»4. št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3'- V Ljubljani, četrtek 2& februarja NaroCnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K- Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za takrat 2‘80 K, večkrat popust. JUGOSLAVI r t»*i Uredništvo: WoIfova ulica 1/1. Telefon 350 J**"*' - Uprava: » Marijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti aaatakfl za odgovor. Zakonski predlog o dranalsfinab. Poslanec anton brandner zahteva sprejetje službene PRAGMATIKE ZA JAVNE NAMEŠČENCE. — RADIKALNI DESIDENT DR. IVANIČ UGOTOVI, DA JE POGREŠENA FINANČNA POLITIKA KRIVA SLABE VALUTE. Beograd, 22. febr. (Izv.) Predsednik dr. Ribar otvori današnjo sejo narodne skupščine ob petih popoldne Sklene se. da pride na mesto pokojne^ £a poslanca fra Didaka Buntiča g. Jura] Puljič, na mesto pokojnega poslanca Živo te Stankoviča pa g. Milan Ra-dojkovič. — Zbornica preide na dnevni fcd: nadaljevanje debate o zakonskem Predlogu o dvanajstinah za mesec marec in april. — Kot prvi povzame be-*edo narodni socijalist Anton Brand-°®r in kritizira delovanje finančnega ministra. Pravi, da ministrstvo nima nobenega seznama uradnikov in da se v poedinih postavkah proračuna nahajajo pogreške, ki gredo v milijone. Zahteva, naj se čimprej udejstvi službena pragmatika zaradi tega, ker je »»nogo nekvalificiranih uradnikov in takih, ki bi hoteli preskočiti več činov, kar bi se pa ne moglo dogoditi, ako bi g bila sprejeta službena pragmatika. "jjsH tudi, da se vodilni državni urad-r** ne bi smeli udeleževati politične °?tbe in da bi morali stati izven tj^ank. Ako se izvede redukcija državnih nameščencev, bodo najbolj priza-t[eti oni, ki so sposobni, ker ne pripadajo nobeni stranki. Narodno-socijali-*tična stranka je v načelu proti dva-najstinam, ker se smejo dovoliti le v ahpormalnih razmerah. Zato bo njegova stranka glasovala proti dvanaj-stlnam, ker hoče prisiliti vlado, da Predloži redni proračun. — Nato govori zemljoradnik Voja Lazič, ki pravi, d® se iz vsega dosedanjega delovanja Vidi, da vlada ni sposobna, ker ni Predložila rednega proračuna, ampak *°Pet samo dvanajstine. Vlada sc je izkazala za nesposobno tudi v drugih zadevah. Njegova skupina bo glasovala proti dvanajstinam, ker nima zaupanja v vlado. — Natb povzame besedo radikalni disident dr. Momčilo Ivanič in kritizira poročilo večine finančnega odbora o dvanajstinah. O državnem proračunu pravi, da je fiktiven, kar velja tudi za dvanajstine. Napada finančnega ministra radi pogreškov politične uprave v Sarajevem, ki je za več milijonov prekoračila kredite in se je zadolžila pri bankah. — Med govorom posl. dr. Ivaniča je prišlo do mučnih incidentov med govornikom in demokratom Radovičem, ki inu je zaklical, da je klevetnik. Predsednik dr. Ribar je zaradi tega podelil po--slancu Ridoviču ukor. V zbornici je bil velik nemir in hrup, ki se je polagoma polegel. .— Poslanec dr. Ivanič govori nato o redukciji uradništva in pravi, da je proti temu, da pri zmanjšanju števila državnih nameščencev sodeluje narodna skupščina, ker bi zaradi tega vlada imela izgovor, češ, da ji je narodna skupščina odvzela preveč uradnikov. Skupščina mora ostati pri tem na strani in samo nadzorovati in kritizirati delovanje vlade. Govori o našem finančnem stanju in veli, da je slaba finančna politika vzrok padanju naše valute. Zato smatra za odgovornega ministrskega predsednika Pa-šiča, ki bi bil moral prisiliti finančnega ministra dr. Kumanudija, da odstopi ako tii sposoben. — Na predlog predsednika se nato zaključi seja ob 8.25 zvečer. — Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne. Slovenila se razdeli nm dve oblasti SKLEP ODBORA ZA UPRAVNO RAZDELITEV DRŽAVE. Beograd, 22. febr. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo odbor za upravno razdelitev države, ki je razpravljal o mejah oblasti v Sloveniji. Sklenilo se ‘e> da se dosedanja pokrajina Slovenija razdeli v dve oblasti, in sicer na ljubljansko in mariborsko. Meje med Obema oblastima ostanejo iste, kakor so določene v prvotnem vladnem načrtu. Meja obeh oblasti napram Hrvat-ski se krije z dosedanjo pokrajinsko mjjo. Prekmurje pripade mariborski oblasti, kakor tudi okraj Lendava. Občina Čabar ob meji Slovenije naj odloči sama, ali hoče pripasti ljubljanski oblasti. .Krali Aleksander v Bukarešti. DEFILIRANJE BUKAREŠKE POSADKE. — POLK KRALJA ALEKSANDRA. Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Včeraj Popoldne je bil pred kraljevo palačo Velik pregled bukareške posadke na cast kralju Aleksandru. Za goste je bila Postavljena posebna tribuna. Kralj Aleksander je pred kraljem Ferdinandom jezdil na čelu IX. romunskega Polka gorskih lovcev, ki se odslej imenuje »Polk kralja Aleksandra«. Gostje z zanimanjem sledili defiliranju vse Pukareške garnizije. Prebivalstvo je toalju Aleksandru prirejalo živahne °vacije in mu prisrčno vzklikalo. — Po yojaškem pregledu je kralj Aleksander sprejemal na dvoru razne deputacije, državnike, politike in razna romunska društva. Zvečer je bil velik koncert na katerem so sodelovali najboljši romunski umetniki. Beograd, 22. febr. (Izv.) Kralj Aleksander ostane s spremstvom še nekaj dni v Bukarešti. Kar se tiče poroke,- se doznava, da bo najbrže v prvi polovici junija. Natančni dan se določi kasneje. Romunska kraljica pride s svojo hčerko Marijo aprila v Jugoslavijo in se bo nekaj dni mudila v Dalmaciji. Politični razgovori in?(i Romunijo in Jugoslavijo. PAŠIC IN DR. NINČIČ KONFERIRATA Z ROMUNSKIMI DRŽAVNIKI. Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Jugo-.°venska ministra Pašič in dr. Nin-I(j.sta svoje bivanje V romunski pre-Tei porabila tudi za važne konferen-* 2 romunskimimi državniki, zlasti z ‘Ulstrskim predsednikom Bratianom ® ministrom za zunanje stvari. Na po-z&ovorih, ki so imeli v glavnem in-men značaj, so se posvetovali o med-rodnem položaju, zlasti o situaciji, nastala v Srednji Evropi po raz-pQl u. Avstro-Ogrske monarhije. Ves 2 n°?al se je v prvi vrsti razmotrival (jr.2lr°m na stališče obeh prijateljskih lCoZav’ Ju8Vslavije in Romunije. Teše*^ P°raz£ovorov se je ugotovilo, da J® Gosegla popolna soglasnost v na-o l?1] ypra®anjih. Domenili so se tudi nač taktiki, ki mora biti na vsak konf1 skuPna ‘n enotna, — Danes se sta -rence nadaljujejo. Prisostvovala in n'r ituc*‘ Poslanika češkoslovaške V£ .].? republike. Dočim se je na razn3^8^-*'1 konferencah v glavnem tneHT a'° 0 medsebojnih odnošajih lišči JU&0slaviio in Romunijo in o sta-ro .1. Poedine države napram medna-renr' P°. ‘ki, so na današnji konfe-pravl- u 3Vniki vseh štirih'držav raz-Ja‘i o nastopu male entente na mednarodni konferenci v Genovi. Za ta nastop in za bodočo politiko male entente se je zlasti zanimal poljski poslanik na romunskem dvoru, ker se vodijo pogajanja za pristop poljske republike k mali ententi, kat je le še vprašanje časa. Na konferencah se je sklenilo, da se strokovnjaki #male entente snidejo prihodnji mesec v Beogradu, in sicer 5. marca. Na tem sestanku naj se izdela natančen program za skupno akcijo male enlente na genovski konferenci Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Včeraj je ministrski predsednik Bratianu priredil na čast jugoslovenskima državnikoma Pašiču in dr. Ninčiču intimno večerjo na svojem domu. Prisotni so bili tudi romunski ministri, šef generalnega štaba general Cri-stescu, jugoslovenski minister dvora Jankovič, poslanik Colak Antič, gg. Nastasijevič, Hristič, polkovnik Vukovič in drugi. Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič je izjavil novinarjem, da je popolnoma prepričan, da bo nova zveza med Jugoslavijo in Romunijo le URADNIŠKO VPRAŠANJE. Beograd, 22. febr. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o uradniškem vprašanju, prišel pa ni do nobenega zaključka. Zato se je seja prekinila in se nadaljuje jutri ob devetih dopoldne. ŽELEZNIŠKI PROMET. Dunaj, 22. febr. (Izv.) Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja, da se z 22. februarjem vzpostavi popolen oseben in blagovni promet na progi Gornja Radgona-Ljutomer in Špilje-Strass-Radgona. GOSPODARSKA OBNOVA EVROPE. London, 22. febr. Izv.) Danes se je vršil pod predsedstvom lorda Invcr-fortha sestanek organizacijskega odseka mednarodne korporacije za gospodarsko vzpostavo Evrope, ki je imel nalogo, proučevati temelje, na katerih bi se osnovale narodne in mednarodne korporacije v svrho izboljšanja gospodarskih odnošajev v Evropi. Današnji sestanek je prvi v vrsti sestankov, ki se bodo vršili v prihodnjih dveh ali treh dneh. Udeležili so se ga zastopniki Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije in Japonske. Obravnave niso javne. Lord In-verforth je izrazil mnenje, da bo odsek priobčil svoje sklepe šele, ko bo končal posvetovanja. Pariz, 22. febr. (Izv.) Londonski dopisnik lista »Matin« javlja, da sedaj v splošnem računajo tudi politični krogi Anglije z odgoditvijo mednarodne gospodarske konference v Genovi, ker italijanska ministrska kriza one-mogočuje, da bi se odposlanci sestali 8. marca. Govori se o tem, da bo omenjena konferenca bržkone zborovala v tretjem tednu meseca aprila. Pariz, 22. febr. (zv.) Po poročilu iz Tokija je japonska vlada sprejela povabilo italijanske vlade glede udeležbe pri gospodarski konferenci v Genovi. S1NFAJNOVCI. London, 22. febr. (izv.) V poslanski zbornici je izjavil minister VVindston Churchill, da so sinfajnovci od premirja, ki je bil podpisan 6. decembra p. 1., povzročili 82 napadov na policijo in 34 na vojaštvo, pri čemer je bilo ubitih 13, ranjenih 36 oseb. VOLILNA REFORMA NA ANGLEŠKEM. London, 22. febr. (Izv.) Chamberlain je izjavil včeraj v spodnji zbornici, da je volilna reforma, povzročena po vojni, zvišala število volilcev od 7 in pol na 28 milijonov oseb. VELIKA ZRAKOPLOVNA NESREČA. Norfolk, 21. febr. (Izv.) Vodljivi zrakoplov »Roma«, ki ga je prodala Italija, se je razpočil. Pri tem je bilo ubitih 35 oseb. Washington, 2. febr. (Izv.) Mornariški departement je prejel od mornarske postaje v Norfolku glede nesreče vodljivega zrakoplova »Roma« nastopno brzojavko: Vodljivi zrakoplov »Roma« se je vnel in pal na tla v bližini mornariškega oporišča ob pol petnajstih. Od 50 oseb, ki so se nahajale v zrakoplovu, je baje 35 mrtvih. Virginia, 22. febr. (Izv.) Službeno se poroča: Popoldne ob 15.40 je bilo po-veljništvu brodovja Javljeno, da je od oseb, ki so bile na krovu »Rome«, — ostalo živih le 10 ljudi. Norfolk, 22. febr. (Izv.) Po izpovedi očividcev se je odtrgala gondola in strmoglavila na tla, pri čemer je pokopala pod seboj 12 oseb. Norfolk, 22. febr. (Izv.) Doslej so izpod razvalin ponesrečenega zrakoplova »Roma« izvlekli 30 trupel, od katerih 10 ni mogoče spoznati. Bati se je, da leži pod razvalinami še več ponesrečencev. Nesrečo je najbrže povzročil prelom navpičnega krmila, ki je ob padcu zadelo ob žico električne napeljave, pri čemur Je nastal požar. Zrakoplov je popolnoma porušen. še utrdila prijateljske vezi, ki so doslej spajale oba sosednja naroda, ki nista bila še nikoli v medsebojni borbi. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič je pripomnil, da imata obe kraljevini skupne interese, vsled česar morata v bodočnosti nastopati skupno. Mendnarodna gospodarska konferenca v Genovi ne bo imela dobrih uspehov brez predhodnega sporazuma. Razume se samo po sebi, da se na tej konferenci nikakor ne sme govoriti o kaki izpremembi mirovnih pogodb. Politična vloga Češkoslovaške. Da so podajanja glede skupnega nastopa male antante na genovski konferenci znak krepko napredujoče politične konsolidacije v srednji Evropi, o tem smo si precej na jasnem. Prav tako je tudi res, da ima pri tem Češkoslovaška prvo vlogo in da se je v veliki meri njeni diplomaciji zahvaliti za doslej dosežene uspehe. Politiko Češkoslovaške bomo tein pravilnejše ocenjevali, ako se zavedamo, v kako malo ugodni legi se pravzaprav nahaja ta država. Ako bi ne bila sposobnost češkoslovaškega naroda tako velika, v političnem kot v kulurnem m gospodarskem oziru, bi Deneš pač ne mogel žeti tolikih uspehov. Prezreti pa ne smemo, da so Čehi vedno igrali vlogo v politiki srednje Evrope. Navadno imamo pri nas, kadar vidimo Čehe, pred očmi le Čehe iz avstrijske dobe, iz žalostne epohe po belo gorski bitki. Toda najimenitnejši del češke preteklosti leži zadaj za tem usodnim narodnim mejnikom in kaže dolgo vrsto uspehov in aktivnih dogodkov. To velja za svetle čase Sama, Svatoplnka, Otakarja, Boleslava in Vaclava Premislovičev; vedno pa je kazala češka politika isto smer. Stoječ v delenzivi napram močnemu nemškemu sosedu na zapadli, je stremela po tem, da se razširi na jug in vzhod, v smeri proti Donavi In Alpam in v smeri na gorenjo Odro in gorenjo Vislo. Ni bilo malokrat, do se Id računala Češka k najmočnejšim državam srednje Evrope. V sktadu s to historično vlogo je današnja porast Češkoslovaške. Danes je politično in gospodarsko najagilnejša izmed malih držav srednje Evrope. Njena politična smer je ostala v skladu s historično; iskala in našla je zvezo z Jugoslavijo in stremi po čim ožjih prijateljskih odnošajih s Poljsko, dočim je zveza z Rdnunsko posredovala posest vzhodne Slovaške in Podkarpatske Rusije. Razmerje do Nemčije, oziroma do nemštva se sicer danes ne more smatrati kot normalno in to vsled tega, ker se v današnjem povojnem položaju te največje sosede politično ni treba bati. Radar bi Nemčija razpolagala zopet s v celo svojo močjo, tedaj bi morala češka politika voditi pozorno račun o lastnt sigurnosti. Vse to pa le v slučaju, da bi se razmerje med Čehi in Nemci v narodnem oziru ne hotelo zboljšati, to je, da bi si Češka ne mogla pridobiti zadostnih simpatij s strani domačega nemškega prebivalstva, in da bi po drugi strani Nemčija napram slednjemu skušala voditi politiko Pijemonta. Na vsak način pa ima Češka dovolj časa, da si v tem oziru izdatno zboljša svoj položaj, in pa po drugi strani, da se diplomatsko pripravi za to za enkrat še daljno bodočnost. Danes je nedvomno Češkoslovaška glavni činitelj stabilnosti in rastoče konsolidacije v srednji Evropi. Njeno ime, dobro znano po Evropi že iz dobe legijonarjev in ruskega razsula, postaja vedno uglednejše in vplivnejše. Enoten nastop male entente. SESTANEK MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV DR. BENEŠA IN PAŠlCA V LJUBLJANI. formacije so bile zelo potrebne, kef namerava nastopiti mala ententa na genovski konferenci sklenjeno. Pridobila si bo značaj velesile, ker pristopi k dosedanjim trem državam Ju-gosloviji, Cebosl. in Romuniji v kratkem še Poljska. Pristop Grčije k mali ententi je le še vprašanje časa. Vojaški konvenciji med Romunijo in Grčijo ter Jugoslavijo in Grčijo sta pripravi za pristop te balkanske države k mali ententi, ki bo v kratkem velesila v koncertu evropskih veleviasti. Beograd, 22. febr. (Izv.) Na sestanku obeh ministrskih predsednikov Češkoslovaške in Jugoslavije bo govora tudi o razmerju male entente do Madžarske, posebno pa o trianonski mirovni pogodbi. Vprašanje te mirovne pogodbe je važno že zaradi tega, ker naša država in Romunija še nista doslej brezpogojno priznali trianonski mirovne pogodbe, ker je bil medtem uveljavljen beneški dogovor, ki je to mirovno pogodbo deloma nekoliko iz-premenll. Češkoslovaška vlada pa smatra, da se na trianonski mirovni pogodbi ne sme ničesar izpreminjati, ker bi se potem pojavile nove težkoče in morda tudi neljubi zapletljaji. V zadnjem trenotku se doznava iz poučenega vira, da se je našel modus, po katerem bi Romunija in naša država lahko priznali trianonsko mirovno pogodbo. Bukarešta,. 22. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič in zunanji mi- nister dr. Ninčič odpotujeta najbrže še danes v Beograd. Minister dr. Ninčič pride te dni v Ljubljano, kjer se sestane s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem na njego-/ vem povratku iz Pariza in * Rima v Prago. Ministrski predsednik Pašič pride v Ljubljano malo kasneje, ker ga zadržujejo važni posli v Beogradu, da ne more potovati skupno z ministrom dr. Ninčičem v Slovenijo. Beograd, 22. febr. (Izv.) Češkoslovaški poslanik Kalina odputuje nocoj v Ljubljano, da pripravi vse potrebno za sestanek češkoslovaškega ministrskega predsednika BcncJa z ministrskim predsednikom Pašičem in zunanjim ministrom dr. Ninčičem. G. Kalina se pelje nato v Trst, kjer bo sprejel dr. Bencša na njegovem povratku iz Pariza v domovino. Prisostvoval bo tudi konferenca državnikov obeh bratskih držav v Ljubljani. Naša vlada je že izdala merodajnim mestom potrebna navodila, da pripravijo vse potrebno za ta važni politični sestanek, na katerem se natačno določi stališče male entente, ki ga bo uveljavljala na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Dr. Beneš je šel v London in Pariz v prvi Vrsti zaradi tega, da se informira o političnem položaju, v katerem se sedaj nahaja Evropa. Te in- SPREJEMANJE V PODČASTNIŠKO ŠOLO. Beograd, 22. febr. (Izv.) Prva pehotna podčastniška šola kralja Aleksandra I. v Beogradu sprejme letos 600 gojencev. Lastnoročne prošnje naj se pošljejo poveljništvu tc šole, uaj-kasneje do 1. maja t. 1. IZ STRADAJOČE RUSIJE. Moskva, 22. febr. (Izv.) Predstojnik pomožnega odseka za stradajoča ozemlja je izdal nujen proglas na gubernije, ki so dolžne pomagati, v katerem veli, naj se ne zadovoljujejo s tem, da pošiljajo v gladujoča ozemlja žito za posetev, temveč naj priskočijo na pomoč tudi z delovnimi silami za obdelovanje polja, ker so prostrana ozemlja skoro popolnoma izumrla. Ako to ne uspe, se^ bo katastrofa, povzročena po gladovanju, še mnogo bolj razširila. Zagreb, 22. febr. Devize: Dunaj 5.025, Praga 586—539, Trst 1565—1568, Berlin 146—148, Newyork (ček) 313, London 1390—1395, Curih 6125-6150, Budimpešta 