, ti pa po svojem kričanju... * * * Tako vidite se je vse zarotilo zoper duhovnike. Vse kliče: Duhovnika ne! Proč ž njim! Križaj ga! Ali je pa to kaj novega? (Dalje prihodnjič.) IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) _ vi dobrega naredili za Slovensko ljudstvo, za narod iz katerega ste vi prišli. Ali je zaklet naš narod, da ima toliko janičarjev, odpadnikov, pro-palic, katere ne mislijo druzega kot da se mora ves svet ravnati po njih nezadovoljnosti, in zabavljanju. No bena vlada na svetu ni po njih mnenju dobra, noben človek, v tem ko imajo narodi knjige, časnike in revije za podučevanje. imamo mi Slovenci mržnjo do vsega kar ni že samo na sebi tako gnjilo da ne more biti slabše. Zato vas občudujem za vašo vstrajnost ko delate za dobrobit zatiranega ljudstva, obenem si bodem prizadeval, da vam pridobim še kaj naročnikov. Z bratsko-slovenskim pozdravom James Kt^ck. chicaške novice. 1 Poročila sta se 24. julija v cerkvi Sv. Štefana Mr. Math Turšič in Miss Tereza Vahtar. Priči sta bila brat ženinov Mr. Jakob Turšič in se stre neveste Miss Rozi Vahtar. Poroka je bila med sveto mašo, pri kateri so ženin in nevesta ter priči pristopili k sv. zakramentom, kar je bi lo jako lepo. To je že tretji par v kratkem, da so v naši cerkvi tako lepo pristopili vsi k sv. zakramentom med poročno sv- mašo, kar kaže pra vi duh. Mr. Math Turšič je bil tajnik Mladeniškega kluba sv. Štefana in eden izmed naših najbolj zavednih poštenih, fantov in je vsesplošno priljubljen. Vsikdar je rad poma gal pri vsem, kar se je začelo dobre ga med nami. Želimo mu in njegovi nevesti obilo sreče in božjega blago slova! Tako so štirje rlani našega kluba tekom dveh mesecev stopili v "zakonski jarem." Mr. John Korenčan, «SLOV. KAT FKVSKO DRUŠTVO "Lili" SIot. Kat. pevsko društvo Lira, Clere land, Ohio. — Predsednik: Anton Grdi na ,1052 E- 62 St Podpredsednik in pe vovodja: Mate} Holtnar 1109 Nonrooo Rd; Tajnik n zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd:; Blag, Fr. Matja-šič, 6515 Edna Ave. olcktor: Antpt Hlabše str. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. S« -ja vsaki prvi torek v mesecu. t* rtjl! DRUŠTVO j^FjTga SV. VIDA llTW STEV. 26 X. 8. K. J. Ima svojo fedno mesečno sejo n» *sako Drvo nedeljo v mesecu v Knausov lvorani. cor- St- Cleir Ave. and 6aa4 Str. N E. Uradniki it leto 1990. Predsednik, John Widerwol 1153 E-61 st Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Josepl Dgrin 1051 Addison Rd- W.; Društven cdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Tlair Avenue- * Novi člani se sprejemajo v društvi >d 16-ga leta do 50-ga leta starosti i« e zavarujejo za posmrtnino $1000 .wvo» sli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te lenske bol.'potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke * Mladinski oddelek od t do 16 leta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim tla lom in se zavarujejo od $250.00 do $ioor Mačevanje društvenih ases- ori sejah o«* i 'ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre s kani od zdravnika naj kasneje do iy lne vsacega meseca. ^ j Za vse nadaljna pojasnila se obrni- Mr. Andej Ogrin, predsednik, Mr. Joseph Gregorich, bivši predsednik, in Mr. Math. Turšič, tajnik- Mr. Joseph Gregorich, sin našega obče spoštovanega rojaka Mr. Antona Gregoricha, glavnega uradnika K SKJ. in član mladeniškega kluba sv. j Štefana je te dni odšel v Gilbert, Minn., kjer se je ta teden poročil z Miss Mary Černoff tudi iz Chicage. Poročil ga je Rev. M. Bilban. — Tu di temu paru želimo obilo blagoslo- ' va božjega. Mr. Jos.