PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov	P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 8. oktober 1965	Štev. 41 (1219)
Glavna skupščina OZN nadaljuje z delom
Pred svetovnim forumom je govoril tudi papež Pavel VI.
Jubilejno 20. zasedanje Glavne skupščine OZN, ki se je začelo 21. septembra, se nadaljuje s splošno razpravo, v kateri predstavniki posameznih držav-članic iznašajo načelna stališča pa tudi konkretne predloge k najbolj važnim vprašanjem današnjega sveta. Med temi so nedvomno na prvem mestu problemi razorožitve, gospodarskega razvoja v svetu, boja proti kolonializmu, položaja svetovne organizacije ter razumljivo vojne v Vietnamu.
V ponedeljek je doživelo letošnje zasedanje svoj prvi izredni dogodek, ko je sedež Združenih narodov obiskal papež Pavel VI., ki je pred zastopniki 117 držav-članic OZN govoril o nujnosti odločnih prizadevanj za ohranitev in utrditev miru v svetu.
Ob desetletnici skupne spomenice
k stvarnejši aktivnosti
Zadnji torek se je zbral v Celovcu na seji Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
O tem torkovem zasedanju poročamo na tem mestu ne le zato, ker je veljalo tudi proslavi desetletnice skupne spomenice koroških Slovencev, zgodovinskega dokumenta narodnostnih zahtev naše slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, marveč zlasti zaradi tega, ker je bilo to zasedanje ob tej priložnosti posvečeno temeljiti presoji in oceni našega dosedanjega prizadevanja na političnem, kulturnem in gospodarskem področju, dosedanjih uspehov in neuspehov ter končno kritičnemu prikazu naše današnje stvarnosti.
V poročilih, v široki diskusiji in v sklepih je prišlo do izraza, da ne zadostujejo visoke programatske izjave o naši resnično demokratični koncepciji manjšinske politike, ki noče podirati mejnikov, ampak kot sestavni del domovine v tesni povezanosti s celotnim družbenim in državnim dogajanjem stremi pomagati pri uresničitvi takih pogojev, ki jamčijo enakopravnost in s tem obstoj in razvoj tudi naše narodnostne skupnosti. Ne da bi hoteli podcenjevati določene uspehe, ki so bili doseženi na osnovi številnih vlog, intervencij in razgovorov tudi na najvišji ravni s predstavniki vlade, je bilo poudarjeno, da zlasti ob priznanju osrednjih slovenskih organizacij s strani vlade in ob priznani tudi mednarodni vlo^gi manjšine kot naravne posredovalke med sosednima narodoma ne more niti ne sme biti prvenstvena naloga osrednje slovenske manjšinske organizacije visoka politika in diplomacija, marveč mora le-ta z vsemi vključenimi organizacijami posvetiti svojo skrb v prvi vrsti podrobnemu delu na vasi, med delavstvom, med mladino, na vseh področjih narodnega življenja. Le na ta način bomo kos nevarnostim, ki v današnjem času splošne integracije še posebno in tako očitno ogrožajo obstoj našega ljudstva.
Zato je treba končno spremeniti našo šolsko politiko tarnanja zaradi odprave obvezne dvojezične šole, marveč se je treba spoprijeti s stvarnostjo, da je treba otroke prijaviti. Pri tem pa dolžnost slehernega zavestnega člana slovenske narodnostne skupnosti ni le, da se sam posluži te možnosti za svoje otroke, temveč mora tudi skrbeti, da bo prijavljen sleherni otrok, ki so mu starši zavestno ali nezavestno posredovali kot prvo kulturno dobrino slovensko materino besedo. Ob vseh pomanjkljivostih tudi ta šolski zakon le daje možnost priučitve materinščine, če bomo s stalnim spremljevanjem dogajanja v posameznih šolah skrbeli — če potrebno tudi s pritožbo na pristojno šolsko oblast — za dosledno njegovo izvajanje.
Brez dvoma se nikakor ne smerno sprijazniti z dejstvom, da dvajset let po vojni in deset let po podpisu državne pogodbe in izročitvi spomenice vlada še ni izdala zakona o uporabi slovenščine kot uradnega jezika pred upravnimi oblastmi, a naša tozadevna deklarativna borba za sprejem predmetnega zakona ter za izpopolnitev in teritorialno razširitev zakona o uporabi slovenščine kot uradnega jezika pred sodišči bo vse-bolj stvarna in učinkovita, če se bomo na sodnih področjih, kjer je slovenščina že dosedaj pripuščena kot uradni jezik,, dosledno in brez oklevanja posluževali te možnosti.
Spomenica z naravno zahtevo po veronauku v materinščini, pa čeprav
Za obisk papeža Pavla VI. je vladalo veliko zanimanje tako na sedežu OZN kakor tudi v mednarodni javnosti in razumljivo posebej v Ameriki. Končno je papež Pavel VI. prvi rimskokatoliški poglavar, ki je obiskal Ameriko ter spregovoril pred svetovnim forumom. Ob prihodu v Nevv York so ga pozdravili predsednik Glavne skupščine OZN Fanfani, ameriški zunanji minister Rusk, guverner države Nevv York Rockefeller, župan VVagner in nadškof kardinal Spell-mann. V hofelu „Astoria" se je papež sestal z ameriškim predsednikom Johnsonom ter se z njim sko-
raj eno uro pogovarjal o aktualnih vprašanjih, nato pa je obiskal sedež OZN, kjer je imel svoj govor pred Glavno skupščino.
V svojem govoru je papež Pavel VI. naglasil najprej važno vlogo Združenih narodov, ki da predstavlja obvezno pot moderne družbe k svetovnemu miru ter preprosto in koristno obliko sožitja različnih držav. S tem potrjuje veliko načelo, da morajo temeljiti odnosi med narodi na razumu, pravičnosti, pravici in pogajanjih, ne pa na nasilju, vojni, strahu in prevari. Naglasil je pomembnost bratstva med narodi, ki ga pa ni mogoče ures-
ničevati brez skromnosti, kajti prav ošabnost povzroča napetost, borbo za prestiž, za nadoblast, kolonializem in egoizem.
Pretežni del svojih izvajanj je papež posvetil pozivu na borbo za mir, pri tem pa poudaril, da se mir ne gradi samo s politiko in ravnotežjem sil in interesov, temveč z zavestjo, z idejami, z delom za mir. Naglasil je, da je treba odločneje kreniti po poti, ki jo je začrtala OZN, predvsem pa po poti razorožitve. Ostro je obsodil predvsem atomsko oboroževanje, ki ustvarja negotovost, zahteva ogromne stroške in zavira načrte za koristno delo. Pri tem je ponovil svoj poziv, naj bi del stroškov, namenjenih za oborožitev, določili v korist dežel v razvoju. Omenil je pozitivno delo OZN za sodelovanje med narodi in ustvarjanje solidarnosti v splošno korist, končno pa spregovoril o pravicah in dolžnostih človeka, kajti ustvariti je treba pogoje za dostojno življenje vseh ljudi na svetu.
Tako v OZN kot v mednarodni javnosti so papeževe besede pozdravili kot važen prispevek v splošnih prizadevanjih današnjega sveta, da bi dosegli splošno in popolno razorožitev, onemogočili vsakršno vojno in zagotovili trajen mir.
O teh prizadevanjih je govora v splošni razpravi Glavne skupščine, kjer posamezna gledišča že napovedujejo konkretne ukrepe, ki bi jih lahko sprejeli ali vsaj pripravili na tem zasedanju. Posebno jasno prihaja do izraza podpora predlogu za sklicanje svetovne razorožitvene konference, o kateri so že številni govorniki poudarili, da morajo biti na njej zbrane vse države vključno LR Kitajske. Vendar pa se izgledi, da bi bila LR Kitajska sprejeta v OZN, tudi na letošnjem zasedanju še niso bistveno izboljšali, čeprav nekatere države odločno vztrajajo na univerzalnosti svetovne organizacije, ker so mnenja, da brez Kitajske ni mogoče rešiti perečih mednarodnih problemov.
Seja Upravnega odbora
Zveze
slovenskih organizacij na Koroškem
Celovec, 5. oktobra 1965. Danes se je Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sestal k seji, na kateri je pregledal položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem po desetih letih veljavnosti avstrijske državne pogodbe in deset let po predaji Spomenice koroških Slovencev v zvezi s členom 7 državne pogodbe.
Vsestransko je razpravljal o realizaciji delovnega programa ZSO o narodno-poli-tičnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Posebej se je bavil z neposrednim delom ZSO v letošnji jesenski in zimski sezoni ter po temeljiti obravnavi sprejel ustrezne sklepe.
Odbor se je bavil tudi z letošnjimi naravnimi katastrofami v deželi ter soglasno sklenil, da bo Zveza slovenskih organizacij prispevala 5000 šilingov za žrtve poplav na Koroškem.
,Povzdignimo glas v interesu svetovnega miru6
V Sarajevu je prejšnji teden zasedal V. kongres zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, ki se je bavil tudi s trenutnim položajem v svetu. V tej zvezi so sprejeli poseben proglas, v katerem pozivajo vse bivše borce, naj v interesu miru povzdignejo svoj glas proti uporabi politike sile v mednarodnih odnosih in naj z združenimi močmi z vsemi miroljubnimi silami kar največ prispevajo k odstranitvi vojne nevarnosti in zagotovitvi miru na svetu.
Dve desetletji boja za mir — je rečeno v proglasu — za likvidacijo kolonializma in za demokratizacijo mednarodnih odnosov sta prepričali nas borce in vse miroljubne ljudi na svetu, da je mir mogoče graditi samo na načelih spoštovanja neodvisnosti, enakopravnosti in svobode vseh narodov in držav, na načelih aktivne miroljubne koeksistence, univerzalno uporabljene in spoštovane v vseh delih sveta.
Nove olajšave in razširitve
v maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo
Kakor smo v našem listu že kratko poročali, je bilo v Ljubljani šesto redno zasedanje stalne avstrijsko-jugcslovanske komisije za obmejni promet. Na zasedanju, ki se je končalo prejšnji teden, so podpisali dva sporazuma, ki določata razširitev obmejnega področja na nove občine ter urejata prenašanje blaga in plačilnih sredstev v obmejnem prometu, medtem ko se bo število mesečnih prehodov povečalo od dosedanjih štiri na šest, čas bivanja na sosednem obmejnem področju pa se bo podaljšal za en dan.
Poleg teh za koristnike malega obmejnega prometa neposredno zanimivih novosti predvidevata dosežena sporazuma nadaljne olajšave in poenostavitve tudi pri izdajanju in pregledovanju dokumentov za prehod čez mejo, kakor sta bili obe delegaciji sploh mnenja, da je treba čimprej poenostaviti vse veljavne sporazume o ureditvi obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo.
Sklenjena sporazuma morata potrditi še parlamenta obeh držav, kar velja tudi glede novega mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, ki bo predstavljal nadaljnjo povezavo med Koroško in Slovenijo. Na splošno pa sta obe delegaciji ugotovili, da so bili v razvoju obmejnega prometa doseženi nadaljnji pozitivni rezultati, kar je bistveno prispevalo k utrjevanju prijateljskih odnosov med obema sosednima državama.
jo je podpisalo več tisoč naših ljudi ne glede na politično gledanje, ne zadostuje, če je ostala v nekem predalu in ljudstvo zaman čaka na odgovor naslovljenca, če bomo še naprej molčali k očitnemu roganju nasproti našemu ljudstvu, da ordinariat pošilja številne slovenske duhovnike v popolnoma nemške kraje, na ozemlje z mešanim prebivalstvom in posebno na fare ob jezikovni meji pa pošilja nemške duhovnike, ki ponekod smatrajo kot svojo prvenstveno dolžnost čimprejšnje ponemčenje tega kraja. Na Južnem Tirolskem ima v bocenski škofiji nemško govoreča manjšina svojo lastno administrativno avtonomijo, pri nas pa slovenski predstavniki v kapitlju očitno nimajo nič besede; drugače bi »Minderheit ohne Maske« in podobni izbruhi izpod peresa duhovnika ob vednosti ordinariata ne mogli izhajati. Naše ljudstvo čaka, ali bo tukaj novo imenovani cerkveni laični sosvet, v katerem so, kakor slišimo, zelo ugledni predstavniki slovenske desnice, našel bolj odločno besedo in zlasti več posluha, da se te in druge nevzdržne razmere na cerkvenem področju končno odpravijo.
vanju in zadnje v v občini življenju
Zelo jasno je bilo na seji ZSO končno poudarjeno, da ne zadostuje slovenska prisotnost le na vrhu ob raznih manifestacijah, marveč moramo skrbeti za slovensko prisotnost predvsem na terenu. Le-ta mora postati živa in tvorna v kulturnih prireditvah, v gospodarskem pospeše-socialni pomoči ter ne na-vsem družbenem dogajanju in v splošnem političnem okolja, v katerem živimo. H temu nas še prav posebno sili današnji čas splošne integracije, v kateri bo ostal le tisti, ki bo šel v to integracijo kot samonikel činitelj in se ji bo znal samoniklo prilagoditi.
Tem nakazanim problemom in nalogam služi tudi program Zveze slovenskih organizacij na Koroškem o n ar o dno-političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, ki je bil sprejet na letošnjem občnem zboru in h katerega izvajanju in uresničitvi bo ZSO na osnovi sklepov zadnje seje Upravnega odbora z vso resnostjo in odgovornostjo pristopila v prihodnjih mesecih bolj odločne in bolj stvarne aktivnosti.
Dr. Franci ZwiMer
»Delovno vzdušje« v ministrskem svetu
kot uvod v jesensko delovno dobo parlamenta
Na torkovi seji ministrskega sveta sta se vladni stranki sporazumeli, da predlagata zveznemu prezidentu, naj bi prvo sejo jesenskega zasedanja parlamenta sklical za 18. oktober. Kot uvod v novo delovno dobo parlamenta pa sta imeli vladni stranki minuli torek večurna posvetovanja o vseh važnih vprašanjih, o katerih doslej še nista dosegli sporazumne rešitve.
Dopoldne so potekali razgovori najprej v rednem ministrskem svetu, kateremu je sledila potem še izredna seja vlade. V glavnem je šlo za vprašanje, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi se zaustavilo stalno naraščanje cen. Poročilo o seji pravi, da so bila pogajanja stvarna in da so bili doseženi pozitivni uspehi. Pogajanja o teh vprašanjih se bodo nadaljevala 26. oktobra. Kancler dr. Klaus in vicekancler dr. Pittermann sta ob tej priložnosti sprejela tudi delegacijo zveze sindikatov, ki je izročila predloge za uspešen boj proti podražitvi.
Na večer pa se je sestal delovni odbor obeh vladnih strank, ki je obravnaval vprašanja stanovanj, reforme radia in volilnega zakona, nadalje tako imenovano habsburško vprašanje, probleme državne obrambe in podržavljene industrije ter druga važna vprašanja notranje politike. V vseh teh vprašanjih se stališča obeh strank še močno razlikujejo. Zato tudi na torkovem posvetovanju niso prišli do konkretnih sporazumov, marveč so sklenili, da bodo posamezna vprašanja dalje obravnavali posebni pododbori, v katerih so zastopniki obeh vladnih strank.

Položaj na trgu z mesom
se v zahodni Evropi spet normalizira
Zahodna Evropa je obdobje najvežjega nazadovanja v proizvodnji in ponudbi govejega mesa v glavnem prebolela. Zadnja šlefja goveje živine v osmih zahodnoevropskih državah, ki so bila sredi poletja 1965, namreč kažejo, da je število goved naraslo za 3,4 odstotka in da so pri tem našteli za 1,4 milijona goved več kot lani poleti.
S tem se je število goved v teh državah spet približalo številu leta 1962, ki je bilo doslej najvišje. Zato je v prihodnjih mesecih pričakovati, da se bo pričela ponudba klavnih goved v Evropi zboljševati, vendar do vsklajenosti ponudbe s povpraševanjem ne bo prišlo prej kot proti koncu prihodnjega leta.
skupno komaj 855.000 ton. Ta ponudba tudi letos nazaduje in je bila v prvem polletju za 17 odstotkov nižja od lanske ponudbe. Ista tendenca v oskrbi svetovnih trgov z mesom se kaže tudi za prihodnje leto. Držav Zahodne Evrope nazadovanje te ponudbe v prihodnje ne more občutneje prizadeti, ker je pričakovati, da bo imela že čez leto dni za svoje potrebe dovolj močno proizvodnjo govejega mesa.
S padajoče na naraščajočo vejo proizvodnje govejega mesa so zahodnoevropske države prišle le s pomočjo močne ome-
Sadovi prijateljstva in sodelovanja
Tiskovni urad koroške deželne vlade je koncem minulega tedna objavil poročilo, da je deželni glavar Sima po svojih obiskih v Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini ter po razgovorih, ki jih je imel s predstavniki teh dežel v Ljubljani, Trstu in 'Vidmu, iznesene želje in pobude posredoval pristojnim oblastem in ustanovam na Dunaju. Iz tega poročila je tudi razvidno, da sta zunanje ministrstvo in ministrstvo za trgovino in obnovo do teh želja in pobud zavzela pozitivno stališče. Napovedala sta zlasti olajšave na področju blagovne izmenjave med Koroško in omenjenima sosedama.
V pismih, ki jih je deželni glavar Sima v zvezi s svojimi obiski v Ljubljani, Trstu in Vidmu poslal predsedniku zvezne gospodarske zbornice in predsedniku koroške zbornice obrtnega gospodarstva, je dal pobudo, da bi obe zbornici pregledali možnosti za zboljšanje neposrednih kontaktov s pristojnimi organizacijami v Sloveniji in v Furlaniji-Julijski krajini. Potrudile naj bi se, da bi čim bolj izčrpale obstoječe in nadaljnje možnosti blagovne izmenjave in medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Pri tem je deželni glavar Sima zlasti naglasil, da je obmejni in blagovni promet Slovenije s Furlanijo-Julijsko krajino dosti bolj intenziven od tega med Koroško in Slovenijo, kar dovoljuje domnevo — kakor je rečeno v poročilu — da je na koroški in avstrijski strani neizkoriščena še vrsta možnosti za povečanje in poglobitev obmejnega prometa in blagovne izmenjave.