41—41.10. Valute: Amer. dolarji 308—309, rout. leji 240—243, čsl. krone 575, c, rublji 26, Tendenca je bila danes za devize slabša. Tudi v efektih je bil promet slabši. i Beograd, 22. febr. Valute: Francoski franki 720, dolarji 78.25, rom. leji 61, čsl. krone 145, nem. marke 37.75, avstr, krone 1.50. Devize: London 342, Pariz 724.70, Ženeva 1540, Milan 395, Praga 147.40, Berlin 35.525, Dunaj !.25, Sofija 53.40, Budimpešta 11.85. Curih, 22. febr. Devize: Berlin 2.325, Newyork 510, London 22.44, Pariz 46.30, Milan 25.35, Praga 9.35, Budimpešta 0.7.5, Zagreb 1.575, Varšava 0.14, Dunaj 0.11, avstrijske krone 0.09. Berlin, 22. febr. Dunaj 4.58, Budimpešta 30.21, Milan 168.90, Praga 392.10, Pariz 1940.55, London 939.05, Curih 4205.75. Praga, 22. febr. Dunaj 0.7575, Berlin 24.60, Rim 275, Budimpešta 7.545, Pariz 498.30, London 242, Ne\v York 55.125, Curih 1087, avstrijske krone 0.75, italijanske Jire 272, S prošnjo za priobčitev nam pošilja »Cikaška jugoslovanska podporna organizacija« sledeče pismo: Jugoslovanska podporna organizacija (»Jugoslav Reiief-Chicago«) je svoje delo popolnoma izvršila in Vas naproša, da v svojem listu to sporočite našemu narodu v Jugoslaviji. V najvažnejših obrisih podano je bilo delo čikaške jugoslovanske podporne organizacije to-le: Organizacija je bila ustvarjena leta 1918. 12. januarja se je sestala v Cikagi narodna konferenca, na kateri je bilo zastopanih sedemnajst ameriških jugoslovanskih sesterskih organizacij. Pri tej konferenci so bili izvoljeni permanentni poslovodje, ugotovljen načrt in začelo se je z delom. Glavno delo je obstojalo v tem, da so se pripravili zaboji enake velikosti; v te zaboje se je devalo blago, ki so ga pošiljali ameriški Jugoslovani, in zaboji so se oddajali pošiljateljevim sorodnikom, živečim v Jugoslaviji. Največ se je pošiljala v teh zabojih obleka in obutev. Oddalo se je 1774 zabojev v vrednosti 250.000 dolarjev. V blagajni se je nabralo tudi 41.595 dolarjev 64 centov darov in po 15 centov za Zenit zabojne teže. Vse to in pa v številkah je bilo objavljeno v tiskanem poročilu z dne 28. decembra 1919, ki se je tiskalo v 5000 izvodih srbohrvaški In slovenski ter razposlalo vsem Interesiranim. Po odpravi tega poročila je ostalo še nekaj denarja in še nekaj nedokončanega dela. Ta denar se je uporabil sledeče: 23. novembra 1920 smo kupili za 2001 dolar. 230.000 kron. To vsoto smo poslali gg. Milanu Marjanoviču, profesorju Siloniču * in drju. Lazarju Caru v Zagreb s prošnjo, da naj se ta denar porabi za podpore potrebne na Hrvatskem po presoji omenjenega odbora. Enako vsoto smo poslali za Slovenijo drju. Miljutinu Zarniku, drju. Josipu Furlanu in drju. Ivanu Oražnu; ministru Slavku Grujiču smo pa nakazali v Wasliington ček za 2000 dolarjev in ga prosili naj ga dostavi Srbskemu podpornemu komiteju. Obenem smo poslali takrat ček za 20.400 kron slovenskemu odboru omenjenih treh gospodov. Ta znesek je bilo treba še plačati ljubljanskemu skladišču za shrambo in prekladanje zabojev. 4614 dolarjev 7 centov smo plačali 41 pošiljateljem zabojev, ki so reklamirali ukradene, izgubljene in oplenjene zaboje. Ko so bile te reklamacije vse poravnane, je ostalo v blagajni še 683 dolarjev 90 centov. S tem denarjem »mo kupili 22. junija 1921 85.000 kron ln poslali po eno tretjino (t. j. po 28.333 kron) zagrebškemu, ljubljanskemu ln beograjskemu odboru s prošnjo, naj te tneske porabijo — kakor že zgoraj opisano — v dobrodelne namena Z zahvalo in spoštovanjem •Jugoslav Relief of Chikago« podpisan tajnik: VIValter Predovlch. Davčni kizmet Uradni list št. 2 z dne 9. jan. t, 1. je priobčil »Zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah« veljaven seveda s 1. januarjem t. i. — ampak bolj temeljito in točno, kakor uradniške draginjske doklade — kjer se odreja davek na oglase v časnikih, časopisih, knjigah ln temu podobnem od najma-nje pol do največ pet dinarjev za vsako razglasitev. Proti temu zakonu so poslale uprave slovenskih listov vsestransko utemeljen protest v Beograd, ki je bil seve gladko zavrnjen. Zakon pa je kajpak tak, kakor smo jih že vajeni iz Beograda. Ne ozira se ne na potrebe in ustroj listov, ne na dosedanje dolgoletne praktike merjenja in zaračunavanja oglasov, ampak kratkomalo odreja, da je vse, kar se smatra za oglas, podvrženo davku. Kaj pa je oglas? Zakoh pravi: za oglase se smatrajo tudi ona naznanila v časniških beležkah, s katerimi se objavljajo poroke, taroke, bloskopske predstave in vse drugo, kar ima značaj oglasa ali reklame. Zadnji stavek definicije oglasa Je menda skonstruirala sama nerazruš-Ijlva Uganka. Vsako poročilo o smrti ali smrtni poškodbi — ima značaj razglasa in oglasa, vsako poročilo o poteku zborovanja tega, ali onega podjetja, kake družbe ali društva se more smatrati za reklamo; vsaka vest o ustanovitvi kake nove tovarne je reklama, vsako poročilce gospodarske vsebine je tudi reklama. Ce pišemo o naši domači industriji ter pravimo, da ta tovarna dela dobre čevlje, ona trpežne klobuke, tretja precizne stroje, delamo po zakonski definiciji oglasa reklamo in se nas mora obdavčiti kar na debelo! Pravijo sicer, da velja obdavčenje samo za naročena poročna, zaročna, smrtna ali druga naznanila — kdo pa more to kontrolirati? — Saj je vendar vsakemu šolarčku znano, da se vse te in podobne notice ne priobčujejo toliko po naročilu, kakor radi svoje — vsaj lokalne — zanimivosti. G. minister Pucelj nam ni poslal poročnega naznanila svoje gdč. hčerke, pa smo ga le priobčili! Nedavno smo poročali o zaroki bolgarskega prestolonaslednika z italijansko princezo. Po zakonu — ki nikjer ne govori o naročenih in nenaročenih časniških beležkah — je torej tudi ta vest podvržena davku! Ali ni to za bogove! Za vsakega poslanca, čigar ognjevit, stvaren in res lep govor priobči ta ali oni list, dela list reklamo — ergo se mora govor obdavčiti. Vsaka pohvalna kritika je samaposebi priporočilo in reklama in s tem podvržena davku. Gg. umetniki, pisatelji in vsi, ki nastopate javno, v bodoče boste imeli a priori ali slabe kritike ali pa boste plačevali reklamni davek! Prav poučen slučaj se je pripetil te dni »Ptujskemu listu«, ki je priobčil te dni zanimiv strokoven članek o peronospori in nje uničevanju na nek nov način ter je h koncu omenil izdelovalnlco tega novega izuma. Ali ni davčna oblast obdavčila celega članka, češ to je reklama za to in to tvrdko! No, v bodoče si bomo pač morali premisliti prinašati poročila o kakih koristnih napravah, izumih in izdelkih! Časopisje se nahaja dandanes v tako težavnem gmotnem položaju, da si nika' or ne more dovoliti špasa, plačevati še poseben davek za pozitivno poročevanje in stvarno kritiko! Naravnost nezaslišno demokratsko-napredna pa je odredba zakona, da je »istotalco smatrati za oglas v katalogih, ako se predmet ali knjiga ne navaja samo z označbo cene, nego se povdarja in opisuje dobra stran dotič-nega predmeta ali knjige.« Na podlagi te razvesljive odredbe uljudno naznanjamo cenj. čitateljem, da se bo naznanilo o izidu Govekarjevega »Svitanja« ali Tagore-jevega »Vrtnarja« glasilo približno sledeče: Izšla Je ta in ta knjiga, cena toliko. Vsebina niti povprečna, oprema neokusna, jezik zanič, sploh je ta knjiga kulturen škandal, sramota za slovenski jezik in slovenski narod. Naj knjige gotovo nihče ne kupi. — Ni izključeno, da bo tudi te sorte »reklama« uspešna — s hvalevredno razliko, da bo davka prosta in torej cenejša! Skoro je človek na tem, da bi zbijal šale iz vseh teh centralističnih dobrot. In če je g. Kumanudi naročen na sobotnega »Slovenca«, ni kar nič izključeno, da bo akceptiral tudi Zgagov predlog o obdavčenju zlatih zob, knofov in gotovih plošč po pašnikih. Janez Zgaga bo dobil za to kak orden, državotvorno »Jutro« pa bo zapelo labudjo pesem o »perverznostih davčnega vijaka«. Čujemo, da bodo obdavčili tudi stole; to pa za to, ker mohamedani sede kar na tleh in se počutijo tudi čisto dobro! Pač kismet! O draginj Smo danes na točki, ko čutimo bedo tudi oni, ki smo doslej prenesli vse slame krize primeroma lahko. Dosti več ne prenesemo več, izčrpava se nas do skrajnosti, potrpite, bodite skromni so nam prigovarjali, z vašim delom in trpljenjem si boste ustvarili boljše čase. In več potrpimo in dclo-nio, slabše je. Prihajajo holjii časi, priznano, toda ne za nas, ki jih ustvarjamo, ampak za one, ki znajo spretno izkoriščati delojemalca. Ako dosežemo zvišanje dravinjskih doklad, se zadolži država za toliko več, valuta pade, draginja raste. Tako se lovimo že tri leta! Riba smrdi pri glavi in vzrok neznosnih razmer so izvozničarji, Špeku-kulanti, patentirani državotvorci, ki gledajo samo na lastno korist in katerim je Jugoslavija in patriotizem samo sredstvo v dosego njih namena: nagrabiti čim več, in če doživimo tudi konec sveta. Kako je mogoče, da je toliko bank, ki uspevajo vse izborno? Kako je