-Gregorich je bit ! na Francoskem v vojski in je dose- • gel čast sargeanta. Tudi Mr. Joseph j rem upamo, da tudi v prihodnje ne Gregorich je blag mladenič o kate-bo pozabil na mlad. klub. Poročila sta se pretekli teden Mr. Ignacij Mrvar in Miss Marg. Jasieck iz La Salle, lil. — Bilo srečno! I Poročen a sta bila v cerkvi vs. Šte ifana Mr. Joz. Novak in M,iss Mary Filipčič- Bilo srečno! \ Umrla je rojaku Mr. John Horžen našemu zastopniku najmlajša hčerkica. Bila je operirana, toda operacija se je ponesrečila in je umrla v bol nišnici. Našemu prijatelju in zastop niku Mr. Horženu in njegovi soprogi naše iskreno sožalje. Obolelo je na difteriji dete Mr. A. Glavaču, našemu ppgrebniku. Odpel jali So ga v bolnišnico. - Piknik Združenih Chicaških kat. društev v korist Orlovskemu skladu preteklo nedeljo, se je dobro obnesel Bilo je sicer hladno, da nas je zeblo, vendar pa je finančni vspeh prireditve jako povoljen. Več prihodnjič. new y0ršken0¥ige. Poročil se je dne 3. julija v slovenski cerkvi Mr. Frank Potočnik, tajnik dr. Najsvetejšega Imena in blagajnik dr. sv- Frančiška štev. 46 K. S. K. Tednote in član pevskega dr. Domovina; iz obče spoštovane rodbine v New Yorku. Z Miss Albino Hribar, članico Marijine družbe, >evskega društva Domovina in tamb. kljuba "Slovenka". Pevsko društvo Domovina jima je kot članoma zapelo pri poročni sv. maši slovo iz samskega v zakonski stan. Po sv. maši je bila gostija v ožjem krogu v cerkveni dvorani- Želimo obilo sre če! Dne 4. julija so se obhajale kar ob 4. slavnosti v naši slovenski cerkvi. Še. ni dolgo kar smo obhajali dve srebrni poroki in že je sledila tretja; namreč Mr. Anton in Mrs. Ana Plevel. Srebrno poročenca imata velike zasluge pri slovenski cerkvi. Mr. Ple vel kot u stan ovni k in prvi cerkveni odbornik je bil od začetka, ko smo si ustanavljali lastno župnijo, med pr- vim zraven. Kjer je bilo treba kupiti je takoj priskočil na pomoč in tudi ročnega dela se ni ustrašil. Zato njima kot srebrnoporočenco-ma kličemo" vsi župljani: "Bog vaju živi mnogo let!" Ravno isti dan smo obhajali petletnico našega g. župnika Very Rev. Benigen Snoj-a med nami in itirilet nico ustanovitve in blagoslovljen j a prve slovenske cerkve v New Yorku in ob enim se je pa obhajal tudi god naših farnih patronov sv. Cirila in Metoda. Zaslavnost našega jubilanta se je sestavil že par tednov poprej priprav ljavni odbor od raznih naših društev, seveda brez vednosti slavljenca, pri čemur nam je veliko pripomogel Mr. A. Plevel s svojo srebrno poroko, da smo lažje utajili velike pripra ve pred slavijencom za to slavnost. Istega popoldne, ko so še gostili gostje srebrno poročenca v cerkveni dvorani, kjer je bil seveda tudi naš slavljenec kot gost zraven, je zunaj pred vrati na ulici nestrpno pričakovalo mnogo ljudi, da pozdravijo tako priljubljenega dušnega pastirja Po končanem obedu, to je bito ob štirih so se gostje podali v cerkev, kjer so bile slovesne litanije, se }e pripravljavni odbor z vso vnemo pri jel dela, možje, žene, fantje indekle-ta z gotovo hitrostjo izvršili odka-zano