Poročilo tiskovnega urada deželne vlade kaže, da stopa razvoj prijateljskega sodelovanja v obmejnih področjih Avstrije, Jugoslavije in Italije v novo fazo. Začelo se je s kulturno izmenjavo, z uvedbo maloobmejnega prometa in obmejnega sejma ALPE-ADRIA pa se vedno bolj širi in prerašča na prve primere gospodarskega sodelovanja, zakar se od vseh treh strani kaže dokajšnja mera skupne volje in pripravljenosti.
Ta volja in pripravljenost se kaže tako po izmenjavi obiskov predstavnikov vlad treh dežel oz. mejnih pokrajin, živa pa je tudi na neposrednem obmejnem terenu. Za pobudami, ki so jih v smeri poglobitve gospodarskega sodelovanja sprožile lani obmejne občine Slovenije in Furlanije-J ulijske krajine, je prišlo letos do takih pobud tudi med obmejnimi občinami Koroške in Slovenije ter obmejnimi občinami vseh treh dežel skupaj. Zgovorni priči tega sta skupni načrt sodelovanja med Železno Kaplo-Belo in Kranjem ter nedavni obisk predstavnikov občine Mozirje pri županu občine Železna Kapla-Bela, kjer je bilo ob navzočnosti predstavnikov okrajnega glavarstva Velikovec govora o skupni gradnji ceste, ki bi po najkrajši poti povezala Koroško z Logarsko in Savinjsko dolino ter Celjem in zdravilišči v okolici. Ta cesta je lahko predpogoj za razvoj podobnega sodelovanja med obema občinama, kakor obstoja in je v načrtu med Železno Kaplo in Kranjem.
Še zglednejši primer za razvoj gospodarskega sodelovanja na meji je združitev občin Beljak, Jesenice, Radovljica in Trbiž za skupno pospeševanje razvoja zimskega turizma v območju Julijskih alp, Karavank in okolice Beljaka z Dobračem in Osojščico. Prvi sad tega sodelovanja je skupni prospekt teh štirih občin pod naslovom »Tri dežele — en center zimskega športa*, ki je bil razposlan turističnim agencijam v svetu.
Sodelovanje Koroške, Slovenije in Furlanije-J ulijske krajine, kakor se je pričelo zadnje čase razvijati, je zgled, ki v Evropi nima primera. Odprta meja je pripomogla, da so napetosti med temi pokrajinami, ki so se v preteklosti često prelivale v sovraštvo, spreminjajo v čedalje iskrenejše prijateljstvo, ki ga ne ovirajo različni družbeni sistemi, niti ne dejstvo, da je Italija članica EGS, Avstrija pa članica EFTA, medtem ko sodi Jugoslavija med vodilne države v skupini neblokovskih dežel. Ne glede na preteklost in na te razlike so predstavniki in prebivalstvo obmejnih pokrajin teh dežel našli skupni jezik za sodelovanje takorekoč na vseh področjih družbenega življenja. Na tromeji Avstrije, Italije in Jugoslavije se je ob vsestransko dobri volji razvil trikot prijateljstva in sodelovanja v osrčju Evrope, ki je lahko zgled za aktivno koeksistenco v Evropi in v svetu.
jitve zakoljev v zadnjih dveh letih. Zlasti v gospodarskem letu 1964-65 so bile te omejitve zelo občutne. Osem držav z mesečno Statistiko zakoljev je v tem letu zaklalo za 1,2 milijona goved (9%) manj kot v gospodarskem letu 1963-64. Najbolj drastične pa so bile omejitve zakoljev telet. V zadnjih dveh letih se je zakolj telet zmanjšal za 2 milijona ali za 20 odstotkov. V tem času so omenjene države šle ali na pitanje telet ali pa na njihovo zrejo v svrho povečanja števila goved.
Od letošnje pomladi naprej mesečni zakolji ne zaostajajo več tako, kot so zaostajali v prejšnjih mesecih. Od julija do decembra 1964 so bili za 10 odstotkov nižji kot leto poprej, od aprila do junija pa le še za 4 odstotke. Zadnja štetja kažejo močno povečanje števila mladih goved pod enim letom starosti, večje kot lani pa je tudi število mladih goved na pitanju.
Z omejitvami zakoljev je Zahodna Evropa pravočasno posredovala na trgu s klavno živino. Gospodarsko leto 1964-65 je namreč pokazalo, da je ponudba s strani Argentine, Urugvaja, Avstralije in Nove Zelandije, ki so največje izvoznice govejega mesa v svetu, padla za 16 odstotkov na
KLJUB DEŽEVJU IN KATASTROFAM:
Spet rekordno turistično leto
Prvih osem mesecev kaže, da bomo v naši državi dosegli v turizmu spet nov rekord. Število inozemskih gostov se je povečalo za 8 % na 3,7 milijona, ki so ostali v državi povprečno za 1 dan dalj kot lani. Tako je inozemski turizem prinesel v tem času že 11,2 milijarde šilingov, kar je za 14 % več kot v istem času minulega leta. Medtem so sicer avstrijski turisti v inozemstvu potrošili za 21 % več šilingov, vendar je navzlic temu aktivni saldo inozemskega turizma z 8,84 milijarde šilingov za 12% višji, kot je bil v tem času lanskega leta.
Po številu turističnih nočitev stoji v prvih osmih mesecih Koroška na prvem mestu. Na Koroškem se je število nočitev povečalo za 18,7 %, medtem ko se je na Tirolskem povečalo le za 12, na Salzburškem za 8,8 in na Štajerskem za 8,2 %.
PO ČETRTI RUNDI POGAJANJ MED EGS IN AVSTRIJO:
Vprašanje pridružitve vedno bolj problematično
Koncem minulega tedna je bila v Bruslju zaključena četrta runda pogajanj med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Avstrijo na poti avstrijskih prizadevanj, da bi dosegla z EGS sebi ustrezen aranžma sodelovanja. V teku teh pogajanj, ki so se začela v ponedeljek
Moderno letališče v Splitu
Turistični center na Jadranu Split bo dobil moderno letališče, ki so ga pričeli te dni graditi v Kaštelih pri Splitu. Letališče bo zajelo 34 ha obsežen prostor, njegova betonirana pristajalna steza pa bo 2200 metrov dolga in 30 metrov široka. Z letališča v mesto bo speljana moderna cesta.
Pri gradnji letališča, kjer bodo lahko pristajala velika štirimotorna letala, sodeluje 140 strokovnjakov in Specialistov podjetja „Slovenija-ceste" z betonarno, ki lahko da 30 kubičnih metrov betona na uro. Na splošno pričakujejo, da bodo pristajalna steza in potrebni objekti dograjeni do julija prihodnjega leta, tako da bodo potniška letala na letališču v prihodnji glavni turistični sezoni že lahko pristajala.
in so bila prekinjena v petek, je bilo načeto najdelikatnejše poglavje, to je vprašanje harmonizacije gospodarske politike med bruseljsko šestorico in Avstrijo.
Teža vprašanja harmonizacije gospodarske politike je v blokovskih načelih in ciljih EGS na eni strani in v ustavi nevtralnosti Avstrije na drugi. Zato pogajanja praktično niso privedla do nobenega rezultata, če izvzamemo tega, da 'bosta partnerja s pogajanji nadaljevala. Na nadaljevanje pogajanj pa ni računati prej, kakor v drugi polovici novembra.
Tako so tokratna bruseljska pogajanja obsegala le izmenjavo načelnih stališč v harmonizaciji gospodarske politike. Avstrijska delegacija pod vodstvom ministra dr. Bocka je ob tej priložnosti pismeno predložila svoje pridržke v tem vprašanju, ki izvirajo iz njene ustavne nevtralnosti. Komentarji, ki so bili objavljeni v zvezi s to izmenjavo načelnih stališč nikakor niso vzpodbudni. Iz njih je mogoče na avstrijski strani razbrati dokajšnjo mero pesimizma, iz katerega sledi, da bo v tem vprašanju le težko prišlo do kompromisa med EGS in Avstrijo. Ta pesimizem je razviden tudi iz komentarja v tem vprašanju drugače doslej izredno optimističnega ministra dr. Bocka, ko je dejal, da je bila harmonizacija gospodarske politike za obe strani novo področje in da zaradi tega ni moglo priti do nobenih zaključkov.
Kakor že ostale tri runde, zlasti pa tretja, je tudi četrta runda spet dala potrdilo, da si EGS zamišlja z Avstrijo le takšen aranžma, ki bo koristil njej in da so ji želje in potrebe Avstrije zelo postranska zadeva.
Korak naprej k avtocesti severozahod-jugovzhod
Na evropski cesti severozahod-jugovzhod od Salzburga do Ljubelja ni ceste, ki bi odgovarjala sodobnemu prometu in ki bi bila tudi pozimi prevozna. Najbolj nevralgična na tem področju sta območje Visokih Tur in območje med Celovcem in Ljubeljskim predorom. Sedaj izgleda, da bo vsaj v območju Visokih Tur po malem prišlo do gradnje ceste, kakršna je potrebna.
Uprava državnih cest dela že nekaj mesecev na projektu za avtocesto Salzburg— Beljak. Ta cesta bo speljana iz Salzburga po predorih skozi Radstadter Tauern in skozi Katschberg v dolino reke Lieser in od tam v Beljak. Te dni so začeli s projektirnimi deli za predor skozi Katschberg, ki naj bi se začel na salzburški strani pri Schellgade-nu v Lungauu, na koroški strani pa končal v Griessu pri Rennwegu. Po obstoječem načrtu bo predor zgrajen na novo, ker se je medtem pred drugo svetovno vojno začeti predor skozi Katschberg posul.
Mimo načrtov za ta dva predora sta zgotovljena tudi načrta za avtocesto med Beljakom in Weissensleinom ter med Leobersbergergraben v dolini Lieser in Ober-weissenburgom v Lungauu. Do konca leta pa bo predvidoma zgotovijen tudi preostali Koroški del načrta te avtoceste. Odprt pa je še vedno projekt Celovec—Ljubeljski predor, ki pa ga je treba z ozirom na potrebo gradnje novega dravskega mostu pod Humperkom čim prej realizirati.
BONN. — V bonskih krogih so uradno potrdili vest, da bo zahodnonemški kancler Erhard, čim ko bo sestavljena nova zahodnonemška vlada, odpotoval na obisk v Ameriko. Točen datum obiska Se ni znan, pričakujejo pa, da pojde Erhard na pot v zadnjih desetih dneh meseca novembra.
BEOGRAD. — Zvezna skupščina SFR Jugoslavije je prejela ie veliko odgovorov na deklaracijo, ki jo je predsednik zvezne skupščine Kardelj poslal vsem parlamentom sveta 9. maja letos ob 20-letnici zmage nad fašizmom. V deklaraciji so zvezna skupščina, zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva in zvezni odbor zveze združenj borcev NOV Jugoslavije v imenu jugoslovanskih narodov pozvali vse svobodoljubne in demokratične sile na svetu, naj z združenimi silami ohranijo mir, preprečijo agresijo in vojno ter se zavzemajo za nadaljnjo utrditev načel, na katerih je zasnovana OZN. Cela vrsta parlamentov poudarja v svojih odgovorih, da se pridružujejo pozivu jugoslovanskih narodov, kajti ohranitev miru je v sedanjih pogojih glavna naloga, zato je nujno treba uveljavljati politiko miroljubne koeksistence, sedanji rodovi pa nikdar več ne smejo dopustiti nove vojne katastrofe.
PEKING. — Obletnico LR Kitajske so tudi letos proslavili kot kitajski nacionalni praznik. Za razliko od dosedanjih proslav se je letošnje prireditve udele- . žilo manj tujih gostov, zato pa mnogo več čezmorskih	Kitajcev,	to	je	kitajskih	emigrantov	iz	raznih
krajev sveta. V tradicionalni paradi in v uradnih izjavah je bil poudarek na tem, da je Kitajska letos zabeležila nove uspehe v nacionalnem gospodarstvu in da dve uspešni eksploziji atomskih bomb pričata o novem napredku znanosti in tehnologije. Hkrati pa je skih	Kitajcev,	to	je	kitajskih	emigrantov	iz	raznih
gospodarskih panog Se veliko pomanjkljivosti in nesorazmerij, zato bo Kitajska potrebovala Se najmanj 20 do 30 let, da bi postovila gospodarstvo na trdne znanstvenogospodarske temelje.
LONDON. — Britansko finančno ministrstvo je sporočilo, da je plačilna bilanca Velike Britanije prvič v zadnjih dveh letih pokazala v drugem čelrtletju 1965 presežek, ki znaSa 28 milijonov funtov Sterlingov.
RIM. — Vodstvo italijanske socialnodemokratske stranke je za 8. januar iprihodnjega leta sklicalo strankin kongres, ki bo v Neaplju. Tajnik stranke Tanassi je dejal, da morajo koalicijske stranke levega centra doseči bolj učinkovito politično solidarnost, kajti brez take solidarnosti ne bo mogoče reSiti velikih problemov, ki stoje pred vlado.
BEOGRAD. — Ker je predsednik SFR Jugoslavije Tito potreben klimatskega zdravljenja, je bil za začetek oktobra predvideni obisk poljske partijsko^vladne delegacije v Jugoslaviji sporazumno preložen na pozneje. Poljsko delegacijo bosta vodila predsednik vlade Jusef Cyrankiewicz in prvi sekretar CK poljske združene delavske stranke Ladislav* Gomulka.
BUKAREŠTA. — Predsednik republike Indije dr. Sarvepali Radakrišnan je trenutno na uradnem obisku v Romuniji, kamor ga je povabil predsednik državnega sveta Chivu Stoica. Pred tem je indijski predsednik obiskal Jugoslavijo, od koder je odpotoval na obisk na Češkoslovaško, včeraj pa je prispel v Romunijo.
ADEN. — V Adenu je prišlo do velikih demonstracij proti britanski »prisotnosti" na jugu Arabskega polotoka. Med spopadi, v katere so posegli tudi britanski padalci, je policija aretirala več sto demonstrantov, ki so razdejali sedež nekega Brilancem naklonjenega lista in kakih 200 avtomobilov. Predstavnik nacionalne fronte za osvoboditev okupiranega arabskega juga v Kairu je izjavil, da te demonstracije, povezane s stavko adenskih delavcev, jasno kažejo, kako odločno je adensko ljudstvo sklenilo boriti se proti britanskemu imperializmu. Boj adenskega ljudstva podpira tudi alžirska Fronta nacionalne osvoboditve, katere predsednik je naglasil, da je FLN pripravljena sodelovati z adenskim ljudstvom, ki se bori za svobodo in dostojanstvo.
DŽAKARTA. — V Indoneziji je prišlo prejšnji teden do poskusa državnega udara, ki ga je vodil poveljnik Sukarnove osebne garde podpolkovnik Untung. Uporniki so razpustili vlado predsednika Sukarna in imenovali poseben revolucionarni svet, ki je prevzel oblast. Toda že nekaj ur pozneje je načelnik generalštaba indonezijskih oboroženih sil general Nasution razbil poskus državnega udara, aretiral zarotnike in vzpostavil red. Predsednik Sukamo je naslovil na indonezijsko ljudstvo poziv, naj ostane mirno in naj bo »previdnejše”, da bi se lahko realizirali osnovni nameni indonezijske revolucije. Vse indonezijske politične stranke, razen komunistične partije, so zagotovile predsedniku Sukarnu podporo in lojalnost.
WASHINGTON. — V zadnjih treh letih je bilo v Ameriki umorjenih 25 borcev za enakopravnost črnskih državljanov, vendar doslej še ni bil obsojen niti en morilec. Komisija za rosna vprašanja pri ameriškem cerkvenem svetu je v tej zvezi objavila posebno izjavo, v kateri pravi, da bodo zakoni o državljanskih pravicah tako dolgo brez vsakega pomena, dokler se bodo črnci morali stalno bati za svoje življenje.
RIM. — Jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvodo so obiskali zagrebški nadškof kardinal šeper, beograjski nadškof Bukatko in barski nadškof Tokič, ki so na drugem vatikanskem koncilu.
BEJRUT. — Sirijsko ministrstvo za plan je sporočilo, da so opravljene vse analize in študije za drugi petletni načrt — za obdobje 1966—1970 — ki bo največ pozornosti posvečal kmetijstvu, agrarni reformi In javnim delom.
WASHINGTON. — Z govori omeriškega predsednika Johnsona ter direktorjev mednarodne banke za obnovo in razvoj in mednarodnega monetarnega fonda je bilo zaključeno redno zasedanje teh specializiranih ustanov OZN, katerega so se udeležili predstavniki iz 103 držav. Na zasedanju so razpravljali predvsem o državah v razvoju in je predsednik Johnson v svojem zaključnem govoru naglasil, da morajo zaostalim predelom sveta pomagati vse države.
Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem
se je vključilo v proslavo 20-letnice obnove dežele
Gradiščanska — „najmlajša zvezna dežela Avstrije" — je te dni slavila 20-letnico svoje obnove. Leta 1938 so nacisti, ko so prevzeli oblast v Avstriji, Gradiščansko namreč zbrisali z zemljevida ter jo razdelili na sosednji deželi Nižjo Avstrijsko in Štajersko. Pred dvajsetimi leti, ko je Avstrija spet postala svobodna država, pa je bila obnovljena tudi Gradiščanska, ki je znova zaživela kot samostojna in enakopravna zvezna dežela Avstrije.
Ob 20-letnici tega dogodka so bile na Gradiščanskem številne proslave in prireditve. Na osrednji slavnosti v Železnem je govoril tudi zvezni kancler dr. Klaus, ki je Gradiščansko imenoval primer človeške koeksistence, kjer v miru živijo sodeželani nemškega, hrvaškega in madžarskega jezika. „Avstrija se zaveda svoje dolžnosti — je poudaril kancler — da pomaga ohraniti manjšine, v katerih vidi dragoceno obogatitev države".