mogoče, da shaja toliko trgovin, ki prodajajo samo nepotreb. stvari? Toliko gostiln, toliko veselic, plesov? In to v času in v deželi, kjer se stiska nebroj ljudi lačnih in slabo oblečenih v mrzlih podzemeljskih kleteh, podstrešjih in vagonih? Proces devalvacije naše valute je omogočil bankam (začelo se je pri odbijanju 20%, pri zamenjavi i : 4), izkoriščati današnji položaj in rodila se je trgovina z valutami. Afera 192 denarnih pisem je pokazala, kako močna je ta država v državi 1 Malo je bank, ki živi samo od obrti, trgovine in obresti. Tudi konsument sam povzroča draginjo! Lansko leto smo zapili v Sloveniji poldrugo milijardo kron! Interesantno bi bilo zbrati podatke, koliko smo vrgli stran narodnega premoženja za luksus! Ako so številke, ki jih navaja Jugosl. Informator v 2. številki približno resnične, potem je tudi lajiku umevno, zakaj propadamo mi in naša valuta! Tovarnar, stavbepik toži,, da producira sedaj isti delavec v istem času, na istem stroju samo 50% tega, kar je napravil pred vojno. — V državnih uradih se naredi samo 60% predvoj- nega dela. Poglemo samo železnice! Res je, da je delavec zgubil vero v samega sebe! Se korak naprejI Zakaj jo je zgubil? Pred vojno je delavec delal, da je več zaslužil, da si je sčasoma prihranil kapital za stare dni, da si je kupil hišico, da je prihranil doto, denar za študij svojih otrok! Danes propada sproti denar, ki ga zasluži. Izključeno je, da bi si delavec naredil načrt za 10 let in temu primerno delal, več produciral in štedil. Zato denar, ki mu morda ravno ostane, zapije, ali ga žena zakupi za prvo nepotrebno stvar, ki naleti nanjo! Uradnik na vodilnem mestu irna 6000 K mesečno plače in se peha celi dan. Ves šudij, znanost in trud v državni službi nič ne pamaga, vsako tretje leto se zvišajo prejemki komaj za 16.66 Din. več. O štedenju, zbiranju gmotnih sredstev, o pridobivanju znanosti za svoj poklic, ni skoro govora! In čemu? Kar prihrani, propade, kar se nauči, je mnogokrat še v škodo! Poznam ljudi, optimiste, ki so pričakovali, da se nam po vojni razmere zboljšajo. Računali so, vojna je vojna, in vojna psihoza bo minila. Naučili smo se, v vojni stradati, skromno živeti, delati in žrtvovati za domovino svoje življenje. Ako bomo le par let še tako nesebično delali, imamo v bogati Jugoslaviji vsega zadosti. In danes so ti ljudje pesimisti, komunisti, blokaši, bolehajo na povojni psihozi. Čutijo, vidijo circulus virtiosus, iz katerega ni izhoda. Računajmo kakor hočemo, ako ubijajo gotove banke in posestniki švicarskih frankov našo valuto, ako jim nasedemo mi sami, ako je našim zaveznikom na tem ležeče, da nas izsesavajo, ako se ubija veselje in vero v delo, produktivno in pošteno delo, potem lahko začnemo, kam gremo. Priznamo, država se vsaj navidezno trudi, da ohrani ravnovesje v državnem proračunu. Rešitev iz današnjih zavoženih razmer je le ena: Ako hočete, da se zviša produkcjja, delo in blagostanje ter da se vrne vera v samega sebe, ' vrnite delavcu in nameščencu vero v njegov zaslužek, v njegovo moč ih znanje. Javni nameščenec. Časopisni glasovi. »Slovenec« piše k ljubljanskemu sestanku male entente, da nam je kot Jugoslovanom predvsem na tem, da sl naša država pribori v svetu tisti ugled, ki ji gre, da se osvobodi vsakršne sebične protek-cije in odvisnosti, zlasti pa da se onemogočijo sovražni naklepi Italije in da sl zasi-guramo mir. Iskreno pozdravljamo velikopotezno akcijo dr. Beneša.' Obžalujejo le, da je notranje-politična smer sedanje vlade taka, da Je odbila od sebe Hrvatsko in ozlovoljila ogromno večino slovenskega naroda, tako da ne more država v tem velevažnem In zgodovinskem trenotku nastopiti na zunaj tako konsllidirana, kakor bi že davna! lahko bila, ako bi ne bila vlada vsilila narodu Vidovdanske ustave, ponižala parlament do pasivnega gledalca. In vzela nase vso krivdo za to, da več kot ena četrtina poslancev cele skupščine vodi deloma politiko abstinence, deloma je pa šiloma oropana svoiih mandatov, Ce se naj uresničijo veliki cilji, katere si je postavil dr. Beneš in ki so si jih osvojili vodilni politiki naše države, je nujno treba, da začne tako vlada, kakor tudi oni, ki so bili prisiljeni k politiki skrajnega odpora do abstinence In memorandumov, pozitivno gradi-teljno politiko. »Jutro* piše h konferenci male entente v Ljubljani, da bo imela za našo bodočnost več pomena, kakor ga je svoječasno imel kongres »svete Alijance«, kajti sestali se bodo vodilni možje naših demokratičnih narodov, ncstlci njihove volje In tvorci našega političnega koncepta. V zadnjem času se je naš politični položaj bistveno zboljšal. Karlove avanture so onemogočene, poljsko-češkl spor Izravnan, Tešin pozabljen, ro-munska-jugoslovanska ljubosumnost le od- stranjena, Grki se nam približujejo kljub temu, da je njih kralj Konstantin. Mala antanta, sprva defenzivna bratska zveza Ce-hoslovakov z Jugoslovani, postaja velik instrument evropske konsolidacije. Nastaja politična zveza držav, ki štejejo skupaj čez 70 milijonov prebivalcev fn ki imajo enako napredno in demokratsko orijentacljo obrnjeno tako proti imperijalizmu velesil, kakor proti diktaturi iz Moskve. »Slov. Narod« edgovarja članku Nikola Premoviča, priobčenem v »Jugoslovanski Njivi« pod naslovom »Hrvatsko-lrska paralela«. Celemu svetu smo dokazovali, da smo en narod, sedaj pa hočemo istemu svetu ne le z besedami, ampak z dejanji pokazati, da nismo en narod. Svet in posebno naši bližnji sosedi in sovražniki se nam lahko smejejo. Vsak separatizem, posebno take vrste, ki se pojavlja sedaj, slabi ugled in s tem kredit države. Človek ne ve zakaj morejo biti ravno Irci za vzgled Hrvatom. »Novi čas« razmotrlva o poslanstvu katoličanstva v Jugoslaviji In pravi, da je naša naloga, da izravnamo globoka na-sprotstva med zapadno in vzhodno kulturo, v kolikor temelje v veri, da pripravljamo pot zedinjenju cerkva, da se poglobi notranje edinstvo vseh jugoslovanskih plemen na podlagi vsem skupne krščanske prosvete. Seveda se pa pri tem ne sme vršiti nobeno nasilje. Naj se naspretstva med šovinizmom na eni ter šovinizmom na drugi strani še tako pojostrljo, mi ne pozabimo svojega kulturnega poslanstva. Mi zremo naprej ln smo trdno prepričani, da bomo Slovenci, Hrvati in Srbi v doglednem času resno trajna kulturna enota. Gospodarstvo. 1 BIK K [1 Milili. i Izmed nasledstvenih držav Avstro-Ogrske je pač češkoslovaška republika gospodarsko in politično najmočnejša. Bogata na sirovinah in industriji ter v sren srednje Evrope, je stopila v samostojno življenje z dobro izvedeno' gospodarsko in politično organizacijo. Imela je ljudi, zmožne in kvalificirane, ki so šli takoj smotreno na delo. Sicer tudi v češko-slovaški republiki ni vse tako, kakor bi bilo želeti, ali vendar gre um življenje navzgor. Osamosvojitev Cehov je imela ogromen vpliv na banke. Dokler je bila Češka navezana politično na Dunaj, je bilo t3m tudi gospodarsko središče. Dunaj je bil izključno merodajen za vnanje odnose Češke in Moravske. Razen živnostenske banke in »Bohmische Uniohbank« ni bil skoro noben drug bančni zavod znan v inozemstvu. Denarstvo igra v narodnem gospodarstvu silno važno ulogo. Tega si., sc češki narodno gospodirski politiki tudi zavedali in se takoj poprijeli rešitve problema. Pri finančnem ministrstvu so ustanovili bančni irad, ki je imel nalogo, da na novo uredi državno denarstvo in tako izvede finančno oddelitev republike od prejš-njega gospodar9kegi telesa. Potom dveh naredb je bila izvršena oddelitev češke vrednote od stare avstr.-orskc. Februarja 1919 je izšla naredba za žigosanje kron, kar je imelo takoj za posledico, da se je vrednost češke krone na mednarodnem trgu dvignila, nad kronami ostalih nasledstvenih držav. Tej naredbi je potem Oktobra istegu leta naglo sledila naredba, ki je uredila izmenjavo žigosanih kron za nove novčanice. S teitt so izgubile dunajske banke, ki so imele na češkem gosto mrežo svojih filijalk, oporo, vsled česar so seveda pridobile češke banke. Drugi važni zakonodajni akt je bilo nostrifikacijsko zakonodajstvo iz 1. 1920, ki je pustilo inozemskim podjetjem samo petletno življensko dobo. V ostalem pa je bil prepuščen proces ločitve popolnoma naravnemu razvoju. Ta razvoj se je vršil tako, da so se pričele izlivati depoziti dunajski bank v domače, da je trgovina in industrija iskala kredita doma in da so banke silno zvišale svoje kapitale. Poleg tega je bilo izvršeno obsežno organizacijsko delo v svrho nacionalizacije bančnih podjetij. Zahteve napram bankam so bile izredno velike. Pred vojno je bilo le malo novo ustanovljenih industrijskih podjetij in to, kar se je na novo ustanovilo, se je zgodilo s pomočjo dunajskih bak. Po osamosvojitvi pa je bilo ustanovljenih na novo: leta 1919 56 industrijskih družb s kapitalom 272 milj. Č. K. leta 1920 130 industrijskih družb s kapitalom 765 milj. č. K. Poleg tega pa še pride za 1. 