POROČILO D STANJU LJUDSKEGA ŠOLSTVA V OKRAJU GORIŠKEM za LETO 19D3-19DII. SESTAVIL L H. OKRMNI SOLSHI tjflOZORHIH FRANC FINŠBER. •m-'.* V GORICI 1904. Založil c.- k. okrajni šolski svet v Gorici. Tiskala „Narodna Tiskarna“. -J Poročilo stanju ljudskega šolstva \? okraju goriškem za leto 1903-1904. Scslo^il c. U;. ograjni šolski nadzornik; Rponc Rinšcjer’. V GORICI 1904. Založil c. k. okrajni šolski svet v Gorici. Tiskal* »Narodna Tiskarnn*. Sv. Križ. Zemljepisno-zgodovinski opis. (Spisal Peter Medvešček.) b " d ~ UVOD „Vsaka šola naj ima načrt šolskega kraja, kateri bodi potem podlaga zemljepisnemu pouku" — velijo pojasnila k učnim načrtom za Primorsko. Leta 1902. sem narisal tak načrt ter ga predložil okrajni učiteljski konferenci v Gorici, katera je sklenila, naj sestavi vsak učitelj načrt svoje šolske občine. Poleg načrta pa je potreben za vsak kraj tudi opis, ki naj služi učitelju pri pouku v zemljepisju in zgodovini. Pred dobrim desetletjem je bilo pričelo učiteljstvo širom slovenske domovine z opisi posameznih okrajev. Dosedaj se je posrečilo le nekaterim okrajem, da so izdali take opise. Tudi učiteljstvo goriškega okraja je bilo sklenilo v svojem društvu, da opiše svoj okraj ter izda toli zaželjeno in potrebno knjigo. Žal, da se to ni moglo zgoditi, ker večina se je ustrašila ne prelahkega dela.*) *) Kot predsedniku odseka za urejevanje opisa Goriškega glavarstva mi je došlo le troje opisov in sicer občin: Oaberje pri Ajdovščini, Vrtojba, Prvačina in Opatjeselo. — S Nadejaje se, da kar se ni zgodilo doslej, se lahko še zgodi v prihodnje, odzval sem se drage volje pozivu c. kr. okr. šol. sveta ter se lotil opisa občine, v kateri službujem zadnjih deset let, če tudi ni to lahek posel, kajti Sv. Kri/ je imel koncem srednjega in v začetku novega veka znamenito zgodovino, a nisem mogel dobiti v roke posebnih virov. Sploh mi ni znano, ali je kdo že izdal zgodovino tega kraja. Pokojni zgodovinar, prof. S. Ru'tar, Id je bil na hitrici sicer pregledal znameniti arhiv grofov Attemsov Sveto- kriških, je bil izjavil, da bode morda kdaj natančneje pisal o Sv. Križu. Žal, da ga je prehitela smrt I. * Zemljepisni del. 1. ITIesto Sv. Križ. Vipavska dolina, ki ima svoje ime po reki Vipavi, se odlikuje tudi po tem, da mole iž nje ali cela nizka pogorja brja, ki ločijo posamezjie dele lepe doline, ali pa tudi posamezna brda-griči, na katerih so večinoma prijazna sela in vasi. Nekako v sredi glavnega dela Vipavske doline se vzdiguje precej strmo brdo, ki je raztegnjeno od vzhoda proti zahodu, 186 m nad morjem, ali pri 100 m nad dolino. Vrhu griča stoji hiša tik hiše in to je Sv. Križ,1') ki šteje zdaj le še 65 hiš z 241 prebivalci. Seveda je to le v nekdanjem obzidju; k sedanji davkarski občini spadajo tudi pred kraj i: Cesta, Plače in Male Žablje z 286 hišami in 1260 prebivalci. — Pred sto leti je imel več hiš in več prebivalcev. Sv. Križ je bil obzidan, kar se še zdaj pozna, posebno pri severnih t. j. glavnih vratih. Na vzhodni strani griča stoji trden Grad, katerega večina je v razvalinah. Okoli .Gradu na dveh straneh je nasip, kateremu pravijo , P u št a j na“ (bastija). Pod Gradom na vzhodu se imenuje svet Za Gradom. *) Staro ime je bilo „Tabor", kajti v starih listinah se imenuje „Tiiber-Kreuz“. — Glavni vhod v Sv. Križ. Na ju*nej strani griča pod Gradom je kapucinski samostan s krasnim vrtom v terasah. Na zahodnej strani griča je velika župnijska cerkev. Sv. Križ se deli po govorici na tri dele in sicer 'poleg Gradu še na ..Plaču“ (trgu) ter v „Gasah“ (ulicah); tako so se ločili tudi meščani na grajske, placarje in gasarje. Dandanes se pečajo prebivalci večinoma s kmetijstvom; v srečnejših časih pa je bilo več rokodelcev in trgovcev. Odkar so se preselili okrajni uradi in grajščaki, je izgubljal Sv. Križ značaj mesta, a meščani značaj meščanov. 2. Okolica. Iz mesta vodi samo jedna vozna cesta skozi glavna vrata na severni strani; koj pod mestom je križpotje. Glavna cesta vodi na Cesto, vas ob državni cesti in ob železnici s c. kr. poštnim uradom in žel postajo „Sv. Križ-Cesta“, stranska pot pa v Plače na vzhodu. Poslednja vas leži na južni strani 'dveh gričev, pod Velikim in Malim Plaškim hribom (184 m), ki varujeta vse tri oddelke vasi pred severo-vzhodnim vetrom, staroznano burjo. Na hribu je ostanek nekdanjega tabra; s hriba je tudi krasen razgled po severni Vipavski dolini. Poleg glavnega izhoda iz Sv. Križa sta še dva stranska, t. j. dvoje poti, ki pa niste sposobni za vožnjo radi prevelike strmine. Na južni strani po Rebru se pride v raz treseno vas Male Ž a b 1 j e, ki sega do reke Vipave, a un-kraj reke je vas Velike Žablje. Na zahodni strani drži steza po Rebru v sosednjo, tudi raztreseno vas Dobravlje, katero varuje pred burjo dobravsko Brdo. Vsi doslej imenovani kraji spadajo h županiji Sv. Križ. 3. Razgled. S Sv. Križa se nima le lepega razgleda po celi županiji, ampak še dalje na vse strani. Na severu se vzdiguje strmo pobočje sivega Čavna do najvišjega vrhunca K u c 1 j a (1239 m) in Modrasovca (1308 m). Ob pobočju je prijazna vas Što-m a ž (293 m) in vznožju Skrilje (156 m) in raztresene vasice občine L o k a v e c (176 m). Čavensko pogorje (1000 do 1300 m) zakriva za seboj Trnovski gozd, katerega sta najvišja vr- ti hova Mrzovec (1408 m) in Golja k (1496 m). Izpod Čavna izvira mnogo studencev z izvrstno pitno vodo. Studenci se zbirajo v dolini v precej velike potoke, od katerih teče Vrni ve c tik pod Sv. Križem ter loči Sv. Križ od dobravskega Brda ter meji obe davčni občini; izliva se v Vipavo. Blizu njega izvira znamenitejši Jelšček, kateri goni v Lokavcu več ž a g in od katerega je napeljan vodotok v Vrnivec, da gonita več mlinov. < Ne daleč od teli izvirkov je tretji, Grajšček, ki se združi z Jelščekom ter jo zavije okoli Plaškega hriba in teče že na Kranjskem v Vipavo. Grajšček izvira v nekakem mehko lapornatem, ilovnatem svetu, tako imenovanem Slanem blatu, katero se večkrat vdira proti dolini. Pred par leti se je bila pričela polzeti proti Lokavcu precej obširna plast z vsemi rastlinami. Čudno je bilo gledati vse vprek in vprek zmandrano površino zemlje. Vzrok tej čudni naravni prikazni je trdna kraševita podlaga, na kateri je mehkejša ilovnata plast. Neprestano deževje razmoči zgornjo plast po izvirkih vedno bolj in bolj, da prične polzeti navzdol. Holmci nad Lokavcem so nastali v davnih časih na tak način. Da se zabrani nadaljno polzenje sveta v dolino, priskočila jje država na pomoč z razmeroma ogromno svoto, poslala svojega veščaka na lice mesta, da vodi obram-bena dela. Kdo more trditi, da ni navstala Vipavska dolina v predzgodovinski dobi na sličen način ? Vodovje je vedno bolj in bolj spiralo svet pod planoto, ki je bila nad sedanjo dolino ter vezala sedanji Trnovski gozd s Krasom, na jugu sedanje doline. Ali niso takrat navstala sedanja brda? Nedaleč od Graj-ščeka izvira tudi Lokavšček, ki goni sicer nekoliko žag in mlinov, a vali izpod Čavna tudi toliko kamenja in grušča, da provzroča, kakor Grajšček, poplavljanje v dolini. Država je potrosila že večkrat nekoliko tisočakov, da je urejevala jima strugi, a vse je pomagalo le malo časa. Zdaj, ko se je gradila železnica, izvozilo je povzetništvo z državno podporo mnogo grušča po progi ter tako spraznilo del struge. Z deželno in državno podporo se napravljajo obrambeni zidovi in nasipi, ki bodo za dolgo dobo branili bližnja polja in travnike pred opustošenjem. Od Čavna na vzhodno stran jö pogorje Otlica ali A n-geljska gora. Prvo ime ima po voltinah, katerih ima več; drugo pa po cerkvi na planoti, na kateri je občina Otlica. Izpod Otlice izvira najmočnejši dotok Vipave, znameniti Hubelj, ki teče po meji med Goriškim in Kranjskim. Ob deževju na planoti izvira iz več votlin, vedno višje in višje ter bobni v prepad, napravljajoč lepe slapove. Bobnenje in šumenje padajoče vode se sliši do Sv. Križa prav dobro. K izvirku Hublja vodi iz Ajdovščine skozi Š t u r j e na Kranjskem lepa cesta radi tvornic, katere so na obeli straneh reke. Škoda, da nekatere tvornice spe že več let. Najznamenitejša tvornica, kateri podeljuje tudi Hubelj gonilno moč, je predilnica na paro. Podaljšek Otlice na vzhodu je Št ur s k a gora z vrhom Kolkom. Vsa ta pogorja skupaj so Trnovski gozd. Drugo gorovje na vzhodu je Hrušica, čez katero drži cesta v Logatec in dalje proli Ljubljani, Tod je vodila starodavna rimska cesta med Oglejem in Emono. Vse pobočje Hrušice je polno lepih, belih vasi in selišč do Cola v samem gozdu. Hrušica je kakor zagozda zabita med Trnovsko planoto in Nanos, planoto z enako ime-nim najvišjim vrhom (1300 m), o katerem je pel M. Vilhar, da skale bobneče v doline vali“. Izpod Nanosa izvira reka Vipava, ob katere izvirku je trg Vipava. Blizu trga stojč na.strmem, sklalovitem griču razvaline Starega gradu. Na zahodno stran se ima s Sv. Križa tudi krasen razgled, katerega pa ne omejujejo gorovja tako blizu kakor na severu in vzhodu. Oko se ti pase nad velikim delom doline ter zreš vasi Brje, Kamenje, nad Črničami nekdanji tabor; v solnčnih žarkih se blešči Gradišče nad Renčami in daleč na skrajnem zahodu meji na obzorju po letu sivkasta, a dobrega pol leta snežno bela stena, oddelek Kar n s kih Alp, Premaggiore v Benečiji. Na jugu je razgled najbolj omejen, kajti za Brjami in Š k o 1 j e m (420 »/) ti zapira obzorje Kraška visočinaz najvišjim vrhom T r s t e 1 j e m (644 m). Na jugo-vzhodu vidimo skrajni konec brja, ki se spušča skoro navpično v dolino; na vrhu je vas Planina, od koder je krasen razgled. Blizu rčke v dolini je znamenita božja pot v Logu. Tako si človek napase oko na vse strani neba. Najlepši je razgled seveda spred Gradu. Posebno radi lepega razgleda in Gradu obišče Sv. Križ precej tujcev, ki vsi zelo hvalijo prelep razgled. Najimenitnejši obiskovalec, kateremu sem bil za „cicerona“, ekscelenca flcm. baron Beck, šef avstr general, štaba, ni mogel prehvaliti prelepe okolice ter ni mogel razumeti, kako puste grofje Attemsi svoj Grad, ki ima tako krasno lego — v razvalinah, katerih zidovje je sicer še prav dobro in bi poprava ne stala, kdo ve koliko. — 4. Prirodoznanski opis. Najnižji svet je ob reki Vipavi, le 62 m nad morjem, najvišji pa brdi nad Velikimi Žabljami, Stara gora 195 m in Menja vi ca 230 m. Od V. Žabelj in po Dobravljah je ravnina, ki se imenuje Okolica ob Vipavi in Gmajna, Leskovec in Dobrava. Druga ravnina je od Ceste pod Sv. Križem dalje proti Ajdovščini ter se imenuje D oži c a, Novakov c e, Hude Globine, Slokarica, H ra s tič j e in Gmajna Trnje. — Svet od Svetokriškega in Plaških hribov se znižuje proti Vipavi kot brje, kateremu pravijo Bregovi. Površina cele županije meri 141/.; km'1 in sicer od teh davčna občina Sv. Križ tri petine, a Dobravlje in V. Žablje po eno petino. — Polovica sveta je ravnine. Svet je sestavljen iz 1 d-porja ali soldana, kateremu je primešana semtertja ilovica; prehaja pa tudi v op o ko in k raški kam en it svet. 1’oleg vodovja, kalero sem že omenil doslej, je vredno omeniti še, da tečeta izpod Čavna po Dobravljah potoka Skrilj n i k in K o š i v e c. Na levem bregu se izlivajo v Vipavo le nekateri studenci, katerih stružice pa so ob suši brez vode. Dobre pitne vode pa nima niti Sv. Križ, niti drugi kraji v županiji. Pomagati si morajo z vodnjaki, v katere je napeljana strešnica (Sv, Križ, Plače), ali pa s podzemeljsko vodo v nižinah. — Izpod dobravskega Brda pa izvira močni Studenec, ki ima dobro pitno vodo, katero bi zamogli napeljati vsaj v nekatere kraje v nižini,*) Podnebje je ugodno. Burja dela po Vipavskem lepo in slabo vreme. Po zimi kraljuje večkrat po cele tedne ter prinaša ali sneg od severo-vzhoda, ali dež od jugo-vzhoda; poslednji pravijo hrvašček, ki je skoro neprijetnejša nego prava burja. Ko poneha burja, ;e rado pooblači ter se vrže na dež, ali meglo. Takrat ni prijetno hoditi po nižinah, kajti