V okviru 20-letnice obnove Gradiščanske je potekal tudi nedavni občni zbor Hrvat-skega kulturnega društva na Gradiščanskem, hkrati posvečen 20-letnici osvoboditve Avstrije in 10-letnici podpisa državne pogodbe. Na zborovanju osrednje organizacije hrvaške narodnostne skupnosti na Gra-
Svetovni dan otroka
Minuli ponedeljek so v mnogih državah sveta organizacije »Rešite otroka« skupno z UNICEF, specializirano ustanovo Združenih narodov za pomoč otrokom, obhajale tradicionalni svetovni dan otroka. Ob tej priložnosti se je tudi avstrijska družba »Rešite otroka« obrnila na javnost s posebnim pozivom, v katerem je med drugim rečeno:
Ob dnevu, ki naj bi nas spominjal na bedo otrok po vsem svetu in nas pozival na pomoč, se obrača avstrijska družba »Rešite otroka« na prebivalstvo s prošnjo, da bi prevzeli botrinstvo nad otroci, ki so potrebni pomoči. Še vedno je v svetu več bede, kot moremo slutiti. V mladinskih uradih se kopičijo poročila o težki usodi bolnih, socialno ogroženih ali telesno in duševno zaostalih otrok. Skrbstveni uradi pogosto ne morejo pomagati v zadostni meri in odstopajo najbolj nujne primere avstrijski družbi »Rešite otroka« s prošnjo, da bi poiskala človeka, ki bi bil pripravljen pomagati in za eno leto prevzeti botrinstvo nad takim otrokom.
Tako botrinstvo je zelo lepa naloga, saj posreduje osebno pomoč od človeka do človeka, ne pomeni pa prevelike obremenitve. »Boter«, ki si otroka lahko sam izbere ter spozna njegove potrebe in življenjske razmere, se obveže, da bo za dobo enega leta mesečno plačeval za »svojega« otroka po 100 šilingov; ta denar porabi oskrbnica za tiste stvari, ki jih otrok najbolj potrebuje. Botrinstvo lahko prevzamejo posamezne osebe, prav tako pa tudi obratne skupnosti, društva itd.
S prevzemom botrinstva v okviru družbe »Rešite otroka« je zagotovljena neposredna pomoč enemu izmed številnih otrok, ki so potrebni nujne oskrbe; enemu izmed mnogih tistih, ki pogosto najbolj občutijo bedo svojih staršev in svojcev, bedo, ki jim jemlje upanje na boljšo šolsko izobrazbo, na nujno potrebno obleko, na boljšo prehrano ali pa tudi na nekaj igrač.
Interesenti se lahko obrnejo na Avstrijsko družbo »Rešite otroka« (Osterrcichische Ge-sellschaft »Rettet das Kind«, Landesverband Kdrnten, Klagenfurt, Richard-W agner-Stra ji e 20, Tel. 32-79), ali pa neposredno na dunajsko centralo (Wien XV., Pouthongasse 3), ki trenutno oskrbuje že nad 4200 otrok v okviru svoje akcije botrinstva.
diščanskem so se zbrali zastopniki manjšine iz vseh predelov dežele, med častnimi gosti pa je predsednik dr. Linzer pozdravil člana izvršnega sveta SR Hrvatske in predsednika Hrvatske izseljenske matice Večeslava Holjevca ter predstavnike jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju.
Zastopnik matičnega naroda iz Hrvatske Večeslav Hoijevac je v svojem pozdravnem govoru opozoril na dobre odnose med Gradiščansko in Hrvatsko ter poudaril, da je za Hrvatsko zelo važno, kako se na Gradiščanskem čuvajo interesi hrvatske manjšine. Naglasil je, da je čim tesnejše sodelovanje med dvema sosednima deželama v obojestransko korist.
Na občnem zboru so se poklonili spominu letos umrlih funkcionarjev Hrvatskega kulturnega društva — bivšega deželnega glavarja dr. Lovra Karaila in deželnega poslanca Ivana Gregoriča. Iz poročil je bilo razvidno, da je imelo društvo v minuli delovni dobi celo vrsto prireditev, v bodoče pa hoče svoje delovanje še povečati ter razširiti svojo aktivnost na vse kraje, kjer živijo Hrvati. Na šolskem področju, kjer ima tudi hrvatska manjšina na Gradiščanskem še mnogo nerešenih vprašanj, so si kot glavno nalogo zastavili prizadevanje za ustanovitev hrvatske srednje šole, kakor jo imajo Slovenci na Koroškem. Z zadoščenjem
pa so sprejeli dejstvo, da sta zvezna vlada in prosvetno ministrstvo prvič v zgodovini gradiščanskih Hrvatov dodelila društvu večjo vsoto za kulturne namene.
Ponovno izvoljeni predsednik dr. Demefer Linzer je povedal, da imajo Hrvati dobre odnose tudi z večinskim narodom, kjer prav tako prodira razumevanje za potrebe in zahteve manjšine. O Hrvatskem kulturnem društvu pa je poudaril, da je v njem prostora za vsakega rojaka ne glede na njegovo politično prepričanje, glavno je samo to, da je Hrvat in da se tega tudi zaveda. „Da je to mogoče, kaže primer Koroške, kjer stoji socialistični Slovenec poleg onega, ki pripada ljudski stranki, ramo ob rami povsod tam, kjer gre za slovenske narodne interese; isto mora obveljati tudi na Gradiščanskem."
oooooooooooooooooooooooooooooo
9,	o
S	S
Darujte
za visokošolski dom
Kdor pomaga
uresničiti to prepotrebno
ustanovo,
pomaga samemu sebi in svojemu ljudstvu!
o
o
o
o
o
o
o
o
6
o
o
s
o
o
<>
o
o
o
o
o
5
6
o
o
o
o
s
o
oooooooooooooooooooooooooooooo
Slovenske šole v Italiji
obiskuje letos 2300 dijakov in učencev
Prejšnji teden se je tudi v Italiji začelo novo šolsko leto v srednjih in osnovnih šolah, katere obiskuje po vsej državi nad 7 milijonov učencev. Samo na Tržaškem je na teh šolah okoli 30.000 učencev, medtem ko jih je na Goriškem okoli 20.000.
Za Slovence v Italiji je začetek novega šolskega leta poseben dogodek, saj obhajajo hkrati tudi 20-letnico, odkar so spet dobili pravico do lastnega šolstva. V tem času so dosegle slovenske šole lep napredek. Vzgojile so že več generacij mladine, ki se je uspešno vključila v kulturno življenje svojega naroda in v družbeno stvarnost dežele.
Kakor smo v našem listu že obširno poročali, so se slovenske organizacije, pa tudi tiste italijanske stranke, v katerih so včlanjeni Slovenci, močno prizadevale, da bi vsi slovenski starši vpisali svoje otroke v slovenske šole in jim s tem zagotovili pouk v materinem jeziku. Vendar pa imajo pri tem podobne težave kot pri nas na Koroškem, kajti tudi v Italiji dajejo mnogi starši — iz različnih vzrokov — prednost italijanskim šolam.
Po nepopolnih podatkih obiskuje slovenske šole na Tržaškem v letošnjem šolskem letu okoli 2000 učencev in dijakov, medtem ko se je na Goriškem samo v slovenske srednje šole vpisalo 263 dijakov, kar je za 15 več kot lani.
Z začetkom novega šolskega leta se je v Italiji začela izvajati tudi šolska reforma, ki je odpravila dosedanje različne vrste nižjih srednjih šol ter vzpostavila enotno nižjo srednjo šolo.
77 milijonov knjig
v 15 letih pri založbi Rowolth
Zahodnonemška založba Rovvolth v Hamburgu slavi letos 15-lefnico izhajanja svojih žepnih knjig. V letih 1950 do 1965 je izšlo v teh zbirkah že 1000 knjig v skupni nakladi 77 milijonov izvodov.
Prvo mesto zavzema zbirka „ro-ro-ro" (rovvolths rotations romane), ki obsega 636 naslovov v skupni nakladi 61,3 milijona izvodov. V tej zbirki je zabeležila poseben uspeh znana drama „Zunaj pred vratmi" VVolfganga Borcherta, saj je dosegla naklado 568.000 izvodov.
Veliko zanimanje vlada tudi za zbirko Rowolfhovih enciklopedij, ki jo urejuje prof. Ernesto Grassi. Doslej je izšlo 180 knjig s skupno naklado 8,3 milijona izvodov. Od leta 1957 dalje izhaja v Grassijevi redakciji še Rovvolthova zbirka klasikov literature in znanosti, ki obsega zdaj 115 naslovov ter skupno naklado 4,5 milijona izvodov. Med posebnostmi te zbirke so celotna dela Platona in Kierkegaarda ter dvojezična izdaja Shakespearovih pesnitev.
Leta 1958 je začela založba Rowolth izdajati tudi žepno zbirko monografij; doslej je izšlo 101 delo v skupni nakladi 2,9 milijona izvodov. Najmlajši zbirki Rovvolthovih žepnih knjig pa sta „rororo thriller” in „ro-roro aktuell", ki pa sta od leta 1961 dalje vendar že dosegli zavidljive naklade 1,7 milijona oziroma 800.000 izvodov.
KUITJ »TCP ROKI Ht
Na mednarodnem festivalu glasbe v Ženevi je bila kot najboljSa pianistka nagrajena 26-letna Dunajčanka Ruslana Antonowicz, ki je prejela drugo nagrado, medtem ko prve nagrade niso podelili. Že na lanskoletnem festivalu je prejel najviSje priznanje zastopnik Avstrije, 21 -letni Robert Majek z Dunaja.
£ Mednarodno znani Slovenski oktet iz Ljubljane se je pred dnevi vrnil s svojega tretjega gostovanja na Norveškem, kjer je imel uspele koncerte v Oslu in Šestili nadaljnjih mestih, poleg tega pa je nastopil tudi v norveškem radiu.
$ Poljsko državno gledališče, ki je v zadnjem času zabeležilo velike uspehe v Sovjetski zvezi, Nemčiji, Franciji in Italiji, gostuje trenutno na Dunaju kjer bo v tamkajšnjem Burgtheatru danes in v nedeljo uprizorilo dela iz stare poljske gledališke literature.
$ V Mariboru je bilo tradicionalno srečanje filatelistov Furlanije, KoroSke in Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti, kjer so govorili predsednik koroSkega filatelističnega druStva iz Celovca inž. Herbert Klein in sekretar filatelističnega druStva iz Vidma Giorgio Capel-lotto, je bilo poudarjeno, da tudi taka srečanja prispevajo k zbližanju med narodi in k utrjevanju svetovnega miru.
Q Zadnjo soboto je v Ljubljani v 65. letu starosti umrl dr. Anton Vodnik, eden najvidnejših predstavnikov slovenskega pesniStva. Vodnikovo pesniSko delo je nenavadno bogato in so le redki pesniki, ki jim ostane ustvarjalnost tako živa vse dolgo življenje. Svoje pesnitve je objavil v sedmih zbirkah — Žalostne roke (1922), Vigilije (1923), Skozi vrtove (1941), Srebrni rog (1948), Zlati krogi (1952), Glas tišine (1959) in Sončni mlini (1964).
£ Letoinjo Nobelovo nagrado za književnost bodo podelili 15. oktobra, medtem ko bosta nagradi za medicino in biologijo podeljeni 14. oktobra, nagradi za fi-ziko in kemijo pa 21. oktobra.
Knjige na tekočem lva.hu
Tekoči trak je v današnji dobi tehnizacije in avtomacije splošno znan ter se je uveljavil v vseh panogah industrije. V kolikor toliko moderno urejeni tovarni se danes vsa proizvodnja odvija po tekočem traku, posebno vlogo pa igra v montaži, torej pri sestavljanju določenih proizvodov. Po tekočem traku drsi ogro dje bodočega proizvoda od delavca do delavca, vsak mu doda nadaljnji sestavni del in na koncu zapusti trak izgotovljen proizvod, ki ga je treba samo še pregledati in preizkusiti, potem pa že lahko nastopi pot od prodajalca do kupca. Ta oblika dela je nepogrešljiva posebno tam, kjer izdelujejo enake proizvode v velikem številu, kot na primer v industriji avtomobilov in električnih aparatov, kakor tudi v industriji živilskih konserv, skratka povsod, kjer gre za serijsko proizvodnjo.
Marsikomu še neznano pa je morda dejstvo, da se je tekoči trak že uspešno uveljavil tudi v proizvodnji knjig, kjer sta mehanizacija in avto-macija prav tako na pohodu in so moderni stroji zamenjali nekdanje ročno delo. Lep primer praktične uvedbe tekočega traka v knjižni proizvodnji nudi celovška založba Eduard Kaiser, ki vzbuja splošno zanimanje s svojo knjigoveznico, katera je doslej edina te vrste v Avstriji sploh.
Z ozirom na cene, ki vladajo na knjižnem trgu, bi skoraj lahko govorili o tem, da je knjiga danes pravi luksus, katerega si ne more vsakdo privoščiti. Izjema so morda razne
»ljudske« izdaje in žepne zbirke, katere si lahko nabavi tudi manj premožen ljubitelj knjig — v kolikor seveda ne stavi posebnih zahtev glede zunanje opreme, medtem ko je vsebinsko dobra in hkrati kvalitetno izdelana knjiga po razmeroma ugodni ceni dosegljiva le še pri tako imenovanih knjižnih družbah. To pot je izbrala tudi celovška založba Kaiser, ki s svojo knjižno družbo »Buch-gemeinde Alpenland« igra važno vlogo pri oskrbovanju širokega kroga bralcev z dobrimi knjigami.
»Poceni knjige s pomočjo avtomacije« se glasi njeno geslo. Kako uresničuje to nalogo, so zastopniki koroškega tiska spoznali ob nedav-
nem obisku na sedežu založbe. Lastne tiskarne Kaiser nima, marveč tiska svoje knjige pri različnih koroških, štajerskih in dunajskih tiskarnah (ki samo za publikacije te založbe porabijo na leto do 1000 ton papirja); zato pa ima knjigoveznico, ki po svoji moderni ureditvi nima para v Avstriji. Tukaj se delovni proces od tiskane pole do gotove knjige odvija v pravem pomenu besede na tekočem traku: stroj sam znaša skupaj posamezne zgibane pole — tudi do 25 pol ali 400 strani
—	ki jih avtomat zlepi s specialnim lepilom (do 5500 knjig na uro), zlepljene pole nadaljujejo pot po tekočem traku, kjer jih stroji obrežejo, opremijo z okrasnim trakom ter zalepijo v že pripravljene platnice, tako da zapusti stroj že povsem gotova lepo vezana knjiga. In sicer 35 knjig v minuti ali 15.000 knjig na dan.
Šele ob teh številkah človek spozna, kaj pomeni tekoči trak v knjižni proizvodnji. Razumljive pa postanejo tudi cene, po katerih nudi Kaiser svoje knjige. Naj navedemo kot primer le najnovejšo publikacijo
—	»Univerzalni leksikon«: izšel je v dveh obsežnih knjigah velikega leksikonskega formata, na 2144 straneh vsebuje 50.000 izbranih in stro-
kovno obdelanih gesel z vseh področij, 2600 ilustracij med tekstom ter 24 barvnih in 24 črno-belih slikovnih prilog, vezan je v platno s hrbtom iz umetnega usnja — cena za obe knjigi skupaj samo 160 šilingov!
Vendar pa avtomacija proizvodnje ni edina, ki omogoča založbi uresničevati njeno geslo o »dobrih in poceni knjigah za široke množice«. Močno vpliva na pocenitev knjig tudi njih izredno visoka naklada (prej omenjeni leksikon je izšel v 100.000 izvodih) ter gre od skupno treh milijonov knjig, kolikor jih na leto izide pri založbi Kaiser, 80 odstotkov v izvoz. Na celotnem avstrijskem izvozu knjig je celovško podjetje udeleženo z 18°/o in so njegove publikacije razširjene v kakih 27 državah, predvsem pa v Avstriji, Nemčiji, Švici in Južni Tirolski.
,Za razpečavanje in širjenje knjig se založba v prvi vrsti poslužuje svoje knjižne družbe »Alpenland«, katera ima podružnice po vsej Avstriji. V razliko od drugih knjižnih družb prodaja ni omejena na člane družbe, marveč njene knjige lahko tudi nečlani kupujejo po istih pogojih in cenah. To je bistveno prispevalo k temu, da je knjižna družba »Alpenland«, čeprav razmeroma
mlada, danes že med največjimi v Avstriji, število njenih odjemalcev pa še stalno narašča.
Velik delež na uspehu pa ima razumljivo tudi izbor, ki ga založba nudi. Doslej je založila okoli 500 knjig z najrazličnejših področij književnosti. Začela je s klasiki, da bi nadoknadila med vojno uničene bisere iz svetovne literature; nato je posvetila svojo skrb mlajši generaciji, kateri je predstavila moderne pisatelje; pozneje pa so sledila tudi še druga področja — poljudnoznanstvene knjige, dela domačih avtorjev, knjige za otroke itd. Pri tem je prišla založba do zanimive ugotovitve: splošno razširjeno mnenje, da dobra knjiga danes ni več tako priljubljena kot nekdaj, se je izkazalo kot povsem zmotno, kajti ljudje še vedno najraje segajo po klasikih in so vedno spet potrebne nove izdaje njihovih del.
Z uresničevanjem svojega gesla »Dobre in poceni knjige za široke množice« založba Kaiser in knjižna družba »Alpenland« vsekakor izpolnjujeta važno kulturno poslanstvo in marsikateremu bralcu, ki je po njuni zaslugi vzljubil knjigo, se tudi za nabavo dražjega knjižnega dela ne bo več zdelo škoda denarja.
(jc&chehcn p in
Siidkarnten
0 Im Rahmen des Kulturaustausches zwi-schen den Cemeinden 2elezna Kapla-Bela/Ei-senkappel-Vellach und Kranj in Slowenien er-wiederte am Samstag den 11. September die Vellacher Trachtenkapelle den im Juli erfolg-ten Besuch der Blasmusik aus Kranj in 2elez-na Kopla/Eisenkappel. Anlafjlich dieses Be-suches gab die Vellacher Trachtenkapelle in Kranj ein Platzkonzert, zu dem die Vertreter beider Gemeinden und die Bevdlkerung der Sfadl Kranj erschienen waren.