delo, tako, da je bila v pol uri cerkvena dvorana vsa okinčana v venci lampjoni, zastavicami in napisi v čast slavljencu. Takoj na to so se vsa društva postavila v red in sicer Marijina družba in otroci belo oblečeni, tambura-šice v narodni noši, vse z zastavicami v roki. Nato sta se podala cerkve na odbornika Mr. Tassotto in Mr. Čagran po g. župnika, ter ga povabila v dvorano. Ker ni popolnoma nič vedel zakaj se gre, je seveda vprašal kaj je v dvorani? Odgovorila sta: "Župljani Vas hočejo." Nato se je podal z njima v dvorano kjer je bil pretresljiv trenutek. Takoj pri vstopu v natlačeno polno dvorano je vse zaklicalo: "Živel naš g. župnik" ter ga obsipalo z konfeti in mahalo s zastavicami. Med tem je že zaigrala naša slov. godba pod vodstvom Mr. Končana. Nato ga je pozdravil Mr. Tassotti kot prvi cerkveni odbornik, vimenu vseh župljanov. Mr. Tassotti nam je razložil v kako žalostnem položaju smo bili prej, dokler nismo imeli samostojne župnije, in kako veseli in ponosni smo s^daj, ko imamo lostno župnijo, čeprav nas je malo Slovencev tukaj, in še ti smo raztreseni daleč naokrog. Rad bi popisal celi govor. a bilo bi predolgo. Ne moremo (Dalje na 4. strani.) ne čakajte! Prostor na vseh boljših-parnikih je več tednov naprej razprodan, zato Tie čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej- NEW YORK — DOBROVNIK — TRST. Belvedere — 13- julija. " 27. julija — President Wilson. ..V začetku augusta adpljujeta parnik Argentina in Panonia, dan odhoda e dosedaj ni naznanjen. NEW YORK — GENOA. 17. julija — Regina. NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG. 17. julija — Rochambeau, 17. julija — Imperator. 21. julija — La France 30. puli j a — La Fayette. 31. julija — Aquitania, - - ^ S- augusta -— Mauretania, 6. augusta — La Savoie. 12. augusta — Imperator, 14. augusta — La Touraine, 14. augusta — K. A. Victoria, -21. augusta — Rochambeau, 20. — augusta — La Lorraine. Navedeni vozn ired je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede- Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: — je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi piste za tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila.se obrnite na LEO ZAKRAJSEK 70-9th Ave., New York, N. Y. BANKA EMIL KISS (vstanovljena 1898. — državno nadzorovana) pošilia denar hitro, zanesljivo in pad jamstvom na vse kraje sveta po najnižji dnevni.kurzm čemin l je ena prvih bank, ki je dosegla izplačilo vseh Vaših posili a te v v stari domovini. — Izdaja bančne nakaznice VDrafts) in pošilja hranilne vloge na vse zanesljive denarne zavode v domovini. ---o--- Sprejema hranilne vloge, plačuje 4 procente obresti fer izplačuje vloge brez odpovedi. --—o—- Kupuje, prodaja in menjuje denar po najnižji dnevni korzi^i ceni. --o- Izvršuje točno, vestno in najceneje vse pravne in no-• tarske zadeve. --o——- \ Prodaja "šifkarte" za vse parobrodne družbe po iz-vrnih cenah in Vam zamore urediti vse potrebno, da dobite svojce in stare domovine. --o—- Kdor želi potovati v stari kraj, stori najbolje, da si takoj zaara prostor, ker s tem si prihrani nepotrebnega čakanja in stroškov. Za sedaj zamorete dobiti prostore na sledečih ladjah: i.( NEW YORK — DUBROVNIK — TRIEST: "REGINA D'ITALIA" 17. julija ........$ 93-SO "CRETIC" 21. julija .........$98.50 "PRESIDENT WIL.SC>>}" 27. julija ......