razmočeni lapor daje preobilnega blata in Vipavec si želi zopet burje. Sicer pa je ludi po zimi pogostoma najlepše, gorko, ugodno podnebje; kajti mirni zrak se kmalu segreje. *) Nekdaj se je menilo izpeljati vodo v Sv. Križ. Po Čavnu, Hrušici in Nanosu je vse belo, ko v dolini že vse zeleni in cvete; da celo zgodnje češnje začenjajo rdečeli, ko je po bližnjih gorali še vse rjavo — ko tja gori še ni pii-jahal sv. Juri s svojim zelenim plaščem. Spomlad je po Vipavskem nad vse lepa in prijetna, ako, no, zopet ne nadleguje burja, katera provzročuje večkrat sadnemu drevju in vinski trli obilo škode. Poleg pomladanskega mraza provzročuje tudi toča obilo škode, posebno v vinogradih. Tudi slana požiga rada po nižinah. V poslednjih letih ima dolina malo, ali celo nič snega; stari ljudje pa vedo povedati, da ga je bilo pred leti vrglo toliko, da je moral počivati ves promet. Potrebno se mi vidi, da navedem dobesedno o postanku burje po S. Rutarju:*) „Dolgo časa so ugibali, odkodi da dobiva burja tako silno moč. Da višinske razlike k temu pripomorejo, to so učenjaki že davno vedeli. Sedaj so znani tudi fizikalni vzroki, ki ustvarjajo burjo. Dokazano je, da vlada v obče, zlasti pa po zimi, nad izredno toplo Adrijo nizek zračni tlak ali pritisk, nad vzhodnimi Alpami pa visok (od Atlanskega morja sem segajoč) tlak izredno hladnega zraka. Iz tega vzroka se zgodi v zraku isto, kar bi se zgodilo, če se v odprti posodi iz katerega koli uzroka nagne površje vode. Takoj odteče voda od uajvišjega kraja proti najuižjcmu. Cim bližje si stojita ta dva kraja pri isti višinski razliki, tem strmejše je površje, tem hitrejše odteče voda z višjega mesta na nižje in ravnovršje se zopet ustanovi. Nikjer pa si ne stojita v tako mali daljavi nasproti tu jako visok, tam jako nizek zračen tlak, kakor nad Karavankami in nad Tržaškim zalivom. Za Krasom in za Karavankami se nabira teški zrak, kakor za kakim jezom. Ko se on spusti čezenj, navstane silen padec in zatorej odteče teški kontinentalni zrak s silno hitrostjo preko imenovanih gorovij k morju. To je burja“. Ako bi ne bilo burje, Vipavska dolina bi ne bila tako zdrava, kakor je, kajti ona jo suši in ji čisti zrak. Razun domačih živali nahajajo se le še tele divje živali: zajec, veverica, podlasica in lisica; vidra je pa že zelo redka ob Vipavi. Divji golobi gnezdijo po grajskih razvalinah, kjer živi (na polju) koristna ujeda kanja, kateri pravijo tu šprinca (Turmfalke, Falco buteo). Drugih ptic je občina kaj bogata, posebno odkar se je zabranil škodljiv ptičji lov n. pr. kosi, sove in čuki. *) .Slov, zemlja*, 1902. ■ ] mm h § : ■l|» Sprednja stran Gradu (na trgu). n v ft71! vrani, ki se umikajo z bližnjih gozdov, žolne In detli, In vse manjše ptice pevke. Vipava in njeni dotoki rede lepo število rib, tudi slastnih postrvi, katere pridno love in prodajajo, odkar je železnica, celo j v Gorico. V Vipavi ima pravico do ribjega lova družina Persolja (Persoglia), nekdanja lastnica gradu v V. Žabljah; v potokih na desnem bregu Vipave pa družina veleposestnika Mrevljeta v Sv. Križu.*) Da ne manjka navadnih kač, tudi strupenega gada in brezštevilnih žuželek, razumi se. Z bučelarstvom in svilorejo se pečajo zelo malo, ker neki (7, podnebne razmere ne vgajajo niti bučeli, niti sviloprejki. Ptice selivke z daljnega severja, kakor divje race in gosi, čaplje, kljunači i. dr. se večkrat mude ob Vipavi. Najkoristnejša rastlina je vinska trta, ki ob dobrih letinah kaj bogato rodi sladkega grozdja in poplača obilno trudapolnega dela marljivemu vinogradniku. Med živalimi je omeniti zloglasno trtno uš, ki je pokončala večinoma stare vinograde ter primorala k nasadu ameriške divje trte. A trebalo bode še ogromnega truda in neznosnih troškov, preden se bode namestilo toliko uničenih nasadov z divjo trto. Poleg cepljenja, provzročuje še žvepljanje in škropljenja z bakrenim vitrijolom toliko truda in stroškov z vinogradništvom, da mora imeti kmetovalec več kot železno voljo, da vstraja pri njem. Z vso vnemo se je poprijelo sadjarstva. Od nekdaj pa že slovč zgodnje češnje, breskve, hruške i. dr. Nekdaj so gojili tudi oljko, a dandanes se nahaja le še posamezna rastlina, pač pa nas potrjuje o tem ime Oljkovec, svet, kjer so rastle oljke. Iz oljk so delali olje za zabelo in raz- svetljavo. Olje za svečavo so napravljali tudi iz jagod druge rastline, divje oljke. Ob Vipavi in potokih raste največ,vrb, jelš in topol. Po tršem svetu pa je hrast navadno drevo. V novejšem času zasajajo naprednejši kmetovalci kraški svet z borom, mehkejši pa s smreko in mecesnom. Izmed grmovja se nahaja tudi rše- *) Kupno-prodajna pogodba o ribjem lovu v potokih Vrtovinšček, Ko-šivec, Vrnivec in Pristava (Jelšček) je bila sklenjena 1. 1861. med Jožefo Lukman roj. grof. Attems kot dedinjo svojega pok. brata Karola grofa Attemsa (1845) in Tomažem Mrevljetom za tristo petdeset goldinarjev. Sicer je bila ta pogodba sklenjena že med predniki obeh strank 1. 1845. ljika (na katero se cepi rada češnja), brinje in celo ruj se dobi. Dobiva se tudi divji hmelj. Trobentice, zvončki in vijolice cveto že sredi zime. Ilovnati, mokrotni travniki so vsi polni strupenega podleska (Herbstzeitlose), katerega pa še ne zatirajo. Ciprese iz samostanskega vrta so zaplodile iste rastline tudi drugod. 5. Politični opis in prebivalstvo. Županija Sv. Križ spada k Ajdovskemu sodnijskemu okraju in Goriškemu okrajnemu glavarstvu. Sestoji iz treh davkarskih občin: Sv. Križ, Dobravlje in V. Ž a b 1 j e. Iz katerih vasij, sel in zaselkov sestoji posamezna davkar-ska občina in koliko ljudi šteje, kaže tale pregled: Davkarska občina Oddelki Število ljudi hiš ljudi 1880 1890 1900 Sv. Križ Sv. Križ Cesta Plače Male Žabljc 1229 1156 284 1265 Dobravlje Hrib llrobači Kozja para Pikči Velika vas Vrčoni konec 518 577 108 581 Vel. Zabije — 471 450 99 488 Skupaj I 2218 2192 491 2334 Davkarska občina Pričujoči Nopričujoči Skupaj moški | ženske moški | ženske j Sv. Križ 674 | 591 j 39 48 j 1352 Vel. Zabije 252 236 H 1 14 513 Dobravlje 305 276 j 20 | 24 | 625 Skupaj 1221 | 1103 | 13 70 | 86 | 2490 V cerkvenem obziru je sestojala do leta 1903. cela županija iz samo ene župnije Sv. Križa in v i k a r i j a t a V. Žab-lje; v tem letu se je ustanovila za poslednjo vas samostojna župnija. V Dobravljah je podružna cerkev sv. Petra. V Sv. Križu pa je še kapucinska cerkev. Grajska kapela se je opustila ob preselitvi grajščakov 1864. Uprava. Občino upravlja občinsko starešinstvo, ki šteje v novejšem času 30 starešin, izmed katerih se voli župan in 9 podžupanov. V deželni in državni zbor voli cela županija v kmetskih občinah, ker v deželni ustavi se ni vštela davkarska občina Sv. Križ nad mestno skupino. Županija voli potom 5 vol. mož. Za šolske zadeve sta zdaj dva krajna šolska sveta: v Sv. Križu za šolsko občino Sv. Križ in Dobravlje ter v V. Žabljah za istoimeno šol. občino. Prebivalstvo. Županija meri 14'/a km3 in šteje 2334, a z začasno nepri-čujočimi, 2490 ljudi, tako da pride na vsak km'2 168 ljudi. Ako se vpošteva, da je bilo odsotnih ob ljudskem štetju precejšnje število mladenčev pri vojakih in dijakov po šolah in delavcev in služkinj v mrtvem zimskem času večinoma začasno v Trstu, razvidi se, da je ljudstvo zelo gosto naseljeno, t. j. 174 na km’. Ker ni v občini večjih obrtnijskih podjetij, izseljuje se premnogo prebivalstva posebno v Trst. To se pozna posebno po bolniških troških, katere plačuje občina za bolnike, ki so pristojni v to občino. Ti stroški znašajo na leto okoli 6 tisoč kron. Po opravilu je velika večina kmetovalcev, sicer zadošča malih obrtnikov in trgovcev. Po narodnosti in veri ni med prebivalstvom nobene razlike, kajti vsi so Slovenci in katoličani. 6. Gmotni napredek. S poljedelstvom, v ožjem pomenu besede, se ne preživlja večina prebivalstva, kajti brje ni ugodno za to. Najlepše in najrodovitnejše polje je ob Vipavi, kjer so pridelovali nekdaj obilo drobnega žita: pšenice in ječmena; dandanes ne sejejo več pšenice, ampak le ječmen za domačo potrebo; pač pa se veliko polja poseje s t u r š i c o, katere pa ne pridelajo dovolj za domačo potrebo. Mnogo njiv je posejanih z deteljo za krmo. Pridelovanje pšenice se ne izplačuje, odkar se je cena znižala vsled tuje konkurence. Mnogo njiv pa so opustili v travnike, na katerih se prideluje sena nad domačo potrebo. Lepi travniki so ob Vipavi in na nekdanjem obč. zemljišču proti Ajdovščini. Pašnikov ni več v občini, tudi pravih gozdov ne, le nizki gozdi so na brju, posebno ob Vipavi proti Kranjskemu. Veliko je v i n o g r a d o v, ki dajejo v dobrih letinah obilo dobrega vina, ki je glavni pridelek — posebno v Vel. Žabljah. Poleg vina je sadje važen pridelek. V novejšem času, odkar je trtna uš pokončala staro domačo trto, vrgli so se prebivalci na sadjarstvo z veliko vnemo. A kljubu vsem boleznim in nezgodam, ki obiskujejo trto, se ne morejo ločiti od nje ter prenavljajo stare vinograde s hvalevredno vnemo. Za gospodarski napredek skrbe društva, in sicer kmetijsko društvo v Sv. Križu in s a d j a r s k o - v i n a r s k o društvo v Vel. Žabljah in Dobravljah; vsako si je kupilo primerno zemljišče. Ker poleg sena pridelujejo mnogo detelje in živinske pese, rede vedno več in lepše živine, vendar bi se dalo v tem pogledu še mnogo bolj napredovati. Število in vrste živali kaže tale razkaz: C o r* goveda osli, mezge koze ovce prešiči panjev čebel kokoši druge j perutnine 44 809 7 4 5 547 92 2417 33 Ob rt n ij e v širjeni pomenu ni v občini; rokodelstva pa so domačim potrebam dovolj zastopana: v davkarski občini Sv. Križ: 10 krčem, 7 štacun, 1 zidar, 2 urarja, 1 knjigovez, 5 čevljarjev, 4 mlini, 2 krojača, 3 mesnice, 1 kamnar, 4 tobakarne, 1 kovač; v davkarski občini Dobravlje: 4 krčme, 3 štacune, 2 zidarja, 2 kovača, 2 čevljarja, 2 mlina, 2 tobakarni; v davkarski občini V. Ž a bij e: 3 krčme, 2 štacuni, 2 krojača, 1 čevljar, 2 tobakarni. Toliko jih plačuje občno pridobnino; drugi delajo pri teh kot delavci, ali pa so oproščeni občne pridobnine. Na občinskem zemljišču ob hudourniku Lokavščeku je začela občina zasajati in gojiti vrbe, in ker je tudi ob drugih potokih in ob Vipavi mnogo primernega sveta za vrbe, namerava se uvesti pletarstvo za pletenje košev, jerbasov, posebno z ozirom na kupčijo s sadjem, ako bode tudi država dala primerno podporo. Kupčijo s sadjem in vinom pospešuje poleg lepih cest — državna in več skladovnih — v novejšem času vipavska železnica. Mnogo na boljšem bi bilo, ako bi se podaljšala železnica na Kranjsko. Posebno zveza z vrhniško železnico bi zbližala Ljubljano in sploh severo-vzhodne kraje z Vipavsko dolino ter tako pospešila razprodajo naših pridelkov. Nekdaj je dajala kupčija z živino mnogo dobička, kajti mnogo posestnikov se je pečalo s prekupčevanjem goveje živine, po katero so hodili ne le na Kranjsko, ampak tudi na Štajersko in Hrvatsko ter jo gonili na prodaj v Trst in Gorico. V novejših časih pa gineva prekupčevanje, s katerim se pečajo le še oni, ki ne morejo pozabiti nekdanjih časov. 7. Duševna izobrazba. Poleg cerkve skrbi za duševno izobrazbo šola. Od leta 1902. ima vsaka davčna občina svojo šolo in sicer Sv. Križ t r o ra z re d n i c o, Dobravlje in V. Žablje pa po jedno jedno-razrednico, v katere hodijo vsi za šolo sposobni otroci, dečki in deklice skupaj. Število šolodolžuih in šoloobiskujočih otrok je razvidno iz poročila c. kr. okr. šol. sveta. Poleg šol skrbe za izobrazbo tudi bralna in pevska društva, ki so v Sv Križu, na Cesti, v Dobravljah in V Zabijali. — Za narodno probujo se ima zahvaliti občina naša župniku Lovro Šu šni k u in dr. Lavriču. Leta 1868. je bil ustanovil vneti župnik prvo narodno društvo „Čitalnico“ v Sv. Križu. Kuinoval ji je dr. Lavrič, takratni odvetnik v Ajdov- ščini in poznejši dež. poslanec. Žal, da je „Čitalnica“ zamrla koj za svojim ustanoviteljem. Šele 1. 