1920 nadaljna potreba po kapitalu v višini nadaljne pol miljardc. Značilno je tudi naraščanje delniškega kapitala pri čeških bankah, ki je' Znašali, leta 1918 400 milj. č. K. leta 1919 900 milj. č. K. leta 1920 1725 milj. č. K. Z nacijonalizacijo je pričel najprej »Avstrijski Kreditni zavod«, ki je združil vse svoje češke filijale in jih izročil »Češki Eskomptni Banki«. Delniška družba »Merkur« je* ustanovila čisto novo podjetje za svoje češkoslovaške filijalke in sicer »Češko Komer-cijalno Banko«. »Wiener Barikverein* je prodal svoje zavode »Češkemu Bančnemu Društvu«, Ki ga je na novo ustanovil »Wiener Bankverein« v zvezi z »Societč Gčneiale« v Bruslju. Posebno hitro so se razvili domači zavodi, na celu jim živnostenska banka, o kateri spregovorimo v posebnem članku in to z ozirom na njeno mednarodno važnost. Ostra konkurentinja živnosteske je »Praška Kreditna Banka«, ki je bila ustanovljena kot majhen provincijalni zavod. Ta banka je kot prvi v republiki pričela iskati stike z zapadnim kapitalom in jih je tudi našla. Večje število njenih akcij so prevzeli Banque de Pariš et des Poy» Bas, Credit Mobilier in Roterdamska Bančna združitev. Poleg tega zastopa bulgarske in srbske sadkomoindu-»trijske interese. V precejšnjem presledku slede potem Češka Industrijska Banka; Češka Banka; Bohemija-Inozemska Banka, kjer je investiranega mnogo češkega in slovaškega kapitala in ki se peča predvsem z blagovnim poslom; Zemeljska Banka; Centralna Banka Čeških Hranilnic, in končno cela vrsta moravskih bank, ki pa imajo samo krajevni pomen, razen Moravske Eskomptne in Moravske Agrarne Banke. Med nemškimi bankami je največja »Bohmische Unionbank«. Težišče te banke leži v tekočih bančnih poslilt Ostale nemške banke nimajo mednarodnega pomena. Kar se tiče slovaških zavodov w mnogo manjši. L. 1920 je znaša) njih akcijski kapital komaj 150 milijonov č. K in 84 mlijonov č. K rezerve. Vse banke, ki so v čeških rokah, iščejo stika z zapadnim kapitalom, kal se je mnogim tudi posrečilo v več j! ali manjši meri. Za ogromen razvoj denarstva v če-hosl. republiki so značilne tudi višine vlog v hranilnicah, pri čemer je posebno značilen velik prirastek vlog pri akcijskih bankah od 2521 miljonov č. K 1. 1919 na 3997 miljonov č. K koncem septembra ,1921 in 4012 miljonov č. K koncern oktobra 1921. Pri hranilnicah pa so znašale vloge 1. 1919 5512 miljonov č K in koncem avgusta 1921 6838 miljonov č. K. L. 1920 in 1921 je bilo na novo ustanovljenih t4 novih bank 6 kapitalom 351 miljonov č. K, dočim je'od 1, jan. do 30. sept. zvišalo 20 akcijskih bank svoj kapital za 68 miljonov č. K. Ta ogromni razvoj čeških bank prinaša tudi izredne dobičke, ki stečejo v obliki dividend v žepe akcijonarjcv. Navajamo samo nekaj primerov za višino izplačanih dividend za leto 1920 in cenitve za 1. 1921. Leta 1920, 2ivnostenska Bank* 12% 24 č. K, leta 1921 24 č. K. Leta 1920 Praška Kreditna Bank* I2l/a% 50 č. K., leta 1921 50 č. K. Leta 1920 »Bohemija« o% 36 č. K., leta 1921 36 č. K. Leta 1920 Boehmische Unionbank 12% 24 č. K., leta 1921 24 č. K. Leta 1920 Slovaška Banka 14% 28 č. K, leta 1921 20—24. Leta 1920 Splošna Zadružna Banka 4% 8 č. K., leta 1921 10—12 č. K, Splošno se računa, da bodo glane banke razdelile letos dividendo, ki bo za 1—1V2 % višja kakor lanska, dočira se bodo gibale dividende ostalih bank na lanski višini. -j- Trošarinski predpisi. Delegacija ministrstva financ je izdala 2. zvezek trošarinskih predpisov, ki obsega prvi del začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 ter popravke iz dopolnitve k zakonu o državni trošarini in trošarinskemu pravilniku. Ti popravki in dopolnitve, ki so izšle na podstavi omenjenega začasnega zakona o držav„ ni trošarini z veljavnostjo izza dne X. septembra 1921, So natisnjene deloma na lepakih in deloma v ročni knjižnici. Lepake je vporabiti za prilepljen je oziroma prelepljene izmenjanih določil v knjižici »Trošarinski predpisi«, izdani , od delegacije leta 1921 in za ročno izvršitev malenkostnih popravkov omenjene knjižice v smislu navodil, ki so označena na lepakih samih. En izvod te knjižice z lepaki vred stane 7.50 D. Naročila in denar prejema izključno le gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Ce se pošlje denar po pošti, naj se pošlje s poštno nakaznico. Knjižica »trošarinski predpisi 2. zvezek« z lepaki VTed tvori s prvotno izdanimi trošarinskimi predpisi eno celoto. Nekaj izvodov »trošarinskih predpisov« 1. zvezek je še na prodaj pri tukajšnjem gospodarskem uradu po 7.50 Dih. za izvod. Z drugim zvezkom skupno stanejo predpisi 15 Din. -j- Vinarski in sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za kmetijske mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v vinarstvu in sadjarstvu, to je v napravi vinogradov, sadovnjakov, trtnlc in drevesnic v cepljenju, obrezovanju in negovanju trt in drevja, v gnojenju in obdelovanju vinogradov in sadovnjakov itd. Vcžba* nje se vrši pod strokovnim vodstvom in teoretično Utemeljitvijo vsakega dela. Tečaj se prične 1. aprila in konča 31. oktobra 1922. Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti najmanj 15 let. Učenci dobivajo na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni ali slabo razviti mladeniči Se ne sprejmejo. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni list ali domovnico in potrdilo županstva o lepem vedenju, J* vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto, najpozneje do 15. marca t. L K. ČAPEK: R. U. R. KOLEKTIVNA DRAMA PRAVKAR IZŠLA n EJ Dobi se v upravi »Jugoslavije* odnosno v »Zvezni tiskarni : ter po vseh knjigarnah :J • CENA BROSIR. 7 Dlfl. §tev. 44 Dnevne vesti. občlnT i, i Sp,itska mestna SVV ^vila Par,k za divjačino (zve- AlekinH IP °.danl° ie poslal kralj Aleksander Iz svojega lovišča 20 fazanov. ~ * J odranska Straža« V Splitu se je Ostanovilo društvo »Jadranska Straža«. Pri Ri^MV-neni zborovanju je imel g. Juraj nJlUi ^narn,enit govor o potrebi, da se nuje vojno brodovje. Za predsednika novemu društvu le bil izvoljen g. Juraj Blan-•< ! Podpredsednika g. župan Tartaglia, « tajnika pa g. prof. Alflrovič. * ‘ZPremembe v osebju. Okrajni sodnik f Novem Mestu g. Jakob Luznar je Imenovan za deželno sodnega svetnika istotam. jpidarski komisar v Velenju g. Ernest Cu-«* je imenovan za višjega rudarskega komisarja. — Pisarniški pomočnici pri zdravstvenem odseku v Ljubljani gdč. Katarina uKova ln Slava Juvanova sta imenovani *» Pisarniški oficijantki L plačilne stopnje. 1envanle v diplomatski službi. Za Poslaniškega tajnika v Vatikanu je ime-*■ Dušan Rešetar. za tajnika pri po-»anlštvu v Pragi g. Srečko Brezigar. Državni službi so se odpovedali: S:*™t pri deželnem sodišču v Ljub-^ave^ Lenarčič, blagajnik maribor-r«^i,CariI2?rnice Peter Kapušarevič in ca-S“K,T ^irel1 *■ Fr. Pavlovič .nadalje tajit Čekovnega urada v Sarajevu g. dr. Fr. an’ ^i nastopi službo ravnatelja »Ljudje Posojilnice* v Ljubljani. mnoCT ‘Pfertlerski izpit je napravil na du-tehniki g. Ladislav držlna iz Št. retra na Krasu. — kinJ— Poročil se le v Vel. Laščah šef ka-£,u, ministrstva poljoprivrede g. Miloš M-j ?r, 2 8dč. Emico Pucljevo, hčerko po-1Welskega ministra. nasedajte špekulantom pri zame-fin a.,,. “a’lh°vcev! Delegacija ministrstva foek i 0 jav*ia uradno: Ker se dogaja, da Dtrnui i \ 2 raznimi mamljivimi olljubami menil j ‘®u^.ein svoje posredovanje pri za-javi petdinarskih bankovcev, kakor tudi opo 2ameniavi poškodovanih bankovcev, toratn k 0 po razpisu generalnega inšpek-brunr; ™ančnega ministrstva z dne 13. fe-n-1522, J. br. 1467, da Narodna banka kovanih Podružnice vrše zamenjavo poško- kj od bankovcev po zakonu z odbitkom, 2aoenidVar^a nianjkujočim delom in tudi 2dai i Petdinarskih bankovcev, ki se ttiajo Jerr*liejo iz prometa. Istotako spreje-M,„„. Petdlnarske bankovce vse državne p!a*Jne še do vštetega 5. marca 1922 v lika h °otemtakem je vsakomur dana pri-flja sa svo*e bankovce brez težkoč zame- ne da bi potreboval tujega posre- »o Prefekta in učitelja za sploš- čiti braževalne predmete s prejemki IX-'(;ara2reda, s prostim stanovanjem in pri-j'.;aJočimi užitki je razpisana na kmetijski rr ‘ na Grmu pri Novemmestu. Prednost “ 'O Prosilci z daljšo učiteljsko prakso, z fitt-a » 5° za nadzorovanje Inter- na in vzgojo učencev in ev. tudi za pouk m.« larski stroki in petju. Prošnje ie vla-do is. marca t. 1. Trošarinski predpisi. Delegacija inf-.