0 Der Slowenische Kulturverein .Svoboda” »n Loga vas/Aug&dorf am W6rther See feierte am Sonntag den 12. September sein sechzigjahriges Bestandsjubiltium. An der Fest-veranstaltung nahmen als Ehrengaste Landes-rat Erich Suchanek als Vertreter von Landeshauptmann Sima, der Prdsident des Verbandes der Kulturorganisationen Slowe-niens Branko Babič, der Obmann des Slo* wenischen Kulturverbandes in Celovec-Klagen-furt Dr. Franz Z w i t t e r , der Direktor des Bundesgymnasiums fur Slowenen in Celovec/ Klagenfurt, Hofrat Dr. Jožko T i s c h I e r, der Burgermeister der Gemeinde Loga vas/Augs-dorf Josef U I b i n g und der Vizebiirger-meister der Gemeinde Vrba/Velden am Wttr-ther See W a g n e r teil.
Mit dieser Teilnahme und in den Ansprachen von LR Suchanek, Prdsident Babič und Obmann Dr. ZwiHer kam der gemeinsame Wille zum friedlichen und freundschaftiichen Zusam-menleben zur gegenseitigen kulturellen Berei-cherung beider Volksteile in Karnten und da* riiber hinaus beider Vdlker an der dster-reichisch-jugoslawischen Grenze erneut zum Ausdruck. Einen eindeutigen Beweis dieses Willens erbrachten Burgermeister Ulbing, der den jubilierenden Verein in beiden Landes-sprachen begrufjte, und die an der Festver* anstaltung mitwirkenden Sanger der sloweni-schen Kulturvereine .Svoboda” in Loga vas/ Augsdorf, .Edinost” in Skofiče/Schiefiing am See und .Zvezda” in Hodiže/Keutschach am See, die neben slowenischen auch deutsche Kdrntner Volkslieder zum Vortrag brachten.
0 Uni die Mrtte des Monats haben auch die Nachbargemeinden Mozirje in Slowenien und Železna Kapla-Bela/Eisenkappel Vellach freundschaftliche Beziehungen angeknUpft. Beim Besuch einer Gemeindedelegation von Mozirje mit dem Vorsitzenden Jože DeberJek an der Spitze beim BUrgermeister Landtags-abgeordneten L u b a s wurde in Anwesenheif der Vertreter der Bezirkshauptmannschaft Ve-likovec/Vdlkermarkt der gemeinsame Bau einer Verbindungsstrafje zwischen dlesen Gemeinden und die Errichtung einer GrenzOber-gangstelle auf dem Paulitschsattel zur Spra-che gebracht. Man kam Uberein, dalj Ober die DurchfUhrung diese Projektes noch wei-tere Aussprachen folgen werden. Diese Strafje wOrde die kiirzesle Verbindung zwischen Kttrn-ten und dem Berggebiet der Logorska dolina sowie mit der Stodt Celje und den Heilbtidern In der Umgebung herstellen..
# Mit Beginn des Schuijahres 1965-66 hat sich die Schttlerzahl am Bundesgymnasium fUr Slowenen in Celovec/Klagenfurt auf 375 er-httht. In die erste Klasse wurden 64 neue Schiller oufgenommen, weshalb auch diese Klasse wie die meisten Ubrigen in Parallel-klassen gefOhrt wird.
0 Die KoroSka dijaSka zveza — Kdrntner Studentcnverband hielt am Sonntag den 25. September in Celovec/Klagenfurt ekno Jahres-hauptversammlung ab. Nach der Abwicklung der Oblichen Tagesordnung, wo man aus den Berichten eine sehr agile Tdtigkeit erkennen konntc, wurde der Vorstand des Verbandes neu gewdhlt. An Stelle des bisherigen Ob-mannes Karli Smolle wurde Filip W a r a s c h zum neuen Obmann gewdhlt.
0 Einen neuen konkreten und beispiel-haften Beweis der freundschaftiichen Beziehungen und der Zusammenarbeit an der Grenze haben in den letzten Septemberta-gen die Gemeinde Beljak/Villach, die Grenz-gemeinden Sloweniens Jesenice und Radovljica sowie die Friauler Gemeinde Tarvlsio/Tarvis erbracht. Die Gemeinden hoben sich zum Zwecke der gemeinsamen Werbung fUr den Winterfremdenverkehr in Raume der Julischen Akpen, der Karawonken und der Umgebuno von Beljak/Villach zusammengeschlossen und unter dem Titel .Dre! Ldnder — ein Wln-tersportzenlrum' eine Werbeschrift herausge-geben und gleichzeitig weitere Schritfe in dieser Werbung angekiindigt.
K O	L	E D	A R
Petek,	8.	oktober:	Brigita
Sooota,	9.	oktober:	Janez
Nedelja,	10.	oktober:	FrantiSek
Ponedeljek,	11.	oktober:	Mati M. D.
Torek,	12.	oktober:	Moksimitijan
Sreda,	13.	oktober:	Edvard
Četrtek,	M.	oktober:	Kal ist
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni uredniki Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec - Klagenfurt,
Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124.
ZAČETKOM MINULEGA TEDNA PO NAŠIH KRAJIH:
Pretila je nevarnost druge katastrofe
Drugič tekom štirih tednov je koroško prebivalstvo v prvi polovici minulega tedna trepetalo pred silami narave. Nalivi, ki so se po vsej deželi vrstili od nedelje do srede zjutraj, so spet napolnili hudournike, ki so pričeli z neukrotljivo silo drveti proti dolinam in — podobno kot začetkom septembra — no-
siti seboj velike gmote grušča, zemlje in drevja, ki so jih trgali s svojih bregov. Na itak že premočenih strminah pa so nalivi sprožili spet vrsto plazov, ki so zasuli ceste, tu in tam pa tudi struge, po katerih je divjala neukrotljiva voda. V torek je proti večeru izgledalo, da se bo v deželi ponovila katastrofa iz prvih dni septembra.
Toda k sreči so nalivi v sredo zjutraj ponehali in se je spet zjasnilo. Čeprav škode, ki je nastala s temi nalivi, ne moremo primerjati z ono začetkom septembra, je v posameznih krajih vendar-le zelo velika. Najbolj sta bila v teh dneh v nevarnosti mesto in okolica Borovelj. Ljubeljski hudournik, v katerega se zliva tudi hudournik Žab-nica, ki prihaja iz Slovenjega Plaj-berka, je narasel, da je bil skoraj podoben Dravi. Zaradi tega sta bila železarna KESTAG in mesto v nevarnosti, da jih bo preplavilo, most na Celovški cesti pa, da ga odnese, kakor je odneslo vrsto manjših mostov. V veliki nevarnosti pa je bil tudi boroveljski vodovod, da bo v celoti uničen. K sreči je odločilni steber tega vodovoda vzdržal pritisk, navzlic temu pa škoda na vodovodu znaša okoli 600.000 šilingov.
Hudo je bilo v teh dneh tudi v Slovenjem Plajberku, kjer je hudournik povzročil razdejanje, da je bil Poden ali Žabnica za nekaj dni docela odrezan od ostalega sveta in so ga morali oskrbovati z helikopterji. Pet poslopij vzdolž hudournika je bilo treba začasno izprazniti, prebivalce pa evakuirati.
Most pri Sereinigovi elektrarni so prebivalci s pomočjo orožništva komaj rešili, da ga deroči valovi niso odnesli, elektrarna pa je postala njihova žrtev.
Podobno kot Borovlje so bili ogroženi tudi vzhodni del Beljaka in nekatere vasi občine Marija na Zilji, ki so bile že začetkom septembra skoraj vse pod vodo. Ker je Zilja spet prestopila svoje bregove, so bile tudi tokrat za krajši čas preplavljene.
Vsled poplav in plazov so bile po naših krajih zasute cesta na
Korensko sedlo, Bekštanjska cesta, cesta v Marijo na Zilji, nadalje Ljubeljska, Slovenjeplajberška in Bajdiška cesta ter cesti v Medgorje in v St. Peter pri Grabštanju. Pomožni humperški most je komaj dva dni služil prometu, ko so ga morali zapreti, ker se je eden izmed stebrov spet premaknil pod silo vode. Pomožni most čez Bistrico pri St. Jakobu v Rožu pa pritiska ni vzdržal in se je zrušil, vsled česar je bil promet skozi Rož za nekaj dni prekinjen. Medtem se je zopet normaliziral.
Ugodnejši čas za slovenske radiooddaje
Naši bralci so nam ob raznih srečanjih že večkrat potožili, da s časom, ki ga ima Radio Celovec določenega za slovenske oddaje, niso zadovoljni. Skoraj vse oddaje odpadejo na čas, ko so naši ljudje na delu, vsled česar slišijo le redkok afero oddajo v svoji materinščini. Pred kratkim pa nam je naš bralec J. V. iz Zgornjih Jezerc s tem v zvezi poslal naslednje pismo:
»Ravno sem slišal slovensko od- oddaje preložiti na ugodnejši čas, na
dajo Radia Celovec. Lepa je bila. Ker sem zvest poslušalec naših oddaj, imam do uprave Radia Celovec željo in prošnjo, ki jo hočem zapisati, ker mislim, da bom s tem zapisal željo in prošnjo številnih poslušalcev slovenskih oddaj.
Ali ne bi bilo mogoče slovenske
Dan starih po vsej deželi
V	tem času prirejajo koroške občine v sodelovanju z drugimi organizacijami posebne prireditve, ki so namenjene starim občanom. Pobudo za te lepe prireditve v počastitev starejših prebivalcev dežele je v okviru Deželnega načrta za stare dal socialni referent koroške deželne vlade dr. Hans K e r s t n i g.
V	ciklusu tovrstnih prireditev je bil v nedeljo 26. septembra tudi v Železni Kapli Dan starih. Na povabilo občine se ga je udeležilo nad 600 očancev in mamic, ki so nad 60 let stari. Občina je v sodelovanju s prosvetnimi organizacijami in ustanovami ter šolami za stare občane pripravila lep in pester kulturni program. Ta program, ki ga je pripravil predsednik kulturnega odbora občine, šolski upravitelj Valentin Pola n š e k , je obsegal poleg sodelovanja godbe iz Bele še nastope moškega pevskega zbora SPD »Zarja«, slovenskega mešanega pevskega zbo-
ra z Obirske, nemških pevskih zborov iz Železne Kaple in Rebrce ter glasbene šole Železna Kapla, medtem ko je šolska mladina nastopala z recitacijami slovenskih in nemških pesmic.
Tako se je kakor lanski tudi letošnji Dan starih v Železni Kapli razvil v prijetno srečanje in v manifestacijo plodnega sožitja prebivalstva obeh narodnosti v tej občini.
Izrazi solidarnosti v stiski:
opoldanske in večerne ure? V popoldanskih urah od 14.15 do 14.55 so ljudje, ki so jim te oddaje v prvi vrsti namenjene, vsi na delu, kmet na polju, delavec z doma, obrtnik in trgovec pa na svojem delovnem mestu. Vsi pa slovenske oddaje radi poslušajo, a jih ne morejo. Isto velja za sobotno dopoldansko in nedeljsko jutranjo oddajo.
Mislim, da bi uprava Radia Celovec to lahko upoštevala in odmerila za naše oddaje primernejši čas, ko bi večina naših ljudi res lahko poslušala oddaje, ki so njej namenjene.
Pripomniti hočem še, da je ob našem jezeru poleti veliko letoviščarjev, zlasti iz Nemčije, ki so jim slovenske oddaje zelo všeč. Ker pa so določene ravno na čas, ko so letoviščarji pri opoldanskem počitku ali pa že v vodi, jih le redko kateri slišijo, kar je že marsikateri izmed njih zelo obžaloval.«
Ekipa Slovenija-ceste se je poslovila
V soboto je ekipa strokovnjakov in specialistov podjetja »Slovenija-ceste" zaključila svojo tritedensko delovno akcijo pri odpravi posledic vremenske katastrofe, ki je začetkom septembra zajela našo deželo. Ekipa je delala v območju
BRALCI NAM PIŠEJO:
Z vlakom iz Pliberka v Celovec
Če se pelješ z vlakom iz Pliberka v Celovec, se moraš na to vožnjo telesno in duhovno pripraviti. In to iz sledečih razlogov:
— Prvič veš, da te bo med vožnjo pošteno pretreslo in zmikalo na vse strani. Na tej progi se vozi veliko število šolarjev in dijakov. Ne rečem, da je vožnja z vlakom najbolj primeren čas za učenje in da vsakdo to priliko izrabi. In vendar si ni težko predstavljati, da bi se hotel marsikdo v vlaku učiti. Seveda to je nemogoče, ker mu strese zvezke in knjige iz rok. Če bi ljudje v vlaku brali le ničvredno in kičasto literaturo — ki je sicer ne zapaziš samo pri mladih, ampak na žalost tudi v rokah odraslih ljudi — bi nič ne imel proti. Gotovo pa so ljudje, ki so zrelejši (ne po letih, temveč po duhu) in ki nosijo seboj rudi pametno čtivo ali delo. Vozijo pa se tudi delavci, ki te mučne in naporne vsakodnevne vožnje od doma na delo in nazaj ne morejo niti prespati, niti se pri njej odpočiti.
— Drugič se starejši ljudje upravičeno sprašujejo, če je za nje dostojno, da jih vlak vse pretrese. Zdravja jim to mikanje gotovo ne utrdi.
— In tretjič nas ti ropotajoči in
tresoči se vozovi začudijo tem bolj, ker je ta železniška proga postala osrednja linija južnokoroškega prometnega življenja, ko je bila lani oktobra slovesno odprta Podjunska železnica. Končno povezuje Podjuno in Labotsko dolino z glavnim mestom Koroške. In junija 1965 so na njej postavili še novo postajo Šmihel nad Pliberkom.
Ne vozim se pogosto na tej progi, toda kadar se vozim, dobim občutek, da ima podjunska železnica najslabše vozove. Ljudje, ki se vozijo pogosteje in poznajo tudi druge proge, mi bodo to potrdili. Zdi se, da uprava železnic takih vagonov ne more spraviti nikjer drugje v promet, za spodnjo Koroško pa so še dobri dovolj. Vsak tujec in letoviščar bo že samo po železnici lahko spoznal, da se nahaja v gospodarsko nerazvitem delu naše domovine.
Težko si morem predstavljati, da bi bili na progi Celovec—Beljak zadovoljni s takim železniškim prometom, kakor ga imamo v Podjuni. Seveda so proge, ki so bolj frekventi-rane kot je proga Celovec—Pliberk, pa vendar bi želeli za isto vozovnico tudi isto udobnost.
Podjunčan
Ziljske doline, kjer je popravljala porušene in poškodovane mostove, nasipe ob Zilji in ceste.
V imenu službeno zadržanega deželnega glavarja se je poleg župana občine Reisach od ekipe poslovil gradbeni direktor dvorni svetnik dr. P o s s e g g e r in se ji prisrčno zahvalil za izdatno pomoč in s tem izkazano prijateljsko solidarnost v stiski. Zagotovil je, da bo tudi Koroška v takih primerih prišla Sloveniji na pomoč in da taka pomoč najbolj potrjuje dobrososedske odnose na skupni meji. Skupino je prosil, da prenese koroško zahvalo za to pomoč vsej Sloveniji in njenemu prebivalstvu.
Zgledna pomoč SPD Danica
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Št. Vidu v Podjuni je v letošnji turistični sezoni priredilo 6 pevskih koncertov za goste, ki so letovali v območju Klopinjskega in Zablatniškega jezera. Vsi ti koncerti so bili dobro obiskani in je društveni zbor pod vodstvom Han-zija K e ž a r j a žel za nje obilo pohvale in priznanja.
Ko je začetkom septembra zajela našo deželo strašna vremenska katastrofa, je med številnimi našimi ljudmi in organizacijami priskočilo tudi prosvetno društvo „Da-nica” z denarnim prispevkom na pomoč. Njegov prostovoljni prispevek je obstojal iz vstopnine, ki jo je zbralo na treh omenjenih koncertih.
Živahno kulturno sodelovanje
V	soboto in v nedeljo smo lahko spet zabeležili tri nadaljnje primere kulturnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Na jubilejni štiristoti oddaji Radia Celovec »Plesna glasba po naročilu" v veliki dvorani celovškega Doma glasbe je sodeloval Veliki plesni orkester RTV Ljubljana s pevkama Majdo Sepe in Berto Ambrož.
V	nedeljo je prišlo na Ra-dišah do tretjega srečanja prijateljskih društev KUD »Stane Žagar" iz Krope in Slovenskega prosvetnega društva Radiše. Komorni moški zbor društva iz Krope je po obisku Radišanov v Kropi že drugič gostoval na Ra-dišah, kjer je priredil uspel koncert. Gostovanju bo v kratkem sledil nadaljnji obisk pevskega zbora radiškega društva v Kropi.
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku je v nedeljo vrnilo obisk pev-sko-godbenemu ansamblu Zvonko Ortan s Prevalj. Društveni pevski zbor s pevskima zboroma SPD v Škocija-nu in Št. Vidu v Podjuni je ob tej priložnosti priredil na Prevaljah koncert, pri katerem je žel veliko priznanja hvaležne publike.
TO IN ONO
v
od Smohcra do JEabota
STRAJA VAS. — Občina Stra-ija vas se turistično naglo razvija. Letos se je število turističnih nočitev v tej občini v primerjavi z lanskim letom več kot podvojilo. Ugoden razvoj turizma javljajo tudi od Preseškega jezera in iz Šmohora.
ZILJICA. — Danes teden je prišlo na Ziljici do hude prometne nezgode. Do nezgode je prišlo, ko je ranžirna lokomotiva zadela v traktor, na katerem so bile tri osebe. Medtem ko sta dve osebi še lahko pravočasno skočili s traktorja, se vozač ni mogel rešiti in je pri nezgodi zgubil nogo.
HODIŠE. — Isti dan se je zidar Willi Čežar z avtomobilom zaletel v enoosni traktor s priklopnim vozom, ki ga je vozil Matija Jager iz Plešerke in ga pri tem hudo poškodoval.