1885. je zopet oživela pod imenom ..Bralno društvo“ v Sv. Križu; temu je sledilo ono v V. Žabljah, Dobravljah in na Cesti. Za celo županijo pa deluje „Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine“ v Sv. Križu, ki ima nalogo nele odškodovati za poginola goveda, ampak vplivati, tudi na umno živinorejo. , . * > * * Prebivalci sploh so miroljubni, veselega značaja, posebno ob dobrih vinskih letinah. Prijazni so in dovzetni: za napredek, če tudi se ne more trditi, da . bi, kakor med Slovenci sploh, ne bilo konservativnih starokopitnežev vmes. Če tudi ljubijo svojo domačijo, vendar se jih spušča leto za letom preveč v svet, ä lie daleč, kajti njih prebižališče je Trst. Mnogo izseljencev se vrne domov, a večina brez dobička, tako, da tako izseljevanje skoro več škoduje nego koristi. Vsled tega zna precej prebivalcev drugi deželni jezik (italijanščino). Hvalevredno pa je, da se ni tudi tu vkoreninilo izseljevanje mladega ženstva v tujino, n. pr. v Aleksandrijo, kakor je to po nekaterih krajih na Vipavskem. Glede vraž, praznoverja, narodnih pripovedek in običajev ni posebnosti. Jezik, kakor na Vipavskem sploh, je dokaj lep, blagoglasen in brez posebno znamenitih ptujk. Da je bil jezik čist že v 17. stoletju, spričuje nam naš pisatelj Ivan Krstnik iz Sv. Križa. Sloveči jezikoznanec dr. V. Oblak je bil prišel osebno v Sv. Križ pred par leti, da bi znanstveno presodil jezik našega pisatelja z ozirom na tuk. narečje, Žal, da je neizprosna morilka, sušica, zahtevala svojo žrtev prej, ko je zamogel rešiti dr. Oblak svoje zadnje vprašanje. Znano je, da izgovarjajo po Vipavskem mehki e za ej n. pr. mleko = miejko, veš = vejš itd. N, kakor tudi 1 se izgovarja skoro vedno trdo mesto utopljencev n j in lj, ki se tu ne poznajo n. pr. kon = konj, konar = konjar, lubezen — ljubezen, bol = bolj, kaplica •= kapljica. Tudi naš pisatelj Ivan Krstnik je pisal jednako, a ne vedno. Tudi mesto o se izgovarja nekak u, kakor je pisal že 1. Kr. n. pr. Bug in Bog; tožilnik žen. spola samostavnikov na a se glasi na u n. pr. grem v hišu, šolu itd. Mestnik mošk. in žen. samostavnikov se glasi na i n. pr. v Sv. Križi, v srci, a nikdar na u. — Kakor sploh po Goriškem, iako se tudi tu ne rabi pravilno dvojine, posebno ne pri osebnih zaimkih, ki se sklanjajo le v ednini in množini, 8. Starine. V Sv. Križu se je nahajalo precej starin, največ v Giadu, a tudi po drugih boljših hišah. Iz Gradu je več starin in pri -rodnin v goriškem deželnem muzeju. Krokodil v deželnem muzeju n. pr. je bil lastnina tuk. grajščakov. Marsikako dragocenost je dobila v dar tuk. župna cerkev. Prebivalci pa so poprodali svoje starine raznim prekupcem s takimi predmeti. Leto za letom so prihajali prekupci ter odnašali starine, večinoma v tujino. II. Zgodovinski del. 1. "Hajstarejša doba. To izjavi prof. S Rutarja spada Sv. Križ med najstarejše kraje v deželi. Prvi ljudje so prebivali po jamah in so se oblačili v živalske kože. Svoje orodje so izdelovali iz kosti in rogov in brušenih kamnov. Kmalu pa so se naseljevali po holmih in gričih, kjer so se jožeje branili pred divjimi živalimi. In takrat so se naselili ljudje na 'griču, kjer stoji danes Sv. Križ.*) Kdaj se je to zgodilo, ne da se določiti. Blizu gradišč so imeli takratni prebivalci svoja grobišča, kjer so pokopavali večinoma sežgane, včasih tudi cele mrliče. Več taci h grobišč na Goriškem so že našli, a tukajšnjega ne. 2, Rimljanska doba. Leta 182. pred Kr. so posedli sedanjo Furlanijo Rimljani in ustanovili Oglej, ki se je povzdignil v mogočno mesto. Rim- *) S. Rutar, .Slov. Zemlja“ 1893. Sv. Križ. Severna stran (z Gradom na levi). ljani so razširjali svojo oblast nad vse dežele do Donave. Gotovo je, da je bila Vipavska dolina kmalu v njih oblasti, kajti po njej jih je vodila naravna pot na scvero-vzhod. Rimljani so ustanavljali ob cestah svoja selišča, ali pa so urejevali že obstoječa selišča prvotnih prebivalcev, Karnov. Imenitna rimljanska cesta je vodila iz Ogleja po Vipavski dolini, čez Hrušico dalje proti Ljubljani (Emoni). Po tej cesti so prodirale rimljanske vojaške čete daleč na sever in vzhod; po njej pa so izvažali naravnih pridelkov v Italijo. Živahno je torej bilo življenje v krajih ob glavni cesti že za časa Kr. rojstva. Zaradi prenočišča, počitka, napajališča in priprege čez Hrušico so ustanovili Rimljani Ajdovščino ob Hublju. Leta 46. po Kr. je prišel sv. Marko v Oglej oznanjevat novo kristovo vero. Njegov učenec, sv. Mohor je postal prvi oglejski škof, ki je širil kristjaustvo po naši deželi koncem prvega stoletja. Z gotovostjo se zamore trditi, da so učenci sv. Mohorja, ako že on sam ne, oznanjevali novo vero tudi po Vipavskem. Nastalo je preganjanje kristjanov, katerega grozovitosti so bili deležni tudi tukajšnji prebivalci. Ko je I. 311. oznanil cesar Konstantin svobodo novi veri, kazalo je, da bodo nastopili mirnejši in srečnejši časi. Kakor drugod, sezidali so si bržčas tudi v Sv Križu prvo cerkvico, ki je stala tam, kjer stoji sedanja župna cerkev. Rimljani so bili Vipavsko dolino obdelali, nasadili vinograde in prebivalstvo je bilo začelo živeti življenje, primerno omikanemu narodu. Le malo časa pa se je moglo veseliti blagodejnega mirnega razvoja. Začelo je preseljevanje narodov. Od severa in vzhoda so začeli vdirati razni narodi v dežele, ki so bile pod oblastjo rimskih cesarjev. Zadnji močni rimski cesar je bil Teodozij, katerega pa je hotel izpodriniti Evgenij, rod zastavo prvega se je zbiral kristjanski svet, a pod zastavo druzega ostanki malikovalstva, ki je imelo povsod še močne korenike. A ne le malikovalci, ampak tudi kristjani, kateri so se med seboj prepirati začeli radi kristovih naukov, so pristajali ob Evgeniju. Oba nasprotnika sta zbirala vojsko ter sta trčila drug ob druzega ravno na ozemlju tuk. občine in Ajdovščine 1. 394. Prvi dan, 5. septembra, je zmagal Evgenij, katerega vojska je bila pri Sv. Križu; tudi drugi dan, 6. septembra, mu je šlo dobro; kar naenkrat pa je priskočila na pomoč Teodoziju, katerega vojska je bila pri Ajdovščini in Šturjah, huda burja in je začela pihati Evgenijevim vojakom v obraz. Njih pušice so popadale na tla, predno so doletele sovražnika. Teodozijevim vojakom pa je pihala burja za hrbet in nosila njih pušice hitreje in z večjo močjo v nasprotne vrste, ki se niso mogle več bojevati. Nastala je med Evgenijevci velika zmešnjava, da jili je Teodozij v kratkem času potolkel. Tudi Evgenij je bil ubit. Tako je postala Vipavska burja zgodovinsko imenitna.*) Opravičeno se je pričakovalo, da nastopijo po toliki nevihti mirni časi, katere so si želeli izmučeni prebivalci. Po tolikem prelitju krvi niso nastopili boljši časi, ampak slabšali so se leto za letom. Že za časa preganjanja kristjanov in borbe med Teodozijem in Evgenijem so bili opustošeni lepo obdelani kraji. Po Teodozijevi smrti pa so trumoma prehajali preseljujoči se narodi skozi Vipavsko dolino proti Italiji. Kakor bučele v panj hiteli so narodi v Italijo. Da so med potjo vse pustošili, je naravno. — 3. Preseljevanje narodov. Kakor je bila Vipavska dolina naravna pot, ki je vodila Rimljane na sever in vzhod; kakor je bila rimljanska cesta vir življenja in vez med severo-vzhodom in jugo-zahodom; tako je bila tudi ob preseljevanju narodov glavna pot, po kateri je dirvil narod za narodom proti solnčni Italiji. Kakor je bila poprej rimska cesta vir blagostanju, tako je bila zdaj torišče razdjanju vsega, kar je bil človeški rod lepega in koristnega ustvaril v več stoletjih. Prvi so vdrli v Italijo nemški Goti, ki so potolkli rimsko vojsko ob Timavi. Za njimi so prihruli azijatski Huni, zelo divje in grdo ljudstvo na konjih. Grozoviti kralj Atila — šiba božja — je, razdjavši 1. 451. Emono in druge kraje na Kranjskem, prihrumel čez Hrušico in pokončal pred seboj vse, kar se je dalo razdjati. Če tudi nimamo pisanih virov, vendar smemo z gotovostjo trditi, da so Huni opustošili tudi Ajdovščino in Sv. Križ ter vse do Ogleja. Ta je bil močno obzidan, branil se je, a zastonj; 1. 452. je prišel v grozovite hunske roke, ki so ga razdjale. *) S. Rutar „Slov. Zemlja*. Za Huni so drli razni nemški rodovi v Itali c. Prebivalci Vipavske doline so bili, ali pobiti, ali so jih Huni in drugi rodovi polovili in odpeljali seboj kot sužnje; le kdor jo je pravočasno ubral čez Čaven v gozd, si je rešil vsaj življenje. Potomci teh begunov so živeli pol divje kot lovci po gozdu. Povrnili so se v dolino, ko so nastopili mirnejši časi. Nemške čete so pridrle celo v Rim ter odstavile 1. 476. zadnjega, rimskega cesarja. Vzhodni Goti so kmalu potem osvojili si Italijo tor zavladali tudi našim krajem. Za časa modrega njih kralj,a Teodori k a Velikega je zavladal za nekaj let mir. Opustošenj kraji so se začeli zopet oživljati in obdelovati. Čez predelsko cesto so dospeti Langobardi (Dolgobrada) ter zavladali severni Italiji in našim krajem do Nanosa.*) Podjarmljeno ljudstvo so Langobardi hudo stiskali. V 6. stoletju so se naselili v kraje od Donave do Jadranskega morja naši predniki, Slovenci. Poprej so bivali na južnem Ruskem. Slovenci so se naselili v opustošena rimska gradišča ter začeli obdelovati polje. Živeli so v zadrugah pod svojimi starej-šinami. Več zadrug, skupaj je obsegala županija. Župani so bili načelniki županij v posvetnem in duhovnem obziru. Bili so malikovalci, Le ob času sovražnih napadov se je zdruzilo več županij ter si volilo vojvodo. Komaj so si bili nekoliko uredili novo domovino, že so se morali bojevati z divjimi A vari (Pesoglavci), ki so se bili naselili po Ogerskem. Leto za letom so prihajali med Slovence ter jim pobirali teško pridobljenih pridelkov. Neznosnega avarskega jarma je rešil Slovence kralj Samo v 7. stoletju ter vladal čez 30 let ijiočno slovensko državo. Po njegovej smrti je prišel nemški kralj Karol Veliki.,, ki si je bil podjarmil Italijo, na prošnjo patrija.rha Pavlina II. n a d Slovence, da jih z mečem pridobi za k r i s t j a n s t v o in nemško državo. Leta 789. je kraljev sin Pipin premagal razkropljene Slovence. Zgubili so s tem za vedno svojo sam ostal n ost. Po nemškem pravu je postal kralj neomejen gospodar dežele, katero si je podjarmil. Razdelil jo je po svoji volji in daroval svojim vojakom, cerkvam in samostanom. Naši predniki so postali iz gospodarjev najem-n i k i. Nemški grofje so zavladali slovensko zemljo. Slovenski najemniki so morali robotati in dajati desetino pridelkov graj- *) Primerjaj pripovedko „Alboin in Gizulf" v „Četrtem Berilu“. ščakom, a kvartez cerkvam. Tudi nekateri Slovenci so obdržali svoja zemljišča, ker so se znali prikupiti nemškemu kralju. 1’oleg nemških gospodarjev so morali Slovenci sprejeti tudi kristjausko vero. Ker pa so jo oznanjevali tuji duhovniki, ki niso poznali jezika slovenskega, branili so se naši predniki nove vere. Vse drugače je bilo med ogrskimi Slovenci, katerim sta sv. Ciril in Metod oznanjevala kristusov nauk v domači besedi. Vipavska dolina je spadala pod Solkansko okrožno grofijo. Grofje so bili nekaki kraljevi uradniki in sodniki. 4. Oglejski Patrijarhi in Goriški grofje. Oglejska škofija je bila postala za časa rimskega gospostva zelo obsežna. Kljubu temu da so bili Huni razdjali Oglej in da so oni Oglejci, ki so bili zbežali na morje, ustanovili Benetke, ohranil se je Oglejski patrijarhat, če tudi so bivali patrijarhi večinoma na Gradežu. Karol Vel. je .bil določil mejo patrijarhatu ob Dravi. Patrijarhu je podelil tudi posvetno oblast nad;Furlanijo in vrhovno oblast nad celo Goriško. Sčasoma so postali povsem samostojni, kovali so tudi denarje s svojo podobo. Vendar so bili dolžni pošiljati, oziroma voditi svojo vojsko cesarju na pomoč. Patrijarhi so pošiljali v vojno kot svoje namestnike Goriške grofe, kateri so se bili preselili iz Solkana na Grad, katerega so si sezidali nad Gorico ter se po njej imenovali. Za časa vednih vojen, katere so imeli nemški cesarji, osvo-jevali so si Goriški grofje vedno več pravic v deželi tako, da so postali konečno oni prvi gospodarji v deželi ter začeli kovati denar s svojo podobo. Kakor so bili poprej Oglejski patrijarhi mogočni gospodje, taki in še mogočnejši so postali Goriški grofje. Leta 1231. je potrdil nemški cesar Goriške grofe kof neomejene, samosvoje vladarje — poknežene grofe. Kot taki so bili Goriški grofje neomejeni sodniki svojih podložnikov, pobirali so colnino in mitnino, vpeljevali letne in tedenske sejme in pobirali od njih dohodke. Svoja posestva so lahko izročevali drugim plemičem v užitek, povzdigovali so proste ljudi v viteze, imeli so svojo zastavo (z belo-rudečo barvo) in grbe. Načelovali so lastnim vojakom. Imeli so tudi pravice: loviti divjačino, ribariti, gozde sekati, kopati rudo itd. 5, Svetokriški gospodje iz rodu grofov čhurnov (čorre). Za časa vlade Oglejksih palrijarhov ni bil prišel Sv. Križ do kake posebne veljave. Šele zadnji goriški grof, Lenard je ukazal 1. 1482. zidali S vet o k riški Tabor pod nadzorstvom grofa Antona della Torre, kateremu je izročil tudi varstvo in oskrbnišlvo Tabra. Da se je sezidal Svetokriški Grad in trdnjava, so bili vzrok gotovo Turki. Pod vlado Oglejskih patrijarhov in Goriških grofov do 15. stoletja je bila Vipavska dolina nekako v središču njih države, zato ji niso posvečevali posebne pazljivosti. Za časa zadnjega Goriškega grofa, katerega država je mnogo trpela od napadov mogočnih Benečanov, piopadla je bila moč in veljava Goriških grofov, kateri so se bili zvezali z Avstrijskimi nadvojvodami iz rodovine H a b s b u r š k e, da so se zamogli vzdržati. 1 Poleg mogočnih Benečanov je pretila naši deželi še druga nevarnost, od vzhoda krvoločni Turki. Koncem 15. stoletja so prišli sedemkrat na Goriško, — gotovo tudi na Vipavsko. Plenili so, morili, požigali vse ler odpeljali mnogo ljudi v sužnost Naši predniki, so se -branili v tabrih, kakoršeu je bil Sv. Križ in oni na Blaškem hribu. Da bi se ložeje in izdatneje branili turških napadov, ustanovil, je zadnji Goriški grof Svetokriški Grad ter obzidal kraj. Leta 1500. je umrl zadnji Goriški grof Lenard, katerega naredba je podala Sv. Križu zgodovinsko važnost, brez lastnih dedičev in njegovo državo je vsled pogodbe podedov?l cesar Maksimiljan I. 6. Pod Avstrijo. Po smrti zadnjega Goriškega grofa je prevzel začasno vlado grof Ivan Febo della Torre, da jo izroči novemu gospodarju, cesarju Maksimiljanu I. Naši deželani so pozdravili z veseljem novo vlado, nadejaje se krepkejše obrambe proti Benečanom in Turkom. Cesar Maksimiljan je razdelil deželo na več glavarstev. Sv. Križ je spadal pod Vipavsko glavarstvo, a cesar je zastavil Sv. Križ z vsemi njegovimi dohodki grofu Vitu della Torre (sinu prvega Svetokriškega grofa) dne 3. januarja 1504., a 5. marca 1507. je cesar podelil Sv. Križu celo obmirje, t. j. tržne pravice. Leta 1507. sta prepustila Svetokriška gospoda Mihael in Febo della Torre svoja posestva v Ajdovščini Henriku Ela c her ju ali Edlaclierju iz kraške rodovine. Cesar Maksimiljan je potrdil to prepustitev ter je podelil tudi Ajdovščini obmirje. Trg pa se je povzdignil z obrtnijo šele od 18. stoletja. Svetokriška gospoščina je segala od Gojač do Hublja in od Vipave-reke daleč gori v Trnovski gozd. Ker so se tudi Benečani lastili pravice do Goriškega in ker so se bali, da izgube trgovino, katero je cesar vedno bolj in bolj napeljeval v Trst, nastale so benečanske vojne, ki so trajale dolgo vrsto let ter mnogo škodovale mirnemu razvoju v deželi naši. Meseca aprila 1508. je prišla benečanska sila tudi na Vipavsko ter si osvojila tudi Sv. Križ, v katerem so vladali Benečani do junija 1509. Takrat so pokali prvikrat topovi v naših krajih, kateri niso bili dovolj utrjeni, da bi se ubranili novemu orožju. V zidu neke hiše pod župno cerkvijo — na zahodni strani mesta — se nahaja še zdaj neka krogla iz topa. Utegnila bi biti od tistega napada, kajti od zahoda so teško kdaj pozneje s topovi napadali sovražniki našo trdnjavo, ako ne leta 1509., ko so Avstrijci zopet vzeli mesto Benečanom. Cesarska vojska pod vodstvom generala Marka iz Setičine je zapodila Benečane s Sv. Križa in z Vipavskega sploh. — Benečani so se branili celo s topovi, a zastonj. l*o odhodu Benečanov prisvajal si je grof Vit Thurn civilno in kriminalno sodstvo v Tabru Sv. Križ. F’oprej je to vršil deželni sodnik iz Gorice. Iz tega dejstva bi se dalo soditi, da so bili ustanoviti Benečani v Sv. Križu nekako okrožno sodnijo, t. j. da so bili podelili Svetokriški gosposki še večjo pravico, nego jo je imela poprej za časa vlade Goriških grofov in v prvih letih Avstrijske vlade. Da je potrdil cesar Maksimiljan Svetokriški gosposki pridobljene večje pravice, je skoro gotovo, če tudi ni znano za kak vir, kateri bi to dokazal. V tem času je dosegel Sv. Križ blizu vrhunec svoje slave, kajti rodovina grofov Thurn ali della Torre je morala biti pri cesarju Maksimiljanu in njegovem nasledniku Ferdinandu v ve-likej časti. Na zahodu je imela dežela naša mogočnega sovraž- nika Benečana, a na vzhodu je rastla moč divjega Turka. Skrbeti se je moralo za brambo na obe strani. To je moralo biti vzrok, da je povzdignil cesar Ferdinand I. Sv. Križ celo v mesto, dne 19. januvarja 1532, a prebivalce pa v m e š č a n e, ki so si volili sami svojega sodnika, in jim je podelil dva velika semnja na leto*) in tedenske semnje Poslednji so se poizgubili, ne obdržujcjo se več. Prva dva sc zopet obdržujeta vsled pisma cesarja Ferdinanda I., od ‘28. decembra 1840, in sicer prvi pondeljek po sv. Reš Telesu in 14. septembra. Cesar Ferdinand 1. je potrdil Sv. Križu, 31. marca 1533., pravico obmirja, katero mu je bil podelil že cesar Maksimiljan. Privilegij iz 1. 1532. je potrdil cesar Ferdinand I. „na večne čase“ 25. julija 15 3 5. in zadnjič tudi cesar J o ž e f 11. I. 1 781. Leta 1542. je postavil cesar za deželnega glavarja Vitovega sina Franca grofa Thurna iz Sv. Križa do 1. 1 569. Tako je dosegel Svetokriški grof najvišje mesto v deželi. Bil je zelo delaven mož, skrbel je zlasti za deželno varnost in notranje blagostanje, katero je mnogo trpelo v dolgotrajni benečanski vojni in turških napadih. Kot deželni glavar se je preselil v Gorico, a Svetokriško gospoščino je prodal 1: 15 4 7. svojemu sorodniku Ahacu grofu Th umu (iz Pliberške rodovine). V tem času se je širila 1 u t r š k a vera z Nemškega tudi po Slovenskem. Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj, jo je oznanjeval o vseh svetih 1. 1563. tudi v Sv. Križu. Iz ustnega poročila se ve, da je prijahal v Sv. Križ na oslu ter pridi-goval na trgu. Kak uspeh je dosegel, ne ve ustno poročilo. Novi Svetokriški grofje niso obdržali svojega gospostva dolgo, kajti že Francov sin Jurij si je zopet pridobil Sv. Križ 1. 15 89. Zadnji gospodar je bil Francov drugi sin Henrik Matija do leta 1605. 7. Svetokriški gospodje iz rodu grofov Attemsov. 15. marca 16 0 5. je prodal Henrik Matija grof Thurn Sv. Križ grofu Hermanu Attemsu, ker se je izselil na Češko. **) *) V prilogi sledi besedilu tega privilegija. **) Seboj je nesel baje tudi listine iz 1. 1482. do 1532, kajti listine ces. Maksimiljana iz 1. 1507., o tržnih pravicah, ni najti. Cesar je priznal Hermanu grofu Attemsu in njegovi vdovi sodstvo v Sv. Križu in okolici ter je povzdignil grofe Attemse celo v stan državnih grofov s pridevkom „von H e i 1 i g e 11 k re u z:‘ (Svetokriški) 1. 1630. S tem je dosegel Sv. Križ blizu vrhunec svoje časti in slave. Novi gospodje so se poprijeli z vso vnemo delovanja za povzdigo mesta in okolice. V bojih z Benečani in Turki poškodovano obzidje so popravili. Glavna vhodna vrata nosijo letnico 1613. To dokazuje, da so bila narejena koj v začetku gospostva grofov Attemsov. V istem času je utegnila biti zgrajena lepa, široka cesta od državne ceste na grič v Sv. Križ. Hermanov starejši sin Friderik je vpeljal v Sv. Križu / kapucine L 1643. ter jim sezidal obširni samostan z lepo /' 1 cerkvijo. Kapucini so imeli v glavnem dolžnost pridigovati po Vipavskem in bližnjem Kranjskem do Idrije. Med prvimi redovniki je bil slovenski pisatelj Ivan Krstnik Svetokriški, ki je izdal 5 zvezkov slov. pridig. Tudi župna cerkev je bila bržkone takrat predelana, povečana ler je dobila sedanjo obliko. To nam spričuje letnica 166 0. nad glavnim vhodom v žup. cerkev. Sedanji, večinoma razrušeni mestni tlak spada gotovo tudi v dobo, ko so zagospodovali tukaj grofje Attems. Kdaj je bil napravljen znameniti vodnjak na zahodni strani mesta, blizu župne cerkve, ni znano. Umetno delo bi utegnilo spadati tudi v to dobo, kajti z župne cerkve so bili speljani umetni vodniki do glavnega vodnjaka. Žal, da so jih domači; nevešči mojstri ob popravljanju v novejšem času — pokvarili ter napravili tako tudi vodnjak večinoma nerabljiv. Na grajskem dvorišču se nahaja velik vodnjak z napisom: eLeonora ab atteMs siCientI Castro Dat •— Govorica pripoveduje, da ta grofica je v grobnici z novorojenčkom v naročju. Prvi Svetokriški grof iz rodu Attemsov, Herman je moral biti zelo premožen, ker je posodil cesarju 90,000 gld. v vojne namene, za kar mu je zastavil urbar mesta Gorice. Bil je kranj- aqVas (Eleonora pl. Attems je podala žejnemu gradu vode) — leta 1754. ski vicedom, oskrboval pa je tudi pri cesarju Rudolfu II. urad višjega dvorskega mojstra. Njegovo vdovo, Uršulo s štirimi sinovi je povzdignil cesar med državne grofe. Sin Friderik je bil ces. ključar in oberst; Ivan Jakob ces. ključar in Oberstleutnant, F e r d i n a 11 d ces. ključar in M a k s i 111 i 1 j a 11 H e r-111 a 1111 ključar ces. Ferdinanda III., ki je spremljal njegovo nevesto iz Španije. Friderik je dobil sodstvo nele v Sv. Križu z okolico, ampak tudi v župniji Črniče (H>34), služil je v bene-čanski vojski, njemu so se poklonili Goričani (mesto cesarju). Anton Franc si je priženil več posestev na Nemškem in se je poročil drugič s kneginjo E lisa beto Nas o vs ko, rojeno piincezinjo Hessensko. Ignac Marija je bil predsednik štajerskih deželnih stanov. Ivan Jakob in njegov sin Ivan Viljem sta bila častna deželna predsednika na Koroškem. Rodovina drž. grofov Attemsov je bila mnogoštevilna ter se je razcepila v 18. stoletju v rodovini Svetokriško in Štajersko. Ferdinand se je poročil v rodovini Zemlja rjev ter s tem še bolj povzdignil svojo rodovino. Ivan je bil I. 1754. deželni svetnik v obeh oddelkih, pravnem in političnem ter 1768. tajni svetnik; Žiga (f 1758) se je odlikoval kot učenjak, posebno v starožitnostih naše dežele. Jožef je umrl kot ljubljanski škof 1. 1757, Karl Mihael (iz štaj. rodovine) je bil prvi goriški knezonadškof (f 1774). V deželi naši so Attemsi imeli poleg Sv. Križa še sledeča posestva: Ločnik, Podgoro, Cerovo, Vipolže itd., a sodstvo še v Bolcu, Dobrdobu; večja posestva v Korminu, Koprivi, Romansu, Grgarju, Prvačini i. dr. *) O nekaterih grofih v naši deželi nam pripoveduje zgodovina, da so včasih hudo stiskali svoje podložnike. Nič tacega nam ni znano o Svetokriških grofih niti iz zgodovine, niti iz ustnega poročila. V 17. stoletju so se uprli na Tolminskem; I. 1713. je bil tam hud punt, ki se je bil razširil skoro po vsem Goriškem, tudi po Vipavskem, zlasti v Rihenberku; ničesa pa ne vemo o kakem puntu tukaj. Med grofi in podložniki je vladalo tedaj sporazum-ljenje, ker so bili ljudomili. Za časa cesarja Jožefa II. je potoval po Vipavski dolini proti Dunaju papež Pij VI, katerega je počastilo tudi prebi- *) C. v. Czoernig: Das Land Görz und Gradišča. valstvo Sv. Križa vsaj na Cesti, ako se ni potrudil v mesto na bližnjem griču. Isti cesar pa je odpravil bratovščino*) v Sv. Križu ter namenil njeno premoženje tukajšnjim ubogim. Premoženje čina dobiva vsako leto 291'37 K obresti od kapitala 7302 46 K. Leta 1797. je vdrla francoska vojska prvič na Goriško, ki se je utaborila 21. marca na Lijaku pod generalom Muratom. Gotovo je, da so že tedaj zavladali Francozje tudi tukaj. Še istega leta je dobila Avstrija našo deželo nazaj. Leta 1805. so vdrli Francozje zopet na Goriško, a ne ve s< ako so prišli tudi na Vipavsko. Lela 1809. pa so prišli Francozje v tretjič na Goriško ter posedli biez odpora tudi Sv. Križ. Ustno poročilo pripoveduje, da je odpotovala grajska družina prej, ko so prišli Francozje Takratni grajščak (Jožef) je neki naročil svojemu oskrbniku (nekemu Italijanu), naj varuje vsaj zakladnico v Gradu.' Ko se je grof povrnil, pa je našel vse drugo v redu, le zakladnico prazno, katero je neki spraznil oskrbnik in njegovi pajdaši. Od tod izvira baje dejstvo, da je rodovina začela izgubljati na imo-vini ter prodajati posestva. Meščani pa so sprejeli Francoze v svečanem izprevodu zunaj mestnega obzidja. Cerkvene matrike oporekajo ljudskim poročilom vsaj v toliko, da je leta 1810. že bivala v Gradu zopet rodovina grofov Attemsov, kajti 6. novembra sta bila krščena dva grajska otroka, sin in hči grofa Jožefa Attemsa. Ako je resnično ustno sporočilo, povrnila se je na svoje posestvo grajska gospoda koj potem, ko je cesar sklenil s Francozi mir ter jim odstopil Ilirijo. Francozje so se nastanili v Gradu ter imenovali županom (mer) Žigo plem Wichtensteina, lastnika sedanjega vele-sestva Tom. Mrevljeta. To nam potrjuje uidi to, da pravijo še sedaj tej hiši pri „Merovih". *) Plošča o tej bratovščini je vzidana na steni ob kapeli v župni cerkvi z letnico 1683. je naleženo v obligacijah, v oskrbovanju deželnega zaloga; ob- 8. Francoske vojne. 1 . . . Ilirsko kraljestvo je razdelil Napoleon na provincije, te na distrikte. Goriški distrikt je obsegal Goriško brez Furlanije in Brd, ter je bil-razdeljen na šest kantonov (okrajev). Vipavo so pridružili Francozje Sv e t o k ri škem u kantonu ter povzdignili Sv. Križ na tako odlično mesto, na kakršnem ni bil nikdar poprej in tudi ne bo nikdar več. Za cel okraj je bila francoska oblastnija v Sv. Križu, kjer je bila tudi okrajna davkarija in z e m 1 j e k n j i ž n i ura d. Francoska vlada je uvedla plačevanje davkov v denarju, v frankih (francoskem denarju); od tod je ostalo v ljudski govorici še do zdaj nazivanje davkov „franki ". Francozje so bili uvedli civilni zakon, da je poročal župan (mer) v svoji uradniji. Kljubu vsem novotarijam in neznosnim davkorn, posebno za vojne namene, so se bili prebivalci precej sprijaznili s Francozi, kateri so neki nameravali olepšati mesto ter urediti glavno ulico v ravni črt i od Gradu do župne cerkve. Ko pa so bili Francozje 1. 1812. na Ruskem tepeni in leta 1813. zopet, premagani pri Lipskem, zginili so tudi francoski uradniki po noči kar na tihoma, meseca oktobra 1813. 9. Zopet pod Avstrijo. Avstrijska vlada je ločila zopet Vipavo od Sv. Križa ter jo priklopila Kranjskemu. Tu je ostala okrajna sodnija z davkarijo, kakoršna je bila pred Francozi od 1. 1792, ko so tako bili prekrstili prejšnjo patrimonijalno uradnijo isodnijo). Sv. Križ je zgubil k r i m i n a 1 no sodnijo, ker je bila v Gorici deželna kriminalna sodnija. O poslovanju kriminalne sodnije ni v občini in ne v znanih virih nikakih poročil. Le ustno poročilo pripoveduje, da je bil na glavnih mestnih vratiii niostovž, na katerem so obsodili (med leti 178Ü—1790) neko žensko iz Sela- na smrt na vešala radi uboja lastnega moža. Obesili so jo pod Sv. Križem pri starej poti proti Ajdovščini. Leta 1842. so združili s v. Križ z Goriškim okrajem ter mu zadali smrtni udarec. Zadnji sodnik in okr. komisar je bil Vince n c L u k m a n. Iz katerega razloga se je to zgodilo, ni mogoče zvedeti. Sv. Križ je izgubil sodnijo in davkarijo; z uradniki in njih družinami se je izgubljala tudi trgovina in obrtnija, več hiš je ostalo praznih. 7 'V Sv. Križ. Južna stran (s samostanom). Da ni bila ukrenila vlada 1. 1842. posebno modro, da je odpravila okrajno sodnijo v Sv. Križu, spoznala je že 1. <1848., ko je ustanovila novo okrajno sodnijo — a ne v Sv. Križu, ampak na samej meji v Ajdovščini. Zakaj je prezrla Sv. Križ, se tudi ne ve. V obširnem Gradu je bilo od 1. 1842. večinoma prazno, kajti v njem je bivala le še družina grajska z oskrbnikovo. Z odpravo desetine ostale so prazne tudi grajske kleti pod Gradom in žitnica v podstrešju. Z zemljiško odvezo so prišli grajščaki večinoma ob dohodke. Od obširnega Gradu so morali plačevati grajščaki visok davek, če tudi je bil večinoma prazen. Vse je kazalo, da usoda je določila, da nekdaj sloveči Grad postane razvalina. Korake k resničnemu propadu je pospešila 1. 1864. silna burja, ki je poškodovala in deloma odkrila Grad, kateri se ni več popravil vsled omenjenih razlogov. Nekdaj mogočni Grad je od tedaj v razvalinah. Le približno šestino Gradu je kupil I. 1885. okrajni šol. /.alog ter ga popravil za šolo. Zadnji grajščak je bil Kristjan Karl Nikolaj (r. 1810.) Prodal je vsa svoja obširna tuk. posestva ter se preselil v Furlanijo; njegova tuk. lastnina je le še grajska razvalina. T o je bil drugi smrtni udarec Sv. Križu. Njegov starejši sin Anton Avgust (r. 1819), c. kr. uarnest-ništveni svetnik v pokoju, ki biva v Gorici, je zadnji Svetokriški grof, ki je bil tukaj rojen in tukaj živel v svoji mladosti, je oče c. kr. dvornega svetnika, Henrika grofa Attemsa, voditelja okrajnega glavarstva v Gorici. Tudi drugi njegovi sinovi so v c. kr. službi. Teško so se privajali Svetokrižani grajskim razvalinam, še težje novim razmeram in zlem njih posledicam. 10. Vojne na Laškem. Leta 1849. in 1859. je bilo kaj živahno v Sv. Križu, v resnici zopet mestno življenje. Pred vojno, med isto in tudi po dokončanem boju so korakali naši vojaki ali v Italijo, ali iz Italije. Na potu so počivali po več dni v Sv. Križu; komaj so jedni odšli, prišli so drugi. Častniki in tudi večina moštva je prebivala v Gradu, kateri je bil tedaj zopet oživel. Marsikatero vojaško krdelo je imelo seboj godbo, ki je igrala na trgu. Leta 1866. je bilo ravno tako živahno življenje, a zadnje v Sv. Križu. Od tedaj propada dalje in dalje in je le še slaba senca nekdanjih časov. 11. Ustava, Leta 1848. in 1849. sc je izvršilo osvobojenje kmetov, ki so postali sami svoji posestniki. Nove razmere so zahtevale tudi drugih večjih potreb, večjih stroškov; ker so ostajali dohodki jednaki, v Sv. Križu pa celo mnogo manjši, ker so nastopile zaporedne slabe letine, je pač naravno, da je sledilo obubožanje in izseljevanje — posebno v Trst. Več najboljših posestev se je razkosalo in več najbo'jših hiš uničilo. Novi časi zahtevajo drugačnih pogojev za preživljanje in sedanjemu rodu ne kaže druzega, nego z vso vnemo lotiti se umnega kmetijstva. Ustava je uvedla sedanjo samostojnost županij s starešinstvom V luk. županijo so združili tri davčne občine: Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Žablje. Ker leže V. Zabije na levej strani Vipave, niso spadale poprej pod okraj Sv. Križ, ampak pod Rihenberk. Rihenberški grajščaki so imeli v Vel. Zabijali svoj Grad. v kate-'Vj^, rem je bival njihov osk'bnik. Z ustanovitvijo županij pa so se združile Vel. Žablje s Sv. Križem, s čemer pa se Velikožabeljci še danes ne morejo sprijazniti ter moledujejo leto za letom za samostojno županijo. Župani po ustavi so bili: 1. Franc Slejko v Plačah, 2. Tomaž Mrevlje v Sv. Križu, 3. Anton Novak v Malih Žabljah, 4. Filip T e r p i n v Sv. Križu, 5. Franc Stanič na Cesti, 6. Tomaž Mrevlje (sinj v Sv. Križu, od 1880. do 1902. zopet Fil. Terpin in zdaj 7. J o ž e f Vovk v Dobravljah. Slovensko uradovanje je uvedel I. 1868. Filip Terpin; poprej se je uradovalo v nemščini. -- Občinski tajniki so bili: Franc Mrevlje, Franc Schön in zdaj Peter Medvešček. Premoženje davčne občine Sv. Križ obstoji iz zakladnega premoženja bivše bratovščine 7302'46 K, 1. obr. 291 37 K. Parkar-Lokarjeve ustanove 5062 60 K, I. obr. 202 K, dveh obligacij 400 K, 1. obr. 16 80 K Poleg tega v posestvu hiš, ki ne donašajo ničesa, ker v eni je obč. urad, a kaplanija je prazna. Občinsko zemljišče je bilo razdeljeno leta 1877. Štantnina semnjev je bila 1. 1832. v najemu za letnih 10 f. leta 1903. je donesla 82‘30 K od kramarjje in 79‘20 K od živine (poslednja je zdaj last skupne županije). Lovnina leta 1859. je znašala 20 30 f, 1863 pa 30 f, zdaj pa 78 K Mesnica je bila 1. 1832 v najemu za 100 f.; zdaj se pobira doklada. Vinska mera je bila 1. 1832 v najemu za 40 f. — Zdaj se oddaja na javni dražbi, letni donesek se ravna po vinski letini. Pred ustavno dobo je imela vsaka občina (sedanja davčna) svojega župana, ki pa ui bil druzega kol nekak pomočnik graj -ščinskih uradov; v Sv. Križu je bil po odhodu Francozov Anton Logar in potem Ivan Schön in grajščinski oskrbnik Filip Persolja kot župan (Oberrichter). — Svojih uradov niso imeli. Huda butara za županijo so bolniški (roški, katere prov-zročujejo večinoma bolniki, ki žive v Trstu, kjer jih je bilo mnogo celo rojenih. Po starej d o ni o v i n s k e j postavi, ki je bila za kmetske občine skrajno škodljiva, ni mogel v Trstu skoro nikdo dobiti si domovinstva; po novej postavi je sicer ložeje, a ker dela mestni zastop v Trstu vsakovrstnih zaprek, ne kaže še posebnih ugodnosti. III. Posameznosti. / •* 1. Druge znamenite rodbine. Poleg grajščakov nahajamo v starejših časih več drugih rodbin, ki so se odlikovale po obširnosti svojih posestev in pravicah, katere so dobivali od grajščakov v fevd (dar). Med prve osebnosti so spadali gotovo mestni sodniki, katere so si j volili meščani sami. Žal, da nisem mogel poizvedeti nobenih podrobnostij niti glede oseb, niti glede poslovanja. Občinski arhiv ne hrani spisov iz starejših časov, ampak utegnejo biti v arhivu grofov Attemsov, ali pa v arhivu c. kr. okr. glavarstva v Gorici, kamor se je prenesla vsa lastnina prejšnje tukajšnje sodnije. Za Gradom najimenitnejša hiša je bila bržkone hiša viteza Wichtensteina, župana za časa Francozov. V tuk. župn. matr. se nahajata le dva Wichtensteina in sicer oba, Siegmund in Jožef kot umrla med leti 1841. do 1853. (letnici manjkali.) Žiga, zadnji iz le rodbine, je utonil v Vipavi 81 let star. Ker pomanjkujejo tuk. matrike iz starejših časov, ni mogoče dognati, kdaj so se naselili Wichtensteini, niti katera družina je bila njih prednica. Na vhodnih vratih sedanje Mrevljetove hiše je bil nek napis, a ker so ga pri popravljanju spravili pod omet, ne morem druzega iž njega omeniti, nego da je v tijetn bilo ime Cergol, ki bi utegnil biti nekdanji prednik te hiše. Ob strankem oltarju v župni cerkvi je tabla z letnico 1770 o nekih ustanovnih mašah za to družino. Tretja znamenita rodbina je bila Goličeva (Zottig), katera je imela svojo hišo na južnej strani ob samostanskem vrlu, a mnogo posestev po Malih Zabijali in Lqkavcu. Posestvo je prišlo vse v druge roke, a hišo so podrli. Pod hišo so bila južno vzhodna mesina vrata. Da je bila družina znamenita, nam pričuje tudi krstna knjiga, v kateri je Eleonora Zottig imenovana kot krstna kumica dne 25. jan 1819. krščenega Antona Avgusta Attemsa, sinu grofa Kristjana. Četrta je bila rodbina viteza Zweckenburg, ki je imela svojo hišo na Cesti pod mestom, sedaj lastnina Jožefa Črnigoja. Nad glavnim vhodom je napis; nobIs eDe pro Inter CrosarII ratIssIMI REGINA SAC - 1878’) Cvekovšče imenujejo stari ljudje posestvo te rodbine V krstnih knjigah se navaja: 9. okt. 1754. je bil rojen Ivan Krstnik Anton, sin Antona „von Zweckenburg“; kuma sta bila Iv. Kr. in Marija Ana „von Ne mi z h o f f en". Poslednja rodovina je bila lastnica sedanjega zaselja Nemškarica. Tam so imeli svojo kapelico in stolp. Oboje se je podrlo pred 50 leti. *) Tj napis je moral hiti kj” drugod, na ceikvi morda ter se je porabit kamen za uhodna vrata, a pri tej priliki so se postavili kameni v napačnem redu. s* 21. avg. 1777. je bila krščena Ter. El. Mar. von Zweckenburg od Ivana Kr. in Fr. Roni. „von Silbernagl . O rodbini Zvveckenburg se pripoveduje, da je imela veliko posestev v Lokavcu, kjer je neki ustanovila duhovnijo, za katere vzdrževanje je zapustila vrednost v zemljišču. Rodovina Schön (Žen?j je slovela radi velikega posestva tudi v Lokavcu. Hiša stoji na trgu v Sv. Križu. V poročnih knjigah nahajamo Ivana Schöna tudi kot pričo, ko sta se poročila 11. jan. 1835. Vincenc Lukman, okr. sodnik in Jožefa grofica Attems. Na sedanjem posestvu Pe t e r ga 1 o v š č e je gotovo bivala rodbina l’eter Gallo, o katerej ni n i kaki h virov. Teh naslednik je bil knez Porzia, velik dobrotnik ubogih. Imel je veliko konj in goved. Vsako soboto je neki daroval med uboge meso jednega vola. Zlikovci pa so mu onesnažili nek kip ob vhodu ler provzročili, da je prodal posestvo ter se izselil. Iz poročne knjige naj navedem še naslednje plemenite rodbine, katere so se nahajale v Sv. Križu, bržkone kakor uradniki: 26. nov. 1787 sta se poročila Jožef vitez Hat tisti g (Batistič) in Ana Marija pl. Gorgo (?) (morda Borgo?). 