“‘ratva financ je Izdala 2. zvezek troša-^skih predpisov, ki obsega prvi del začas-zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 ter po-trn' *D dopolnitve k zakonu o državni ocarini in trošarinskčmu pravilniku. ’ Popravki in dopolnitve, ki so izšli na Vstavi omenjenega začasnega zakona o rzavni trošarini z veljavnostjo izza dne kJ^Ptembra 1921, so natisnjeni deloma na VPaklh in deloma v ročni knjižici. Lepake Ugrabiti za priiepljenle izmenjanih do-* V knjižici »Trošarinski predpisi«, izdani « delegacije leta 1921, in za ročno izvršitev naienkostnih popravkov omenjene knjižice v smislu navodil, ki so označena na lepakih arnih. En izvod te knjižice z lepaki vred r*ane 7.50 Din. Naročila in denar prejema pljučno le gospodarski urad delegacije “unistrstva financ v LjubljanL Ce se pošlje J**nar po pošti, naj se pošlje s poštno na-«Wnica Knjižica »trošarinski predpisi« fr zvezek z lepaki vred tvori s prvotno ^danimi trošarlnsklmi predpisi eno celoto, .'■kaj izvodov »trošarlnskih predpisov« j* *vezka Je še naprodaj pri tukajšnjem gospodarskem uradu po 7.50 Din. za izvod. drugim zvezkom skupno stanejo predpisi 18 dinarjev. t Tečaj za pridelovanje in umno upo-as n e Priredi državna kmetijska šola Urmu pri Novem mestu dne 4., 5. in 6. r*f n Pričetek dne 4. aprila ob 8. uri zjut-Podučujeta teoretično in praktično p’°"°vna učitelja Fr., Maldsek in inženir o*u u *on^‘na ln sicer o sledečem: setev, ®P{ °.van)e in gnojenje detelj in krmskih Sovnic na niivah> gnojenje in oskrbovanje avnlkov, naprava novih In zboljšanja sta-.jl., avnikov; — sestava živalskega telesa, nlft. Č snov^ njih poraba In nadomešča-konserviranje krme (sušenje, silaža krm ^računanje, priprava ln pokladanje Radi velike važnosti tega pouka se iS gospodarji, da se tečaja v obilnem dftntl , udeleže. Prijaviti se je čimprej z Pišnico pri ravnateljstvu šole. tnalu ,vin°rski In sadjarski tečaj priredi . žo'a na Ormu za kmetijske mla-vSo i. se ^o^eio praktično izvežbati v no2.**Jvu in sadjarstvu, to je v napravi vi-v c« i?v’ sadovnjakov, trtnic In drevesnic, obrezovanju in negovanju trt »a/J5v'a’ v gnojenju in obdelovanju vino-Vrži ,iT1 sadovnjako'v itd. VeŽbanje se n0 ‘P°d strokovnim vodstvom ln teoretlč-eljltvljo vsakega dela. Tečaj se Sor£l ' aprila in konča 31- oktobra 1922. fl .10 12 “Vencev v starosti PODnin et> Učenci dobivajo v zavodu naerin ar,p.rosto oskrbo In mesečno 30 K niči Bolehni ali slabo razviti mlade-katerim ?e sprejmejo. Prošnje za sprejem tastnMiJe Pr*^^1 lzpustnico ljudske Šole stya _ , a‘i domovnico In potrdilo župan-tšljshm vednju, je vložiti pri ravna-P°štaN/v« kmetijske šole na Grmu, teta ietg 0 mesto, najpozneje do 15. marca 1,1 r*laVt ^vlnski POint listi po 20 par ,lstt se ? prl511 v Premet. Stari potni marca uporabljati še do konca —• juliji* Primernim dodatkom kolka. čeki v 7nl ^ska tolfflUa s ponarejenimi Šskomntni h ?,s! 111 zg°di,a Pri Hrvatski ^»kontne b nk temve^ na škodo ondotne — Obesil se je v Zagrebu v pflanotti skladiščnik Er. Cinfič. — Pobežnik. Zandarmerijski kaplar Ivan Kliman, star 26 let, rojen v Basturi, okraj Pula-lstra, je dne 9. II. t 1. pobegnil od svoje čete neznano kam. — Rop. Gostilničarju Josipu Grbcu v Vučinu, okr. Slatina sta dva neznanca grozila s samokresom. Nato sta ga prisilila, da jima je izročil 7000 kron. — Na isti način sta druga lopova oropala trgovca Fr. Feit-la. Vzela sta mu 20.000 kron in pobegnila. — Voda prihaja. Zadnje dni postajajo studenci in potoki močnejši, tako da marsikateri mlini, ki so doslej počivali, že pridno meljejo. Liuhlisna. « Vesele vesti o srečkah Kola jueosl. sester. Vendar nekaj razveseljivega in pri jetnega! Sokolski Savez se je velikodušno zavzel za srečke Kola ter Izdal poziv na vse sokolske župe, da si vsak član ali članica kupi vsaj po eno srečko. S tem Je Savez z velikopotezno gesto razbremenil Kolo za več tisoč srečk. Savezu prav lepa topla zahvala zato. Razveseljivo je nadalje dejstvo, da sl je naročilo srečke Kola neko veliko ljubljansko podjetje, kjer je par Jako agilnih uslužbenk, ki agitirajo in razproda* jajo srečke z vso vnemo. Nekatere restavracije so že poslale denar za razprodane srečke; trafike jih pridno ponujajo svojim klijentom in nekatere so tudi že poslale denar. Preostajajo še šole, od katerih se nadejamo, da tudi ne dobimo srečk nazaj. Saj učiteljstvo ve, kolikim zahtevam ln prošnjam mora Kolo ustrezati. In prav srečke nam pomorejo v to. Ker bo Žrebanje nepreklicno zadnjega marca, moramo se požuriti, da spravimo v denar vse do zadnje srečke. =» Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 12. do 16. t. m. se Je rodilo v Ljubljani 26 otrok (17 dečkov, 9 deklic). Umrlo je v istem času 32 .oseb (17 moških, 15 žensk), med temi 13 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 6 jetika, 3 življenska slabost, 8 pljučnica, 1 zastrupljenje rane, 5 srčna hiba, 2 rak. 6 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene: 6 slučajev Škrlatice In 1 slučaj davice, = Pobiranje pasjega davka za leto /922. Lastniki psov se opozarjajo, da si preskrbe za leto 1922 veljavne pasje znamke najkasneje do 28. februarja 1922 pri mestni blagajnici ljubljanski proti plačilu davščine 400 K. Natančnejši podatki so razvidni Iz razglasa, ki ,e nabit na mestni deski. Iz mestne ubožnice. Dne 26. Jan. t. I. je Anton Camernik, mestni ubožec v Japljevi ulici odšel, da proda tri pare moških čevljev, a se po tistem času ni več vrnil. Sumi se, da se je Camernik najbrž kje ponesrečil, ali pa se je sam usmrtil. *= Boj draginji/ S shodom proti draginji se je pričela skupna akcija vseh stanovskih organizacij v boju proti draginji, ki jo moramo na vsak način bojevati naprej, dokler ne izbojujemo uspehov. Ker Je neobhodno potrebno, da ostanejo stanovsko strokovne organizacije še nadalje v medsebojnem najožjem stiku, se sklicuje za v četrtek dne 23. t. m. ob 19. uri zvečer sestanek vseh strokovnih organizacij in društev v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: Unionski shod In na-dalnje delovanje vseh 22 društev. Udeležba zaupnikov in referentov dolžnost. Koalicijski odbor. ~ L -ihljanski pekovski pomočniki nam poročajo: Ker Je Zadruga pekov in kolačnlkov v Ljubljani odklonila na zadnjem pogajanju dne 22. t. m. pri pokrajinski upravi znova vsako povišanje mezd pekovskim pomočnikom, bodo stopili pomočniki danes v stavko, ako ne bodo mojstri danes do opoldneva ugodili njih zahtevam. Spomenico so vložili pomočniki dne 19. I. t. 1. in so imeli mojstri dovelj prilike, da preprečijo stavko. Upravičenost stavke bo delavstvo prihodnje dni pojasnilo. (Kakor smo zvedeli, stopijo pomočniki z današnjim dnem v stavko, ker so pekovski mojstri odklonili vsak povišek mezd. Op. ured.) — Kranjska hranilnica je darovala zavodu za slepe 50.000 kron. Omenjeno svo-to smo priložili fondu zgradbe za zavod za slepe. Za velikodušen dar najiskrenejša hvala! Prijatelji slepcev, zganite se In prispevajte po možnosti kak znesek za novi dom. — Otmlmo našo slepo mladino, ki bo v najkrajšem času brez strehe. — = »Huda gospodinja.* Vest pod tem naslovom v št. 41 »Jugoslavije« baje ne odgovarja resnici ter se bo ona zadeva pojasnila pred sodiščem. = Razne tanine Carinskemu revizorju Markelj Maksu, stan. v Krlževniški ul. 9. II, nadstr., Je bila dne 17. t. m. ukradena pred kavarno »Zvezda« v gnječi ljudi listnica s 150 kronami. — Elektrikar Pavlik Ivan Je posestnici Ivani Lavrič v Prešernovi ulici ukradel eno električno svetilko vredno 700 kron in eno žarnico, vredno 68 kron. — Dne 20. t. m. je bilo vlomljeno v vojašnico pri Sv. Petru in odnešeno več obleke. — Služkinja Marija Hobat Je odnesla svoji gospodinji Ant. Breznikovi denarnico s 85 kronami. — Neznan žepar je ukradel Berti Hribarjevi, ko Je stopila z električnega voza pri »Evropi« denarnico z 240 kronami. Roparji v mariborski stolni cerkvi. Iz mariborske stolne cerkv# je neznan tat odnesel zlato monštranco. Celile. Ljudsko vseučiflšče v Celju. V pon-deljek 20. t. m. je nadaljeval in skcnčal svoje zanimivo predavanje »o letoštetju in koledarju* g. gimnazijski profesor Josip Kožuh. Razlagal je letoštetje in koledarje raznih narodov in raznih vekov. Razpravljal Je o julijanskem in gregorijanskem koledarju. Prvega se v naši državi poslužujejo pripadniki pravoslavne, drugega pa pripadniki pravoslavne, drugega pa pripadniki katoliške vere ln protestantje. Koncem svojega zanimivega izvajanja nas Je seznanil i novim od učenjakov predloženim koledarjem. Ta novi koledar bi lahko sprejeli vsi narodi brez razlike ver. Gospod predavatelj je pri razlagi tega koledarja narisal na tablo razpredelnico, iz katere je bilo razvidno, da bi po tem novem koledarju štelo solnčno leto 13 mesecev po 28 dni, to je vsega skupaj 364 dni, zato bi se moralo dodati na koncu leta en dan pri navadnem in 2 dni pri prestopnem letu. Mesec bi pa imel ravno 4 tedne. — Obiskovalci so z zanimanjem sledili vseskozi zanimivemu Izvajanju gosp. predavatelja in, da so bili z istim Izredno zadovoljni, Je kazalo odobravanje koncem predavanja. — Prihodnje predavanje se vrši v pondeljek ob običajni pol 20. uri zvečer. V mestnem gledališču celjskem se igra danes v četrtek ob 8. uri zvečer malomestna šaloigra v 3 dejanjih »Cigani«, katere čisti dobiček Je namenjen invalidom celjskega okrožja. Tvornico anillnsklh boj Je ustanovila tvrdka Vil. Brauns v Kocenovl ulicL Kristalni sladkor se je v Celju podražil od 6Q na 62 K kilogram. /z trgovskega registra sta se zbrisali tvrdki drogerija J. Fledler in mesarija L. Kossar v Celju. Cene v celjskih brivnicah. Na tozadevno našo notico nam piše brivski mojster K, da so se cene zvišale le za največ okrog 40 odstotkov, čeravno so se vse cene življenju zvišale od avgusta lanskega leta za najmanj 60 odstotkov. Britje Je veljalo poprej 2 Din., sedaj 2 In pol do 3 Din: striženje las poprej 3 Din., sedaj 4—5 Din. Da se delo razdeli ter ne pridejo vse stTanke v sobotah, temveč med tednom, so se za delo v sobotah zvišale cene za 40 odstotkov. Napitnine se lahko odpravijo ter prevalijo tozadevni zneski na mojstre, da jih izplačujejo pomočnikom, toda v tem slučaju bi morali mojstri zopet povišati takso za postrežbo. Pravoslavna cerkvena občina v Celju priredi v soboto zvečer dne 22. aprila v veliki dvorani hotela »Union« zabavo z godbo. Cisti dobiček Je namenjen v korist zgradbi pravoslavne cerkve v Celju. Program zabave se naznani naknadna Primorje. Ljudsko itetje v Trstu izkazuje t vojaštvom vred 239.627 prebivalcev, med temi 159.904 Italijanov, 19.387 Slovencev. 150 Furlanov, 540 Nemcev, 2 Romuna, 1 Albanec In 45 drugih narodnosti Da Je to .-»uradno*, štetje glede Slovencev potvorjeno, dokazuje število otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Teh otrok je bilo lani 6266. potemtakem bi hodil vsak tretji SloveDec v ljudsko šolo. Za župana v Pulju Je Izvoljen italtjan-i skl nacijonalist prof. Jos. Carvln. Strašna nesreča. V Mirnu pri Gorici j Je neki oče s svojimi tremi sinovi čistil njivo. Ker je bilo mraz, so sinovi zakurili ogenj, da bi se ogreli. Oče pa Je šel. mirno pušeč svolo pipo, nekoliko vstran, da si ogleda polje. V tem pa Je začul votel pok ha prostoru, kjer so sinovi kurili. Hitro se Je vrnil, na kar se mn je nudil strašen prizor. Njegovi sinovi so ležali razmesarjeni na kose. Na prostor«, kjer so kurili sinovi. Je bila zakopana mina, ki Je vsled ognja eksplodirala. Uboga družina! Maribor. Občni zbor podr. Jugoslovanske Matice dne 20. t. m. je bil slabo obiskan (grajska klet pa Je bila gotovo polna!) — Podružnica šteje nad 2000 članov ter Je imela v minulem letu 222.000 K dohodkov. Za predsednika je bil zopet Izvoljen K. prof. Josip Ribarič. Ljudska univerza ima jutri dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v kazini predavanje. Predaval bo g. prof. Faval o predmetu: »Politično življenje in naziranje starega veka«. Kap Je zadela pri blagajni na glavnem kolodvoru 67 letnega železniškega vpoko-jenca Sim. Peršuha iz Cirkovc. Roparski umor. V stanovanju finančnega svetnika dr. Brenceta so našli zadavljeno njegovo 60 letno služkinjo ter stanovanje Izropano. Zločincem še niso na sledu. t in ■i Vladimir Levstik: »Gadje gnezdo«. — Povest iz dni trpljenja In nad. Tiskala ta založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. (Narodna knjižnica, snop. 6—9). Med onimi našimi pisci, ki se ne lovijo po izvoženih kolovozih tradicijonalne malomeščanske sentimentalnosti, ki Iščejo poleg novih snovi tudi novih sredstev za Izražanje, ki torej skušajo našo prozo poglobiti glede vsebine In Izraza, stoji Vlad. Levstik br6z dvoma v prvi vrsti. Z vsako svojo knjigo preseneti, očara ali naravnost fascinira svoje občinstvo ... Iz preteklosti Kastelke se vrši kar v prvem poglavju prehod v neposredno sedanjost. Ta sedanjost so oni odmevi »trpljenja in nad«, ki jim Je Levstik skuša) z novim stilom dati adekvaten Izraz. Poleg onih prastarih motivov mu je treba Izraziti še vso ono dušečo moro, ki Je leta in leta ležala nad nami, ono sunkovito prehajanje Iz obupa v pričakovanje, one težke bolesti, ki so se ob prvih solnčnlh žarkih spremenile v prešerno popevko vaške harmonike. Tem primerno je njegov stil ha-slčen, gost, močan, suvajoč, kiklopsko premikajoč gore, včasih pa nežen do razbolelo sentimentalnosti, vriskajoč v prešernem veselju. Prava slika naše duše V onih dneh, ko smo se bali In veselili, obupavali In pričakovali. — Dr. J. Glonar: »LJ. Zvon« 19», str. 627—628. Poziv slbvensklm umetnikom. Kolegij Jugoslovenskih umetnikov - grafikov prl-rejuj«? z^Čstfkom aprila III. grafično razstavo T Zagrebu v Ullrichovem salonu ter vab i vse slovenske grafike in slikarje (brez ozira na to, ali so člani »Kolegija« ali ne) na udeležbo. Umotvori morajo biti v Zagrebu Salon Ullrlch, Iliča 54, dne 6. marca 1922. Prlpuščena so dela v vseh grafičnih tehnikah, razen tega risbe s peresom, svinčnikom, s pastelno kredo in kolorirane risbe. V Jurv-Ju so sledeči umetniki: Rački, Gjurlč, Rašica ln VI. KI-rin, Vsakemu umotvoru naj bo priložen popili- naslovom, tehniko, velikostjo in ceno.' ' Večji (nad 40 X 50 cm) umotvori naj bodo ‘opremljeni z okvirjem. V svrho informacije naznanjamo, da projektira K JUG še sledeče razstave: 1. akvarelno, 2. > razstavo exlibrisov in ilustracij, 3. razstavo lesorezov in knjižne opreme, 4. raz- stavo plakatov In litografij. Podrobnejše informacija daje poverjeništvo kolegija za Slovenijo, Ljubljana, Levstikova ulica 2, L nadstr. Slovenski javnosti! Vsled nastalih razmer ln vsled popolnoma zlobno izkrivljenih poročil, ki sta jih prinesla lista »Slov. Narod« in »Jutro«, zakaj ni bilo v nedeljo predstave »Hamlet« ln ker se je občinstvo krivo Informiralo, da sem jaz bolna, prisiljena sem ne v svojo obrano, ampak resnici na Hubo podati slov. Javnosti sledečo izjavo: Predstava »Hamleta« se ie morala odpovedati vsled tega, ker je ga. Šarlčeva Izjavila, da gre domov, da ne bo igrala, ker Je v garderobi premraz (16 stopinl C). Vkljub temu, da JI je gled. mojster g. Leben rekel, naj potrpi, da bo soba skoraj toplejša, Je gospa Šarlčeva ponosno rekla, da pod nobenim pogojem ne igra in Šla. Za resničnost tega, navedem sledeče priče, ki ! bodo, če potreba pod prisego potrdili res- j ničnost navedenega, gled. mojster g. Le- ! ben, Premk Adolf, Ladislav Brencelnik ln garderoberka ga. Marija Ertl. Pa tudi ostalo gled. osobje je bilo razburjeno ln lahko vse to potrdi. Ker } iz Planice namesto ob 15.40 šele ob 17, uril Smučarska tekma za »Prvenstvo Jugoslavije« v Planici (pri Kranjski gori) dne 26. t. m. — Na tekmo se le priglasilo že mnogo tekmovalcev, tudi bratov Hrvatov in Srbov. Tudi med občinstvom vlada veliko zanimanje. Kakor čujemo, se udeleže te zimsko - športne prireditve tudi zastopniki vojaških In civilnih oblasti lz Ljubljane, Zagreba ta Beograda. — Inšpektorat drž. železnic preložil je za ta dan odhod večernega vlaka lz Planice z* poldrugo uro in sicer na sedemnajsto ura Ponovno opozarjamo na smuško skakalno tekmo, ki se vrši v petek 24. t m, v Bohinju. Udelcžnlki morejo oditi z Jutranjim vlakom, ker je začetek tekme ob pol 12. dop. Prijavljeni so tekmovalci 1z Zagreba in Beograda, upamo, da tudi naši smučarji ne bodo zaostajali. Darila za zimsko - športne tekme: Za skakalno tekmo na smučeh je razpisano kot prvo darilo velika srebrna vaza, dr’go In tretje so srebrne kolajne. Za veliko smuško .tekmo v Planici je razpisan n prvega srebrni bokal, za drugega cigar retna doza, ostala dva v vsaki skupini pa prejmeta srebrne kolajne. Društvene vesti. Slovensko zidarsko In tesarsko društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane na špebovni večer v nedeljo, dne 26. febr. t. 1. ob 5. url pop. v prostore Kolina na Ambroževem trgu. Vstop prost. Obenem prosi vse člane, ki imajo nabiralne pole, da prineso nabrane vsote v društveni lokal T nedeljo ob 9. url d‘op. (Streliška ul. 24). — Istotako so prošeni vsi redni ta podporni člani, ki še niso poravnali članarine, da Store to v društvenem lokalu. »Slovenska dijaška zadruga t Pragi* se tem potom zahvaljuje v Imenu slovenskih vlsokošolcev v Pragi vsem onim, Id so se odzvali na njeno prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja. Posebnih zahval zadruga radi visokih poštnih stroškov M bo pošiljala. Prosimo slovensko Javnost, da nam še nadalje ostane naklonjena, dokler se ne reši vprašanje državnih podpot za študij v inozemstvu. Konec predpusta 19221 Ko prirejate razne veselice In zabave, spominjajte se naših slepih ta nabirajte zanje prlspevkel Društva vseh strank, priedlte vsaj eno zabavo v prid našemu Podpornemu društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12, kjet se sprejemajo milodari. Pokrajina. • Slovenjgradec. (Shod Jugoslovanska demokratske stranke.) V nedeljo, dne 19t t. m. je posetll minister na razpoloženju dr. Kukovec Slovenjgradec. Tukajšnji pristati, dem. stranke so se 2') rali v številu od 49 —50 v hotelu »Balkan«. Pred njimi ]• dr, Kukovec pojasnjeval sedanji zunanji in no« tranji položaj naše države. Rezultat vseh njegovih Izvajan) Je pa bil apel na tntell« genco, naj koncentrira vse sile v dosego ciljev, ki jih hoče doseči sedaj dem. stran«-ka. Ne odrekam dr. Kukovcu marljivosti1 in pripoznatl se mora, da se trudi, da bi obdržal svoje pristaše skupaj, vendar pa se mora konstatlratl, da Je njegovih prK Stašev od dne do dne manj. Vzroka tema pa niti dr. Kukovec niti drug! vodje dem. stranke ali ne morejo ali pa nočejo spoznati. Utis imamo, da se gospodje ministri In poslanci le redko podajo med maso naroda, med preprosto ljudstvo, da bi Culi sodbo o vladi in vladajočih strankah. Sploh Imamo utls, da sl niti ne upajo vefi med ljudstva Zato prihajajo bolj inkognlto ta zbirajo samo najožje pristaše okrog sebe. Gospod dr. Kukovec se je gotovo prepričal, da Je bilo tudi med temi najožjlmi frlstašl 90 odstotkov popolnoma apatičnih, eletl bi bilo, da bi se gospodu dr. Kukovcu odprle oči, da bi spoznal, kaj Je vzrok temu. Vsled neznosne draginje in socijaln* mlzerlje, v katero se pogreza tntellgenci, posebno uradnlštvo naj ne pričakuje od n)e pozitivnega dela v stranki Naša Inteligenca. posebno uradnlštvo, se Je pogreznila popolnoma v beraški položaj. S strahom In skrbjo gleda v bodočnost, ker razmere ne obetajo, da bi postale boljše. Ce bi bil g. minister na razpoloženju pozival na koncentracijo sil, s katerimi bi se uničevala draginja in se zboljšal materljalnl položaj, bi bil mogoče našel odmeva. Ali o tem ni govoril nič, kljub temu, da bi morala biti to prva skrb njegove stranke In vlade. — Zato tudi Inteligenca nima nič drugega smisla, kakor to, kako se ubraniti uničujočega sovražnika — draginje. Povemo dr. Kukovcu, da se število pristašev njegove stranke krči sorazmerno z rastočo draginjo in povemu mn, da bo njegova In droge vladne stranke dobfle samo tedaj privržencev, če se bo pokazala, da je sposobna s svojo politiko ustvariti razmere, v katerih Je mogoče vsaj živetL Ali do sedaj Je pokazala, da ni. Dr. Kukovec Je ves čaa, kar je bU minister pobijal s svojimi eksperimenti draginjo in rezultat Je bil ta, daje sedaj draginja trikrat večja, kot le bua poprej, ko Je začel ministrovati. Vremensko poročilo. LJubllana, dne 22. februarla 1922. Kraj | Ure 7 7351 2-3 jug oblačno 00 Ljubljana 14 7340 41 brez vetra n — , 21 734-5 37 * n — Zagreb • j 7 7617 20 sev. vzh. n — Beograd rr 7640 3-0 jugo vzh. n 10 Dunaj 7 7592 00 zapad w — Innsbruck 1 7 761-4 00 jugo vzh. megla — Praha 7 — — — — — Opomba i: V L jubljani bai ■ometer pada, temperatura višja. »Kraljevi vitez" fttŽiS! - Maroaia sprejema »ZVEZNA KNJIGARNA" v Ljubljani. •• •• •• Michel Zevaco: , .NOSTRADAMUS." _ Srce mu je krvavelo, ko je pomišljal, ciu je naše; ženo in sina le zato, da izgubi oba hkrati. Od boli mu je pohajala moč; ni se čutil zmožnega poizkusiti sugestije na daljavo, kakršna mu je bila uspela pri Florizi. Hotel je že. Na Marijinem stanovanju v Tkalski ulici je napenjal vso silo svojega duha, da bi vzlic razdalji uklonil kraljičino voljo. Toda zgrudil se je izčrpan in razočaran, topeč svoj obup v onemoglih solzah . . . In tedaj se je odpravil v Louvre, da bi dosegel z grožnjami in prošnjami od blizu, česar ni mogel doseči od daleč. Katarina de Medicis je s svojo prepovedjo, naj vedeževalca ne puščajo v Louvre, preprečila tudi poizkus; dasi pri tem ni mislila na Beaureversa. VodTaJo je zgolj praznoverna misel, da ne bi bilo dobro, če bi se Nostradamus v tem hipu približal njenemu sinu Henriju. Nostrzciama je izprvo popadlo, da bi končal namah in so umoril kar tu. pred vrati kraljevskega dvorca; treba mu je bilo samo pogoltniti kroglico silnega strupa, ki ga je nosil s seboj . . . A nato je zmajal z glavo: »Borimo se do konca! Ubijem se « lehko potem, kadar vidim pasti sinovo glavo! . . ,« Sinovo glavo! . . . Ta misel je nadvladala.vse, ne izvzemši strastne ljubezni, ki se je dramila v njegovem srcu, ožarjena s turobno poezijo prebitih muk, podeseterjena po ljubem Matije! . . . In tudi Marijino življenje je slonelo samo še na ljubljeni otrokovi glavi . . . Ves ostanek snočne noči in ves ta dan sta presedela drug poleg drugega, držeč se za roke kakor nekdaj na bregu Sokvane — in nista pregovorila oesedice o sebi, niti o svoji ljubezni in dolgi ločitvi: govorila sta o Royalu! . . . »Nihče ne sme v dvorec! ... Vi še posebno ne! . . . rablja lekarnarja Fellera že čez «3 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova »Elsa« Tanochina pomada za rast las (2 lončka^ ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 kron), Fellerovo »Elsa-lilijn° mlečno milo, najboljše »milo lepote« 4 kosi poštnine prosto 98 kron. Evgen V. Fellcr, Stubica donja, Elsa* trg št. 357 Hrvatsko. potn.^ Proda ©e: POZOR. Radi družinskih razmer se proda dobro vpeljana vinska veletrgovina v popolnem obratu v sredini vinogradov na Štajerskem. Letni promet 1500 lil vina, čisti dobiček 400.000 kron kar se lahko dokaže s knjigami. Cena 1,000.000 kron. Ponudbe na upravo lista pod »Vinska veletrgovina«- 293 Kup! se: OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen. Ponudbe na upravništvo lista pod »Otroški voziček 29«.. 303 DECIMALNA TEHTNICA srednje veliko, rabljen-o I. Bonač sin, Čopova cesta št. 17. 307 Službe: VEČ MIZARJEV sprejme tvrdka Matija Perko, Žižka, Ljubljana. 309 STAVBENI VODJA, podpodjetnik, dober organizator, bi rad spremenil svojo službo; prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela v akord, preskrbi zidarje in gre tudi kot zastopnik gospodarja, ali vodja podružnice, najraje k velikim novim tovarniškim zgradbam. Cenjene ponudbe prosim na Julius Poženel, B:>rndorf, Bruck a. M., Nemška Avstrija. 306 2 PRVOVRSTNA SIRARJA išče parna mlekarna Veliki ZdencL Plača in nastop po dogovoru. 303 KORESPONDENTIN.IO IN STROJEPISKO zmožno slovenske in nemške stenografije sprejme pod usodnimi pogoji »Te itillja« d. d. v Ljubljani, Krekov trg štj 10. 311. Sazas© s KAPITALNE UDELEŽBE DO 500.000 KRON' v trgovini ali tov. podjetju z eventuelnlm aktivrim sodelovanjem v kakem prometnem kraju Slovenije iščem. Ponudbe pod »Udeležba« na upravo lista. 310 DOBRO IDOČA TRGOVINA ALI GOSTILNA se Išče v najem najrajši blizu Ljubljane. Eventuelni posredovalci dobe dobro nagrado. Naslov v upravništvu. 299 Ulil DOLJAK I F. 55 rol. Ul S 1 mm LOGATEC 1 niiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiii Originalni belgijski . težki žrebci za odsoj prispejo te dni in se kodo prodajali pri o* mmsi M@d!icnurjav J«ag@sSaviJaB *2Bjawii mm: M138, G3H03EL Intcrurban telefon Kr. 59. BS! gšŽf E--T- 8*855 Hitiš iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii Projekte kokor tudi izvršitev m jjjjjl^i ■ napraw i m za vodnih sil 9R ‘USi P° najmodernejših principih na podlagi 25- letnih §ff! izkušenj v predmetni stroki ,tSLOG!MD‘‘ s5ov. gradbena in industr. d. d. Uutošjaiia, tehn. pisarna v tovarni Keršič, Sp. Šiška. Telefon interurban štev. 180. E£5£ Pri naročilih se sklicujte na oglase v „7ugoslaviji“ I Jlllllllk JIH Za prevažanje premoga se kupi dobro ohranjen 3 do 5-tonski TOVORNIAUTO Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „Auto“ Ljubljana, poštni predal štev. 74. m 1 do 2 vagona stare, rabljive jamske tračnice, 4—8 m dolžine, št. 6 = 1 m = 6 kg; jamske vozičke s 60 cm daljave (Spurweite), voziček s sprednjim vratom, s 700 kg čiste naklade ruj. premoga (lignit); 2 kom. granov (Krajine) z dvojno prestavo in zavoro; 8—12 kom. ploč iz litega železa, 1 m9 2—3 cm v debelosti; 4 kom. žičnih vrvi h 100 m iofžine, 15—20 mm v debelosti, uiomna trdnota 5000 kg. Ponudbe ral se vpošljejo obratovodstvu ffova nada, d. d., rudarsko podjetje Globoko pr! Brežice/). BO za 8 do 10 litr. na minuto ^1» m ■ st fc; mm iliti ter dvij_aIO (Krahnwinde) z dvojno prestavo, — -*------------------ Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“. >D Trgovci, hotelirji in gosli ničao! Velika draginja In pomanjkanje jajc se le končalaI POZORI POZOR! I ! I II 2 1,000.000 krat pretekušenS prvovrstni jajčni nadomestek „BACTAMID‘‘ presega delovanje pri vseh močnatih in juhinih zakuhah dragih jajc, tako da kdor ga preizkusi, ga vedno rabi. Ne zamenjajte in varujte se drugih slabih nadomestkov. Zahtevajte pri vseh trgovcih in konzumnih društvih edino „B ACTAMID", ali pa pri edini glavni zalogi in razpošiljalnici „B ACTAMID A" za Jugoslavijo: trgovina 11. Pela, SSovenJsradec. Poštni zavitek 5 kg <= 500 pisem po 8 do 10 jajc vsebine. Zahtevajte cenik in vzorec. M Naročajte in sirite Jugoslavijo!" Potnike ali zastopnike išče velika tovarna likera, ruma, konjaka in ostalih spirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov: Poštni predal št. 41, Zagreb, glavna pošta. ••• m I % | Društvo bančnih lavod©»j ¥ Sloveniji sprejme za svojo pisarno v Ljubljani | tajnika. Meirma.-.': » *nw: mn 'diam« wnwiT».i^cmryi Glavni in .odgovorni urednik Zorko Irakm. 0 Prednost imajo pravniki. Ponudbe naj se naslovijo na društvo. • # © Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezsia tiskarna« v LjublJad-