BISTRICA V ROŽU. — Za šolarje, ki hodijo iz Rut v šolo na Bistrici v Rožu, je občina nabavila VW-kombi, ki bo od šole tudi po 7 in več kilometrov oddaljene otroke vozil vsalk dan v šolo in nazaj domov.
BOROVLJE. — Mejni prehod vrh Ljubelja je od 1. oktobra za vsak promet zaprt. Čez zimo je prometna zveza z Jugoslavijo le skozi Ljubeljski predor.
CELOVEC. — Minister za notranje zadeve je s 1. 10. imenoval dr. Herberta Bachnerja za novega varnostnega direktorja Koroške. Dr. Bachner je bil doslej namestnik varnostnega direktorja. — Mestni občinski svet je danes teden obravnaval zaključni račun za leto 1964, ki je pokazal, da so mestni očetje dobro gospodarili, ker je od proračuna preostalo v mestni blagajni še 4,2 milijona šilingov. — Deželna finančna direkcija opozarja, da je treba izkaznice o davku na motorna vozila za leto 1964-65, ki so potekle s 30. 9. 1965, oddati pri pristojnih finančnih uradih. Zadnji rok oddaje poteče z 31. 10. 1965.
ŽITARA VAS. — Za sanacijo Ženeškega jezera, ki jo izvaja občina Žitara vas, sta zvezna in deželna vlada prispevali 300.000 šilingov. Občina ima namen zamočvirjeno jezero spremeniti v lično kopališče. — V soboto se je v Vinogradih smrtno ponesrečil mizar Janez Damej, ko je pri zidarskih delih prišel v krog električnega toka.
Čričkova nesrečna pesem
V Slovenske gorice je prišla bogata jesen. Grozdje lepo zori in po vinogradih lepo diši. Ob lepih večerih se v goricah oglaša čriček. Ljudje so v jesenskem času najbolj veseli in se pripravljajo k trgatvi. Jesen je mati tisočerih barv.
Nekaj dni pred trgatvijo sem šel v zelo lep, roden vinograd, da bi si odgnal željo po dobrem grozdju. Poiskal sem roden trs in pri tem trsu primerno zavetišče. Nisem se dolgo obotavljal, legel sem pod trs in začel brezbrižno zobati. Nenadoma zagledam gospodarja, ki je šel po vinogradu navzdol proti meni. Gospodar je pogledal nazaj, v tem trenutku sem podrl dva trsa na sebe, da me gospodar mimogrede ne bi opazil. Gospodar tega ni zaslišal in se je bližal mojemu zavetišču. Ko je videl podrta trsa, ju je hotel postaviti in me je prijel za nogo. Tedaj sem prhnil kakor zajec, toda krepka gospodarjeva roka me je obdržala. Mož je bil velik in močan in zastonj je bil moj napor, da bi mu ušel. Imel je robat glas. Najprej me je pošteno zmikastil, nato pa sunil po vinogradu, da sem podrl pet trsov in padel v jarek. Nisem utegnil vstati in že me je oplazila dolga fižolovka po hrbtu. Ko je mož parkrat udaril, se je fižolovka zlomila in sem mu ušel. Bil sem ves opraskan in potrt. Ko sem se pritihotapil domov, me je mama vprašala, kaj se je zgodilo. Solze so se mi ulile in mati je razumela mojo skrivnost. Pozno zvečer sem poslušal črička in celil svoje rane.
Jesen je zares lepa, ker grozdje diši. Toda letos mi je čriček zapel žalostno pesem.
Dekle pametnejša od cesarja
SRBSKA LJUDSKA PRAVLJICA
Nekoč je živel v neki votlini revež, ki ni imel ničesar razen svoje hčere. Ta pa je bila sila pametna in si je upala potrkati na vsaka vrata, pa tudi očeta je naučila beračiti in pametno govoriti.
Tako je prišel revež tudi pred cesarja, da bi mu ka/j dal, a cesar je vprašal, od kod da je in kdo ga je naučil tako pametno govoriti.
Revež je povedal, od kod je in da ga je tega hči naučila.
— Kdo pa je tvojo hčer naučil tako govoriti? — vpraša cesar.
Revež odgovori:
— Njo je najina nesrečna revščina naučila.
In cesar mu da trideset jajc in reče:
— Nesi to svoji hčerki in ji reci, naj mi iz teh jajc izvali piščance, pa jo bom bogato obdaroval. 'Če pa jih ne bo izvalila, te bom dal mučiti.
iRevež se objokan vrne v votlino in pove hčeri. Ta sprevidi, da so jajca kuhana, in reče očetu, naj gre počivat, češ da ibo že sama za vse poskrbela. Oče uboga in gre spat, ona pa napolni kotel z vodo in bobom, postavi kotel na ogenj, a ko je bil bob zjutraj kuhan, pokliče očeta in mu reče, naj gre z volmi in plugom orat njivo ob cesti, kjer bo šel mimo cesar.
In še pravi:
— Ko zagledaš cesarja, vzemi bcb in sej, pa kliči: ,Hej, voli, naj rodi kuhan bob!‘ Ko te bo cesar vprašal, kako more kuhan bob roditi, mu odgovori: ,Tako kakor se iz kuhanih jajc lahko izvalijo piščeta!*
Revež uboga hčer, pa gre in začne orati.
Ko zagleda cesarja, zakliče:
— 'Hej, voli, hej, naj rodi kuhan bob!
Ko secar sliši te besede, se ustavi ob revežu In mu reče:
— Ubožec, kako more roditi kuhan bob?
Ta mu odgovori:
— Pravični sesar, tako kakor se iz kuhanih jajc lahko izvalijo piščeta!
Cesar takoj ugane, da je reveža hči poučila, pa ukaže hlapcem, naj ga zgrabijo in pripeljejo predenj, nakar mu pomoli povesno lanu in reče:
— Vzemi in napravi mi iz tega lanu vse vrvje in jadra, kolikor jih ^potrebuje ladja. Če mi tega ne narediš, izgubiš glavo!
Ves prestrašen vzame revež povesmo in v solzah pride domov pa vse pove hčeri. Hči ga pošlje spat in mu obljubi, da bo vse sama opravila.
Naslednjega dne vzame poleno, zbudi očeta in mu rečč:
— Vzemi to poleno in ga odnesi cesarju, naj mi iz njega naredi preslico, vreteno, statve in sploh vse, kar je treba, potem bom tudi jaz njemu naredila vse, kar veleva.
Revež uboga hčer in pove cesarju vse, kakor ga je poučila hči. Ko cesar to sliši, se začudi in se zamisli, kaj naj stori, potem pa seže po kozarcu in reče revežu:
— Vzemi ta kozarec in ga odnesi svoji hčeri, naj mi z njim izprazni morje, da bo ostalo polje.
Revež uboga, v solzah odnese hčeri kozarec in ji pove vse, kakor mu je naročil cesar. Dekle mu reče, naj potrpi do naslednjega dne, češ dajbo sama vse uredila. Naslednjega dne pokliče očeta, mu izroči nekaj prediva in mu reče:
— Odnesi tole cesarju in mu reci, naj s tem zamaši vse studence in vza jezera, potem bom pa tudi jaz izpraznila morje.
Revež gre in pove cesarju. Ko cesar vidi, da je dekle dosti pametnejša od njega, zapove revežu, naj mu jo pripelje, a ko jo pripelje in se oba cesarju poklonit«, jo cesar vpraša:
— Ugani, dekle, kaj je najdelj slišati?
Dekle odgovori:
— Pravični cesar, najdelj je slišati grom in laž.
Tedaj se cesar prime za brado, se obrne k svoji gospodi in jo vpraša:
— Uganite, koliko velja moja brada!
Ko začno eni ugibati tako, drugi drugače, jim dekle odgovori, da niso zadeli, in reče:
— Cesarjeva brada je vredna toliko, kolikor poleti trikrat dež.
Cesar se začudi in reče:
— Dekle je najbolje odgovorilo.
Potem jo vpraša, če mu hoče biti žena.
Dekle se ^prikloni in reče:
— Pravični cesar! Tako naj bo, kakor ti želiš, samo to te prosim, da mi z lastno roko napišeš: če se boš kdaj zjezil name in me zapodil, da lahko ožamem z dvora, kar mi bo najljubše.
Cesar privoli in podpiše.
Ko mine nekaj časa, se cesar nanjo hudo zjezi in ji reče:
— Ne maram te več za ženo, poberi se z mojega dvora, kamor veš in znaš!
Cesarica mu odgovori:
— Presvetli cesar, ubogala te bom, dovoli le, da prenočim, jutri pa odidem.
Cesar ji dovoli prenočiti, cesarica pa mu med večerjo pomeša v vino in žganje neka dišavna zelišča, ponudi mu piti in reče:
— Pij, cesar, in veseli se, zakaj jutri se bova ločila, a verjemi mi, da bom boljše volje kot takrat, ko sva se poročila!
Cesar se napije in zaspi, cesarica pa vzame voz in odpelje cesarja v kamnito votlino. Ko se cesar v votlini predrami in vidi, kje da je, zakliče:
— Kdo me je pripeljal sem?
Cesarica mu odgovori:
Muca	7"*;<*» taia> tuia’
M	muca se nam kuja,
se nam kuja
za pečjo poseda in grdo me gleda.
Beži, motovilo!
Če ne boš več jedla, če ne boš več predla — kaj se bo zgodilo?
V koš te bomo dali, polžu te prodali za drobljaj pogače, za pol žabje krače — meni za kosilo,
Če ne bo mi dosti, pridem k tebi v gosti, ko lovila miši
France Bevk boŠ v polžji hiši.
—	Jaz sem te pripeljala!
Cesar jo vpraša:
—	Zakaj si to storila? Kaj ti nisem povedal, da nisi več moja žena?
Tedaj pa potegne ona iz nedrja tisto pisanje in mu reče:
— Res si mi povedal, pravični cesar, ampak poglej, kaj si podpisal tukajle: ko bom odhajala z dvora, lahko odnesem s seboj, kar mi bo najljubše.
Ko cesar to vidi, jo poljubi in potem se skupaj vrneta spet na cesarski dvor.
Jesen je pričela barvati listje, da se je svetilo v pisanih barvah. Kdaj pa kdaj je veter odtrgal kak listič in ga odnesel s seboj, ga položil na mah in ga tam pustil. „0, listič, od kod si se vzel, saj smreke vendar nimajo listja?" je vprašal jurček, ki je pravkar pokukal iz zelenega mahu. Utrujeni listič je vzdihnil, si otrl solzo in rekel: „Bodi zadovoljen, jurček, da si tako nežno zavit v blazino iz mehkega mahu. Veter te ne more odnesti. Nam listom je drugače. Veter nas pobere z vej, kjer smo se rodili pomladi in nas odloži bogve kje. Še dobro, da me ni vrgel v potok, kjer bi moral utoniti. Sedaj bom še nekaj časa živel pri tebi, dolker se ne bom posušil in umrl. No, saj boš ti tudi moral umreti, preden bo zapadel sneg."
JURČEK
Jurček je bil jezen. Jaz da bi moral umreti? Ne, ne bom, nočem. Saj si vendar rekel, da sem ves zavit v mehko blazino iz mahu, ki me varuje.”
Listič je bil bolj razgledan. »Čez nekaj dni boš velik, pobrali te bodo ljudje, in te pojedli. A če te ne bodo odkrili, boš do-
zorel, veter bo raznesel tvoje seme in omahnil boš na zemljo."
Oba sta utihnila in premišljevala. V dolgi jesenski noči se je drobni jurček razvil v krepko gobo, njegov trebušček se je napel in klobuk je postal temen, podoben mahu. Listič ob njem je že rumenel. Po gozdu je prihajala starka, ki je nabirala gobe. Imela jih je že skoraj polno košaro. Jurček je zaprosil visoko praprot, naj se nagne čezenj, da ga starka ne bo opazila. Praprot mu je izpolnila prošnjo. Starka je odšla mimo, jurčka pa so pobožali jutranji žarki, ki so se kradli skozi smrečje.
2e naslednje jutro je bil jurček tako debel, da se ni mogel več smejati muham in mušicam, ki so brenčale mimo njega. Tedaj je opazil polža, ki se je nevarno bližal njegovemu belemu frebulu. „Hi, hi, hi,” se je smejal listič, ki je bil zdaj le še prav malo podoben tistemu, ki ga je veter odložil na mah, „takšen si, da se boš razpočil".
Sonce je odvrženemu lističu izželo zadnje moči. Umrl je nekega jutra, ko so v gozdu veselo pele ptice in je polž rogač našel jurčkov trebuh. Polž jurčka ni zapustil, dokler jurčkov klobuk ni obležal v mehkem mahu.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
18. NADALJEVANJE
„Hm,” ga je veselo pogledal mladi Sieberauski. „Kdo pa te je . . .?"
»Povabil, hočeš reči. Gospodične gospoda Vicedoma."
Prijatelj ga je začudeno pogledal.
»No, črnolasa Emica. Oči ima kot tvoja lahkonoga srna v pomarančnem vrtu. Lepo poje in nosi se kot dvorna dama na Maksimilijanovem dvoru. Ej, to ti je žena, prijatelj. Labodji spev bi si zapel, da mi postane ljubica le za eno noč, mesečno poletno noč, prijatelj."
Nasmejan se je zagledal v prijateljev zamišljen obraz. Udaril ga je po plečih in se nasmejal.
No, nikar ne kuhaj. Prihajam le zaradi Irene, mlajše sestre. To ti je pravi vojščak. Rdi kot tvoje pomaranče, te pesti kot ogrski huzar in jezdi kot janičar. Vidiš, to je gospodična, ‘k'i ji sledim. Če jo primem za podbradek, me udari kot stari Kacijanar, da mi tri dni brenči po ušesih.
Razposajen smeh je potrdil njegove ugotovitve.
»Pojdiva že, Vid. Sicer prirasteva k tlom. Ko te je sluga najavil: Praporščak Vid! — nisem takoj vedel, 'kam naj te dam. Saj so pretekla že leta. Hrust si postal. Poglej, sluga ti je konja že odpeljal v konjušnico. Stopiva v salon poleg knjižnice."
Mali salon je bil ves v zelenem. Kitajske vaze so krasile mahagonijevo mizo. Umetnine iz slonove kosti in imenitne posode so razgibale zelenkasti somrak salona. V omari pa je skozi brušeno steklo vabila na ogled trebušasta posoda, sestavljena iz kovancev starih rimskih tribunov, ki ji je častitljiva starost že izbrisala nekaj prvot-
ne barvne svežine. Pogreznjen v globok naslonjač, se je Vid zagledal v trebušasto vazo, ki so ji rimski mogotci vtisnili s svojimi srebrnimi in zlatimi kovanci neminljiv spomin.
»Vid, nikar ne zadremaj!" ga je vzdramil gostiteljev glas. »Prej si pripovedoval o gospodičnah. O Ireni.”
»Seveda, o Ireni, saj je Emica tvoja nevesta, prijatelj. Tebi bo nekoč dvorec poživljala modrica Emica, gospa baronica Sieberauska, ha."
»Le norčuj se, stari vetrnjak. Tako želi oče, pa tudi meni je všeč."
Dvokrilna vrata so se odprla. Vstopil je sluga in prinesel mrzli prigrizek in žlahtnega tokajca. Ko je napolnil srebrni časi, je Vid dvignil čašo in nazdravil:
»Pijem na najino prijateljstvo!"
V dušku je izpraznil čašo. Ko sta potolažila prvo lakoto in utešila žejo, je gostitelj vstal in ga povabil v knjižnico. Soba se je 'kopala v dnevni svetlobi. Ob stenah so stale velike knjižne omare, pritrjene k tlom z vijaki. Za brušenimi stekli so se vrstili v usnje vezani zvezki starih rimskih in grških piscev, ki so bili mlademu razgledanemu baronu najljubši. Prijatelj ga je posadil za dolgo in široko mizo in sedel.
»Vid, stari prijatelj, povej mi, kaj je z dekletom, ki si mi ga omenjal pred leti, ko sva še skupaj služila pod Kacijanarjevim praporom?"
»Kaj je z njo?” je ponovil vprašanje Vid. »Zalo dekle je postalo, svobodnjakova hči."
»Svobodnjakova hči?" se je začudil mladi Sieberauski.
»Da, je nadaljeval Vid, »oče je postal svobodnjak. Sodeloval pa je v zadnjem uporu vojske »stare pravde’ in mora plačevati kazen."
Prijatelj ga je molče poslušal in s prsti rahlo bobnal po mizi.
»Ugrabili so jo mehovski biriči... ti si jo rešil," je zaključil Sieberauski.
Vid ni odgovoril. Zagledal se je skozi okno v pomarančni vrt.
»In kdaj se bosta vzela, prijatelj?"
»Ha, ha, vzela. Ostanem vojščak in v mestu hočem živeti. Napredoval sem,” se je pobahal Vid in se izprsil. V torbi imam diplomo."
»Napredoval za poročnika modrih", se je veselo začudil Sieberauski in mu krepko stisnil desnico. »Tvoje imenovanje morava zaliti." Plosknil ga je po stegnu in pozvonil. Pridrsal je služabnik. »Bokal prinesi, najboljšega!" Služabnik se je priklonil in oddrsal.
Sieberauski je pogledal Vidu v resni, že nekoliko zorani obraz.
»Hočeš pozabiti nanjo. Irena je gosposka deklica. Ej, prijatelj poročnik, nikar!"
Posmehuješ se mi, Sieberauski!' je bruhnil Vid. Lica so mu zardela. Vstal je.
»Pustiva mračne misli. Uredi sam s seboj, kot veš in znaš, prijatelj. Izpijva raje bokal rujnega, potem pa jo ubereva v mesto."
Služabnik se je vrnil z bokalom vina. Zatopljena vsak v svoje misli sta prijatelja molče srkala dobro kapljico.