20. apr. 1794. Leopold vit. Molili a in Eleonora vdova pl. Edling, rojena grofica Attems; 15. jun. 1805. Anton Ju liani, kirurg in Ivana pl. W i c h t e 1 i g; 9. sept. 1805. Karl vit. G a ribo Idi in Hedviga grofica Attems; 11. jan. 1835. Vincenc Lukman, sodnik in Jožefa grofica Attems. V mrtv. knjigah, ki pa segajo le do 1. 1753., se navaja, da so tu umrli: 30. okt. 1800. Ana pl. Cruxilla; in petero oseb iz rod. grofov Attemsov.'1) 2. Cerkvena zgodovina/") Cerkvena občina Sv. Križ je imela v raznih časih tudi različen obseg. Do meseca februarja 1785. je bila vi kari j at, a obširnejši, nego je bila poznejša župnija. Prvi župnik je *) L. Schiviz v. Schivizhoffen: ,,Adel in den Matriken...“ **) Po spisih v župnijskem aihivu. postal Peter Sever. Obsegala je poleg sedanje davčne občine Sv. Križ, še sedanje duhovnije Velike Žabi j e, ki je postala samostojna župnija 1. 1904., Ustje na Kranjskem, Loka ve c in O 11 i c o v Trnovskem gozdu in bržkone tudi Ajdovščino Davčna občina Dobravlje se je ločila 13. apr. 1857. od župnije Kamnje ter se priklopila Sv. Križu. V sedanji župniji so tri cerkve: župna Sv. Križa, samostanska in podružnica sv. Petra v Dobravljah. Prvotna cerkev, mesto sedanje župne, je stala na mestu sedanje, le da je bila mnogo manjša ter bila sezidana v starodavnosti. Gotovo je, da že za časa Rimljanov, t. j. v 4. stoletju po Kr. je bila sezidana tukaj prva «cerkvica. Ob preseljevanju narodov je bilo vse razdjano in šele, ko so se Slovenci pokristjanili, v 10. stoletju, so sezidali cerkvico tam, kjer stoji sedanja župna cerkev, katera se je v 17. stoletju zdatno povečala ter dobila okoli 1. 1660. sedanjo obliko. To nam spričuje letnica nad glavnini vhodom, a tudi letnica 1663. na stranskem oltarju pri glavnem vhodu nam to potrjuje. Sedanja cerkev, ki se je zunaj in znotraj povsem prenovila 1. 1903 4, je lepa in velika stavba, ima 6 oltarjev, od katerih je glavni znamenito mojstrsko delo iz mramorja. Tudi sliki na zadnjih stranskih oltarjih sta umetniško delo, a žal, da mojster ni znan. Na kropilniku v župni cerkvi je letnica 1613. Kropilnik je postavljen na sedanje mesto še iz stare cerkve. Nad kapelo je letnica 1683, a spričuje, da je bila tega leta popravljena, kajti vse kaže, da je bila do 1. 1660. glavni del prvotne cerkve. Znamenita je omara v zakristiji iz leta 1736. Glavni oltar je lepo mojstrsko delo iz mramorja. Na kipu sv. Mohorja je letnica 1777. Podružnica sv. Petra v D o b r a v 1 j a h je bila sezidana 1641., kar dokazuje ploča v ozadju z napisom pod letnico: THOREA PAROCVS CAMIGN/E ALIAS GORITLENSIS, (Kamigne = Kamnje). Anton Lukman — sodnikov sin je bil zapustil 1000 gld, 1861. za popravo oltarja v kapeli in napravo božjega groba; Marija Wichtenstein pa 100) gld. za napravo dveh sprednjih stranskih oltarjev iz kamena 1 1862. Pripoveduje se, da na mestu teh dveh oltarjev sta bila poprej dva lesena, jednaka zadnjima; prodala sta se ter se nahajata zdaj baje v Trslu pri sv. Jakopu. Tlak v župni cerkvi se je napravil I. 1849 1850. Pod cerk- vijo je grobišče, a ni znano, čegavi ostanki počivajo tam. Zvonovi imajo letnice 1716, 1721 in 1877. Leta 1753. so sc pričele pisali tuk matrike. Starejše je baje uničil požar. 1740. se je ustanovila duhovnija Lok a ve c, 1765. Ustje in Otlica, a 1813. Vel. Ž a b 1 j e. Starejše družinske knjige od one iz 1. 1857. ni. Takrat je štela župnija 324 hiš in sicer Sv. Križ 69, Cesta 56, Plače 57, Male Žablje 69 in Dobravlje 103. Župniki in njih pomočniki. Ker se ne nahajajo v arhivu tiikaki viri pred 1. 1753., mogoče je navesti le one duhovnike, ki so službovali tu po tem letu. 1. Peter Sever, prvi župnik, je bil do leta 1785. vikar-kurat. Doma je bil iz tuk. župnije, baje iz Malih Žabelj. Umrl je tu 1. 1811. 2. Jožef Sever je postal župnik 1. 1812, poprej je bil duhovni pomočnik in upravitelj. Umrl je tu 1.1814. 3. Jožef Slejko, domačin iz Plač, jc bil župnik od 1814 do 1857 Duh. pomočniki so bili: Anton Švagelj 1816, Ivan Spreles, Jožef Volčič, Miha Cencič in Matija Leskovec kot žup. upravitelj. 4. Lovro Sušnik, Gorenjec, je župnikoVal od 1857. do smrti 1868 Kaplan Fr. Šušek in upravitelj Avguštin Čuk. 5. Jakob L o g a r, domačin iz Sv. Križa, je bil župnik tu od 1868 do smrti 1892. Kaplani: Simon Gabršček (pozneje v Ajdovščini iu Št, Andrežu), Alojz Carli (1871 — 1873, potem župnik pri sv. Luciji), Hilarij Zorn (1873—1874, dr. sv. pisma in c. k prof. verstva na realki v Gorici), Karol Čigon (1875 — 1877), Alfonz Poljšak (do 1881, zdaj vikar v Štomažu), Alojz Pipan, Andrej Mesar (1882 -1889, sedaj vikar v Lokavcu) in Jožef Strancar (do 1892, sedaj kurat v Štanjelu). 6. Ivan Kodre iz Št. Vida od 1892. dalje. Plača župnikova. Ustanovnega pisma ni, zatorej ni mogoče natančno vedeti, kako so plačevali niti vikarja, niti potem župnika. Neka listina iz 1. 1786., katero je izdalo č' kr. knjigovodstvo v Trstu na podlagi fasij, navaja sledeče župnikove dohodke: , L. 1784 L. 1780 fl. fl. V v i ii u : • Sv. Križ, Lokavec, V. Žablje, Ustje . V žitu Ustanovne maše Maše po mrtvih . Štolnina Zapisnik iz 1. 1857. navaja sledeče 132 — 2714 126-32 •/, 8 — 76-14 dohodke 129-— 3306 86-38 6012 [ • fl. fl. V d e n a r u : Od žup. cerkve v Sv. Križu 38-54 „ ustan. maš . 11 — kurat, cerkve v Lokavcu ... 28-20 v Vel. Žabljah .... 18-40 96-54 Štolnina 25- - 25‘- Iz verskega zaloga . 44-— 44’- V žitu: Pšenica: Sv. Križ 22 mernikov*) 3 bok. . 36-55 Lokavec 4 „ 6-40 Ustje 2 „ .... 3-20 46-55 Rž: Vel. Žablje 7 mern 810 8 10 Oves: Otlica 15 mern 7-— T— V vinu: Sv. Križ 31 čebrov*) 48 bok 127-44 Lokavec 10 „ 40-— V. Zabije 14 56-— Ustje 8 „ 32 — 255-44 Sv. Križ še 30 čebrov ad personam**) . 120 — 120 — Od župne cerkve 10 čebrov 40 — 40-— Skupaj . . 1 1 64413 V f *) Leber - 56 bokalov po 4 f., mernik pšenice po 140 f., mernik rži po MO f., mernik ječmena po 30 kr. **) Že nad 30 let. Fasija žup. Lovi*. Sušnika 1. 1800. Od vrta n. 8-- V d e ri a r u : Od cerkve v Sv. Križu 39-54 „ sv. l’etra v Dobravljah 1953 sv. Lovrenca v Lokavcu 28-20 „ „ sv. Florijana v V. Žabi j e 18-40 na Ustjah 2- - „ ustanove Cotičeve 6-~ iz verskega zaloga 44- — V blagu: Od župne cerkve v Sv. Križu 12 čebrov vina . . 4830 Sv. Križ 16 kvinčev belega vina 6920 M. Žabi j e 19 kvinčev 30 bokalov vina 84-30 Plače 16 kvinčev 30 bokalov vina 71-30 Cesta 16 kvinčev 15 bokalov vina ...... 70-25 Dobravlje po 26 bokalov hiša = 34 kv. 40 bok. 15012 V. Žablje 14 čebrov belega vina . 56-37 Lokavec 10 „ „ 40-26'/, Ustje 8 32-21 Sv. Križ pšenice 5 mernikov 3 bokalov .... III07» M. Žablje 6 .... 12-56 Plače „5 2 1 1 -02'/» Cesta 5 „ 4 ' III8*/» Dobravlje vsaka hiša 2 bokalov — 14 mernikov 6 bokalov 30-587« V. Žablje 7 mernikov rži 749 Lokavec 4 ,. pšenice 8-37 Otlica 15 ,. ovsa 16-10 Ustje 2 ,. pšenice 4-187, Štolnine 40-— Jeziki 2-30 Jajca 6-40 Skupaj . . 954-09 ali 1001 *85 f. avstr, veljave. Cene so se računale po letu 1825 in sicer: čeber vina 4 f. 22/h kr., kvinč 4 f. 20 kr., mernik pšenice 2 f. 9]/3 kr., rži 1 f. 7 kr., ovsa 1 f. 42/a kr. 3, Kapucinski samostan, Ustanovil ga jc bil Friderik grof Attems 1. 1643. z namenom, da bodo očetje pridigovali ne le po Vipavskem, ampak daleč po Notranjskem, celo v Idriji. Poleg obširnega poslopja, v katerem je ustanovljenih prostorov za 17 redovnikov, se nahaja lepa cerkev in obširen in lep vrt s krasnim razgledom na južno stran. — Samostan nima poleg poslopja in vrta nikakega premoženja. Preživljajo se redovniki poleg vedno pičlejšili milodarov z dohodki iz verskega zaloga po okoli 1 K za vsacega na dan. Sicer pa hodijo ob nedeljah opravljal službo božjo v vse bližnje kraje, kjer je prazno katero mesto duhovnika n. pr. stalno mesto ka-pelana v Sv. Križu in Šmaijah. V letih 1830—1840. je bil samostan skoraj prazen, kajti redovnikov je bilo veliko pomanjkanje v celi provinciji. Nameravalo se je opustiti več samostanov, med njimi tudi tukajšnjega. Poslopje in cerkev je bilo v tem času zanemarjeno tako, da se je bližalo propadu. Gvardijan Konstantin Škodnik (rojen v Bodrežu pri Kanalu) se je otil poprave cerkve in deloma tudi samostana. Njega so posnemali Friderik lnglič, Alfonz Vakšelj in Karol Kemperle, ki so večinoma z milodari dobrotnikov izvršili vse potrebne poprave tako, da je zdaj cerkev in samostan v prav dobrem stanju. V cerkvi je velika podoba na platnu, po govorici iz 17. stoletja. V samostanu je več starih podob na platnu, katere je neki risala in samostanu darovala neka grofica Attems. I od samostansko cerkvijo je grobišče, v katerem počivajo prvi tuk. grajščaki Attemsi.*) 4. Pisatelj Ivan Krstnik 5vetokriški. Najimenitnejši pater je bil brez dvojbe Ivan Krstnik Svetokriški, slovenski pisatelj Simon Rutar meni, daje bil iz plemenite rodovine Lionelli iz Črnič. Profesor dr. Karol Glaser*") piše o njem, da je bil porojen bržkone v Črničah iz rodovine Leonelli. Po dovršenih modroslovskih in bogoslovskih naukih *) Po sporočilu samostanskega piedstojuika. **) Zgodovina slov. slovstva 1. je vstopil v kapucinski red in bil izbran za slovenskega propo-vednika; sedež je imel v Sv. Križu, zato se je podpisoval 1. Kr. » i» 1 >» 1 »' o i / — 4 ° »» »• / ‘J i» * n Ubožnejše družine bi bile proste. Kdor bi hotel speljati si vodo še v hišo, moral bi sam nositi dotične stroške. Starešinstvo pa ni potrdilo pogodbe med županom in ponudnikom in vodovod“ je zaspal. Pomanjkanje zdrave pitne vode je utegnilo biti krivo, da so se premestili uradi iz Sv. Križa; to je tudi krivo, da se ni uporabil Grad, lo veliko in krasno poslopje, za kaj koristnega. Pripoveduje se, da je ogledoval že marsikdo znamenito poslopje z namenom, da bi se uporabilo n. pr. za vojašnico, kaznilnico, hiralnico ali bolnišnico i. dr. Pomanjkanje vode je bilo vedno na poli. Ekselcnca flcm. baron Beck, načelnik avstr, generalnega štaba, je izrazil ob priliki, da je škoda, da nima Sv. Križ zdrave pitne vode, ker bi utegnil imeti potem zopet boljšo prihodnost. On je sprožil misel za napravo vodovoda. Leta 1900. v spomin 701etnice cesarjeve in 4 00-letnice združenja z Avstrijo se je ustanovilo društvo „Vodovod", katero bi s pomočjo državne in deželne podpore ter doneskov društvenikov napeljalo vodo od izvirka Vrnivca pri Štomažih. \ sled starešinstvenega sklepa je dalo županstvo napraviti načrte in troškovnik ter predložilo državni in deželni upravi prošnjo za primerno podporo. Zadeva je zdaj v rokah c. kr. vlade iu deželnega odbora in od teli dveh faktorjev je odvisno, ali iu kdaj se oživotvori vodovod, po katerem hrepeni tuk. prebivalstvo. 10, Listine.*) Mi Ferdinand, po milosti božji rimski kralj itd. itd. potrjujemo za se in svoje polome.', da nas je naprosil naš ljubi in zvesti Vid Thurn, naš svetnik in naših ljubili otrok dvorni mojster. da bi povzdignili v mesto (in prebivalce v meščane z letnimi in tedenskimi semnji) Sv. Križ*") na Goriškem, katerega je bil podaril njemu in njegovim naslednikom tudi pokojni naš prednik cesar M a k s i m i 1 j a n za zasluge naši hiši; spoznali smo, da imenovani naš svetnik Vid Thurn in njegovi predniki so nam pridno in zvesto služili in da bodo nam in našim potomcem še prav in dobro delali tudi v prihodnje; povzdignili smo iz posebne milosti kut deželni knez in nadvojvoda Avstrijski imenovani Sv. Križ v mesto, a prebivalce, ki stanujejo v njem, ali bodo v njem stanovali v prihodnje, v meščane; dovoljujemo njim iu njih potomcem državljanske in meščanske pravice in tudi dva letna semnja enega v nedeljo po sv. Reš. Telesu in druzega na dan povišanja sv. Križa, 14. dne septembra — poleg tega še tedenski semenj ob nedeljah; naznanjamo s tem pismom, da prej imenovani Sv. Križ se imenuje in piše v prihodnje mesto in njegovi prebivalci meščani in da oni in njih potomci smejo kot meščani obrtovati in obdr-žavati omenjena letna in tedenske semnje; poleg tega imajo nemoteno pravico, čast in prednost v kupovanju in prodajanju kakor druga mesta na Kranjskem iu Goriškem, ki so dobila jedri ti k e pravice od nas ali naših prednikov. Imenovanim meščanom ne sme nikdo nalagati robote kakor njih dedič iu gospod grof Thurn in njegovi dediči, katerim so bili doslej pokorni, vendar brez škode naše in naše hiše kot nadvojvode in grofe Goriškega in drugih mest in trgov, ki leže v obsežju ene milje. Napovedujemo vsem našim knezom; prelatom, grofom, vitezom itd. iu vsem podložnikom naše svete države iu hočemo, da uživa mesto Sv. Križ in njega prebivalci in o^i, ki bi obiskali omenjene semnje, naše milostno povišanje nemoteno in da zadene vsakega naša nemilost iu kazen, k temu bi moral plačati *) Prosto poslovenjene po nemških izvirnikih. Iz obOinskeg« iiilnva. **) Flegken ali Tiiber CreuU. grofom Thurnom še dvajset lolov zlata, kdor t»i prostovoljno temu nasprotoval. To menimo resno. Vzpričo tega je zapečateno pismo z našim kraljevskim pečatom. Izdano v našem mestu Insbruck devetnajstega dne meseca januarja po Kr. našega ljubega gospoda rojstva tisoč petsto dva in tridesetega. Ferdinand m. p. Leuz m. p. W. Adler m. p. 2. Avguslu Antonu grofu Attemsu Svetokriškemu povrnila se je prošnja za potrjenje mestnili pravic s poročilom, da ker se ni bil povzdignil Sv. Križ v mesto le začasno, a m p a k za vedno, ne potrebuje nobene nove potrditve. Za cesarja Jožefa 11. Na Dunaju, 30. oktobra 1781. Franc Jož. vit. O r t o \v i t z. 3. *) Mi Ferdinand F3 r v i, po milosti božji cesar avstrijski Ud. itd. spoznamo javno s tem pismom in naznanjamo, da nas je naprosila občina Sv. Križ na Primorskem, da bi jej dovolili dva letna semnja. Ker smo vedno pripravljeni pospeševati dobro svojih zvestih podložnikov, smo uslišali najponižnejšo prošnjo občine Sv Križa po zaslišanju oblastnij, da sine obdr-žavati dva letna semnja in sicer prvega prvi pondeljek po sv. R. Telesu in druzega dne 14. septembra — vendar brez škode drugih pravic in s pogojem, da ako bi bil na omenjenih dnevih zapovedan praznik, se ima obdržati semenj drugi delavnik. Občina Sv. Križ sme obdržavati omenjena letna semnja v vseh časih brez kacega zadržka po običajih. Zapovedujemo vsem našim oblastnijam in podložnikom, posebno pa primorski guberniji, da '*) I/. tega pisma so razvidi, da je bilo zgubilo, oziroma zanemarilo mesto Sv. Kuž svoje slare pravice do letnih dveh velikih semnjev in da je opustilo misel na tedenske semnje. Vedni nemili in prekueije v začetku devetnajstega stoletja, francoske vojske in njih zli nasledki so uničili vse prejšnje življenske običaje in pravice. *• ima varovati in podpirati občino Sv. Križ v tem privilegiju v izogib naše teške kazni in nemilosti. To menimo resno. Vzpričo tega je zapečateno pismo z našim ces, kralj, in nadvojvodskiin velikim pečatom, izdano v našem ces. glavnem in stolnem mestu Dunaju, dne osem in dvajsetega meseca decembra, po Kr. rojstvu en tisoč osemsto štiridesetega leta. F e r d i 11 a n d I, r. OBSEG. UVOD I. Zemljepisni del, 1. Mesto Sv. Kiiž............................................................ 4 2. Okolica................................................................... 6 3. Razgled................................................................... 6 4. Prirodoznanski opis....................................................... 9 5. Politični opis in prebivalstvo............................................13 6. Gmotni napredek...........................................................14 7. Duševna izobrazba.........................................................16 8. Starine...................................................................18 II. Zgodovinski del. 1. Najstarejša doba..........................................................18 2. Rimljanska doba...........................................................18 3. Preseljevanje narodov................................................... 21 4. Oglejski patrijarhi in Goriški grofje....................................23 5. Svetokriški gospodje iz rodu grofov Thurnov.............................24 6. Pod Avstrijo..............................................................24 7. Svetokriški gospodje iz rodu grofov Attemsov..............................26 8. Francoske vojne...........................................................29 9. Zopet pod Avstrijo........................................................30 10. Vojne na Laškem........................................................ .32 11. Ustava...................................................................33 III. Posameznosti. 1. Druge znamenite rodbine................................................. 34 2. Cerkvena zgodovina...................................................... 36 3. Kapucinski samostan......................................................41 4. Pisatelj Ivan Krstnik Svetokriški........................................41 5. Šola .....................................................................42 6. Pošta, železnica, telegraf.............................................. 46 7. Zdravniki.............................................................. 47 8. Deželna straža........................................................... 47 9. Vodovod ................................................................ 48 10. Listine...................................................................50 II. ŠOLSKA OBLASČVA. A). C. kr. deželni šolski svet. 1. Nj. vzvišenost Leopold grof Goess, c. kr. namestnik, c. kr. tajni svetnik, c. kr, komornik, vitez železne krone III. vrste itd. itd. predsednik. 2. Schwarz Teodor, c kr. dvorni svetnik, predsednikov namestnik. 3. Czermak Rudolf pl. Eichenfeld, c. kr. dvorni svetnik, vitez železne krone III. vrste in Franc Jožefovega reda, poročevalec. 4. Matejčič Franc, c. kr. deželni šolski nadzornik. 5. Ravalico Nikolaj, c. kr. dež šolski nadzornik. 6. Swida Frančišek, fil. doktor, šolski svetnik, c. kr. deželni šolski nadzornik, 7. Faidutti Alojzij, teol. doktor, inf prošt, Monsignor, vitez Franc-Jožefovega reda, dež. poslanec. 8. Sedej Frančišek, teol. doktor, kapitelski dekan, kanonik, Monsignor, c. in kr. dvorni kapetan, zastopnik cerkve. 9. Križnič Štefan, direktor c. kr. žensk, učiteljišča, šol. svetnik, opravlja posle c. kr. deželnega šolskega nadzornika za slov. šole v mestu Gorici in v gradiščanskem okraju, zastopnik učiteljstva. 10. Simzig Friderik, c. k. višje gimnazije ravnatelj v Gorici, zastopnik učiteljstva. 11. Pajer de Monriva Alojzij, doktor prava, vitez železne krone III reda, vitez Leopoldovega reda in vitez Franc-Jožefovega reda i 1 s’. deželni glavar v Gorici, zastopnik dež. odbora. 12. Berbuc Ivan, c. kr. profesor v p., deželni poslanec in deželni odbornik v Gorici, zastopnik deželnega odbora. B). C. kr. okrajni šolski svet. (O ž j i). 1. Henrik grof Attems, c. k. dvorni svetnik, voditelj okrajnega glavarstva, predsednik. 2. Finšger Franc, c. k profesor, okrajni šolski nadzornik za slovenske ljudske šole, predsednikov namestnik 3. Zurman Avgaist, vodja meščanske šole, c. k. okrajni šolski nadzornik za ital. ljudske šole. 4. Pavletič Jožef, župnik-dekan v Št. Petru, konz. svetnik, zastopnik cerkve 5. Gruntar Franc, veleposestnik v Šmarjah in 6. Kocjančič Andrej, veleposestnik v Podgori, odlikovan s zlatim križcem za zasluge s krono, zastopnika deželnega odbora. 7. Bajt Franc, nadučitelj v Ajdovščini in 8. Križman Ig-nacij, nadučitelj v Dornbergu, zastopnika učiteljstva. (P o m nože n i). 9. Bratuž Anton, posestnik v Čepovanu. 10. Jakil Andrej, posestnik in tovarnar v Rupi. 11. Klančič Anton, župan in veleposestnik v Podgori, deželni poslanec in dež. odbornika namestnik, načelnik cestnega odbora, odlikovan s zlatim križcem za zasluge s krono. 12. Konjedic Andrej, župan v Desklah, veleposestnik v 1'laveh, odlikovan s zlatim križcem za zasluge. 13. Pavlica Jožef, župan in veleposestnik v Riheinbergu, odlikovan s zlatim križcem za zasluge. 14. Skolaris A' ton, posestnih v Vi polža 11. 15. Terpin Filip, veleposestnik v Sv. Križu, načelnik cestnega odbora. 16. Zega Mihael, nadučitelj v p., posestnik v Kanalu, načelnik cestnega odbora. C). Krajni šolski sveti. Za šolske občine: 1. Ajdovščina.................predsednik Casagrande Angelj, odli 2. Št. Andrež................ 3. Avče, .................... 4. Banjšice,................. 5. Bate, Podlaka, . . . G. Batuje,................... 7. Bilje,.................... 8. Brje,..................... 9. Bukovica.................. 10. Cerovo................... 11. Čepovan, Vrata . . . 12. Črniče,.................. 13. Deskle,.................. 14. Dol, Otlica.............. 15. Dornberg................. 16. Št. Ferjan,.............. 17. Gaberje pri Šmarjah, . 18. Gorenje polje, .... 19. Gradišče,................ 20. Grgar.................... 21. Kal,..................... 22. Kamnje, Dol. Vrtovin . 23. Kanal, Vrli pri Kanalu 24. Kojsko,.................. 25. Kozana,.................., 26. Sv. Križ, Dobravlje . . 27. Krouberg................. 28. Levpa, Zavrli .... 29. Lig...................... 30. Ločnik,.................. 31. Lokavec,................. 32. Lokovec, Dol. Lokovec 33. Lokve,................... 34. Lom, Gor. Lokovec . 35. Št. Martin, .... kovan s zl. križ. za zasluge s krono. Kosovelj Jožef, kurat. Kumar Drag. Štef., vikarij. Humar Andrej. Stanič Valentin. Pečenko Franc. Silič Ivan. Kodrič Anton. Abramič Andrej. Bregantič Mihael. Kofol Anton. Volčič Ivan.' Ivančič Anton. Liker Andrej. Berce Franc. Klanjšček Anton. Koruza Jožef. Gabrijelčič Anton. Volk Silvester. Doljak Franc. Brezavšček Ivan. Kosec Jožef, župnik. Zega Mihael. Kumar Ivan. Vuga Ivan, vikar. Stopar Anton. Komel Andrej. Grilanc Jožef, kurat. Križnič Jožef, učitelj. Perco Andrej. Vidmar Jožef. Pirih Ivan. Kolenc Mihael. Levpušček Jožef. Kodelja Jožef, župnik. 36. Št. Maver, 37. Miren, Rupa 38. Opatjeselo, 39. Osek, 40. Ozeljan, 41. Št. Peter, 42. Pevma, 43. Plave, 44 Pod go ra, 45. Podsabotin 46. Prvačiua, 47. Ravnica, 48. Renče, 49. Rihemberg, 50. Ročinj, 51. Rupa 52. Solkan, 53. Sovodnje,Gaberje,Vrli, 54. Srednje, Kainbrežko, . 55. Šempas,.................. 56. Šmarje,.................. 57. Št. Tomaž................ 58. Gor. Tribuša, Krtovšče, 59. Trnovo................... 60. Vedrijan,................ 61. Vipolže, ................ 62. Višnjevik,............... 63 Vogersko, ................ 64. Voglarji,................ 65. Vrtojba, ................ 66. Zapotok.................. 67. Vel. Žablje,............. Fonzari Ivan. Sandrin Franc. Marušič Alojz. Franke Franc, pl. Zuccato Peter. Mervič Jožef. Klanjšček Jožef. Konjedic Andrej. Golob Jožef, kurat. Radikon Jožef. Gregorič Vinko. Pavlin Andrej. Heb at Franc. Brezavščik And., župnik Jarec Ivan Ev., kurat, dekanijski opravitelj. Kolavčič Ivan Ev., župnik Pavletič Josip. Grbic Štefan. Grča Blaž, župnik. Gruntar Franc. Poljšak Alfonz, vikarij. Podgornik Franc. Volk Jožef. Jančič Anton. Skolaris Anton. Sirk Mihael. Bele Ivan. Plesničar Andrej. Batistič Ivan. Gerbec Anton, vikarij. Troha Jožef. . predsednik n . preds. nam. , predsednik preds. nam. predsednik III. Pregled šol in učiteljstva v okraju. _0 Šolska občina 03 g o ^ co N O Defln. nad- učitelj, učitelj- voditelj Defin. učitelj Defin. 