$130.00 "GIUŠEPPE VERDI" 27. julija ....$ 98.50 "ITALIA" 31* Julija......$10500 "PATRIA" 7- avgusta......$ 9100 "DUCA D'ABRUZZI" 12. avgusta ...... $ 93SO "ARGENTINA" i2.avgusta......$12500 "ROMA" 31. avgusta......$ 9100 "PROVIDENCE" i- septembra ----$ 9100 "PRESIDENT WILSON" 14. septem.......0130.00 "BELVIDERE" 21. septembra ------$125.00 a.( NEW YORK — HAVRE: ' 'ROCHAMBEAU" 17- iuiUj ...... $ 76.50 FAYETTE" . 3* julija...... V a "LA SAVOIE" 6. avgusta......$ 76 50 " LA TOURAINE" 14- avgusta......$ 76.00 _ "ROCHAMBEAU" 21. avgusta ......$ 7&5o "LA FAVETTE" . 27. avgusta......$76.50 "LA SAVOIE" 3- septembra......$ 7^500 PRI NAVEDENIH CENAH je DRŽAVNI DAVEK VŠTET. Za na vsa nadaljna pojasnila se obrniti osebno ali pismeno na staro in priznanja vredno tvordko EMIL KISS, Banker 133 Second Ave. cor 8th SU New York, N. Y. ^EDINOST" JULIJA a8. ipao. križarji, Zgodovinski roman v Štirih delih. Spisal: H. Sienkiewich. Podov.: Podravski (Dalje.) "Ko bi ti ljudje nebili tako vero-lomni," odvrne Zbišek. "odnesel bi bi jim kar tjekaj odkupnino, in s tem bi bilo vse končano; toda pri njih se mi lahko pripeff to, kar se je zgodilo Tolimu. da Nčloveku ukradejo denar. in tega, ki ga prinese, pridrže, ako ne stoji za njim kaka večja oseba ki ima večjo moč." "Razumem," odvrne Jagjenka. "Vi sedaj vse razumete/' omeni Zbišek, "in dokler bom živ, bom vam zato hvaležen." Ona pa, dvigne k njemu svoje o-tižne in dobre oči, ga vpraša: "Ali čemu me ne tikaš kat svojo prijateljico od mladih nog?" "Ne vem," jej odvrne on odkritosrčno. "Nekaj me ovira. Sedaj niste več deklica, kakor ste bila nekdaj, temveč.. temveč..." Ni znal izpovedati tega., kar je hotel, toda ona mu je pomogala iz zadrege. "Res," je dejala, "postarala sem se za nekaj let____Ali Nemci so mi ubili očeta v Šleziji." "Bog mu daj večni mir in pokoj in večna lue naj mu sveti!" odvrne Zbišek , ■■*' , ' , Nekaj časa seta jezdila molče, glo fcoko zamišljena, kakor bi poslušala kako šumi drevje v hosti, konečno ga vpraša Jagjenka: # "Kadar Matijca odkupiti, ali ostanete potem v tem kraju?" Zbišek jo začuden pogleda, ker do stej bil tako zatopljen v svojo žalost. da na to niti mislil ni. kaj ima biti pozneje. Dvignil je oči kvišku, kakor bi premišljeval, čez nekaj časa pa reče: "Ne vem! Usmiljeni Jezus, kako bi mogel to vedeti? Vem samo to, da pojde tudi moja žalist z menoj tjekaj, kamor pojdem jaz!____ Zares bridka usoda!----Najpoprej od kupim strica, potem morda pojderri k Vitoldu, da izpolnim svoje križarske obljube .... in morda poginem.1 Po teh besedah se deklici ovlažijo oči in. pripognivši se nekoliko k mledeniču. mu reče: "Ne hoti poginiti! JJe hoti!" In znovič se nehata pogovarjati; šele pred obzidjem se predrami Zbišek iz svojih mosli. ki so ga mučile, ter reče: "A vi----a ti ostaneš tukaj na dvoru ?"■ "Ne," mu dvrne Jogjenka. "Meni je dolg čas po bratih iri po Zgoreli cah. Čtan in Vik sta se brez dvoma ze oženila; če se pa še nista, ne bojim se ju več." "Ako Bog da, te stric pospremi v Zgorelice. On je tvoj odkritosrčen prijatelj, da se smeš v vsaki sili zanesti nanj. Pa tudi ti ne smeš pozabiti nanj!" "Sveto ti obljubim, da mu hočem biti kakor njegova lastna hčefka " ,Po teh besedah se spusti v jok, kaj ti njenega srca se polasti agromna ž.alost. Naslednjega dn**@»ride Povala iz Tačeva