Na gradu pa so na stolp Piskačev prikorakali stari mestni čuvaji v zelenih opravah in se zvrstali na hodniku. Pod njimi je ležalo mesto. V gradu je bilo slavnostno razpoloženje. Tudi zanje bodo ostale drobtine v grajski kuhinji. Tri pozavne in trobenta so zadonele v mladi dan. Njihovo trobentanje se je slišalo daleč iz mesta in je meščane opozarjalo na enajsto uro 'kot vsak dan, a danes še posebej na grajsko slavje. Po četrturnem trobljenju so godbeniki izginili s stolpa. Pri stolpni uri pa je že čakal
Grozdje - hrana in zdravilo
Razen tega, da je grozdje znano kol blago odvajalno in čistilno sredstvo za kri, je grozdje odlična hrana za živce in predvsem za mišice. Sladkor, ki ga vsebuje, je sestavljen iz dela glukoze, ki ga kri neposredno absorbira, in dela fruktoze, ki je poleg glukoze najpreprostejši predstavnik ogljikovih hidratov. Razen sladkorja vsebuje grozdje kopico mineralnih snovi, med katerimi najdemo soli magnezija, železa, sode, silicija, joda in arzenika, v prav majhnih količinah pa tudi nekaj radioaktivnih elementov. Kot vidimo, prav posrečena naravna zdravila. Seveda kaže omeniti tudi vitamine, predvsem vitamin B», potreben za obnavljanje celic zlasti v živčnem sistemu, in vitamin C, ki ga vsi dobro poznamo. Zanimivo je, da je grozdje najbogatejše teh vitaminov, malo preden je popolnoma zrelo. Tudi kalorična vrednost zrelega grozdja je presenetljivo visoka: 960 kalorij v enem kilogramu.
Še nasvet glede štirinajstdnevne kure: štirikrat na dan bomo pred obroki pozobali srednje velik grozd. S tem bomo vzbudili tek, pospešili prebavo in obogatili vrednost celotnega obroka.
Nekaj malega o pravilnem likanju
r(Jf-muiii(il je strah
Peter 'je bil živo nasprotje svojega Starejšega brata in sestre. Če njima ni pomenila tema nič drugega kot zahod sonca, pa je zanj bil to del dneva, ki se ga je zbal v prvem mraku: iz teme bodo stopile čarovnice, »nekdo« ga bo zagrabil, ga potegnil iz postelje, popadli ga bodo psi, — skratka, strah se je naselil v vsak kotiček stanovanja, da niti ne pomisli, koliko strašljivega je zunaj ponoči. Starši niso mogli razumeti, zakaj je strahopeten prav Peter, ki je podnevi med najglasnejšimi, najbolj junaškimi, skorajda najbolj razgrajaškimi. Ko pa so spoznali, da je vsa fantova »korajža« le posledica tega, da hoče prekriti svojo bojazljivost in ko so prišli na sled njenim vzrokom, so sklenili, da ozdravijo to fanovo slabost.
V pogovoru je Peter izdal, da se boji ženske, ki z nožem čaka na otroke. Izdavil je celo, da so ga dečki, ki jim je nagajal, zaprli v vežo te ženske in ji je komaj ušel. — Mati mu je zatrdila, da soseda ni taka. Popeljala ga je k njej in ko se je Peter s polnimi žepi sladkarij vračal od nje, je uvidel, da je soseda huda le na fante, ki jo obmetavajo s kamenjem in kepami ter podijo njene kokoši.
Prvi, najgloblji vzrok strahu se je razblinil. Starši so zdaj stopili še korak naprej. Starejšemu sinu in hčeri so naročili, naj se z njim lovita okrog hiše popoldne čim dalj, da bo spoznal, da v mraku ni zunaj nič drugače kot podnevi. In res: že po nekaj večerih je spoznal, da se v mraku lahko še bolje skrije in da ga za oglom nihče ne čaka. Se je moral čutiti bližino kogarkoli, a strah je v teh večernih igral postal pol manj strašen.
Ko je oče nekega večera spretno vpletel v zgodbico primer dečka, ki je ponoči poiskal zdravnika, ker bi mu sicer umrla mama, se je Peter še sam postavil v njegovo vlogo in razložil, kod bi on najprej prišel do zdravnika, če bi moral teči ponj.
»Pa bi si upal?« ga je nato podražil oče. »Dokaži!«
»Dokažem!« je hrabro odgovoril.
»Ker na srečo ni treba k zdravniku, pa steci zaklenit vežna vrata,« ga je spodbudil oče.
In to, kar ni pričakoval nihče, se je zgodilo: Peter je prvič — in skoraj brez strahu stekel po temnih stopnicah in zavrtel ključ v vratih.
Ko je oče na pol za šalo na pol zares šel pogledat, če so vrata zaklenjena, je Petru od veselja, da je premagal najhujšo strahopetnost, podaril desetaka.
Kako vesel ga je bil! »Ničesar več se ne bom bal!« je Peter zagotavljal. Sicer ni bilo čisto tako, a vse manj se je bal, vse bolj samostojen je postajal. Hkrati pa je podnevi bil mirnejši, saj ni bilo treba skrivati velike strahopetnosti z glasnim junačenjem.
Oče in mati sta bila tega napredka nad vse vesela. Vedela sta, da bi z zastraševanjem in grobim preganjanjem strahopetnosti bila dosegla nasprotno. Spoznala sta, da sta otroku in sebi le koristila, ker sta mu na lep, razumevajoč način pomagala spoznati, da ima strah le velike oči.
Po pranju moramo perilo in obleko zlikati (seveda za perlon in nylon tkanine to ne drži!) Z likanjem posušimo vlago, ki je še ostala v perilu. Zlikanega perila ne vlagajmo takoj v omaro, pustimo ga nekaj časa še na mizi, da se presuši na zraku.
Lahko smo že ugotovili, da se srajce in bluze dalj časa ne umažejo, če jih lepo zlikamo. Pri slabo zlikanem perilu se nitke ne zravnajo in ne zgladijo dovolj, prav tako se tanke resice ne vežejo. Tako je površina tkanine bolj hrapava, laže se je primeta prah in umazanija. Z likanjem perilo tudi razkužimo, ker ga tako segrejemo, da uničimo vse bolezenske klice. To je še posebno važno za pisano perilo, ki ga ne kuhamo, ali pa za perilo bolnikov in otrok.
Vsakdo ve, da z likanjem olepšamo tudi zunanji videz posameznih kosov osebnega, posteljnega in namiznega perila.
Če je likalnik prevroč, se tkanina lahko osmodi. Vse tkanine niso za vročino enako občutljive. Nekatere lahko zlikamo z zelo vročim likalnikom, drugim tkaninam zado-
Drobni nasveti
■	Če nimate pri roki žlice za obuvanje čevljev, si lahko pri obuvanju pomagate z v več pol zloženim papirjem ali pa navadnim robcem.
■	Stare nylon nogavice lahko uporabljamo za polnjenje blazinic. Nogavice operemo, jih posušimo in narežemo na majhne kose. Tako blazino bomo potlej lahko oprali kar napolnjeno.
■	Preden pleskate vrata ali kakšen drug kos pohištva, prilijte barvi sok limone. Tako se na novo prepleskano pohištvo ali vrata ne bodo prilepile mušice, muhe in podobno.
■	(Perete v pralnem stroju in se večkrat jezite, da so se potrgali in pokvarili gumbi? Zapnite srajce, blazine in podobne kose perila, obrnite jih na narobno stran, pa boste gumbe očuvali.
■	Če še hočete ponoči kopati, pa ne bi radi motili sosedov, ovijte pipo s krpo, ki bo prestregla neljube šume.
stuje nizka temperatura. Ugotovili so, da je manj občutljiva bombaževina, nato pravo laneno platno in prava svila, slede umetne svile, volna z mešanicami, najbolj občutljive tkanine pa so nylon, perlon.
Tkanina se pri likanju poškoduje, še preden so znaki vidni. Ko se pojavijo rumenkasti in rjavkasti madeži, je tkanina že zelo poškodovana. Če tkanina postaja pod likalnikom nekako trda, je to znak, da je likalnik prevroč. Če se to pri likanju ponavlja, postanejo nitke krhke in tkanina se začne trgati.
Nekatere umetne svile se pod likalnikom kar stalč. To so največkrat acetatne svile. Prav tako se pod vročim likalnikom stopita nylon in perlon.
Volnene tkanine likamo vedno s krpo. Krpo zmočimo, ožmemo; nastajajoča para pomaga, da se nitke hitreje in raje zravnajo.
Če se hlače ali krila svetijo, je priporočljivo, da ta mesta prelikamo s krpo, namočeno v okisani vodi ali v mešanici vode in sal-miaka.
Precej preglavic nam delajo pri likanju rokavi. »Kobilica« nam delo precej olajša. Važno je, da je dobro oblazinjena, in sicer s svetlim materialom, ki pri likanju vlažnega perila ne pušča barve. Kravato likamo tako, da izrežemo lepenko v bbliki kravate in jo potisnemo v kravato. Občutljivejše tkanine likamo čez krpo.
Likalnik se ne bo prijemal poškroibljenega perila, če bomo razredčenemu škrobu dodali nekaj kapljic parafina.
Kako odstranimo rjo na likalniku. Likalnik namažemo z oljem in s stolčeno soljo. Čez nekaj časa ga dobro obrišemo. Očistimo ga tudi s cigaretnim pepelom ali z bencinom. Da likalnik ne rjavi, ga hranimo v suhem prostoru.
Preden likamo hlače, jih moramo skrbno očistiti. Najprej jih izprašimo in nato skrtačimo z mehko krtačo. Ne pozabimo obrniti in očistiti žepov.
Pripravimo si mlačno vodo in ji prilijemo nekoliko salmiaka. S to mešanico odstranimo madeže. Mehko krpo pomočimo v raztopino in zdrgnemo z njo madeže. Umazano mesto podložimo z večkrat ‘preganjeno čisto krpo, da se nanjo odteka odmočena umazanija in mokrota. Najprej zlikamo kolena hlač in zadnji del. Na blago polagajmo močno ožeto kr-
Nega suhih las
Prav gotovo si vsaka žena želi, da bi imela lepe mehke lase z leskom, kar pa ni vsem dano že po naravi, zakaj lasje so dostikrat premastni ali presuhi, vendar s pravilno nego lahko dosežemo, da bodo lepši in bolj zdravi. Prav tako kot telo so tudi lasje odvisni od hrane in nege.
Če so lasje suhi, izbirajmo hrano z dosti ogljikovih hidratov in precej slano. Vse to pospešuje izločanje lojnih žlez. Pri premastnih laseh seveda taka hrana ni priporočljiva. Zelo važno je zmerno umivanje las, prepogosto pa jim škoduje. Najbolje je, če jih operemo enkrat do dvakrat mesečno. Pri presuhih laseh je pametno, da si jih nekaj ur pred umivanjem natremo z ricinovim oljem. Lasem bo boljše delo umivanje z blago milnico kot pa s šamponom. Milo spenite v topli vodi in si s to vodo izmite lase. Preden si jih izplaknefe, jih masirajte z rumenjakom in ga pustite na lasišču 20 minut. Nato pa izplaknite glavo.
Verjetno ste slišale da so korenine kopriv zelo dobro sredstvo za negovanje las. Res je. Če jih niste same nabrale in posušile, jih lahko kupite v lekarni. V skodelico vrele vode denite dve žlički koreninic in pustite vreti nekaj minut, nato malo ohladite in si s tem zmasirajte lasišče. Lasje ne bodo izpadli in se bodo okrepili.
Poskusite!
STROČJI FIŽOL PO HOLANDSKO
TričeJrf kg fižola v stročju, dva rumenjaka, limona, 5 dkg surovega masla, čebula in sol.
Mlado fižolovo stročje očistimo, zrežemo ali razlomimo na manjSe koščke. Fižol damo v kozico, prilijemo malo vode in dušimo. Ko je fižol že skoraj mehak, raztepemo rumenjak s tremi žlicami vode da se peni. Dodamo drobno sesekljano čebulo, nastrgano limonino lupinico in limonin sok. Z limoninim sokom dolijemo še dve žlici vode. Omako stepamo nad soparo, da se zgosti, a zavreti ne sme. Omehčamo košček presnega masla in ga vmešamo v omako. Skuhan fižol damo v skledo, polijemo z omako in takoj postrežemo. Poleg damo zabeljen in s peteršiljem potresen krompir ter glavnato solato.
SKUTINE VREČICE
Testo za rezance: 15 dkg moke, 1 jajce, mrzla voda.
Nadev: 30 dkg skute, 2 rumenjaka, 7 dkg sladkorja, 2 žlici olja, 5 dkg rozin, sol, 1 beljak za mazanje, drobtine in olje za zabelo.
Napravimo mehko testo za rezance, ga razvaljamo in zrežemo na enakomerne kvadrate. V skledi mešamo pretlačeno skuto, rumenjaka in sladkor. Dodamo olje, rozine in rahlo osolimo. Dobro premešamo. Na vsak kvadrat damo na sredino en žlico nadeva. Robove namažemo z beljakom, testo prepognemo na polovico in stisnemo robove. Tako dobimo trikotne blazinice-<vrečice, ki jih skuhamo v slanem kropu. Kuhane zabelimo z drobtinami, prepraženimi na olju.
po. Paziti moramo, da ostane guba na istem mestu in da ne zalikamo nove gube. Zato si pri 'bolj umazanih in ponošenih hlačah, ki jih moramo pred likanjem temeljito očistiti, zaznamujemo prvotno gubo z nitko. Zlikane hlače obesimo na obešalnik in jih ne smemo obleči prej dokler niso povsem suhe.
m—i—bi— w«iiim—mmimiiii iiiHiifinimiiiimiiiiini
IIIHIUIIIIUIIIIIIimillUlllllllllllimimillHIIIUMIimmHMIiHHMUlHIUUMMIMIIMI
čuvaj, da po bilju velikega zvona še sam z roko na manjšem zvonu odbije uro.
„Rog že trobi, Vid," je pripomnil Sieberauski in žarečega obraza vstal. »Pojdiva, zajašiva konja." Vid, ki mu je vino že potipalo jezik, je molče odšel za njim na dvorišče.
Oborožena služabnika sta čakala s konji. Prijatelja sta zajahala in drug ob drugem počasi jezdila iz dvorca na kotanjsko ulico. Ob Tranči sta jo mimo mestne ječe čez stari most ubrala proti Nemškim vratom v predmestje.
Prijezdila sta v Krakovo. Zanemarjene lesene hišice so se tesno stiskale druga k drugi, kakor da bi se bale, da jih v vsej njihovi revščini oskrunijo kopita plemiških konj. Po kalni vodi pa so čolnarji prevažali blago trgovčičem, da se pravočasno založe za praznik sv. Mihaela. Vredno, nevredno, Ljubljančani bodo pokupili vse. Ob Ljubljanici pa je stala skupina ribičev in kramljala. Ko so zagledali jezdeca, so se umaknili na obrežje in se čudili, da sta imenitna zašla v njihovo revno predmestje. Pravkar je pristal čoln. Vid je razjahal, da si pobliže ogleda čolnarje.
»Glej, glej! Kako zala Krakovčanka. Takšno jabolko med temi ribiči, ej, Sieberauski!" je opozoril mladega barona, ki je malomarno zrl čez Ljubljanico.
Iz čolna je skočilo dekle. Najbližji ribič jo je prijel za roko in jo potegnil po nabrežju navzgor. In ko jo je hotel potegniti k sebi, se mu je med smehom iztrgala in mahaje z roko stekla. Ker pa je šele v zadnjem trenutku zagledala plemiča, ni imela več časa izogniti se mu in mu je pritekla naravnost v naročje. Kriknila je. Močne Vidove roke so jo objele in stisnile. Dvignil jo je in zopet postavil na tla ter jo skušal tako prižeti k sebi, da bi jo lahko poljubil. Ker se ga je dobro otepala in mu odrivala obraz, je ni mogel. To ga je razjezilo.
»Uh, Krakovčanka, ne boš!”
Ni slišal prijateljevega godrnjanja, prav tako ne kričanja ribičev, ki so tekli dekletu na pomoč.
Z vzklikom: »Pusti jo, plemiški cigan!” so navalili na njega. Nenadoma se je znašel v gneči borečih se ljudi. Konji so hrzali in se vzpenjali. Sieberauski, ki mu je pritekel s služabnikom na pomoč, je mlatil po znojnih hrbtiščih, a je tudi sam prejel marsikatero krepko. Mimoidoči so se razbežali. Krik in vrišč je naraščal. Dekle, ki se je srečno izmuznilo, se je skrilo v prvo bližnjo hišo. Pritekli so celo mestni stražniki, da se je kadilo za njimi. Razpodili so pretepače in osuplo strmeli za jezdeci, ki so že topotali čez most. Raztrgan in umazan je jezdil na čelu Vid. Lasje so mu zmršeno padali na čelo. Ves iz sebe ni slišal hudourniških besed svojega prijatelja, ki sta ga Vidovo ravnanje in pretep nadvse razkačila. Naj bi jih videl mestni sodnik, to bi bilo lepo. Plemiča v pretepu. Glavar bi rohnel.
»V dvorec pojezdi!” je zavpil za Vidom, ki je že sam zavijal tja.
Redarji pa so, ponosni na svoj urni poseg, peljali najhujšega srboriteža k mestnemu sodniku, da ga kaznuje zaradi javnega pretepa. Nič mu ni pomagalo ugovarjanje in pojasnjevanje, sklicevanje na pravice. Redarji so ga potolažili, da mu bo že mestni sodnik odmeril.
Stari mestni sodnik se je pogladil po beli bradici in izpod čela opazoval mrkega pretepača. Po stražmajstro-vem pripovedovanju je bil torej kriv. Pogledal je pisarja, ki si je pravkar trebil zobe.
»Hm, ljubljanski meščani! Torej ste se pretepali s tujcem — plemičem na cesti?"
Hudogledi meščan je zarohnel: »Branil sem dekle pred tujčevim nasiljem."
»Pravico delim jaz," mu je segel v besedo sodnik. »Ste se pretepali ali ne?"
»Sem," je zagrgral razjarjeni ribič.