'uči- teljica N O "S •C 35 U f- o W plačilne vrste O o. pro\ b S.' ■M a> w ui n C a» Ä-N 1 Ajdovščina 2 1 1 1 2 Št. Andrež 1 3 Avče 1 1 1 1 4 Banjške (ekskurendna) . . 1 . 1 1 1 ,r. Vrh pii Kanalu (ekslcur.) . 1 1 1 6 Bate 1 1 1 1 7 Batuje 2 i 1 i 1 8 Bilje 2 1 1 1 9 Brje 1 1 1 10 Bukovica 1 1 1 1 11 Cerovo 2 1 1 1 12 Černiče 2 1 1 1 13 Cepovan 1 1 1 14 Deskle 1 1 1 1 15 Dobravlje 1 1 1 k; Dol 2 1 i 1 17 Dornberg 3 1 1 1 1 1 IH Št. Ferjan 2 1 1 i supl. 1 19 Gaberje pri Rubijah . . . 1 1 1 1 20 Gaberje pri Šmarjah . . . 1 1 1 1 21 Gorenje polje 1 1 1 1 22 Gradišče 1 1 1 23 Grgar 2 1 1 1 1 1 1 24 Kal 2 1 25 Kamnje 2 • 1 1 26 Skrilje (ekspozitura) . . . 1 1 27 Kanal 3 1 1 1 28 Kojsko 1 1 29 Kozana 2 1 1 1 1 30 Sv. Križ 3 1 1 1 31 Kronberg 1 . 1 1 32 Levpa (ekskurendna) . . 1 1 1 1 33 Zavrh (ekskurendna) . . 1 1 1 34 Lig 1 1 35 Locnik (slov.) 1 1 1 1 36 Ločnik (ital.) 4 • 1 1 2 . • 37 Lokavec 2 1 1 i 1 38 Lokovec 1 1 1 39 Lokve 1 1 1 40 Lom 1 1 41 Št. Martin 2 1 1 , 1 42 Št. Maver (ekslcur.) . . . 1 1 1 43 Podsabotin (elcskur.) . . . 1 • . • 1 1 44 Miren 3 • 1 1 1 2 45 Opatjeselo 2 1 1 ■ 46 Osek 2 . . • . ! l c Defin. nad- Defin. Defin. _o Šolska občina O TJ V K t. — N O učitelj, ViČitol.i- voditeij učitelj uči- teljica riteljica i učitel o | o. .t: ö *3- ‘O "S. O 1. 2.j 3. 1. 2. 3. 1.12.13. * 3 c • • O JC V H 3 plačilne vrste o o. 1 ji o. 1 o. «IZ ra s g ZC Q..N ■17 Otlica (pomož.) 1 . . ! i 1 • •IS Ozeljan 2 1 i :. 1 1 Št. Peter 2 1 1 2 . 50 Pevma 2 1 1 II > 51 Plave 1 1 >! i 52 Podgora (slov.) •1 1 2 1 1 i1 . 53 Podgor.i (ital.) 1 1 i i 54 Podlaka (ekskurendna) . . 1 i i 55 Dol. Lokovec (ekskur.) . . 1 • i . 5t> Prvačina 2 1 i supl. i . 57 Ravnica 1 1 i i 58 Renče 3 1 1 1 . i i 59 Rihemberg 3 1 2 . 2 . (iti Ročinj 2 1 1 1 ■ (il Kupa 1 1 2 1 lij Solkan 3 1 1 1 1 1 ti; s Sovodnje 2 1 1 ' 1 supl. 1 . (>4 Srednje (ekskur.) ... 1 1 1 1 ti-, Kambrežko (ekskur.) . . 1 1 1 (iti Šempas 2 1 1 21 . il/ Šmarje 2 1 1 1 1 (iS Št. Tomaž (pomož.) . . . 1 • . 1 1 1 1 (><) Gor. Tribuša (ekskur.) . . 1 1 1 . 70 Krtovšče (ekskur.) .... 1 1 . 71 Trnovo 1 I 1 1 7 J Vedrijan 1 1 1 1 73 Vipulže 1 1 1 1 7-i ViSnjevik 1 1 1 1 /5 Vogersko 1 1 • • 1 1 /(> Voglarji 1 1 1 1 /7 Vrata (ekskur.) 1 1 1 . 73 Gor. Lokovec (ekskur.) . . 1 . . . 1 . 79 Vrli pri Rubijah 1 . 1 . 1 1 81) Vrtojba 2 . 1 1 1 . 81 Dol. Vrtoviu 1 . i • . . 1 2 1 82 Zapotok (pomož.) .... 1 . . 1 1 . 33 Vel. Žablje 1 . . 1 1 I Skupaj . . 113111 '2 25! 211 . •: ■>! 5 12 12|l4 18 4 92| 43 Nelcut'ri katehutje in nekatero učiteljice ženskih ročnih dol poučujejo na dveh ali več šolah. Na Vrhu pri Rubijah in v Vedrijanu učita krščanski nauk posvetna učitelja. Kjer so nameščono rudno učiteljico, poverjen jim jo tudi pouk v ženskih ročnili delih. Na sloven-ki ljudski 'idi v Ločniku poučuje ta predmet rodna učiteljica slovenske ljudsko šolo v Podgori .lednega učitelja je odstopil okraj proti primerni odškodnini društvu »Šolski Dom« za njegovo zasebno ljudsko šolo v (Sorici. Zavodi za otroke pred šolsko dobo. V Podgori sta dva javna slovenska otroška vrtca, katera vzdržuje občina, v Pevmi zasebno zabavišče društva »Sv. Cirila in Metoda« V Solkanu je zasebni slovenski otroški vrtor. Vzdržuje ga v tu namen ustanovljeno društvo. Društvo »Lega nationale» ima po jeden otroški vrtec v Ločniku in v Podgori. Pregled šolske mladine. i 01«? * !I!P0,I osju w 3DJT>13p ! 'JJ04J0 l|jU^.|()pO|üH ((!)!A i -ZIM oujcuuou 0|!AV>1S , l^l^P 0|0§ A 0|ip01| ODj[>jDp ju lJKO^jAZTMOn 0UH019-) !|i: ;)soui{t)|oq \\w\\ TO^P 010^ a oi!poi| arniMOn ;u (jp| tjniAOHiip ijr? iiiusa]8? usni?» ufi<>*“z , PI3°P muop jiijn o« i p? oio« OU.\(»H<)J)s J|tJ o^sfl)nui>{ ‘0U?.IC|O ‘0§!A T[HA0^8iq0 OR ]\[ ‘ROJIJO 0|IA0]^ 3Dip|3p PGPP o|UAo>jSiqo o[ 3|0§ OU|UA!JfI 3DI[>J3p pjgSp cn 331|>|9p PIJ9P I_________ O > S . ra O ‘ '>|Op !M?°P 33!IW !>pop ci- za co oojpiop i !M^P ‘5 >N O TJ JO O -a o CN T3 7 2 O I v CD oojppp Mjap 9311 >RP a c: •H >o rO o Ctf C/5 «■—* o >c/> oi;a9)§ ’ >px , rlrHlO . CN CN CD . tO CN 'O O . (M .rniOCNOO . . OO CD . rf« . 00 . 00 rt< »—i 00 . . C0 . CN r— . — —< . —• . CN -H H CN . O) CO ' CN lOrfO CN . CO . NNOO’t'MCnt-'OiCDCO'—’CNLO’'*f^-^'>-00LOCO»-• CD-TlOt''-.-H^~l'^CNCDCD00CT)00^'■>lOCO00■r-^CO*■f^■'~lO iOOLO'tiOiO'JiO'--NCOfONOOa^r^OrHOOCNOOO cDcococD^-'oocn^-tiot^-t^-T-.r^t^.'rtoocrjocNioiotS N^tCOOCNCDr^iNfNT-iCtCN^tLOMGJOOCOOOiO ^fOHrH rSHMH^tMHr-T-nHCOCN r-, —■ rH *—I lO r-i 00 rf CD CN CD CO t-'-t'^t^-COr-it''>CO»OCj>C7)0,r-t' *—1 CN t—« CNCNfMr—CN*—‘CN*—‘CNrHr—«'-fCN nn(N OfONtOOJCOOOCNCncOCDCN’tCOOMOOCDCNinNCD LO co ro iO rH iO o a •t iO tD 00 CD i-O 't iO "I1 oo co co iO co —f lO 't CD rH ® Q) o OOCD^-CDOCNOOTfN CD O”) CO 00 CD LOOMiOrHiQCDO)COiOCDOOCDiOCOCD 'tN»HCO'tCO rHOOCOOCOOiN'-O’tCN't'tCDOOt^'NaicDOlCO S’I'CONCNCONCNCDNJJOQI— lO CD OO (N CO "T N lO CD-I' lOCOi.OO-'OrHOiOCDCOOOO-’t’+OOOOCNOr-CD^r^tl^r-iOiaiCNiOOOOO^H^Nrt-aJO^r-iCNiOCDCD SOO't’fCO'D'-'COOl^r-iNO^CD'tCNaiCNCDOOS rn CO r- -H'-’C'lr-HCNr-r-nrHr-rOCO t— CN—• .CO-t'01*N-o:cO--OOCOCOCDr-fOCOO(^aOiO < CO ’—1 ’—1 CNCN M r-*CN—'CNCNCNr-.CN'-TCO • r— CN -t-rHCO-NNCO^aaJCOiOiOOCCNCDOOcOCDOcD »O r- ’t CD ^ cc CD O) 'T 'O N CO N -O "t »O lO O) C-^ CO iO CO -* *n ’£ e o < . . iž * 3 - -G ra .2, . zr ^ o ra 3 E CcT>cn c S/) C ^ ~ oj .S, a; 532 _ „ Q- •/ -D —. _ . I iUdjUHJOOO^WnjOi- <>c/5 U>U QQQ c>c/) Č) '3 Ö Ö i— M CO lO CD t-- 00 CTj O r- im fO 't lO CO N OO J) O -- i'I r-it-nt—r—tr—<»—ir-ir-nCNCNCN . CN —< o — o . CN . . h- . o LO . CO .»HCO'tN' .00 . (N . CO . —• Tf .Tf CO CD ■r-l . CN .00 (Dh . . . CN CN ■*r . — — . cn oo ' ,CNrH rH , CN . . CN . . CN . rf . T-* »-• . . co I CN —I * *-* . ~ . co CN . . CN . ib M ^Sr^^r^c2^^P2S2CDCOC^0coa5ooooooo^f-r-4iooiocNoor^CN C'IONCDDiOCNCOMCOaiD'f'TCOCNOO’HTl’OiOaiTHOtOiOCNr-T-.a^ *-> Y-H ,-H r-H T-. r-4 OOlCNNCDCDCOlOOCDCNCN'NSOOCOCiO^iONCOOlOOO^tO^r-rHO'M W^NCNNiOr-iCOCNCOCCN'tiOCNOOCOOCOCNCDaJOaJiOiO'M'Moic^ S^S^lS^^^^^^^^C^^^^-^t^-^CTscrtCNiOOO^O^CNT-HTtCN CO OO »-■ OO T-H T— fOCN TH rH -I —I CN 00 CN CN CN t-h CN CN ^OOCNCNOCM-tr-COCNOOCDCDOOCDOO^OLOCDCO^C^-HCOCNCMCO^CD CO 0O - CO rH r- —H IQ rn ^ —'CNCNC')'—'CNOOCNr-OO —- lo oo t^- io cr> ^^^^CNN|OCOiOCNNOCOJ)iO«OtOrH^rt jjrsjtDNOOCDO-NCOC 05 N iO CD iO 't »h CD rH iO N LO ."O Ol C') — N J) O N -t N X 00 f C) Ol — N h- CD 70 OO lO — CppDCOJJOliOtOJlOOCOO^^ - l--t^OOOOCO CO CO D O 'D -"t- ''I s lO ro "t — M N oo »- O 'O CD N 'D ’T M rH rH N -h CO 00 O 00 O WCMCDX.O^LO.Or.^.OCnoOCDOCOCOCO-'DCONCOOCO’tr-.ONCO CO-NO)DDCNJ)CNOa)X’1‘'tOO'NCn-HiOODa)*H-—'CNCNCN-—«CNCOC'1-— '"t* CN CN 'T f CO O CTi »O CN O) CN OO '—■ iO 00 CN t*— '*t* Tf CC ~T> OO t-~ CN *t 0^> •—' ONiOCDiOtO^Nr-iOCDNOOCOCNr-NJ) — NiONWX'rCN'NrH^i* cn <0 CN 00 CD CN O! OO *1* 'D N N 'D D CN X CN CN OO iO Ci iO O O N M Ol G Ol X 'TN iO iO (Ti CO iO O) X CD CD 't - iO -< (M k D 00 iO - M X d - o :C N !•' h- OO (N f-: C c * X3 -O C c ir .*5 ^ O -i^ c/) O 'Sl ra o «3 . O' TO 00 ■ — C <*> ?•» O S > o w j2 ■— OJ u c: ra O r- ^ • -n >U .‘.oo a>00 S O Ö O Ö>Ü0 5X0iS •oo-a o o o o-cua o ^ Qd X *t iO CD K X CT. O -H ^1 OO 'f lO (D t- x CT) O — Ol X -f m CO N X CT- O rH r-.) rotinco CN CN CN CN CN CN CN COOOOO 00 CO 00 00 00 00 00 ^ ^ ^ ^ ^ xr ^ ,0 ^ [g <>|0S a lüpoq ORIU ^ 3D|1>|3p i||u?|opo|o« I(H!A -zui ouprauoa oi|Ae}g JJjJop ojos A o|;poi| ODl|>jOp in !;so;jAaiuou ©usajo} Hi! !}SOIM(0|0<| ipria '* TO3P 0|0§ A <>|!|>0I| ;h <|H| t|;uA;>$np j|t! i|iUK(*|ei oI|oau/ iinop jjj^n os i|i? ojog ouaoijoj^w ||ü aiffifnoui^ ‘öujjqo ‘051.1 iiUAo^BUjo 08 lij ‘)|0J}0 ojjA.*Vs 0DHW J322P 3DJ|>|3p Pk^P OJBAO^SiqO »[ 3|0§ dUJUAJJd ooipjop pi^op 0D!|>|Dp m m Mjap ' o = > £ „ to o : '*/) o o- to i o aoippp 7 2 !____________ . Ü cm S !>|jnp d 3J!IW »—h TO I 2 <° MJPP o- 3 03j|>[0p PISPP Ä C >N O TJ O ; I o CN tj *7 -2 o a> 0D!I>JOp n^op Mj|)|Op I !WP ti • •H >0 O CÜ r* c/) O >00 0||A31§ ‘M»! Oi 1.0 *-<1 00 . , CM (NrtfOrH . r-H r-H . CN * . CO (N . ‘O . . Tf« CN . . . . CO . . Tf . 'r*................................................... . co r- 00 . f>l . , rH 10 (N fH 00 S ,N --h *t . »O , h (N (N 71 O) iM . CN * CN * . CN r-H . . . O (M N . . CN CD f- t-~ ^(NOOCOOOOOO(£)a)0(^COCO(^rOOONiOO (MiOON^iOCDC^CNOOOO’tCO'-iOfN’tOOOOfOMN CN »O CO t^- CO • t-'- CS '■f* OO O) CO iO **-h rt« CO 'l* I'» (M CO lO O Ol *■—« tO 00 00 00 00 CO *"f h"» ‘'i* CN i-O CN CN 1"» rt* CO CN rf CO CN CN r-H —' r-H r— r-H .-h ^ CN OOtOOO'i,COOO)fONCOr--0COCNCOCOO5(N^0NN CO CO T-H CN «—• r— r-H CN r-H r-H r-H .-H — rf N CO O N >0 C CN O »N CN 10 CO lO r-H CO N r- 'D ro M CO CNr-HCDLOCOC'UOr—'CNI'-t^^t'CN'-HTfCNCOCNl'^CNCN'-t* r-HNCO^aJCN-fiMKOOCOCONlOCOCOOOOOC^I-rC-H CNrHCOCOCNaiiOfNCNCDN'NCO’-'COCOCOfNSCOCNlO rHlOiCr-tfOCSOOaJr-OOOOJNCOOOOOOOOCOM COCOCNOOTf^t^CNCOOOO^iOCOCNiOCNiOCOOOCOCOOO CNiOh-a>rt«o>rt«iort«ioo>i/5 — oococoooco^cncoco COtONNCO-tN(NTfa)OCOCOr-.»OCOTt,,+ COiOCOOO lOCN-tCOCOOiOOOOOOCOiO'-tO^rt'CNiOCOCNOrpCO’-f* rt« 10 CN CO «—1 —r-H T-H r-H r-H r-H CN OtDOTfrfCDl^CON*T^SOOCNCOCO^(N^lOOO CO T r-H CO — r-* CN CN r-H r-H r-H H H CN cocor-Hoooo-r^cNCNcocococ^ooiocof^uDoo^r— co (M'NNiOCOCOlO’-^CNf^N't'CN'-H'tCNCOlNKCMC^iO COa5NiOOOiOOiNr-KOOCO(OOCOO^^iOCDtO(£l CN — COCDCO—^lOCNCNl^-COCNrfr-H-fcOCOCOt^COCNCD W) Uh C/) 3 jji c/l N ■ ^ TO £ p.S gS |.§f g-g-fS s Si-3 ■5'a S g£ o 3'o o K« I E«°J E o C£CtfQ£CtfCtfc/3c/)C/) ^>GO*/>CO O ä H r-^ u. U 3 OJ ^ > {/) O ^ UiS ■— a> o 'CT' 'j J2 TO '0*2 o >>a I-- X C f» co 1* |Q '£) I'- co cn O r-H CN co 'T 'O CO N cc cp »-h co co co O co r-H co co ^ a> 10 rf CN r— ^H OO^fNiO CN O CO 04 CO CO’tOiO’t Ä.Ü. “ -S^S S.5> js 2- a.- l_ Uh O c^J (U >>qn> 030-(NC? 00 Or: 00 00 TO Oh 3 cn O ko X) O tli '5 S rta o o r5 03 CT3 > O c/) X) o js o >co a Jd N cd o. O C/3 t: #o ‘E c« O (D CN CD X3 O a, #N tO > r^ _ O CM O lO C >CJ >co O Uh Oh O O >C/3 O C > cs -♦—* C/D O cu TD X) 3 CD O r rC C O TD O O >co CN 00 CD CN TJ O c >N O *a n >N O T3 r2 o >w C C/} čn 05 o CN CN ca Q, 3 ri^ C/J co >u D 00 10 Za nakup učil in drugih potrebščin revnim šolskim otrokom ali za pomnoženje šolskih knjižnic je dobila tekom šolsk. leta 1903/04 od domače občine šola na Dolu.....................................K 12'— v Dornbergu.................................K 50'— „ Kamnjah...................................K 22‘— „ Skriljah..................................K 1772 „ Kanalu ...................................K 4-— „ Kojskem...................................K 28‘40 „ Sv. Križu.................................K 50-— „ Ločniku...................................K 50- — „ Lokovcu................................K10 — „ Št. Mavru.................................K 20- - „ Podsabotinu...............................K 10'— „ Mirnu.....................................K 50 — „ Prvačini..................................K 40'— na Gradišču.................................K 10-— „ Brjah.....................................K 20 — v Rihembergu................................K 40— „ Šmarjah...................................K 10' — pri Št. Tomažu-.............................K 14.— „ Voglarjih.................................K 14-— na Trnovem . ..............................K 14* - v Dol. Vrtovinu............................ K 24‘— | Skupaj. . K 510 12 S tem zneskom, ki sicer sam na sebi ni neznaten, vendar pa ni v pravem razmerju z velikim številom šolskih otrok, med katerimi je mnogo siromakov, so mogla šolska vodstva pomagati mnogim ubogim otročičem, ozir. zdatno pomnožiti prepon trebne šolarske knjižnice. Občinam darovalkam bodi izrečena na tem mestu iskrena javna zahvala. Naj bi jih posnemale tudi druge!