v krčmo Js"2bišku ter mu re če: "Po Telovem odide krali nemudo ma v Raciaž- da se srečala z velikim mojstrom, in ti si prištet k kraljevim yitezom ter pojdeš ob enem ž njimi/ Zbišek zarudi ves od veseli, na te besede, ker ga ta pridelitev h kralje vim vitezom ni le čuvala orel križar sko izdajo, temveč mu je služila tudi v veliko čast in slavo. K tem vitezom je pripaHal tudi Črni Zaviš in njegova brata Farujej in Kruček ter sam Povala iz Tačeva in Hren iz Ko zjeglave, Stah iz Harbimovic. Pasek Zlodej iz Biskupic, Lis iz Targovin-ska ter še nffego drugih najslavnejših vitezov, znanih doma in za mejo. Krlj Jagiello jih ni imel mnogo s seboj, kajti nekateri so ostali doma, drugi pa so iskali nenavadnih dogod kov v daljnih pomorskih krajih, toda vedel je, da s temi je smel. ne boje se križarskega izdajstva, oditi, če treba v Marburg. ker bi oni v sluča ju potrebe podrli celo zidovje in prc sekali si pot skozi Nemce. Tn Zbišek je imel tudi vzrok navduševati se pr.' misli, da bo imel odslej take tovariše. • V prvem hipu je pozabil Zbišek na svojo tugo, in stisnivši Povali iz Tačeva roko. mu je rekel jako vesel "Zato se imam zahvaliti samo vam, gospod, saini van, nikomur drugemu!" "Meni le deloma", odvrne Povala "nekoliko tukajšnji kneginji, največ pa našemu milostljivenm gospodar ju, kateremu se takoj pojdi poklonit da te ne bo smatral za nehvaležnikaV " Pripravljen sem umreti zani. Ta ko mi pomagaj Bog!" zakliče Zbi$2k (Dalje prihodnjič.) DUHOVSKE VESTI. Rev. J. Plevnik župnik Jolietski je obolel in moral oditi v bolnišnico. Nadomestuje ga Rev.* Vencel Šolar OSB. * V \Vaukegan, 111. se pripravljajo, da bodo preslikali svojo cerkev. Te dni je bilo delo razpisano. Za delo se poteguje več slikarjev, med temi tudi Mr- J. Gosar. * * Rev. M. Golob, župnik Bridgeport ski se je oglasil iz stare domovine, kamor je srečno dospel. v NEW YORŠKE NOVICE. (Nadaljevanje s 3. strani ) Vam poplačati truda, katerega ste i-meli za nas alr-za vaš pet in naš štiriletni jubilej se vam predrznem v i-menu vseh župljanov poklanjati ta malentostni dar v spomin. Vzemite ga s tako radostjo, s kakoršno ga Vam poklanjamo mi, Vam udani žu-pljani." Med naslednjim govorom so pristopili na oder trije otroci, kateri so prinesli spominske darove in sicer I učenec Rupnik kelih in vrčke na ru-deči blazinici, učenka Lutršek albo« korok in dvobarvno štolo, učenka Hribar bel pluviale. Nato so sledili pozdravi drugih društev v sledečem sporedu: V imenu pevs. Dr. Domovina Mr. Burgar, j v imenu Najvsetejšega imena Mr.' jPodboršek, v imenu Marijine druž-jbe Miss Johana Ulčar, v imenu Ma-ternega društva Mrs Burgar, v imenu društva sv. Frančiška Mr, Hab-jan, v imenu otrok učenec Rupnik, v imenu preč. sobratov slavljenca B- f. Akurzij, v imenu tamburaškega klu-va sv. Ane Miss Kompare. Nato je Mr. Cagran razložil razvoj cele žaba Miss Kati Pavlič, v imenu društ-rote, omenoval je zarotnike, kateri so bili seveda največji prijatelji g. župnika; da, celo v lastni hiši je i~ mel preč. g. enega krutega zarotnika To nam je Mr. Čagran povedal šaljivo, tako, da je spravil vse poslušalce v smeh. ' * Marsikatero oko je bilo rosno, ko se je nato preč. slavljenec zahvalil za nepričakvane darove; posebno je povdarjal, da ga veseli najtbolj to, če ravno popolnoma nič sluteč, vidi pred seboj zbrane skoraj vse