»Dobro! Pisar, pišite! Pretepal se je na javnem prostoru in ogrožal javni red in mir, je torej kriv. Ker pa je branil mlado meščanko pred tujčevim nasiljem, ni povsem kriv. Ni pa pravočasno priklical mestnih čuvarjev in je sam poskušal vzpostaviti s tovariši red na cesti. Kljub čuvarjevim pozivom so zbežali. Ker pa ni pooblaščen za to, se mu v imenu mestnega sveta izreka kazen, in sicer: tri dni zapora, ker je ogrožal javni red. Kazen pa se mu zmanjša na dva dni, ker je branil mlado meščanko pred javnim nasiljem."
Ponosno je pogledal obsojenca in nadaljeval:
»Zopet pa se mu zbriše en dan, ker je dejanje priznal in je pretep ostal brez posledic, za krepko brco pa, ki jo je prejel v zadnjico varuh javnega miru Urh, ni dokazov, kdo mu jo je pritisnil."
Stražmojster je osuplo pogledal mestnega sodnika in še preden je mogel ugovarjati, je sodnik zaključil:
»En dan ječe v zaporu stolpa pri Vicedomskih vratih, kjer dobe svoje mesto obsojenci z lažjimi prekrški. Stražmojster, odpeljite ga!"
Obsojenec je zapihal in se obrnil. In ko je častitljivi sodnik zaman pričakoval obsojenčevo zahvalnico pravičnosti, je slabe volje pristavil:
»Če se še kdaj prikažete pred sodnim stolom, vas vržem v ječo pod Trančo!”
Zgrbljen pisar pa je kihnil, da so se sodniku zavihali
brki.
Obsojenec je s čuvarji in stražmojstrom Urhom na čelu zapustil sodno dvorano, preklinjaje pravico človeškega uma.	(NADALJEVANJE SLEDI!
GEMA HAFNER:
"V
Žive bakle pod Blegošem
Lojzka je odložila žlico in prodorno pogledala moža. Janez pa tega ni maral opaziti; njegova mišičasta, z zlatordečkastimi kocinami porasla roka se je enakomerno stegovala in krčila, ko je zajemal ajdov sok, lesena žlica je rezko podrsavala ob rob posode. Ni maral pogledati žene, ki je jezno strmela vanj izpod namrščenih obrvi. Vedel je, spet se bo vsul nanj plaz očitkov, ker se je dal pregovoriti in stopil v odbor. Boštjan jih bo pahnil v nesrečo! Mar ni dovolj, da njen brat čemi v Dachauu? Nič ne misli nanjo, na otroke, slepo drvi v propad ... In spet se je, kakor že večkrat, pokesal, da ji je zaupal.
»Boštjana ni na spregled, že deset dni ga doma pogrešajo ..." V njenem pritajenem glasu sta drhteli zatajevana jeza in zaskrbljenost. Prehitela je njegov odgovor, pogledala v kot, kjer sta na postelji spala otroka, in sikajoče šepetala: »Ne tolaži se se tem, da je nameraval v Poljane k zdravniku in potem morebiti v Loko v bolnišnico, ker ga zadnje čase daje v želodcu. Ne bo držalo! Nobenega glasu ni poslal in Tomajev ga je v nedeljo iskal v bolnišnici, pa ga tam ni .,. Bo res, kar šušljajo ljudje ... Sicer pa Nemci in belčki spet vohljajo pod Blegošem ... Z Lovskega brda so odpeljali tri, saj veš! Najbrž so spotoma naleteli na Boštjana. Šibak je, telesno in tudi drugače . .. Tepli ga bodo, pa bo izblebetal... Če si jim že dajal moko in mesa, bi se lahko izmazal, češ da so te v to prisilili, tako pa si postal tere-nec, odbornik...!"
Mlinar je trdo odložil žlico ob prazno skledo in planil z majave klopi, ki jo je skoraj prevrnil: »Molči, ženska, tega ne razumeš, morda boš kdai pozneje!" Z rokama v žepih je z dolgimi koraki meril sobo. Vznemirljiva misel, da morebiti prav zdaj belčki pestijo Boštjana, mu ni dala obstanka. Nato si je prižgal pipo in ustnik trdo skiskal z drobnimi počrnelimi zobmi, ki so se vlažno svetili pod močno izbočenimi, mesnatimi dlesni. Pogledal je ženo, ki je vsa zaskrbljena skrivala obraz v dlani in se pozibavala z životom, kakor da hoče uspavati misel, ki ji ne da miru. Lojzka se mu je zasmilila dobra je, skrbna in močna, vselej mu je bila v oporo, zato ji je vse zaupal. Tokrat pa je bila resnica le pretežko breme zanjo .. . Položil ji je roko na rame: »Ne razmišljaj! Kar sem storil, sem storil ... In spet bi storil isto! Spat pojdiva!" Odložil je suknjič, Lojzka si je odvezala predpasnik in razpela lase, svetle kot pšenično klasje, ki so ji v gostih pramenih padali na ramena. Okorno jo je prijel za roko, ji globoko pogledal v oči in se nasmehnil. »Kako svetle oči imaš, pa tako črno gledaš!" Žena je stopila na stol in privila stenj. Lučka v kotu je vzplapolala z rdečim plamenčkom.
Tedaj je Lojzka vztrepetala in prisluhnila z vsem bitjem. Krčevito se oklenila moža: »Slišiš?!" Nejasen oddaljen šum. Pes je zalajal. Spet in spet, glasneje in bolj grozeče. Spogledala sta se, pomenljivo, obupano. Pritajeno je kriknila: »Ježeš, gredo!" zakaj na razmočeni stezi je bilo slišati čofotanje težkih čevljev, osamljen strel in pes ni več zalajal.
Po vežnih vratih so butali s kopiti pušk: »Hudiča, mlinar pa danes že zgodaj spi!" je zarobantil glas pod oknom, šipe so zažvenke-tale. »Beli!" je dihnil Janez, še vedno držeč ženo za roko, stala sta
kakor odrevenela. Nato se je zamajal proti vratom, zavpil — koj, koj — odrinil zapah in privzdignil leščerbo. Palica ga je oplazila po roki; »Ne ogleduj nas tako! Nismo pravi, tistih ne pustiš čakati!" In vsuli so se v vežo, premetali izbo, kamro, brskali po skrinjah in omarah, dvigali podnice, trkali po steni. Otroci so presunljivo jokali, dveletni Cenček v materinem naročju je ves zaripel od joka komaj še lovil sapo. Vse je bilo razmetano, eden izmed njih je s krampom razkopaval steno ob peči. Zunaj so vpili nemški vojaki, ki so obkolili mlin, naj pohite. Ženo in otroke, ki so se hlipajoč držali materinega krila, kakor velikanski klopi, so spehali v kamro.
Oddahnil si je. Vse, kar bi ga utegnilo izdati, je bil pred dnevi v pločevinasti škatli zakopal v temačnem gozdu. Hlinil je začudenje in se ogorčeno branil: »Kakšni papirji, kakšen odbornik neki?! Ničesar ne razumem, ničesar ne vem," je prepričljivo ponavljal.
Zaman so belčki pretaknili vso hišo. Neki dolgin, ki je prvi opustil brezuspešno iskanje, je jezno siknil
pajdašu: »Onega capina bi nocoj tako prebutal, da bi nikoli več ne vstal. Bi si vsaj ohladil jezo, ker smo zaman rinili v to grapo."
»To so že drugi opravili, zato pa nam je ušel na drugi svet," se je zarežal škilast mladenič. »Deset dni so ga mehčali in čisto omehčali, tako da ni odnesel nikakršne skrivnosti tja, kjer ni muh . . . Zastonj pa tudi ne bomo grizli kolena v hrib. Iz mlinarjeve hiše vendar nikoli ne greš praznih rok!”
Janezu je zastal dih. Za hip je pozabil na lastno nesrečo mar je Boštjan izdal tudi druge, tudi svojega sina? Vsaj to skrivnost je odnesel s seboj!
Janeza so popadle močne roke. Na vse kriplje se jih je otepal, naposled so ga le spehali v mlin. Žena in otroci so šli jokaje za njim. Črno mlinsko kolo je mirovalo nad žuborečim potokom. Kopasti, temni oblaki so komaj opazno pluli nad domačijo.
Posedli so na tram. Janez se je žalostno razgledoval po izropanem mlinu. Medtem so bili Nemci naložili na voz vse vreče moke.
»Kaj bo z nami?" je vzdihovala Lojzka in pridušeno zahlipala, da bi ne prebudila Cenčka, ki je zaspal v njenem naročju in ji, puhajoč, dihal v obraz.
»V Loko me bodo peljali! Ker pa nimajo dokazov, me izpuste! Samo ustrahovati me hočejo, pa se jim ne dam! Zaprli so nas, da se bodo lepo v miru gostili in vse izropali." Ta misel ga je pognala kvišku. Prisluhnil je, sloneč ob vratih. Ropot, vlačenje sodov, nakladanje zabojev. Mlinar je stisnil pesti in z njimi tolkel po vratih, ko je zaslišal mukanje volov in krave: živina je v stiski klicala gospodarja na pomoč! Janez se je z drsajočimi koraki pridružil družini, ki je sedela na tramu, pod dogorevajočo leščerbo, kakor na majcenem otoku svetlobe sredi grozljive teme. Ves strt je molčal: zdaj bo ob vse!
Tončkove velike, preplašene oči so se zazrle v očeta: »Ata, kaj pa bodo vojaki storili s teboj? Tepli?"
Prižel ga je k sebi: »Nič, nič, zadremaj! Jutri se bo vse uredilo...!
»Tudi mami nič, pa Ančki tudi ne?"
»Nič, nič," ga je miril oče.
»V Loki jp ječa, tam je noč in dan tema, tega se bojim," je zahlipala Ančka. Mati jo je tesneje zavila v pled in ji položila glavo nazaj na svoja kolena: »Morda nas pa zdaj izpustite, ko so vse pokradli!" je dihnila Lojzka in tenko prisluhnila, nato je pograbila moževo roko, zakaj bližali so se koraki.
Pred mlinom se je nekdo zarežal: »Nismo pozabili na vas! Samo malo počakajte!" In kakor da bi plezal po lestvi, se je njegov smeh bližal in rastel. Nato se je nekaj zavalilo in padlo s strehe. Janez je planil k vratom in divje razbijal po njih. Odhajajo! Kaj bo z njimi!?
V slemenu je nekaj zaprasketalo, težak, smrdljiv vonj jih je zaščege-tal v nos. Vijoličast, prozoren dim je lezel v mlin. »Joj, zverine, zažgali so!" Oče je butal ob vrata, bila so hrastova in niso popustila. Lojzka je z otroki bežala v najbolj oddaljen kot. V tramovju je sikalo, gost dim jih je dušil. Zubelj plamena je kakor velikanski zlatordeči jezik obliznil leseno steno, vnele so se prazne vreče, zublji so se zagrizli v podnice. Saje s tramovja so naletavale kot drobcene, črne snežinke. Vrešče so se umikali goreči poplavi. Lesene stene so zablestele, kot bi po njih curljala lava, kaj kmalu pa so bile kakor ena sama goreča zavesa, ki drsi po nevidni žici. Mlinarju so izstopile žile na sencih, z iskrami v laseh, blazno sijočih oči je butal ob vrata.
Vsi se zaletavajo vanje, malce se vdajajo, toda zapah ne popusti. Naposled se roke umaknejo pred plameni, ki ližejo tudi vrata. V gostem dimu se komaj še vidijo. Lojzka je s pledom prekrila Cenčka, ki ga krčevito stiska k sebi in niti ne opazi, da je ves modrikast v obraz in negibno leži v njenih rokah. Za materinim hrbtom se stiskata bratec in sestrica, kakor da se bosta tako skrila bližajočim se plamenom. Oče z nadčloveškim naporom skuša odtrgati gorečo desko s stene in utreti pot iz vrtinca plamenov. Tedaj se s strašnim truščem sesede goreče tramovje in jih pokoplje pod seboj. Goreči mlin plapola v jesensko noč kakor velikanska rdeča zastava. Iskre prhnejo kot žareče kaplje nedolžne krvi k temnemu nebu.
DOMISLICE
•	Najboljša vzgoja otrok: priskrbeti jim dobre starše.
*
•	Mnogo lažje je postati oče kot pa biti oče.
6 Ljude ti bodo šli tako dolgo na roko, dokler boš v njej kaj imel.
*
• Ne veruj tistemu, ki te boža. Morda išče le mesto, kjer te bo udaril.
•	Ljubezen je večna, dokler traja.
*
•	Vsak kompromis med resnico in lažjo je vedno na škodo resnice.
*
•	Vsemirski poleti zbližujejo planete. Ko bi zbližali tudi ljudi!
*
•	Prvi pogoj za nesmrtnost je smrt.
GEORGE RACKHAM
Puščavski zarod
Drugo jutro so se jastrebi spustili niže. Letali so v krogu in eden od treh je zajadral k zemlji. Jadral je v enakomernem krogu. Lepo se je videlo, ko je nespodobno zakril sonce.
Ahmed je ležal na pesku. Vročina je neusmiljeno pritiskala in bolečina v nogi se mu je širila do bokov. Tedaj je pograbil prazno čutaro. Vedel je, da je prazna. (Prislonil jo je na to, kar je sonce še pustilo od njegovih ust. Poduhal je praznino in jo položil na pesek.
Nisem še pripravljen umreti, je pomislil. Če pa je to moj zadnji dan, bom umrl častno.
»Tako torej bova končala«, je rekel konju, ki je ležal poleg njega. »Pričakoval sem boljši konec.«
Jastrebova senca mu je švignila preko obraza. Ozrl se je na konja, ki je negibno ležal v pesku.
Pred tremi dnevi sta prijahala z zahoda. Pridirjala sta iz vasi, kjer so streljali in vaščani so jima sledili za petami. Pričelo se je z igranjem kart v tej tuji vasi, ko je Ahmed opazil, da je prevaran. Izvlekli so nože. Goljuf je zastokal in obležal v krvi.
Takrat se je začelo.
Njegov veliki sivec, čeprav utrujen od štiridnevnega potovanja iz domačih tuareških hribov, jim je čudovito ušel. Dirjala sta čez puščavo v vročini, ki bi človeka izsesala do suhega in pustila le kosti, ta boren ostanek žgočega sonca. Drug poleg drugega sta pešačila po slabih poteh, jezdila, kjer je bila pot dobra in dirjala v galopu, ki požira milje, kjer je bil pesek trdno zbit.
Proti večeru je Ahmed popustil vajeti in razjahal. Zaničljivo se je ozrl na prašen oblak zasledovalcev, oddaljen kakšno miljo. Če bi bil Moti spočit, bi jih že zdavnaj pustil zadaj. Ker pa je...
Njegovi griči leže osemdeset milj proti jugu. Vmes pa je neprehodna pustinja.
»Oba sva premlada, da bi umrla,« je rekel konju. »Hitro naprej! Izdrži, Moti! Dostikrat sem razmišljal, da bi tekmoval s teboj proti konjem belih mož. Ko še nisem imel niti enaindvajset let! Bodi močan, moj princ, za moje sanje!«
Obrisal mu je gobec in nozdrvi, mu zrahljal uzdo, ki ni imela nikoli kovinskega rezila in dotaknil čutare. Konj je dvignil glavo, da bi pil. Razjahal je.
Nato se je pričelo streljanje.
Dober strelec, ki je vodil skupino, ga je poskušal mirno podreti z vrha sipine. Krogle so jima švigale mimo ušes.
Nekaj ga je udarilo po desni nogi. Padel je čez konjevo grivo in se oprijel dolgih dlak. Čutil je, da je noga neuporabna.
Vsedel se je in pomeril, ne da bi pomislil. Zagledal je moža in^spoznal, da ga videz ne vara. Mehko je potegnil sprožilec. jMož je padel, ko je puška prvič počila.
Konj je^skocil naprej. Vedel je, da jima sledijo in da ga jahač ne. stiska s koleni. Spoznanje je bilo navdih. Vso. noc je hodil, nagonsko je tekel proti domu. 'Podoben je bil senci v mesečini, z jahačem, ki se oprijema njegove grive.
Zjutraj pa je jezdec še vedno pri slabi zavesti, začutil, kako je konj trznil in se zgrudil na pesek.
Tam sta obležala negibna on in konj.
Ahmed se ni spominjal, kdaj so jastrebi prvič prileteli. Zdelo se mu je, da so bistveni del te situacije.
Morda ima vsak svojega jastreba nad glavo, je pomislil. Ponavadi se tega ne zavedamo. Ko pa si tik pred koncem, že spoznaš. Prav gotovo spoznaš šele takrat svojega jastreba.
Tudi ponoči so ostali. In tudi zjutraj so bili jastrebi še pri njiju. Konj se je ves čas oziral k možu.
Črni ptič je zaokrožil v ozkem loku. Kot znamenje je padla senca na dvojico spodaj. Opazoval ju je nasilno in hkrati zelo skrbno.
»Veš, nisem vedel, da si tudi ti zadet«, je rekel Ahmed. »Krogla skozi trebuh je nečastna za mojega paradnega princa.«
Krogla mu je predrla meso na mehkem spodnjem delu trebuha in pogledala ven na drugi strani. Izgubil je mnogo krvi.
Ahmed se je približal puški in zrahljal nabijač, ki je bil poln peska. Še ena krogla mu je ostala.
»Sam bom kljuboval jastrebom, moj biser. Potrebuješ mnogo, a ti ne morem ustreči z drugim, kot s smrtjo.«
Vročina je pritiskala. Žrebčeve oči so se zavile. Mož je zaslišal tenek pisk ptice, ko je priletela v ozek krog nad konjem.
Pomeril je točno na sredino konjeve glave. Jastreb je ostro zakrožil: krila so se zaustavila, rep je zaplahutal. Z ukrivljenim kljunom se je pognal navzdol.
jPotem ko je bil ranjen, je Ahmed pozabil na jezo, mržnjo in dostojanstvo. Saj je bilo toliko drugega pred njim. Ko je opazil zastrebe ki so se spuščali vse niže, ni čutil sovraštva, pač pa sramoto. Bila bi velika slabost ubiti konja. Premagati mora slabost. Premagati mora 'jastrebe.
Ustrelil je. Čeprav ranjen in s puško polno peska, je bil še vedno zelo dober strelec. Ptica je zavreščala in zdrsnila na pesek. Za seboj je pustila dolgo znamenje. Ostali dve sta ostro zavili in se dvignili v sončni sij.
Ahmed se je pomaknil nazaj. Vedel je, kaj pomeni biti ranjen s kroglo dumdum. Vročina ga je spreminjala v prah.
Zbral je vse svoje moči in rekel konju: »Bodi miren. Z belci bova tekmovala kdaj drugič in na drugem mestu. Ko bo potrebno, bom zlezel bliže. Bodala se uporabljajo v različne namene .. .«
Sprva je pomislil, da mu razbija srce. Toda ne! Udirci so se nejasno ponavljali. V pesku so se premikali konji! Zvok je prihajal od zelo daleč.
Potem jih je zagledal, kako so jahali vse hitreje. Vodil jih je njegov oče. Obkrožili so ga in nanj metali sence. Nato je zaslišal šum vode.
»Slišali smo strel,« je rekel starec. »Iskali smo te, toda na napačni strani. Jastrebi, ki so se dvignili više so nam pokazali pot.«
»Konj«, je rekel Ahmed, »ima prestreljen trebuh«.
Očetove oči so ponosno zasijale. Slišal je že za junaške zgodbe. »Živel bo in zaplodil mnogo dobrih žrebcev. Res ima levje srce.«
»Naj bo blagoslovljen Alah«, je dejal Ahmed. Z bolno nogo je zelo težko zajahal.
Zarežal se je konju. Žrebcu je kapljala voda po nozdrvih in po hrbtu. Dvignil je glavo in pogledal moža.
„Jnlevimtall”
MEDNARODNA ZAVAROVALNICA
PROTI NEZGODAM IN ŠKODI
OKRAJNA POSLOVALNICA
PLIBERK
BAHNHOFSTR. 9,TEL. 215 NOVO ODPRTA
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Porodita; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddoje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00
RADIO
I
p f e gram
Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 9. 10.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — 15.50 Govorimo o znamkah — 16.30 širni pisani svet — 17.00 Srečanje z ADEG — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20415 Ločitev, radijska pripovedka — 20,45 Orkestralni koncert — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 10. 10.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav note — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Hočemo pomagati — 18.05 Koncert ljudskih pesmi
—	20.40 Most, slušna igra — 21.35 Tisoč not iz dežele tisočerih jezer.
Ponedeljek, 11. 10.: 8.15 Beli golob ponoči, roman —
15.15	Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
18.15	Tisk in gospodarstvo — 18.35 Aktualnosti za mladino — 20415 Vsakdanji problemi — 20.30 Koroška lovska ura — 2j1j15 Operete Rudolfa Katniga.
Torek,	12.	10.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Knjige za darilo	— 15.45 Kulturno ustvarjanje	v deželi
—	18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke
—	19.00 XY ve vse — 20J5 Literarni eksperiment — 21.15 še je čas — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda,	13.	10.;	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Knjige za darilo —	15.30	Avstrijski	komorni zbor	—	18.00
Ko mesec sveti —	18;15	Pomoč potrebuje	vsak	—	18.30
Znanstvena govorilnica — 20.45 Seviljski brivec, opera.
Četrtek, 15. 10.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.55	Ernst	Liebich,	koroški	avtor	—	18.05
In ljudje so tako prijazni	— 18.20	Oddaja	za delavce —
18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.45 štajerska jesen — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek,	15.	10.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj pravi industrija —
20.15	Sprehod skozi Bremen — 21.00 Orkestralni koncert.
II. PROGRAM
Poročita: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00, 23.00.
Dnevne oddoje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 14.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 športni
komentar — 2240 Pregled po svetu.
Sobota, 9. 10.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 45.20 Dunajska glasba — 47.10 Misli h gradnji elektrarn — 47.35 Za delovno ženo — 18.25 Ekumenski koncil — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja —
19.30	Velika šansa — 20:15 Avstrijska hitparada — 22.20 Ura solistov.
Nedelja, 10. 10.: 8.15 Kaj je novega — 9.00 Reka, koroška simfonija — 10.00 Ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste —- 14.30 Beli golob ponoči, roman
—	15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Orkester iz Linza
—	18.00 Mednarodna radijska univerza — 19:10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.25 Sto let Broadwaya — 21.15 Na sledi Homerja.
Ponedeljek, 11. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 43.30 Za prijatelja opere
—	15.35 Lahka glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Slavnostne igre v Bayreuthu.
Torek, 12. 10.: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Lenau in Nižja Avstrijska — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Eva in opereta —
21.30	O tem lahko govorimo.
Sreda, 13. 10.: 8JO Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 44.35 Novogrška literatura — 15.45 Otroška ura — 17.25 Iz raziskovalnega
3% Sonderrabatt
fiir alle Hochvvassergeschadigten
geben wir sofort allen unseren Freunden i und Kunden in den Katastrophengebie- | ten fllr alle Bestellungen bis zum 1. November 1965. Mit dieser Maflnahme wol-len wir dazu beitragen, allen Hochwas-sergeschSdigten ein wenig zu helfen. Ver- j merken Sle auf Ihrem Bestellschein „hochwassergeschadigt“ und senden Sie dlesen oder Ihre Kataloganforderung
an das International« GroBversandhaus
GRAZ(^SH9
dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20J5 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zagrešili.
Četrtek, 14. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Koncert za klavir in orkester — 14.35 Ko greš skozi dolino — >15.35 Avstrijski komponisti — 16.30 Otroška ura — 17.40 Oddaja za ženo
—	19.30 Zveneče platno — 20.00 Zveneči filmski magazin
—	21.00 Plavajoči kontinenti in premiki na tečajih.
Petek, 15. 10.: 8J0 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 43.30 Za prijatelja opere —
14.15	Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Šola in dom — 19.30 Led s Cape Sabine, slušna igra —
21.00	Iz nabiralnika za pritožbe — 21.40 Angleščina v naglici.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 9. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Iz vseh dolin se glasi, slovensko-nemška oddaja.
Nedelja, 10. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 11. 10.: 44.15 Poročila, objave, pregled sporeda — športni mozaik — 18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 12. 10.: 14J5 Poročila, objave — Žena in dom.
Sreda, 13. 10.; 14J5 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
f	>
400 let na dan
Na podlagi statistik je razvidno, da prevozi 43 odstotkov Parižanov dnevno 10 km med domom in krajem, kjer so zaposleni, 8 odstohtkov Parižanov pa celo 40 km. Dva milijona in pol delavcev potrebuje za odhod na delo in vrnitev domov poldrugo uro. 42 odstotkov zaposlenih delavcev pariškega območja je vsak dan zdoma nad 12 ur, ker se jim zaradi pomanjkanja časa med opoldanskim počitkom ne splača priti domov na kosilo.
Z drugimi besedami: 3,300.000 prebivalcev pariškega območja zapravi dnevno proti lastni volji 3,750.000 ur, to je 400 let, da bi premagali razdaljo med svojim domom in podjetjem, tovarno ali uradom, kjer so zaposleni. Čas, ki ga potrebujejo za odhod na delo in za vrnitev domov, predstavlja 16 odstotkov časa, ki ga posvetijo svojemu delu.
\___________________________ J
Četrtek, 14. 10.: 14J5 Poročila, objave — Koroški kulturni pregled — Razmišljanje o svetu 'in ljudeh.
Petek, 15. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 9. 10.: 8.05 Domače pesmi in napevi — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Godba na pihala — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.05 Samospevi — 12.40 Prek sončnih dobrav — 15.05 Iz novejše koncertne literature — 44.35 Voščila — 15.30 Novi posnetki ženskega pevskega zbora »France Prešeren" iz Celja —	17.35
Ognjeni' ptič, baletna suita — 18J5 Popevke tega tedna
—	18.45 S knjižnega trga — 20.00 Koncert lahke glasbe
—	22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 10. 10.: 8.00 In bil je pes, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 1,1.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 Za vsakogar nekaj — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Humoreska tedna — 18.20 Vedri zvoki — 20.00 Mojstrske partiture — 21.)10 Melodije raznih narodov.
Ponedeljek, 11. 10.: 8.05 Zadovoljni Kranjci in ansambel Boruta Lesjaka — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Slavni ameriški violinisti — 12.40 Narodne pesmi ob harmoniki — 14.05 S poti po ožji domovini — 14.35 Voščila — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana — 18.45 Signali — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo vam — 20.40 Koncert beograjske filharmonije.
Torek, 12. 10.: 8.05 Od melodije do melodije — 9.25 Pozdravi najmlajšim — 12.05 Iz opusa Zvonimirja Cigliča
—	42.40 Čez hrib in dol — 14.35 Glasba mojstra An-fonina Dvoraka — 15.30 V torek nasvidenje — 18.15 Slovenski solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe —
18.45	Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Samota velikega teatra, radijska igra — 21.06 Serenadni večer.
Sreda, 13. 10.; 8.05 Zabavne melodije — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.30 Človek in zdravje — 12.05 Arije i z francoskih oper — 12.40 Slovenske narodne pesmi
—	14.35 Iz koncertov in simfonij — 15.30 Zbor Moravskih učiteljev — 18.20 Naš razgovor — 20.00 Gorenjski slavček, opera — 22:10 V plesnem ritmu.
Četrtek, 14. 10.: 8.25 Zabavni zvoki — 9.25 Instrumentalna glasba za mladino — 10J5 Z našimi solisti v popularnih operah — 12.05 Dva Telemanova koncerta — 12.40 Čez zelene trate — 14.05 Domača glasba za koncertne soliste — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert tujih pihalnih godb — 18J5 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas.
Petek, 15. 10.: 8.05 Zabavni zvoki — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek
Ta teden vam priporočamo:
H Janko Pleterski: NARODNA IN POLITIČNA ZAVEST NA KOROŠKEM,
obširna razprava iz zgodovine koroških Slovencev, 480 str., pl.	165 šil.
B J. M. Trunk: SPOMINI, avtobiografski zapiski slovenskega koroškega
pisatelja, 200 str., pl. 18 šil.
Q Ivan Pregelj: ..UMRETI NOČEJO!" povest iz dobe koroškega plebiscita
(Slovenske večernice), 160 str., br. 3 šil. Bi Rok Arih: ZIBELKA, zbirka kratkih koroških povesti, 130 str., slik. pril., br. 15 šil. £ Ivan Matičič: MOČ ZEMLJE, povest koroške vasi po prvi svetovni vojni,
128 str., br. 3 šil.
I Prežihov Voranc: ZBRANO DELO, 1. knjiga, povesti, novele in črtice
slovenskega koroškega pisatelja, 560 str., pl. 78 šil. B Josef F. Perkonig: UGRABLJENA STRD, roman nemškega koroškega pisatelja,
152 str., pl. 27 šil.
B Anna Seghers: MRTVI OSTANEJO MLADI, roman nemške družbe med
obema vojnama, 564 str., pl. 65 šil. H Jozsef Sulhof: ČAROVNA PALICA, roman o lovu na skrite SS-ovce,
332 str., pl. 49 šil.
^ Jose E. Rivera: VRTINEC, roman iz življenja južnoameriških nabiralcev
kavčuka, 284 str., ppl. 30 šil.
^ Hans Habe: ČE JIH TISOČ PADE, roman o dogodkih v Franciji med
zadnjo vojno, 360 str., ppl. 71 šil.
| Frans E. Sillanpad: TRUDNO ŽIVLJENJE, roman iz življenja in trpljenja
kmečkih delavcev, 176 str., ppl. 20 šil. ^ Damir Feigel: OB OBRATU STOLETJA, zbirka humoresk, 192 str., ppl.	33 šil.
| B. Travcen: MRTVAŠKA LADJA, roman iz življenja mornarjev, 320 str.,ppl. 50 šil. M Branko Čopič: OGNJENO LETO, roman iz druge svetovne vojne,
dve knjigi skupaj 676 str., pl. 48 šil.
^ Ivan Vazov: POD JARMOM: roman iz življenja Bolgarov na večer pred
osvobojenjem, 396 str., ilustr., kart. 83 šil. H Elio Vittorini: LJUDJE IN NELJUDJE, roman o boju italijanskih delavcev
proti fašizmu, 192 str., pl. 20 šil.
Claude Roy: NESREČA LJUBEZNI, roman .ljubezni brez normalne sebičnosti”,
144 str., kart. 38 šil.
^ Isak Samokovlija: SALOMONOVA ČRKA, zbirka novel iz življenja judovskih
ljudi v Bosni, 280 str., pl. 30 šil.
m Giuseppe Tomasi di Lampedusa: LEOPARD, roman o propadu stare
sicilijanske aristokratske družine, 280 str., pl. 47 šil. ^ Stijn Streuvels: LANENA NJIVA, roman iz kmečkega življenja,
304 str., pl. 39 šil.
Knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih.
KNJIGARNA „NAŠA KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE
— 12.05 Nekaj prizorov iz Verdijevega »Trubadurja' v domači izvedbi — 12.40 Skozi čas — 14.35 Simfonieta Uroša Kreka — 15.30 Glasbeni motivi iz NOB — 18.45 Kulturni globus — 20.30 Zborovske skladbe in priredbe narodnih Jakova Gotovca — 21J5 Oddaja o morju in pomorščakih.
AVSTRIJA
Sobota, 9. 10.: 17.03 Od Hamburga do Bombaya, otro^-ška oddaja — 18.05 Za družino — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Viharni sunek, komedija — 21.45 črni jezdec, drama.
Nedelja, 10. 10.: 17.03 Svet mladine — 17.55 Stališče
—	19.00 Willy Birgel — 19.30 Aktualni šport — 20.20i Postiljon in Lonzumeaua, komična opera — 21.55 Japonska v ogledalu svojih filmov — 23.05 Sedem dni časovnih dogajanj.
Ponedeljek, 11. 10.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.0G) Kitara za vse — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Na Dunaju; iin zaljubljen biti — 24.15 Horiconti.
Torek, 12. 10.: 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Dogodivščine ob Donavi — 19.30 Čas v sliki — 20.45 Disc Jockey* zabavna oddaja — 21.00 Inozemski odmev.
Sreda, 13. 10.; 11.03 Horiconti, nato Dic Jockey — 17.0& Listamo po slikanici — 17.25 Svetovno lutkovno gledališče — 47.40 Cvetlični zdravnik — 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Premišljevanje se obrestuje — 19.30 Čas v sliki — 20j15 Konec sezone, televizijska igra — 22.20' Slike iz Avstrije.
Četrtek, 14. 10.: lil .03 Anton Bruckner — 12.00 American Life and Literature — 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Oprostitev, televizijska igra — 21.30 Možje in sile.
Petek, 15. 10.: 14.03 Konec sezone — 12.30 Slike iz Avstrije — 18.30 Pogled po deželi — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Danes gremo na sprehod — 21.50 Pariz, mesto žensk.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 9. 10.: 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Zoki poki* lutkovna oddaja — 18j1 0 Vsako soboto — 18.25 Obzornik
—	18.45 Igra za mladino — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 Sprehod skozi čas — 21 j10 Kriza, film —
22.00	Druga plat medalje — 23.00 Prenos zaključnega dela festivala Opatia 65.
Nedelja, 10. 10.: 9.15 Pošta — 9.30 Zvedel sem nekak novega — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Otroška oddaja — 11.20 Cirkuški dedek — 12.00 Nedeljska konferenca — 19.00 V nedeljo ob sedmih — 19.55 Lahko noč, otroci — 20.00 Dnevnik — 20.45 Glasbeni avtomat —
21.45	Grindl, film.
Ponedeljek, 11. 10.: 17.40 Angleščina — 1840 Risanke
—	18.25 Obzornik — 8.45 Zanimivosti — 19.15 Tedenski športni pregled -— 20.00 Dnevnik — 20.40 Pri zadnji instanci, drama — 21.30 Biseri glasbene literature.
Sreda, 13. 10.: 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleščine — 17.40 Tiktak — 17.55 Slike sveta — 18.25 Obzornik — 18.45 Resna glasba — 19.45 Cikcak — 20.0tf Dnevnik — 20.30 Mednarodna ura — 24.30 Kulturna panorama.
Četrtek, 14. 10.; 11.00 Angleščina — 17.40 Združenje radovednežev — 18.25 Obzornik — 18.45 Reportaža — 1940 Glasbena oddaja — 19.40 Mladinski tednik — 20.00-Dnevnik — 20.40 Ekran na ekranu.
Petek, 15. 10.: 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleščine — 18.00 Otroški magazin — 18.25 Obzornik —
18.45	Tiskovna konferenca — 19.30 Glasbeni kotiček —
49.45	Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film-
RADIO TRST
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 9. 10.: 1245 Največ, najvišje, najdlje — 15.0G Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 17.30 Bodoči solisti — 19j15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane^
Nedelja, 10. 10.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi —
15.30	Kot leto dolg dan, drama — 18.30 Izbor motivov iz operet Havajska roža in Ptičar — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe.
Ponedeljek, 11. 10.: 12.45 Liki iz naše preteklosti —
18.00	Ne vse, toda o vsem — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Zvoki, uglašeni no temo — 21.00 Potujoči virtuozi.
Torek, 12. 10.: 12j15 Naš vrt — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 21.30 Humoreske preteklega stoletja.
Sreda, 13. 10.: 14.45 Tržaiki motivi — 12.45 Pomenek s poslušalkami —	18.00 Ne vse, toda o vsem	—	18.3C
Slovenska klavirska glasba — 19.15 Antologija Ivana Trinka — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 14. 10.: 12.00 Iz slovenske	folklore	—	19.00
Pisani balončki	— 21.00 Grof Monte	Christo	—	22.40
Slovenski solisti.
Petek, 15. 10.: 12.45 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Opera v očeh libertistov
—	19.00 Pevski	zbori Furlanije-Julijske	krajine	—	19.15
Zlata žlica — 20.35 Gospodarstvo In delo — 21.00 Koncert operne glasbe — 21.50 Zgodovina evropskih ustav.
PEČI
ŠTEDILNIKE
v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
tel. 0-42-36 201