svoje župljane, kateri so pokazali vsi svojo udanost sicer ne njemu ampak po njem Bogu, katerega namestnik je, obljubljajoč, da hoče zanaprej še z večjo vnemo delovati v POTRES NA ZAHODU V petek so občutili štiri nenavadno močne potresne sunke v Los An-geles in okolici. Veliko oseb je bilo poškodovanih in škoda na premoženju je velika. Četudi je največ škode v Los An-geles in okolici, so čuli sunke tudi V* Fullertonu, 32 milj jugovzhodno, in v Pasedi, osem milj proti severu. kaiserjeiTšinIoahim se je vstrelil. Joahim Hohenzollern, najmlajši sin \Viljemov se je preteklo soboto vstrelil. Bil je zadnje čase ločen od svoje žene in je bil tudi v finančnih stiskah. j --o-- ŠIRITE LIST "EDINOST". DRS. HOLLANDER n ... & DR. H. O. STERN UentlStS 1355 E. 55th St - vogal St Clair Ave. , N/JD LEKARNO. Ure od 9., dopoldne do 8. zvečer. Zaprto ob sredah popoldne in ob nedelj&h. JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J. Wahčič: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali spadati in so mi gosti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo y taki potrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj se Vam še enkrat lepo zahvalim, Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave-Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakoršne 1 ste v mladosti imeli. Wahčič Fluid ozdra-• vi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, trganje v rokah, nogah ali križicah se ozdravi v 5-tih dneh popo'nomar Rane. opekline* bule, turove, kraste, grinte in lišaje, potne noge, kurje očesa, bradovice. debelo kozo na nogah in ozebline, vse tej bolezni se v dneh popolnoma ozdravijo« Pišite takoj po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 pošljem popolnoma zastonj. JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave N. E Cleveland. O. važno naznanilo. Dr. J. V. Župnik, ki je imel svoj zdravniški urad na 6127 St. Clair Ave. nad pet let, bo preselil svoj urad v sosednja hišo v 6131 St. Clair Ave. prvega avgusta. Od tedaj naprej ne bo vec uradoval v starih prostorih. Dr. Župnik se je preselil v Knausovp poslopje, kjer je Knausova dvorana. Urad bo ravno p^d dvorano na oglu St. Clair Ave. \n East 62nd St, nad uradom denarnega zavoda The New Bank. Glavni uhod bo na vogalu dvainšesdesete ulice, kakor v Knausovo dvorano. Pazite na napis! Dr. Župnik je vspešno opravljal zobozdravniško delo nad pet let v svojem starem prostoru. Sedaj se seli samo v sosednje poslopje, kjer bo imel najboljše opremljen zobozdravniški urad. Tu bo opravljal vsa taka dela, kakor so znana pod imeni: Crown and Bridg^ work, Fillings and Plates and Extrac-tion of teeth.. Dr. Župnik zdravi vsakega bolnega osebno; nikoli ne najame kakega drugega zdravnika praktikant%H&/ bi se učil na bolniku; Vedno se zanima zanje sam, kar vam jamči, da boste najbolje postreženi: Vsi Slovenci v Clevelandu priporočajo Dr. Župnika Več jih pride tudi iz Collinwooda, Nottingham. West Parka in Newburga. V Dr. Župnik je naročil, da se to tiska, samo zato, da ga oni lahko najdejo, ki iščejo njegove pomoči; da ga najdejo po prvem avgustu v njegovem novem zabozdravniškem uradu na St Clair Ave. in E. 62nd St., v Knausovem poslopju, pod dvorano in nad banko. Glavni uhod na E. 62nd St., kakor za dvorano. . Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue ■