maj-junij 2010 )rM »L j t* % H pogovor ¥ Za promocij življenja in c o vrednot Iružine Salezijanski center Sevni mučenec Grozdi mladinski ca Svetilnik : mladim 3 aSTs {vsebina} SALEZIJANSKI VESTNIK Glasilo za salezijansko družino in prijatelje don Boska; dvomesečnik Številka 3 | skupna številka 565 Leto 2010 | letnik 83 ISSN 0353-0477 UREDNIK mag. Marjan Lamovšek UREJA UREDNIŠKI ODBOR mag. Janez Potočnik, Ivan Turk, s. Marija žibert, Janez Krnc, mag. Marko Košnik LEKTORIRANJE Jerneja Kovšca GRAFIČNA ZASNOVA mama design RAČUNALNIŠKI PRELOM Marko Suhoveršnik DISTRIBUCIJA IN STIKI mag. Janez Potočnik IZDAJATELJ Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ZALOŽBA Salve d.o.o. Ljubljana TISK Tiskarna Schwarz, Ljubljana Salezijanski vestnik je l. 1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku je začel izhajati leta 1904. Danes izhaja v 56 narodnih izdajah, v 29 jezikih in v 131 državah. Darove za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun. .i. Salezijanci | Rakovniška 6 lir 1000 Ljubljana SI56 2420 0900 4141 717 sklic 00 06 NASLOV UREDNIŠTVA Salezijanski vestnik Rakovniška 6 1000 Ljubljana telefon: 01/42.73.028 e-pošta: vestnik@salve.si splet: www.donbosko.si pogled na salezijanski sveT Salezijanski pogled na svet kolumna 4 Majski vrtovi povabilo na pogovor 6 Za promocijo vrednot življenja in družine družina 8 Odprtost za življenje, za to, kar prinese oče in učitelj 10 Čas in kraljestvo maj-junij molivci 12 Sveta evharistija, sonce mojega življenja obletnica 14 Don Rua podpre ustanovitev zavodov na slovnenskih tleh misijoni 18 Misijoni brez meja majcen 20 Učitelj na osnovni šoli na Radni beseda za uvod a a a mučenec lojze grozde 22 Svetilnik mladim, neomajno na strani dobrega novice 24 22. inšpektorialni zbor 24 Srečanja animatorjev 25 Postne duhovne vaje 2010 26 Don Bosko fest in obljuba salezijank sotrudnic obraz 28 Nalezljivo ljubezniva svetost Vir vseh luči s. Mojca Šimenc, inšpektorica HMP Dragi prijatelji, odštevalnik na ustrezni internetni strani vneto napoveduje približevanje 13. junija. Dneva, ki bo v Sloveniji, prvikrat v tem stoletju in tisočletju, zaznamovan s slovenskim evharističnim kongresom. Javno bomo (po)častili Jezusa v najsvetejšem zakramentu in javno pričevali, da je on Sonce našega življenja. To je velik dogodek za naš narod. To je nova spodbuda za vero in upanje, saj se nam v tem obdobju najbrž godi podobno, kot se je dogajalo ob času prejšnjega kongresa. V tistih letih se je namreč nekomu zapisalo: » ... ljudje kot slepci težko hodijo/ brez ciljev, cest v nejasnost blodijo/ zavrgli prave, ravne so poti/ zavrgli Sonce, to luč vseh luči/. Ne vem, ali smo Boga zavrgli, pozabili ali zanemarili, a oblak brezbrižnosti je nedvomno razširil svojo senco nad narod in nad posameznike. Ne bi pa se mi izpisale te vrstice - saj kljub resnici vlečejo duha v žalost - če ne bi prišle izpod peresa našega bodočega blaženega. Lojze Grozde ... Velik in še neznan lik ... Razglašen bo kot mučenec, a smrt ni bila odvisna od njegove izbire. Bolj me pretrese svetost njegovega življenja. Na primer, njegov osebni odnos do Boga in do evharistije, o katerem je pričeval z življenjem, molitvijo in odločitvami. Nagovarja me njegovo prepričano krščanstvo, zavest, da je poklican in poslan, da ljudem pokaže pot do evharistije. V isti pesmi pravi: Jaz bom pa stopil v sredo naših dni,/ potegnil jim obvezo raz oči,/pokazal prave, ravne jim poti,/ ki vodijo do vira vseh luči.../ V Najsvetejšem nas vabi vir vseh luči. Zdi se mi, da nas Lojze danes vprašuje: Ali si upamo najprej z lastnih oči potegniti obvezo, da bi zagledali pravo in ravno pot? Ali si upamo prositi za tako notranjo svobodo, da bomo znali brezpogojno sprejemati Kristusa? Ali sprejemam izziv evharističnega kongresa z namenom, da bi Kristus bolj postal luč in pot zame? y /Mjca Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 3 kolumna v sredisčn mladi Majski vrtovi Janez Vodičar; foto: Grega Valič SPREHOD V MAJSKIH DNEH JE ŠE posebej prijeten, če nam iz hrupnih in hitro pregretih ulic uspe uiti v naravo. Dolge vožnje in pretehtano načrtovanje vzamejo takemu pohajkovanju obilico spontanega veselja. Hitro, in že sem med predmestnimi vrtovi, ki se bohotijo z majskim zelenjem, ki kar kipi od življenja. Sončno popoldne tako z lahkoto postane sila, ki mi da moč za spopad s težavami vsakdanjega dela. Poln svobode se hitro odpravim na majski sprehod med bližnjimi vrtovi. Nič me ne moti, da so na svojih vrtičkih že ljubitelji domače zelenjave, še manj, da srečujem prav take kot sem sam. Hitro in z nasmeškom se pogledamo in že gremo sproščeno naprej. Kolesarji urno drvijo svojim novim kilometrom naproti. Vse je del enega samega pomladnega prebujanja in brstenja, še poznopopoldanska utrujenost po obilnem kosilu izgine. Izza vrtnih ograj se sliši prijetna družba. Izza mnogih živih mej, ki zakrivajo pogled nepovabljenim, se vijejo dimna znamenja. Vonjave po sveže pečenem mesu in zelenjavi se omamno širijo med mimoidoče. Ne da bi hoteli, se pogled hitro obrne v mamljive vrtove. Čeprav sit in z željo, da bi s sprehodom pospešil prebavo, si ne moreš kaj, da ne bi začutil željo po tem, da bi se pridružil živahni skupini okrog žara. Je res samo hrana, ki nas vabi? Gotovo je prijeten vonj, ki nam dela skomine. Še bolj pa sproščenost skupine, okolje in celotno doživljanje v nas prebuja temeljno potrebo, ki jo vsi čutimo: biti okrog mize v varnem in prijetnem okolju. Človek je že od nekdaj prirejal obredne gostije. Ne gre le za požrešnost, še manj za pijančevanje ali golo druženje: gre za varnost in sprejetost. Vsak izmed nas potrebuje eno in drugo. Kaj pomaga otroku govoriti, da je varen in sprejet, če tega ne čuti. Prav to lahko močno začutimo ob vonjavi in okusu dobre hrane v prijazni družbi sredi narave. Saj smo včasih po takih druženjih celo bolj utrujeni kot spočiti, a vendar nam to da neko notranjo moč. Pri zadnji večerji je podobno Kristus poskušal apostolom dati prijetno okolje in otipljivo znamenje varnosti in sprejetosti. Ko je bila prva skupnost najbolj izpostavljena nevarnostim, je potrebovala hrano za to. Kristus ni samo govoril v varnem zavetju dvorane zadnje večerje, v svetem okolju obhajanja judovske velike noči in vonju, okusu kruha in vina je ponudil vidno znamenje božje milosti za varnost in sprejetost. Če smo v letu evha-ristije, bi se morali najprej vprašati, ali res ob vsakem nedeljskem srečanju okrog oltarne mize doživljamo prijetnost druženj na naših vrtovih. Še posebej, ker varnosti in sprejetosti, ki si ju lahko damo kot božje občestvo, ne moremo nikjer drugje v taki polnosti prejeti. Nevarnosti, ki ogrožajo življenje: bolezni, nesreče, dvomi, razočaranja, bomo težko odpravili ob še tako dobri družbi, ob še tako polnem žaru najboljših jedi sredi najprijetnej-šega vrta. Majski vrt je poln življenja, vabljivost druženja v tem času je tako polna pričakovanja in odprtosti, da se lahko z lahkoto prevesi v objestnosti take ali drugačne mere. S pokvarjenim želodcem, glavobolom, opravljanjem, vrtom polnim smeti, zavrženo hrano in užaljenim gostiteljem si ne pridobimo prav veliko veselja do življenja. Zato priti k oltarni mizi ne pomeni, da lahko pozabimo na pamet in dolžnosti. Sprejetost in varnost lahko dosežemo le v pristnem, življenju odprtem prostoru. Če praznujemo leto evharistije in se veselimo tega daru za naše življenje, bi se morali odpreti najprej notranjemu hrepenenju. Nam je še to tako prijetno dišeča hrana kot vabljivi majski vrtovi, nas tam vedno čaka skupnost, ki je vredna zaupanja? Kristus je gotovo tam. Kako si pogrnemo mizo, se posedemo okrog nje in razdelimo njeno bogastvo, pa je odvisno od vsakega izmed nas. Bog daje življenje, svoj kruh, vrtove urejamo sami, zato ob nedeljski mašni daritvi, ko me tam ni, nekaj bistvenega manjka: jaz in moj del odgovornosti do skupnosti. 4 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik > 0 Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 5 ovabilo na pogovor Za promocijo vrednot življenja in družine Tilen Mlakar je absolvent teologije in eden od ustanoviteljev KUL.si, Zavoda za družino in kulturo življenja. Poleg pisanja diplome in dela z mladino pri projektu Skala ureja spletno stran Zavoda, www.24kul.si. 24KUL.si je portal Zavoda za družino in kulturo življenja. Nam lahko poveš kaj več o Zavodu, o samem portalu, kdaj ste nastali in zakaj? Zavod je bil ustanovljen lani s strani nekaj mladih kristjanov, državljanov, ki smo želeli biti družbeno aktivni. Podprl nas je dr. Tadej Streho-vec, predavatelj na Teološki fakulteti, ki nam je ponudil tudi pomoč v obliki infrastrukture - dobivamo se na Viču, kjer nam je dal v uporabo prostore. Portal 24KUL.si in elektronske novice so pa zaživele ob koncu lanskega leta. Zaradi vladnega predloga Družinskega zakonika smo malo bolj pohiteli, kot bi sicer, tako da je naša spletna stran še malo v povojih - moramo jo še oblikovno in vsebinsko dopolniti. Na portalu počasi gradimo vsebino in tudi elektronske novice, za katere smo se zavezali, da jih bomo pošiljali vsak teden. Te nas nekako spodbujajo, da pišemo nove in nove članke in imamo vedno več vsebin. Omenil si, da vas je predlog vlade za spremembo Družinskega zakonika spodbudil, da ste malo pohiteli. Se trenutno ukvarjate predvsem s tem predlogom in državljanskimi aktivnostmi v zvezi s tem? Naš namen je širši od samega Družinskega zakonika. Na splošno je namen zavoda in tudi spletnega portala promocija vrednot družine, zakonske zveze in življenja na splošno. Navdušuje nas gibanje, ki je v tujini poznano kot "Pro Life", "Za življenje", po katerem se zgledujemo. Z neka- i Tilen Mlakar terimi članki se dotikamo tudi drugih tematik, je pa res, da so teme v zvezi z Družinskim zakonikom trenutno v ospredju. Ste tudi pobudniki peticije "Za družino in pravice otrok"... V bistvu nismo mi pobudniki, ampak je pobudnik Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, je pa res, da delujemo zelo povezano. Ker se strinjamo s tem, kar ona predstavlja v kontekstu Družinskega zakonika, smo ji mi kot zavod ponudili določeno infrastrukturo. Vrednota družine se dandanes zdi ogrožena. Kaj jo ogroža in kako se želite vi proti temu bojevati? Lahko bi rekel, da sta dve ravni: ena je ta, za katero si prizadevamo 6 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik tudi zdaj v tej zgodbi z Družinskim zakonikom - se pravi raven pravne ureditve države. Če so v državi slabi pogoji za mlade družine, za nastanek družin, če si mlade družine ne morejo privoščiti svojega stanovanja in normalnih pogojev za življenje, potem se jih bo tudi manj odločalo za ustanavljanje svojih družin ali pa bodo odlašali, se odločali za manj otrok ... Druga raven je pa vrednostni sistem, ki vlada v neki družbi. V Sloveniji družina ni tako velika vrednota, kot bi si želeli. Sicer v kakšnih javnomnenj-skih anketah večina še vedno postavlja družino na prvo mesto vrednot, če pa pogledamo npr. rodnost, število otrok, brez katerih družine seveda ni, smo na repu svetovne lestvice. Povprečno število otrok pri nas je 1,2 otroka na žensko, kar pomeni, da nam kot narodu grozi izumrtje, če ne bomo česa spremenili. Kakšna je tukaj vloga krščanskih vrednot, krščanskega pogleda na družino? Kako lahko s krščanskim pogledom na družino soustvarjamo to pozitivno podobo družine v družbi? Krščanski pogled na družino je definitivno tisti, za katerega smo prepričani, da ustvarja najboljše pogoje za rast in razvoj otrok. Krščanski pogled je vedno usmerjen v življenje - Cerkev je tista, ki vedno nasprotuje vsem poskusom, da bi ustavili, uničili življenje: je proti splavu, evtanaziji in podobnim stvarem. Pomembna vrednota je zakonska zveza, ki je trajna ustanova in kjer zakonca gojita medsebojno ljubezen, spoštovanje, zaupanje in je najboljša podlaga za novi rod, za vzgojo otrok. Kaj lahko posameznik, ki je tako del Cerkve kot civilne družbe, naredi za promocijo družine in življenja? Kako lahko pomagamo Zavo- du za kulturo življenja? Prva stvar, ki jo lahko vsak naredi, je, da se na volitvah odloči za tiste politike, za katere verjame, da se bodo najbolj trudili za vrednoto družine in življenja. Druga stvar: vsak ima možnost, da se oglaša v medijih - v pismih bralcev ali na kakršenkoli drug način. Vsak lahko tudi deluje v politiki, na lokalni ali na državni ravni, in se trudi za te vrednote ter jih na vse mogoče načine spodbuja. Zavodu KUL.si in našemu mediju lahko pomagate tako, da nas podprete finančno, lahko nam pa tudi pošljete kakšen zanimiv članek na temo družine in življenja ter tako pomagate dvigniti kvaliteto našega medija. Pred vsem tem pa je seveda zanimanje za dogajanje okoli nas, spremljanje medijev, tudi brezplačnih E-novic 2^KUL.si, na katere se lahko vsak naroči prek naše spletne strani. Lahko se tudi vključite v Civilno iniciativo za družino in pravice otrok. Najprej lahko podpišete peticijo, če je še niste, potem pa lahko v svojem kraju organizirate srečanje s predstavniki Civilne iniciative. Na teh srečanjih Civilna iniciativa predstavi situacijo glede Družinskega zakonika, čemur sledi pogovor. Veliko krajev po vsej Sloveniji so že obiskali. Tudi Civilno iniciativo lahko podprete s svojimi prispevki. Za svoje delovanje nimamo nikakršnih drugih sredstev - vse se napaja iz prostovoljnih prispevkov. Vsak, ki neki nalogi, neki službi, posveča več ur na dan, mora nekako preživeti, tako da so ti prispevki nadvse dobrodošli. Kako lahko Civilni iniciativi bolj specifično pomaga, pa lahko vsak prebere na naši spletni strani www.24kul.si. S kakšnimi izzivi ste se srečevali, ko ste ustanovili Zavod za družino in kulturo življenja? Ste se srečali s kakšnimi nasprotovanji? Kakšen je bil odziv medijev? Za zdaj, hvala Bogu, kot medij nimamo kakih slabih izkušenj. Največja težava, s katero se spopadamo, je trenutno finančni vidik - nabiramo denar, da bi si lahko uredili spletno stran, z drugimi mediji pa do sedaj nismo imeli slabih izkušenj. Navadno nas kar povezujejo s Civilno iniciativo, je pa res, da bi nas, tako Civilno iniciativo kot 24KUL.si, radi stlačili v nek kalup - aha, to je pa Cerkev - na tak način se danes na žalost poskuša diskreditirati državljane, ki želijo sporočiti svetu svoje vrednote. Vzpodbudna beseda za konec ... Včasih se nam zdi, da so zakonodaja in poslanci nekje tam daleč od nas, ampak vse, o čemer se oni odločajo, kar sprejemajo, še kako vpliva na naše življenje. Zato velja vzpodbuda za vse državljane in državljanke, da naredimo vse, kar je v naši moči, da pozitivno vplivamo na našo družbo, da od znotraj spreminjamo kulturo, s tem da z delom in zgledom promoviramo vrednote življenja in družine. Pogovarjal se je Klemen Ban. Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 7 družina izkušnja življenja Odprtost za življenje, za to, kar prinese Alenka in Blaž Babnik Družina Alenke in Blaža Babnika z majhnimi otroki Simono, Tadejem in Rokom, živi v Dolu pri Ljubljani. V letu duhovništva spregovorita tudi o doživljanju poklicanosti v duhovništvo v svojem bližnjem sorodstvu. Kratka predstavitev, vajine korenine, od kod izhajata. Blaž: Oba izhajava iz ne čisto tradicionalnih krščanskih družin iz napol vaškega okolja. Svoje otroštvo sem preživel v Litiji, ki je bila ves čas na meji med vasjo in mestom. Imam skoraj dve leti starejšega brata Jureta, ki je salezijanski duhovnik, in 10 let mlajšo sestro, ki je še študentka. Doma smo bili posredno povezani s kmetijo, ker sta oba starša izvirala iz kmečkih korenin. O veri v družini nismo govorili, živeli pa smo jo prek obredov v cerkvi in pomoči ter sodelovanja v župniji. Alenka: Pred poroko sem bila doma v Zaborštu oz. Dolu pri Ljubljani, ki je prav tako vaško okolje. Imam 2 leti mlajšega brata Matevža in 8 let mlajšo sestro Katjo, ki zaključuje štu- dij. Doma smo imeli kmetijo, čeprav sta bila oba starša zaposlena, ker jo je oče prevzel po nesreči, v kateri je izgubil starše. Z Blažem imava precej sorodno ozadje. Tudi pri nas doma smo bili vpeti v versko in župnijsko življenje. Prav tako pa smo imeli precej izkušenj z "nesrečami" oz. zdravjem. Tako je bila mami nekaj časa doma, ker je bila sestra v otroštvu precej bolna, kasneje pa je brat doživel prometno nesrečo, v kateri je bil hudo poškodovan. Seveda ni nihče govoril o tem, da je to božja volja, vendar je bila naravnanost staršev in celotne družine, da sprejmemo križ, ki ga prinaša življenje. Ko sem govorila o podobnosti, je Blažev oče prav tako doživel hudo nesrečo pri delu v gozdu, ko je bil Blaž še majhen. To je bilo vajino otroštvo. Kaj pa mladost in sedanjost? Alenka: Oba sva imela to srečo, da sva lahko študirala, kar sva si sama izbrala in sva verjela, da naju veseli. Jaz sem doštudirala ekonomijo. Poročila sva se v letu 2003. Pred tem sem tudi zaključila študij in dobila redno zaposlitev. Malo pred poroko sva s pomočjo obojih staršev kupila stanovanje v Litiji, kjer sva tudi nekaj let živela. Kmalu po poroki sem zanosila in dobila sva Simono. Začela sva sanjati o svoji hiši, čeprav si še nisva čisto predstavljala, kje in kako. No, pred dvema letoma smo se preselili v hišo, ki smo jo zgradili v Zaborštu. Med gradnjo se je družina povečala še za enega člana, Tadeja. Kmalu po nastanitvi v novi dom pa se je rodil še Rok. 8 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik Blaž: Jaz pa sem doštudiral elektrotehniko in se odločil za nadaljevanje študija, vendar se nisem takoj redno zaposlil. Danes opažam, da potem, ko si poročen oz. nisi več študent, ni več toliko časa za razmišljanje o odločitvah, samem sebi, ravnanju drugih ... Ko se sedaj oziram nazaj, vidim, da sva v času od poroke prišla precej daleč, tako v odnosu med nama kot odnosu do otrok in tudi v tem, da sva lahko v svoji hiši in to zaenkrat, hvala Bogu, brez večjih pretresov. Morda so to sadovi vajine mladosti? Kako sta se pripravljala na zakon? Blaž: Težko bi rekel, da sva se v mladosti prav neposredno pripravljala na zakon. Vse skupaj je bolj kot ne posredna priprava. Dejavnosti v raznih skupinah so kot brušenje kamnov v reki. Najprej si še precej oster, vendar te leta zgladijo in obrusijo, da znaš biti v odnosu s soljudmi. Sam sem bil od srednje šole naprej pri mladinskem verouku, kjer smo samo čakali, da je verouka konec in potem lahko počnemo še kaj drugega. Kasneje sem se pričel udeleževati tudi programov salezijanske mladinske pastorale (SMP), čeprav sem takrat doživljal malce krize zaradi pubertetniškega upora. V župniji sem bil aktiven pri skavtih, kasneje pa smo z Juretom tudi naredili prvi ora-torij v župniji in ga še nekaj let vodili. Alenka: Tudi jaz sem bila aktivna pri oratoriju v domači župniji. Prek sa-lezijancev sem odšla tudi na svetovni dan mladih v Parizu, za kar Blaž pravi, da sva se tam prvič videla, čeprav še nisva čisto vedela, da sodiva skupaj. Kasneje sva šla tudi, zopet preko SMP, na svetovni dan mladih v Rim, kjer pa sva spregovorila tudi že kakšno besedo v skupini in na avtobusu. Neposredno sva se na zakon pripravljala v šoli za zakon pri jezuitih. A Družina Babnik Ko malo omenjata letnice, vidim, da sta še precej mlada, omenila sta da imata tri otroke stare do 6 let. Blaž: Vsak dan sva starejša (smeh). Alenka: No sedaj sva že oba preko 30. Simona se nama je rodila v prvem letu zakona in je sedaj stara 5 let in pol. Nekaj let je preživela v Litiji, tako da ji bodo najbrž kakšne podobe tudi ostale v spominu. Tadej je star 3 leta in pol, in se je rodil v jeseni ravno kakšen dan po tistem, ko smo zaključili streho. Rok pa se je prav tako rodil v jeseni in je star 1 leto in pol. Blaž: Če se malo pohecam, se pri razmaku kaže, da sva oba iz bolj ek-saktnih ved. V resnici pa gre za to, da si odprt za življenje oz. to, kar ti bo prineslo. Ni tako, da bi si pred poroko predstavljala, da bova v 5 letih naredila hišo in imela tri otroke. Dokler nimaš prvega, te bolj skrbi, ali jih boš sploh lahko imel. Ko se rodi, nehote najprej pogledaš roke in noge, če ima vse prste. To so trenutki, ki pridejo za teboj in o katerih moraš kdaj pa kdaj tudi razmišljati. Potem na to gledaš bolj kot na dar. Večkrat prideta ob nedeljah k maši na Rakovnik. Blaž: Pridemo zaradi več razlogov. Ugotovili smo, da do Rakovnika v nedeljo z avtom sploh ni tako daleč. Ura nam ustreza, če hočemo iti k maši vsi. Prav tako nam je všeč prostornost cerkve, kjer otroci lažje zdržijo. Alenka: Poleg tega so pridige prav zanimive. Po maši včasih še kakšno rečemo z Juretom. Otrokom so bile všeč jaslice z ribicami. Sicer imava malce slabe občutke, ker se nekako ne vključujemo v domačo župnijo, vendar je zaenkrat to skoraj edini način, da gremo k maši vsi skupaj. Blaž - tvoj brat je duhovnik, sale-zijanec: kaj ti (vama) to pomeni, kako sploh doživljata pomen du-hovništva danes? Blaž: Na njegov poklic gledam podobno kot na svojega. To, da je v določenem trenutku začutil poklicanost v to smer in ji je sledil, se mi zdi pravilno. Zdi se mi, da je potem potrebno kdaj tudi vztrajati in se ne preveč vpraševati, kakšno bi bilo življenje, če bi si izbral kaj drugega. Alenka: Meni je pri salezijancih všeč to, da precej razvijajo programe za otroke in mladino. Tako oratorij po župnijah, kot recimo na Rakovniku, ko imate glasbeno šolo in mladinski center ter druge dejavnosti. Spoštujem tiste, ki se odločijo za du-hovništvo in obenem pričakujem, da bodo imeli toliko moči in milosti od Boga, da bodo na svoji poti vztrajali. Blaž: Tako kot je najina naloga in trud, da ohranjava zakon in vero živo in kolikor se da, praktično živiva krščanstvo. m Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 9 Čas in kraljestvo Pascual Chávez Edini pomen življenja je v tem, da pomagamo zaživeti Božjemu kraljestvu (Tolstoj). Evangelij po Marku, ki je najstarejši med evangeliji, Jezusov začetek oznanjevanja prikaže s preprosto in kratko sintezo ter nenavadno zgoščeno: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Mr 1,15). Rečemo lahko, da je vse Jezusovo sporočilo zaobjeto v teh štirih, neločljivo povezanih izrazih. »Čas se je dopolnil« Vsa zgodovina izraelskega ljudstva je v odnosu med Bogom in njegovim ljudstvom. V središču je mesi-janska obljuba in pričakovanje njene izpolnitve. V teku stoletij je Izrael šel skozi mnoge nesreče - vojne s sosedi, razkosanje enotnega kraljestva, deportacije, razrušenje mesta in templja, versko preganjanje. A kljub temu upanje nikoli ni umrlo, saj so vedno zaupali Bogu, ki je zvest danim obljubam. Z Jezusom pa to pričakovanje preneha. »Božje kraljestvo se je približalo« Božje kraljestvo je osrednja vsebina te dopolnitve. Ne gre za vzpostavljanje novega družbenopolitičnega sistema, ki bi bil sicer drugačen od človeških kraljestev, ampak za oblast nad izvoljenim ljudstvom in nad vsem človeštvom - kot pove liturgija: »Kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru,« povezano z osebo Jezusa Kristusa. Origen z izvirnim izrazom trdi, da je Jezus Kraljestvo sam v sebi (Autobasi-leia), zato sprejeti Kraljestvo pomeni sprejeti Jezusa v svoje življenje. »Spreobrnite se« Vse se zdi še bolj jasno v tretjem izrazu - spreobrnite se. Spreobrnje- nje, sprememba smeri, k čemur vabi Jezus, ima svojstveno obliko. Grški izraz metanoia nakazuje na bolj zvesto izpolnjevanje postave, na spremembo načina razmišljanja in presojanja, na preoblikovanje srca. »Verujte evangeliju« Spreobrnjenje se konkretizira v veri. Jezus vabi, da se odpremo Božji ljubezni, ki se kaže na nov način, bolj dokončen in presenetljiv. Evangeliji ne skrivajo, da je Jezusovo oznanjevanje znamenje, ki se mu nasprotuje (prim. Lk 2,34). Žalostna je ugotovitev, da njegovo sporočilo, njegova osebnost, ni bila za vse »vesela novica«, pač pa, nasprotno, zlonosna vest in nesprejemljiva, ki ga je peljala na križ. Za don Boska je pravo spreobrnjenje neločljivo od veselja, saj pomeni sprejeti Jezusa in njegovo veselo sporočilo, da nas Bog, naš Oče, ljubi in da torej ne moremo živeti kot njegovi sinovi in hčere, če med seboj ne živimo kot bratje. Kdor se noče spreobrniti, živi v mraku, samoti, žalosti. Spomnimo se na veselje dobrega pastirja, ko je na rame zadel izgubljeno ovco, ali na ženo, ko je našla izgubljeno drahmo, ali na očeta, čigar sin je bil mrtev in se je vrnil v življenje, je bil izgubljen in je najden. V spisih sv. Janeza Boska najdemo to povezavo med spreobrnjenjem in veseljem, kot je to zgovorno v življenjepisu Mihca Magoneja. Njegova sprememba življenja mu omogoči okusiti to isto veselje, ki ga je tako zavidal svojim prijateljem, in uvideti vrednost pobožnih vaj, ki so se mu prej zdele tako težke. To je pomenil začetek poti svetosti, ki je bila v don Boskovem oratoriju v tem, »da smo veseli«. r 10 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik češčenje Beseda, kije že iz rabe in je mnogi ne razumejo več. Če pa že, koga naj bi častil človek postmoderne dobe, ki v središče vsega postavlja predvsem sebe? Ki sprejema čast od človeka in časti malike današnjega časa. Ki hlasta za imetjem, oblastjo in užitkom in ne ve, kam in kje bi zasidral svoje življenje. Ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da ni absoluten gospodar vsega. Ki se upira svojemu Stvarniku in ga ne priznava. Koga naj bi človek današnjega časa častil in zakaj? Njegovo srce je preveliko, da bi ga mogli napolniti sodobni maliki, imetje, oblast in užitek. X. Češčenje, drža, vredna dostojanstva, ki nam je dano; nam, ki smo ustvarjeni za to, kar nas presega. Besedilo: s. Marija Žibert molivci salezjanjka mlitvmi zveza Sveta evharistija, sonce mojega življenja Dragi molivci in molivke za duhovne poklice! V soboto 27. marca je prišla iz Rima vesela novica za vse slovenske kristjane, da je sveti oče Benedikt XVI. potrdil dekret o mučeništvu Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta. S tem dekretom je dano dovoljenje za slovesno beatifi-kacijo, ki naj bi bila 13. junija na slovesnem slovenskem evharističnem kongresu v Celju. Za ta datum so se slovenski škofje odločili zato, ker je Grozde dosegel duhovno zrelost in jo okronal z mučeništvom v moči svete evharistije, ki je kruh močnih za sveto življenje in še posebej za junaško pričevanje, kot imamo zgled v številnih mučencih Cerkve. Mladi mučenec, osemnajstletni gimnazijec Lojze Grozde, je bil zajet in mučen na prvi petek, 1. januarja 1943, in umorjen na prvo soboto, 2. januarja 1943. V programu duhovnega življenja, ki si ga je sestavil na duhovnih vajah julija 1942, je zapisal geslo: »Sveta evharistija, sonce mojega življenja!« Sveta maša s svetim obhajilom je bila v središču njegovega življenja. Sveto obhajilo je Lojze Grozde v zadnjih letih gimnazijskega študija prejemal vsak dan in tako vplival tudi na sošolce, da so hodili pogosto k obhajilu. Tudi na počitnicah je hodil, če je le mogel, k vsakdanji sveti maši in svetemu obhajilu, kar je bila velika žrtev zaradi oddaljenosti in zato, ker je bilo treba pred obhajilom biti tešč. Domači župniji je bil s pobožnim prejemanjem svetega obhajila v veliko spodbudo. Na svoj zadnji prvi petek, 1. januarja 1943, je prejel sv. obhajilo v sti-ški baziliki kot popotnico. Dr. Anton Strle je v knjigi Slovenski mučenec Lojze Grozde zapisal: »V nedeljo, 28. decembra, je Lojze za pripravo na prvi petek in obenem za novo leto ter za prvo soboto v mesecu opravil sv. spoved. Saj je sploh imel navado, da je bil vsako drugo sredo pri spovedi, ker je hotel na evharistični dan v tednu, v četrtek, sveto obhajilo sprejeti posebno lepo pripravljen. Naslednji dan se je odpeljal s sanmi, s katerimi je šel prijateljev brat v Ambrus, in se je ustavil za en dan pri prijateljevih sorodnikih. Takoj je šel v cerkev, da si jo ogleda in se pomudi ob sv. Re-šnjem Telesu. Čez dan je pomagal pri sekanju drv. Na novega leta dan se je s sanmi odpeljal v Stično, kjer je opravil spravno pobožnost prvega petka. Zadnjikrat v življenju! To je bila obenem njegova sv. popotnica ...« (prim. V šoli najsvetejših src 11). Božji služabnik papež Janez Pavel II. nas je v svoji evharistični okrožnici Cerkev iz Evharistije povabil: »Napotimo se, dragi bratje in sestre, v šolo svetnikov, velikih oznanjeval-cev resnične evharistične pobožno-sti. V njih dosega teologija evharistije polni sijaj doživljanja, prevzame nas in tako rekoč ogreje.« V apostolskem pismu Ostani z nami, Gospod! pa je zapisal: »Pred 12 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik t t t očmi imamo svetnike. V evharistiji so našli hrano za pot popolnosti. Kolikokrat so točili solze, ko so okušali tako veliki zakrament in kolikokrat so pred oltarnim zakramentom doživljali neizrekljive ure nebeškega veselja?« V istem pismu še spodbuja vernike: »Vi, dragi verniki, vnovič odkrijte dar evharistije kot luč in moč za svoje vsakdanje življenje v svetu, pri nalogah svojega poklica in v najbolj raznolikih okoliščinah. To vam bo pomagalo, da boste v polnosti živeli lepoto in poslanstvo družine.« Spoštovani molivci, naj nas besede Božjega služabnika Janeza Pavla II. in zgled mučenca Lojzeta Groz-deta v neposredni pripravi na evha-ristični kongres utrdita v veri in ljubezni do svete evharistije. Mučencu Grozdetu priporočimo današnji mladi rod in zadevo novih duhovnih poklicev, ki jih Cerkev tako potrebuje. Vse pa vabim, da se udeležite tradicionalnega molitvenega srečanja za duhovne poklice, ki bo 29. maja z začetkom ob 9. uri v Ljubljani na Rakovniku v svetišču Marije Pomočnice ... Ivan Turk, voditelj SMZ nameni molitve MAJ Molimo, da bi nas Marija, žena evharistije, prek šmarnične pobožnosti pripravila na slovesno obhajanje evharističnega kongresa. JUNIJ Molimo za blagoslov evharističnega kongresa in ohranitev njegovih sadov. JULIJ Naj mučenec Lojze Grozde izprosi stanovitnost in zvestobo letošnjim novomašnikom, mladini pa ljubezen do evharistije in do duhovnih poklicev. Gospo^OVa■ %f' naj traja na veke, Gospodn ■ ■ ¡e CeSf i nad svojimi deli. Pogleda na zemljo in ta se strese, dotakne se gora in te se kadijo. Pel bom Gospodu v svojem življenju, igral bom svojemu Bogu, dokler bom bival. Naj mu bo prijetna moja pesem, jaz se bom veselil v Gospodu. Ps 104(103),31-34 Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 13 obletnica stoletnica smrti Mihaela Rm;jrvega don Boskovega naslednika Don Rua podpre ustanovitev zavodov na slovenskih tleh Bogdan Kolar Slovenski salezijanci sotrudniki, ki jih je v ljubljanski škofiji po letu 1895 vodil katehet Janez Smrekar, so pripravili več predlogov, kjer bi lahko odprli prvi salezijanski zavod. Don Rua in njegovi svetovalci so vsak predlog temeljito preučili. Da bi se prepričali o pravih razmerah, so večkrat obiskali slovenske kraje in mu nato poročali. Glede na navodila ljubljanskih škofov Jakoba Missia in Antona Bonaventura Jegliča bi predstojnik zavoda poleg nemškega moral obvladati tudi slovenski jezik. V skladu s predlogi, ki jih je katehe-tu Janezu Smrekarju dal vrhovni predstojnik Mihael Rua, so se sotrudniki zavzeli za pripravo pogojev, kjer bi na slovenskih tleh našla dom prva skupina salezijancev. Medtem ko so dijaki nadaljevali izobraževanje v italijanskih zavodih in postopoma vstopali v salezijanske vrste, je v njihovi domovini skupina zavzetih so-trudnikov zbirala sredstva in javnost informirala o koristnosti nove ustanove. Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča, ki je želelo poskrbeti za vzgojno okolje za mlade, ki so bili izključeni iz rednih oblik šolanja, pa je iskalo primeren prostor za takšno ustanovo. Različne možnosti za prvi zavod Že kmalu po letu 1895 je katehet Smrekar uspel pripraviti nekatere predloge krajev, kjer bi lahko bil odprt prvi salezijanski zavod. K iskanju ga je opogumljal vrhovni predstojnik don Rua, ki mu je v tem smislu predlagal, da deluje naprej. Močan razlog za iskanje so bili slovenski dijaki, ki so se v italijanskem okolju pripravljali, da bi postali salezijanci. Prva skupina je vstopila v zavode leta 1894. To je pomenilo, da bodo slej ko prej postali salezijanci in to jim bo omogočilo, da bodo delovali tudi med Slovenci. Katehet Smrekar je s salezijanci imel različne načrte: prevzeli naj bi skrb za vzgojni zavod in delali za izobraževanje misijonskih poklicev. Bolj ali manj ob soglasju vodstva združenja sotrudnikov je zato iskal in kupoval zemljišča, ki so bila po njegovem mnenju primerna za postavitev zavoda. Nekaj zemlje je imel na Orlovem vrhu na Ljubljanskem gradu. Za salezijance se mu je zdela primerna graščina Bukovi-ca pri Šentvidu pri Stični. Ko s tem predlogom ni uspel, je poiskal poslopje v Kočevju, kjer bi salezijanci lahko prevzeli vodstvo internata za nemške dijake. Po potresu leta 1895 je bil prazen ljubljanski grad, ki ga je Smrekar želel nameniti za vzgojne namene in je želel za to misel pridobiti tudi cesarja Franca Jožefa. Slednjič je predlagal, da bi prevzeli gradnjo cerkve in ob njej zavoda v Šiški nad Ljubljano. Don Ruini predstavniki so morali večkrat priti na Slovensko in si ogledati predlagane kraje ali poslopja. Medtem je s pomočjo salezijancev iz Trsta septembra 1901 začel delovati oratorij v župniji Piran. Ob četrtkih in nedeljah so mladi imeli možnost, da so se srečevali v župnijskih prostorih ter ob cerkvi sv. Petra. Njihova srečanja so pripravljali salezijanci iz tržaškega oratorija. Čeprav je bila dejavnost oratorija namenjena predvsem otrokom iz italijanskih družin, so pri organiziranju srečanj in v medsebojnih stikih upoštevali tudi dejstvo, da so bili mnogi otroci iz slovenskih družin. ▲ Franc Kovačič 14 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik Dogovarjanja za zavod Rakovnik Slednjič se je kot najboljša možnost pokazala graščina Rakovnik v neposredni bližini Ljubljane, kajti že leta 1897 je vodstvo salezijan-ske skupnosti sprejelo odločitev, da mora prvi zavod zaživeti v Ljubljani, to je v glavnem deželnem mestu, kjer je bilo tudi več mladine, ki bi ji bil zavod v prvi vrsti namenjen. Samo v mestu bi bilo mogoče razvijati dejavnosti, ki so bile za salezi-jansko družbo najbolj značilne, kot je bil vsakodnevni ali vsaj nedeljski oratorij, osnovne in poklicne šole, skupine sotrudnikov in drugo. Šele nato pa bi bilo mogoče misliti na odprtje še kakšnega zavoda izven Ljubljane. V tem smislu je po letu 1897 vsa pozornost veljala iskanju poslopja ali prostora v Ljubljani. V začetku novembra 1900 se je pokazala dobra možnost; na prodaj je bila graščina Rakovnik. Ko je salezijance povabil še škof Jeglič, jim je bila pot odprta. Sredi decembra 1900 je prišel v Ljubljano inšpektor Mojzes Veronesi, ki ga je don Rua pooblastil, da si je ogledal graščino in o njej pripravil izčrpno poročilo. Veronesi je bil prepričan, da sta poslopje in posestvo primerni za začetek salezijanskega dela. Zato je dal navodila, kaj naj vsebuje kupno-prodajna pogodba. ▲ Salezijanski zavod na Radni Le-ta je bila podpisana 22. decembra 1900. Januarja naslednje leto je bilo dokupljenih še nekaj ha zemljišča v neposredni soseščini graščine. Sredi novembra 1901 je don Rua določil prvo skupino salezijancev, ki bodo odprli zavod na Rakovniku; za prvega ravnatelja je določil duhovnika Simona Visintainerja, ki je prišel iz Mehike, kjer je bil misijonar; doma je bil iz Južne Tirolske. Zavod Radna V letu 1905 je vrhovni predstojnik Mihael Rua sklenil, da na področju obsežnega Avstro-ogrskega cesarstva ustanovi samostojno redovno provinco, ki bi ji pripadli vsi zavodi, ki so bili do tedaj ustanovljeni na tleh cesarstva. Šlo je za več zavodov med Poljaki, zavod na Dunaju in na Rakovniku (niso pa nameravali v novo provinco vključiti zavodov v Trstu in Gorici, ki sta tudi bila v okviru cesarstva, saj so temu nasprotovali mnogi italijanski salezijanci). Vedno večje število dijakov poljske in slovenske narodnosti je vrhovnemu vodstvu narekovalo, da so ustanovili tudi zavode za vse stopnje priprave na vstop v salezijanske vrste. Na pobudo predstojnika nove province inšpektorja Emanuela Manassera je bil ustanovljen tudi samostojni noviciat in višji razredi gimnazije. Če so kandidati za salezijanske vrste še na- prej odhajali v zavode v Italiji ali na Poljskem, se je za noviciat ponudila najboljša možnost Radna pri Sevnici, ki jo je vrhovnemu predstojniku ponudil katehet Smrekar. Ob nakupu gradu se je zadolžil. Uspel je poravnati polovico cene, drugo polovico pa je prispeval vrhovni predstojnik don Rua. Tako se je poleti 1907 na Radno naselila prva skupina poljskih novincev. Vsako leto so se jim pridružili posamezni Slovenci. V zavodu pa je poleg noviciata delovala še notranja višja gimnazija, občasno je bil organiziran praznični oratorij, tu je nastalo pomembno žarišče čaščenja Marije Pomočnice. V krajših obdobjih so se v zavodu nahajali tudi mladi salezijanci, ki so zasebno študirali teologijo in se pripravljali na izpite na teoloških šolah v Italiji. Začetek priprav za zavod v Veržeju Že v leto 1907 segajo prvi koraki, da bi salezijanci prišli tudi na področje Lavantinske škofije, ki jo je vodil škof dr. Mihael Napotnik v Mariboru. Takrat je ugledna družina Puščenjakovih iz Veržeja dala pobudo, da bi v trgu zaživela kmetijska poklicna šola, kjer bi si mladi iz kraja in okolice lahko pridobili vsaj nekaj strokovnega znanja, za katerega bi bili zaradi oddaljenosti od večjih središč prikrajšani. V dogovarjanje je bil vključen veržejski rojak dr. Franc Kovačič, ki je bil učitelj v mariborski bogoslovni šoli in pomemben kulturni delavec. Dogovarjal se je s predstojnikom salezijanskih ustanov v Avstro-Ogrski inšpektorjem Emanuelom Manasserom in z vrhovnim predstojnikom don Ruom. Že v letu 1908 je bilo izmenjanih več pisem, v katerih so si sogovorniki predstavili svoja pričakovanja in želje. Ko je bilo ustanovljeno društvo 'Marijanišče', se je začelo s pripravo načrtov in nato zidanjem zavoda, ki je bil v velikem delu dograjen v jeseni 1912. Takrat so se v zavodu tudi naselili prvi salezijanci. m Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 15 D vse foto SMC Sevnica Salezijanski mladinski center (SMC) je organizirano vzgojno-pastoralno delo za otroke in mladino v značilnem oratorijskem duhu. Za opravljanje dejavnosti ima tudi potrebne prostore. Salezijanski mladinski center je kraj, kjer lahko vsi koristno preživijo svoj prosti čas, duhovno napredujejo in si medsebojno pomagajo, se izobražujejo, najdejo priložnost za medsebojni razgovor, čutijo, da jih je kdo sprejel, počutijo se doma, itd. V okviru naše inšpektorije, skupaj s Podgorico in Mužljo, deluje 10 SMC-jev. Mnogi izmed njih so tudi pravno formalno registrirani kot društva. Med slednjimi je tudi SMC Sevnica. O razvoju SMC-ja, i r povezovanju, sodelovanju z okolico ..., Matic Železnik V letu 1997 smo uredili prve prostore namenjene salezijanskemu m|adinskemu centru. Zgornji prostor je bil klub z raznim igra^ sp°dnji prostor pa predvsem plesišče in klub z glasbo. V letu 1998 smo SMC Sevnica tudi uradno registrirali kot društvo in leto kasneje tudi pridobili status mladinskega centra pri Uradu RS za mladino. Od tedaj smo vsako leto program dopolnjevali in širili. Do je^rn 2°°9 smo prostore večkrat prenovili in posodobili, tako da so danes zelo prijetni za ustvarjanje. Vedno smo bili s svojimi dejavnostmi močno vpeti v aktivnost v samem kraju. Z Občino Sevnica smo začeli izvajati otroško silvestrovanje na prostem in počitniško varstvo za otroke. Prek določenih projektov sodelujemo še z nekaj društvi in organizacijami iz naše občine. Zelo smo aktivni v Mladinskem svetu občine Sevnica, kjer smo ena od ustanovnih članic. Smo najaktivnejša mladinska organizacija v naši občini in tako vse bolj pomembni za odločitve glede mladih v naši okolici. V letošnjem letu začenjamo projekt mobilnega mladinskega centra s katerim se želimo še bolj približati vsem mladim v okolici. O dejavnostih, Vesna Ocvirk V SMC Sevnica ni nikoli dolgčas. Otroci so predvsem navdušeni nad športnimi igrami, kot so nogomet, košarka, odbojka smučanje ter nad raznimi turnirji. Seveda pa nekateri raje svoj čas namenijo glasb,, Imamo otroški pevski zbor, tečaj kitare in »bend«. SvJjo umetniškolZahko potazj na ustvarjalnih devicah, oratorijskih dnevih in v dr^ki^ O^L tudi da svoj rojstni dan, pod mentorstvom naših , Rni. iz nasega centra obdarimo prostorih. Ob našem farnem zavetniku sv. Miklavžu s po™»"0, ^ ^ * ^ vse ov^k,. °kr°ke; ^ praz^u sv. Janeza Boska pa pripravimo pester tridnevni »wam pastam D°h B°sk°.i dnevi. Zeio pomembne tudi, da L *časih'Č'SS*n°PrS°99a naučimo. Zato r>rinrawl;=—.-j > >u________________. iuveya TO). zato pri^ja™ duhovne vaje za otroke, jezikovne in računalniške tea^ ^braMv^ja ^rmtorjev ... Na otroke in mladino pa ne pozabimo hiti v času f^rnc Takrat imamo oratorij, varstvo otrok, p°čikhice ha morju ih počitnice za družihe. 16 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik O počitniškem varstvu/ Lina Senica Vsako poletje že od leta 2004 organiziramo Počitniško varstvo, ki je namenjeno vsem otrokom, ki so v p^tnili dneh sami doma. Pri nas jim zagotovo ni dolgčas, saj se igramo na igrišču in v SMC-ju, animatorji za vsak dan pripravno zanimivo delavnico, skupaj gremo na zajtrk in kosilo, ob res vročih dneh pa se odpravimo na bazen ali si ogledamo ka^no risanko. Varstva se udeleži vsako leto več otrok, ki se ob koncu počitnic kar malce neradi poslovijo od prijetnega druženja. O animatorski skupini SMC * . . Sevnica, Ajda Senica izvedbi programov, r, ZZ T*Z°9 * Nekateri *de'«jej O predvsem iskanju in pridobiv»nj Jf»« »«„Wekipi| pri oddih in nagradne izlete, da J 2e pet let v ....... animatorje. Stalno uvjanje Za naŠe b^oc"e Prek iger in nekaj teoretičnih osnov £ ! * T Zdi,Zel° " mentorji želijo postati animatorji. Glavni S? *"a prtpmm,k*> ki si zaposlenih mladih, kijih povezuje močno prijateljstvo t^ med 5 in 10 let skupnih izkušenj delovanj, društvu. SALEZIJANSKI MLADINSKI CENTER SEVNICA Glavni trg 15 8290 Sevnica T: +386 41 813 318 S: www.smc-sevnica.si VODITELJ SMC: Boštjan Jamnik, sdb PREDSEDNIK DRUŠTVA SMC SEVNICA: Blaž Jene ija v _ j klubskem prostoru, Beno Puh Klubski prostori SMC Sevnica so med tednom odprti od 13 do 21. ure, ob koncu tedna, ko se v SMC-ju zbere več mladine, pa imamo odprto do 22. ure. Obiskovalcem so na v;ljo;azne družabne igre, biljard, ročni nogomet namtem h°kej, dostop do mlsm^ m privLoure.fen prostori za druženje ... Bogat pa je tudi spremljeva>ni program ; ^dim krajLS oat s filmskimi in glasbenimi ve&n, potopisnimi F^m z zanimivL go sti, mnoge pa pritegne tudi Don tok™ ^mi Ic^m tekmovalci v različnih disciplinah (letos smo telc^H v pikadu, ročnem nogometu in namiznem tenisu) zbirajo točke skozi vse leto in tako na koncu dobimo najboljšega igralca SMC"ja. O duhovnosti v SMC, Boštjan Jamnik »Pošten državljan in dober kristjan« je geslo, za katerega se trudimo tudi v SMC Sevnica. Mladim, ki prihajajo v naše okoje nudimo veliko priložnosti, da osebno rastejo v odnosu do Boga. Tako vsako srečanje z animatorji vključuje močno duhovno noto V liturgijo jih vključujemo prek otroškega pevskega zbora, igranja orgel pri sv. maš^ sodelovanja v bendu, branja beril, ministrantov itn. Skupaj z mladimi in za mlade na ravni dekanije pripravljamo duhovna srečanja pred največjimi prazniki (božič, velika noč). Mlade vabimo tudi na postne duhovne vaje, Uskovnico, nekateri pa se udeležujejo duhovnih vaj v Želimljem. Želimo si, da bi v našem okolju mladi začutili, da Bog obstaja in da nam ta Bog v življenju želi le dobro. » s Spoštovani don Boskovi prijatelji, bralci Salezijanskega vestnika, vsi člani naše velike salezijanske družine! Res je prav in pravično, da se oglasim, saj sem v prvi vrsti velik dolžnik vam vsem. Vem in čutim, kako mene in vse nas misijonarje podpirate z molitvijo, daritvijo in mnogi tudi z materialnimi darovi - in na ta način smo mi vsi skupaj misijonarji. Hvala vam vsem! Naj bo Bog bogat plačnik vsakemu izmed vas. V začetku tega leta sem se nauži-la svežega domačega zraka in uživala ob snegu po kar nekaj letih. Ja, saj je minilo že skoraj devetnajst let, odkar sem v lepem poletnem popoldnevu zapustila Slovenijo in odletela na svojo prvo misijonsko poslanstvo v Angolo. Zdi se mi, da je bilo včeraj, pa vendar, marsikaj se je medtem dogajalo. Ko v mislih in spominu preletim ta leta, vidim, kako je Bog spremljal in blagoslavljal vsak moj korak; začetki so bili v vojnem času, ko se v Angoli nismo mogli svobodno gibati, ko je bilo potrebno tudi za preživetje nas misijonarjev kar nekaj iznajdljivosti. Ko sem prišla v Angolo, smo odprli drugo misijonsko skupnost nas sester hčera Marije Pomočnice, danes pa imamo 6 lepih misijonskih centrov (zadnjega smo odprli meseca februarja v najbolj severni provinci Cabinda), kjer se dnevno zvrsti približno 10.000 otrok, mladih in tudi manj mladih, saj so vsi željni znanja in iščejo predvsem na misijonu tisti rešilni čolnič za vse, kar je bilo izgubljeno v dolgoletni vojni. Do sedaj v Angoli Ta zadnja leta, ko sem bila kot provincialka odgovorna za sestre HMP v Angoli, sem imela možnost srečevati se z mnogimi na vseh naših postojankah in tako bolj od blizu spoznati, kako dragoceno delo in poslanstvo opravljamo tu v Angoli. Duh don Boska in matere M. Dominike Mazzarello je res močno prisoten povsod, kjer delujemo, na več 18 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik t t t misijonih tudi v lepem sodelovanju z misijonarji salezijanci. Zbrani smo iz mnogih krajev in držav; že me sestre smo iz 10 različnih držav in je zato zelo bogato naše delovanje, ko vsaka nekako doprinese svoje bogastvo in izkušnjo in se obenem skuša čim bolj vključiti v to, kar nam že tudi sestre domačinke podeljujejo kot vrednote naroda. Izzivov za poslanstvo je veliko, a za nas salezijanke je izziv gotovo to, kako danes odgovarjati tudi v tej afriški realnosti na potrebe mladih in jim približati prave vrednote v spoštovanju njihove kulture in obenem oznaniti veselo novico, da je Kristus tisti, ki res osvobaja! Kako jim pokazati Kristusa danes, saj bi ga tudi oni prav gotovo »radi videli«. Odslej v Mozambiku Izzivi ostajajo, mene pa zdaj Bog kliče in pošilja na novo poslanstvo v Mozambik. Predstojnice so mi namreč zaupale, mislim, da eno najodgovornejših del, in sicer vzgojo deklet, ki se pripravljajo na redovni poklic, v noviciatu. Tako odhajam na svoje novo misijonsko področje in to v Mozambik. Pa morda dve besedi o Mozambiku, saj je tudi ta dežela za Slovenijo menda še dokaj nepoznana, ker pač tam tudi še ni slovenskih misijonarjev. V Mozambiku sestre HMP delujemo že več kot 50 let; torej smo začele še v času, ko je bil Mozambik portugalska kolonija. To pa že tudi pove, da je v Mozambiku uradni jezik portugalščina, enako kot v Angoli. Mozambik leži na vzhodni strani celine, ob Indijskem oceanu in je velik za približno 38 Slovenij. To je ena najrevnejših držav na svetu, približno 50 % prebivalstva je še nepismenega in v teh zadnjih letih se ta dežela tudi močno bojuje z AIDSOM. Le 22 % je katoličanov, sicer pa so v Mozambiku zelo prisotni tudi muslimani in še druga verstva. Evangelizacija je zato močan izziv. Naše misijonske postojanke so porazdeljene po vsej dolžini države in povsod se trudimo, da bi bile za najrevnejše izraz Božje prehitevajoče ljubezni tako, da jim damo spoznati Jezusa kot Odrešenika in jim nudimo možnost predvsem izobraževanja v naših šolskih centrih. Prosimo Gospoda žetve Iz teh vrst so že tudi zrasli poklici, tako da je že lepa skupina tudi sester domačink. V noviciatu so dekleta tudi iz Angole, ker smo že več let povezani v tem formacijskem delu tako, da združimo moči pri tem tako odgovornem obdobju in pošiljamo dekleta iz Angole v Mozambik za začetno formacijo. Lahko rečem, da čisto na tuje ne bom prišla; namreč vsa ta leta sem tudi že večkrat obiskala Mozambik, ko sem obiskovala angolska dekleta, ki so bila v formaciji, kakor tudi, ko sta bili Angola in Mozambik še ena inšpektorija in smo veliko skupaj načrtovali in delali. Trenutno imamo v noviciatu 6 novink, od teh je Odete iz drugega letnika iz Angole in 5 Mozambičank v prvem letniku. Številke res da niso navdušujoče, saj Gospod gotovo kliče, a težko se mu je odzvati. V istem kraju, kjer imamo noviciat, je tudi noviciat SDB, kjer je letos 20 novincev iz Angole in Mozambika. Bog daj, da bi vsi znali in zmogli velikodušno odgovarjati Božjemu klicu in tako sodelovati pri Božjem načrtu. Zato pa se vsem bralcem zelo priporočam za molitev, da bi nas vse Bog obilno blagoslovil, napolnil z milostjo in pomagal odpreti naša srca za te njegove darove. Skupaj molimo za nove, tudi misijonarske poklice, kajti žetev je še vedno velika, a delavcev primanjkuje. Jezus še tudi danes vabi in govori: »Prosite Gospodarja žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev.« Misijonarka s. Zvonka Mikec Kr èjîS 'm ^KH ^ fl K AH A, y.S/ /MF* ^ ' J^mBM^ i Don Bosko centra Maribor. Evharistično bogoslužje ob sklepu zbora, h kateremu so bili povabljeni tudi predstavniki raznih skupin salezijanske družine v Sloveniji, je vodil krajevni škof dr. Peter Štumpf. Srečanja animatorjev v pripravi na Oratorij Mesec marec v Cerkvi v Sloveniji že nekaj let zapovrstjo zaznamujejo tudi Pomladanska srečanja animatorjev Oratorija. Letos so potekala tri konce tedna zaporedoma in sicer v Novem mestu (7. 3.), Vipavskem Križu (13. 3.), Veržeju (14. 3.), v Ljubljani na Rakovniku (20. 3.) in v Celju (21. 3.). Namen teh srečanj je predstavitev letnega oratorijskega gradiva, povezovanje med ani-matorji iz različnih krajev ter poglabljanje pomembnih in aktualnih vidikov oratorija. Srečanja so minila v sproščenem ozračju z veliko smeha in petja. Zajela so vse pomembne prvine oratorija - duhovnost, po-učnost, igrivost in domačnost. Udeleženci so lahko prisluhnili odličnemu nagovoru voditelja projekta Oratorij Slovenija, Jureta Babnika, ki je spregovoril na temo »Oratorijsko dvorišče in evharistija«. V delavnicah so se seznanili z vsebino in s podrobnostmi letošnjega Oratorija, ki bo imel naslov »Pazi, čas!«. Skupno se je srečanj, ki jih je pri- ▲ 22.inšpektorialni zbor v Veržeju ▲ Oratorijsko srečanje v Veržeju 24 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik # # # pravljala 50-članska ekipa, udeležilo približno 600 animatorjev iz več kot 170 slovenskih župnij. MKn Postne duhovne vaje 2010 Vsakoletne postne duhovne vaje, ki so namenjene dijakom in študentom, so bile letos na štirih krajih: Cerknica, Bled, Veržej in Pohorje. Letaki z besedo UP in puščico navzgor so na domiseln način nakazovali, da je osrednja tema upanje. Še bolj jasen je bil podnaslov: »Moje Upanje živi!«. Animatorji (26) so skupaj s salezijanci pripravili in izvedli te duhovne vaje, ki se jih je udeležilo kakih 160 mladih, razdeljenih v srednješolske oz. študentske skupine. Pozitivni vtisi prvih ▲ Postne duhovne vaje na Pohorju ▲ Postne duhovne vaje v Cerknici CL 2 Ln in drugih kažejo, da je bila kvaliteta programa merjena po človeških merilih glede na pričakovanja in rezultate na visoki ravni. Postne duhovne vaje so v središče postavile temo o upanju, ki jo je sveti oče predlagal mladim vsega sveta za letošnje pastoralno leto z besedami apostola Pavla: »Svoje upanje smo naslonili na živega Boga« (1 Tim 4,10). S svojo značilno dinamiko dela po skupinah, ki jih vodijo animatorji skupaj z duhovnim voditeljem, so udeleženci lahko poglobili svoje pogovore. Molitve ob različnih časih dneva, globoke a tudi mladostne, so jih povezovale v skupnost, ki se obrača na Jezusa in Marijo. Njihova razigrana mladostnost je dobila svoj prostor v skupnih trenutkih sprehoda, družabnosti in obedov. Bil je tudi čas za osebno zbranost, za križev pot in za obhajanje zakramentov spovedi in evharistije, ki sta bila vrhunec celotnega programa. Posebnost, ki je mnoge nagovorila, je bila popoldanska skupinska molitev pred Najsvetejšim, s posebnim poudarkom priprave na Slovenski evharistični kongres. Namesto besed in človeškega govora so mladi poskušali prisluhniti Jezusu. Kratka adoracija je puščala neizbrisne sledove. Nadaljevala se je pozno ponoči v osebni molitvi in tihi adoraciji. Vsake duhovne vaje so čudež, ki jasno kaže, kako Nebeški Oče ljubi mlade. Izziv je, da se mladi sploh pogovarjajo, kaj šele da se pogovarjajo o upanju, ki je zahtevno za razumevanje in dostikrat predstavljeno zelo abstraktno. Kako torej mladim približati upanje, ko pa živijo v svetu spletnih medijev in vse mogoče tehnike? Strah je odveč. Mladi, ne glede na starost in življenjske izkušnje, zatrjujejo, da razumejo, kaj je upanje in kako je upanje pomembno za njihovo življenje. Brez njega se ne da živeti. Še več, mnogi so zatrjevali, da edino trdno upanje obstaja v Bogu. Vse drugo mine, izgine, se razblini. Največkrat ostane prazno upanje. V Bogu pa ni tako. Potrebna je vera. On sam je izvir upanja, zato je upanje Božji dar. Bogu hvala za te duhovne vaje, tako tudi s strani pripravljavcev. Pa sadovi? Bog ve! Proces je podoben setvi. Seme je bilo sejano. Nekatero bo obrodilo čez en teden, mesec, leto, nekatero bo rodilo sadove čez nekaj let, nekatero pa nikoli. Več nam je bilo podarjeno, kot smo si sploh upali upati. Spodbuda apostola Pavla: "Svoje upanje smo naslonili na živega Boga" (1 Tim 4,10) je za nas postala živa beseda, ki smo jo izkusili na Postnih duhovnih vajah. Marko Košnik Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 25 VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 1000 LJUBLJANA tel.: 01/42.73.028 faks: 01/42.80.579 e-pošta: vestnik@salVe.si Ljubljana Rakovnik Don Bosko fest in obljuba salezijank sotrudnic Množica mladih, vedrih obrazov pred vhodom v cerkev Marije Pomočnice je v soboto 10. aprila 2010 zopet naznanjala, da se na Rakovniku dogaja nekaj posebnega. Ob Mariji, naši skupni Materi, in ob Jezusu in njegovi mizi Besede in Kruha smo se zbrali mladi na Don Bosko festu, festivalu salezijanskega mladinskega gibanja. Vse od začetka dneva nas je spremljalo geslo »Vse na pol«, ki ga je don Bosko izrekel še mlademu fantu Mihaelu Rui. Don Rua je vse svoje življenje delil odgovornosti, veselje in bolečine z don Boskom in kot njegov prvi naslednik zavzeto nadaljeval delo. Praznovanje: 29. avgusta 2010, ob 10. uri na Uskovnici. Vabljeni vsi, ki so se kadarkoli udeležili teh tednov, starejši in mlajši, njihove družine in prijatelji. Prijava: do 15. junija 2010 na: 040 850 292 (Vlasta) vlastamerzel@aol.com. Podrobnosti: www.donbosko.si/uskovnica Festival se je začel z uvodnim programom, v katerem so nam spregovorili drevo, klop, pajek, levi in desni don Ruin čevelj, pa njegova duhovniška obleka ... Vsak je na svoj način spregovoril o tem, kako je doživel Mihaela Rua. Sledila je sveta maša, pri kateri je salezijanec Marko Košnik spodbudil vse mlade, naj bodo don Boskova generacija: »Naša značilnost naj bo, da smo pristni učenci in navdušeni apostoli. Tak je bil don Rua. Torej, ponesimo mladim evangelij. Delimo si vse na pol in oznanjajmo evangelij na kvadrat. Bodimo Luč, ki sveti pred ljudmi, da bodo mladi v naših delih prepoznali Jezusa in slavili nebeškega Očeta.« V popoldanskih delavnicah so predavatelji Katarina Kompan Erzar, Jože Gornik, Klemen Svetelj, Janez Vodičar in Martina Golavšek animirali, svetovali in odgovarjali na mnoga vprašanja, kot so; kako stati na pravem bregu, kako se spopadati s prehodom iz mladostništva v mlado odraslost, kako vzgajati mlade in jim približati pravila in kako še poglobiti svojo duhovno plat animatorstva in živeti salezijanskega duha v današnjem svetu. Poseben dogodek v tem dnevu so bile med sveto mašo obljube dveh mladih salezijank so-trudnic Karmen Jenič iz župnije Novo mesto - Šmihel in Špele Kocjan iz župnije Št. Jurij pri Grosupljem. Na ta 26 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik dogodek sta se pripravljali skupaj v Centru salezijancev sotrudnikov Bled pri sestrah hčerah Marije Pomočnice. Kaj za Špelo in Karmen pomeni biti salezijanka sotrudnica? Špela: »Nekdo me je vprašal, zakaj bi sploh dal obljubo, če pa bo potem tako ali tako vse isto - ravno tako si lahko animator, delaš za mlade v don Boskovem duhu. Ko sem razmišljala o tem "zakaj", mije prišlo na misel: 'Zakaj pa se dva, ki skupaj hodita, odločita za poroko? Saj bi lahko ravno tako živela skupaj, si ustvarila družino ...' Želim si, da bi bil odgovor: 'Zaradi Boga!' Takšen je tudi moj odgovor in glavni argument, kije premaknil "utež na tehtnici" na tisto stran, kjer je zapisano »obljubljam, hočem«. Obljuba pred Njim mi ne pomeni le obljube, ampak Božjo milost, ki mije bila darovana in za katero verujem, da bo prisotna vedno, ko bom delala z mladimi. Na zunaj pa seveda res ostaja vse isto, delam stvari, ki sem jih že prej.« Karmen: »Sotrudništvo je močna spodbuda za moje vsakdanje življenje. Predvsem imam pred očmi vse mlade, s katerimi se srečujem na svojem delovnem mestu. Biti pedagog in biti sotrudnik je namreč zelo lepa kombinacija. Še bolj se počutim povabljena, da ne zavijam z očmi in ne tarnam nad 'današnjo mladino', ampak preprosto verjamem in zaupam v don Boskovo formulo: v vsakem mladem je točka, občutljiva za dobro, daj, Karmen, poišči jo in pomagaj jo poiskati tudi drugim.« Vsa salezijanska družina se veseli živosti salezijanske karizme danes. Karmen in Špela sta s svojo izpovedjo obljub potrdili na zelo otipljiv način, da to res drži. Ali se tudi ti prepoznaš ali pa bi rad/a spoznal/a laiški poklic salezijanca sotrudnika? Dobrodošel/a med nami. Vabljen/a na srečanje, ki bo v soboto, 22. maja 2010, na Bledu pri sestrah HMP z začetkom ob 9.30 uri. s. Martina G. rajni naročniki Sal. vestnika, člani Mašne zveze in molivci za duh. poklice Ambrožič Marija, Dolenja vas Bojanc Rozika, Boštanj Brnot Marija, Vranja Peč Drobnič Marija, Sveti Gregor Gabršček Ana, Kobarid Jarc Marija, Šempeter pri Gorici Jevnikar Martin, Zagradec Juvan Marija, Čemšenik Kalapiš Ivan, Belo Blato (Srbija), oče sal. duh. Krejan Marija, Ljubljana Lešek Marija, Šentrupert Leskovec Marija, Logatec Lukovič Marija, Begunje pri Cerknici Maršič Lojze, Ljubljana Mesarič Terezija, Ižakovci Morel Štefanija, Šmihel pri Pivki Nahtigal Franc, Ljubljana Otrin Janez, Domžale Pavalec Franjo, Ljubljana, izselj. duh. Petarin Mici, Šempeter pri Gorici Petrič Ana, Mokronog Podpečan Zofka, Šentrupert Primon Ana, Senovo Primožič Helena, Škofja Loka Retuznik Nežka, Slovenske Konjice Režonja Ivana, Veržej Rožanec Rezka, Begunje pri Cerknici Šinigoj Ivica, Šempeter pri Gorici Skoporec Helena, Razbor Škrjanc Jožefa, Grosuplje Škrjanec Janez, Ljubljana Skuk Nada, Idrija Smolič Antonija, Škofja Loka Turk Ana, Logatec Vrbnjak Anika, Mala Nedelja Ivan Kalapiš 1925-2010, oče salezijanskega duhovnika Rojen 07. 01. 1925 v Ko-naku pri Vršcu. Kmalu po rojstvu, ko je imel le 10 mesecev, je izgubil očeta Štefana, ki je umrl nenadoma med služenjem vojnega roka v srbski vojski. Stari starši v Belem Blatu so skrbeli zanj. Nam, otrokom, je velikokrat pripovedoval o otroštvu, ki je bilo kar precej težko ... Spominjam se pripovedi, kako so gradili v Belem Blatu (takrat se Lisenheim) cerkev, kako je ministriral in da so ministranti tudi takrat znali kakšno ušpičiti. Po drugi svetovni vojni (1947) se je poročil z Marijo Kalnak in sta s praznimi rokami ustvarjala. Najprej hišo, pa nekaj obdelovalne zemlje, vinograd ... Bog je njun zakon obdaril s številnimi otroki, kar dvanajstimi: tri hčere in devet sinov. V tej kmečko-delavski družini so bili vsi otroci preskrbljeni, vsak ima poklic, poročili so se in naš ata se je rad pohvalil s številnimi vnuki (21) in pravnuki (11). Po upokojitvi je bil aktiven v župnijskem svetu, en mandat je bil predsednik župnijskega sveta. Zadnja leta je preživel kot upokojenec, vendar vedno aktiven, do zadnjega dne je vozil kolo. V nedeljo pred smrtjo (14. marca) je prišel k maši in k obhajilu, kakor da bi čutil, da se bliža njegova zadnja ura. Pripravil je denar in osebno izkaznico ter zdravniško izkaznico na mizi in v ponedeljek 15. marca so ga našli mrtvega. Od rajnega očeta smo se na pokopališču v Belem Blatu (Vojvodina) poslovili žalujoča družina, zrenjaninski škof dr. Ladislav Ne-met, sobratje salezijanci iz Slovenije in iz mu-žljanske skupnosti, kakor tudi mnogi škofijski duhovniki. Verniki iz Belega Blata, Lukinega Sela, Mužlje, Sajana, Padeja, Novega Sada, Jermenovcev in Zrenjanina so s prisotnostjo dokazali, da so ga spoštovali in cenili, da je imel lep krog prijateljev in znancev. Družina Kalapiš se iskreno zahvaljuje za izraženo sožalje vsem, ki ste zanj molili in se spomnili našega očeta. Naj počiva v Božjem miru! S. K. Marija Ivanič, 1929-2010 V ponedeljek, 1. februarja 2010, se je v večernih urah od nas poslovila naša draga mama Marija Ivanič roj. Kološa iz Bogojine. V mladosti je zaradi rane smrti staršev prevzela skrb za svoje mlajše brate in sestre, prav tako pa tudi za svojega bratranca Martina Kološa. Martin Kološa se je rodil 18. oktobra 1920 v Filovcih, župnija Bogojina. Kot trinajstleten fant je prišel k salezijancem v Marti-nišče in od tam obiskoval gimnazijo v Murski Soboti. Pozneje je bil na Radni, od koder je bežal pred Nemci. Odšel je v domače kraje, tako da je opravil zadnje gimnazijske izpite na Madžarskem. Po vrnitvi domov so ga zaprli in je šele aprila 1945 prišel iz zapora. Septembra 1945 je kot klerik ob delu na polju našel bombo in ko jo je hotel razdreti, mu je eksplodirala in ga ubila. Pokopan je v Murski Soboti. Tako je bila naša draga mama že takrat povezana s salezijanci, saj je, kolikor je le mogla, pomagala svojemu bratrancu. In ta vez je ostala vse do njene zadnje ure v molitvi. Bila je dobrotnica in naročnik Salezijanskega vestnika. V sredo, 3. februarja, smo jo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču, v veri, upanju in molitvi, da bo skupaj s svojimi dragimi v nebesih nadoknadila vse tisto, za kar je bila na zemeljskem življenju prikrajšana. Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 27 obraz don boskov odraz šala mata Nalezljivo ljubezniva svetost Portret duhovnika Franca Jamnika v Človeka radi primerjamo z ogledalom. Nasmehneš se mu, pa ti tudi ogledalo vrne nasmeh. Pri gospodu Jamniku pa ni samo to! On je bolj podoben podobam svetnikov, ki te s svojimi dobrotnimi očmi stalno gledajo, kamor koli se postaviš. In gledajo te vedno enako dobrotno, kakršen koli že si. Gospod Jamnik prihaja iz Sore pri Mengšu, torej bi ga morali prištevati k pregovorno skopuškim Gorenjcem. A on nikoli v življenju ni skoparil, predvsem s svojim življenjem ne in s svojimi talenti prav tako ne. Svoja duhovniška leta je v glavnem prebil po raznih postojankah naše bivše skupne domovine, od Prvič Luke in Arbanasov v Dalmaciji, Beograda, Niša, Prištine ... do Nikšiča in Podgorice v Črni gori. Kot »invalid« s poškodovano nogo se je vrnil v Slovenijo in tu nadaljeval svoje duhovniško delo, ne nekje na stranskem tiru, ampak v samem jedru človeka, tam, kjer se pravzaprav bije boj za človekovo odrešenje. Kdo se ne spominja takih svetniških duhovnikov, ki so pomenili neizmeren duhovni zaklad na naših župnijah: g. Skuhala v Prištini, g. Kmetič v Boštanju, g. Logar na Rakovniku, g. Hanželič v Sevnici ... ne nazadnje g. Maroša v Ver-žeju. K tem svetniškim likom velikih spovednikov in duhovnih voditeljev z vso upravičenostjo štejemo g. Jamnika v Šentrupertu. Njegova pastoralna prisotnost je povsod nadvse dragocena, tako pri pevcih kakor pri bolnikih, a najbolj nepogrešljiva v spovednici. Ko stopiš v spovednico, te zajame nelagodni mrak in duši te utesnjenost prostora. Ko pa zaslišiš glas g. Jamnika, je, kakor da bi zaslišal očiščujočo glasbo Mozartovega Reqiuema, Dvoržakove Iz novega sveta, Händlovih Letnih časov ali kot da bi poslušal bistro žuborenje Bachovih fug. Spokornost, spreobrnjenje začutiš spet kot veličastno glasbo svojega življenja, kjer ti tankočutni g. Jamnik pomaga, da tvoji akordi spet za-zvenijo skladno, harmonično, umirjeno ... z močnim »crescendom« vere in upanja, da bo sedaj drugače. Ni čudno, da je vse to v prispodobah akordov veličastne glasbe, saj g. Jamnik, ko ima spet nekaj časa samo zase, tega preživlja z glasbenimi velikani, kot so Mozart, Hayden, Händel, predvsem pa Bach. Igla počasi drsi po klasični gramofonski plošči, gospod Jamnik pa se s slušalkami na ušesih umirjen in uresničen prepušča Božjemu stvariteljskemu prstu, ki kakor igla na stari gramofonski plošči iz njega izvablja najlepše in naj-plemenitejše. Globoko se zaveda tega, da bo prav tega najplemenitejšega in najlepšega še kako potreben, ko bo spet nagovoril preprostega človeka ali ko bo sedel k spokorni rešetki v spovednici. Mirko Rakovnik Muha je ves dan preletavala pajkovo mrežo, a pajku do večera ni uspelo, da bi jo ujel. - "Te bom že jutri dobil!" - "Ne bo ti uspelo! Jaz sem muha enodnevnica." Učitelj: "Janezek, naštej mi tri živali iz Afrike." - "Lev in dva krokodila." Mama ošteje Miha: - "Kako si lahko spet dobil enko?" - "Preprosto, učiteljica je spet spraševala." Učiteljica glasbe sprašuje prvošolčka: "Kaj je tvoj očka po poklicu?" - "Skladatelj." - "Res? To pa je lepo." - "Res. Drva sklada." geslo križanke Geslo tokratne križanke pošljite do 15. junija 2010 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo - bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej. 2. nagrada: knjiga Andreja Raviera: Učenjak in svetnik Frančišek Saleški. 3. nagrada: knjiga Terezija Bosca: Za vas živim (življenjepis sv. Janeza Boska). 4. nagrada: knjiga Amedee Brunat, Luč s tabora - Mirjam, mala Arabka. 5. nagrada: rakovniška knjižica: Berta Golob, V zrcalu evharistije. Rešitev križanke SV 2/2010 Marko Košnik Oglejte si video na internetu: www.donbosko.si/video/jamnik USO JE vFAS ■r =£ 5™ST TE? H" A ■ = O M A ■ A ■ ■ O E C ■ -s- B E A O Ü A T iLi TNČOOF E N A N-JE A A ■ A ■ = -5FF- M A =• "■NME- ■= METEMSV ■ F- A T -TŠŠr E C JFA B 1 Z B ■ E C = W E "E" S A 28 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik salezijanskeosebnosti nagradna križanka SESTAVILA MATEJA SALEZI-JANSKI VESTNIK NARAVA, PRIRODA KOS POHIŠTVA SL. NARODNI HEROJ LOJZE-ŠTEFAN RIMSKA BOGINJA JEZE JAPONSKA BORILNA VEŠČINA SALEZI-JANSKI VESTNIK ŽENSKA, KI SE UKVARJA Z RAZISKOVANJEM JUŽNI SADEŽ EGIPČ. BOG SONCA ZDRAVKO ČOLIČ HR. IGRALKA INGE KONICA LETOVIŠČE V UKRAJINI POTUJOČI GR. PEVEC REKA V ITALIJI KRAJEVNA SKUPNOST VODNO VOZILO SL. PEVEC VILI REAKTIVNO LETALO GRŠKA ČRKA PROSTOR ZA DOTRAJANE STVARI ZBOR DEVETIH PEVCEV KRALJ SIMONA SL. ATLET VLADIMIR ČEŠKA PRITRDILNICA SIRSKI POLITIK HAFEZ AL EST. ESTRA-DNI PEVEC NEZN. LETEČI PREDMET NOVAK ALENKA GL. MESTO STARE BABILONIJE OB EVFRATU TRAVA DRUGE KOŠNJE MESTO V BEOCIJI V STAREM VEKU NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR HANS ANGLEŠKO MOŠKO IME AM. IGRALKA HAYWORTH DETEKTIV IZ ROMANOV AGATHE CHRISTIE ANGLEŠKI IGRALEC ROWAN ITALIJANSKI SPOLNIK NAUK O SESTAVI ZEMELJSKIH PLASTI REKA V SIBIRIJI SVEČENIK FRIGIJSKE BOGINJE KIBELE Nagrajenci j prejšnje nagradne križanke 1. nagrada: 3-dnevni paket za eno osebo -bivanje v penzionu Mavrica, Salezijanski zavod Veržej: MIRAN KOLENC, Novo mesto. 2. nagrada: knjiga Andreja Raviera: Učenjak in svetnik Frančišek Saleški: REZKA RAUH, Novo mesto. 3. nagrada: knjiga Terezija Bosca: Za vas živim (življenjepis sv. Janeza Boska): ANDREJ POVŠE, Otočec. 4. nagrada: knjiga Amadeja Brunata: Luč s tabora - Mirjam, mala Arabka: ANTONIJA ŠEBALJ, Rovte. 5. nagrada: rakovniška knjižica Berte Golob: V zrcalu evharistije: LANA ZVER, Novo mesto. V VERZEJ na oddih V penzionu Mavrica***, ki deluje v okviru Salezijanskega zavoda v Veržeju, vam ponujamo prijetno preživljanje počitnic v mirnem okolju, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo. V tišini hišne kapele lahko najdete mir in se notranje obogatite, skupni prostori in igralnica pa nudijo možnost medsebojnega druženja. DOBRODOŠLI! Penzion Mavrica Puščenjakova ulica 1, Veržej Tel: 02 588 90 60 | GSM: 051 370 377 1 penzionmavrica@siol.net I www.marianum.si Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 29 ČARNA SREČANJA Sobota, 5. junij - VLAK PRIHODNOSTI Rakovnik: ČARNO JEZERO Informacije in prijave: Metod Ogorevc Ankaran: ČARNO MORJE Informacije in prijave: Jakob Trček USKOVNIŠKI TEDNI ZA MLADINO 1. teden: 18.-24. julij 2. teden: 25.-31. julij 3. teden: 01.-07. avgust Informacije in prijave: Marko Košnik, Jože Vidic žELIMLJE - ULIČNA KOŠARKA ZA MINISTRANTE 8. maj (sobota), od 9.00 do 13. ure, v treh starostnih skupinah. Informacije in prijave: Boštjan Jamnik LJUBLJANA FUŽINE 15. maj (sobota) - FEŠTA NA FUŽINAH Informacije: Marko Košnik BLED - MARIJIN DOM 27. junij - 02. julij: POČITNIŠKI TEDeN »Bled pod drobnogled«. Program je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem. 05.-09. julij: POČITNIŠKO UČENJE TUJIH JEZIKOV: angleščina, italijanščina, nemščina in španščina. Program je namenjen osnovnošolcem od 10. leta naprej in srednješolcem. 11.-14. julij: POČITNICE ZA DRUŽINE. Informacije in prijave: s. Majda Merzel LJUBLJANA RAKOVNIK -Pomladanski romarski shod Glej stran 22. VERŽEJ - SREČANJE DRUŽIN 8. maj (sobota): Začetek ob 9.00, sklep okrog 16.00. Informacija in prijave: Janez Krnc DUHOVNE VAJE ZA MOLIVCE ZA DUHOVNE POKLICE in DRUGE 01.-03. julij: VERŽEJ 08.-10. julij: KUREŠČEK Za obe skupini velja: začetek v četrtek ob 18.00 s sveto mašo. Sklep v soboto s kosilom. Informacije in prijave: Ivan Turk ŽELIMLJE - ŠPORTNO-DRUŽABNO SREČANJE Z MAŠO nedelja, 16. 5. 2010; ob 11.00 sv. maša, piknik, športna tekmovanja. Organizira Društvo bivših salezijan-skih gojencev don Bosko (DDB) in društvo Heres. Vljudno vabljeni! Za DDB Štefan Škafar: 040/894.146; stefanskafar@gmail.com Za društvo Heres Rok Rojko: 040/299.035; rok.rojko@gmail.com OBISK SALEZIJANSKEGA ZAVODA NA REKI IN MARIJINEGA SVETIŠČA NA TRSATU Romanje organizira Društvo don Bosko v soboto 11. septembra 2010. Avtobus iz Pomurja in s postanki v Mariboru, Celju in Ljubljani. Cena 30 €. Prijave in akontacije zbirajo: Jože Ce-rovšek: 041/223.340; jozef.cerovsek@ gmail.com; vodja romanja Štefan Škafar: 040/894.146; stefanskafar@gmail. com Info_ Jure BABNIK, Rakovnik, Ljubljana, 01/42.71.342 ali 041/856.452, jure.babnik@salve.si Tone CIGLAR, Rakovnik, Ljubljana, 041/317.318, tone.ciglar@salve.si s. Marija IMPERL, Rakovnik, Ljubljana, 041/982.866, imperl.marija@gmail.com Boštjan JAMNIK, Sevnica, 031/486.554, bostjan.jamnik@rkc.si Marko KOŠNIK, Rakovnik, Ljubljana, 051/337.556, marko.kosnik@salve.si Janez KRNC, Veržej, 041/357.640, janez.krnc@salve.si s. Majda MERZEL, Bled, 04/57.41.075 ali 031/417.189, majda.merzel@gmail.com Jakob TRČEK, Ankaran, 031/659.841, zupnija.ankaran@telemach.net Ivan TURK, Trstenik, 031/358.018, ivan.turk@salve.si Jože VIDIC, Cerknica, 041/728.293, milan.kavcnik@salve.si LOJZE GROZDE SLOVENSKI MUČENEC Petek, 28. maj, ob 20.00 v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. O novem blaženem bo v pripravi na slovenski evharistični kongres predaval mons. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof - pred škofovskim posvečenjem tudi postula-tor in vicepostulator v postopku za Grozdetovo beatifikacijo. ORATORIJ 2010: PAZI, ČAS! Podrobnosti: www.oratorij.net Kraji in datumi: www.oratorij.net/datumi ROMANJE PO POTEH BOŽJEGA SLUŽABNIKA ANDREJA MAJCNA (2. del) 22. maj 2010 (sobota): Odhod: ob 7.00 z Rakovnika, vrnitev na Rakovnik ob 19.30. Smer potovanja: Rakovnik - Krško - Brežice - Kostanjevica na Krki - Novo mesto -Žužemberk - Želimlje - Rakovnik. K prijavi najprej vabljeni tisti, ki so se udeležili romanja po Majcnovih poteh I. Podroben spored bodo dobili vsi udeleženci romanja pravočasno. Predvidena cena 21 € (prevoz, kosilo in stroški organizacije). Informacije in prijave: Tone Ciglar 30 pogled na salezijanski svet Salezijanski vestnik Iz življenjepisa sv. Frančiška Šaleškega (1567-1622) predstavljamo nekatere zanimivejše odlomke, s katerimi želimo ponazoriti življenje tega velikega duhovnega učitelja. {f/fš frančišek šaleški} * / Umestitev ženevskega prošta SEDAJ, KO JE POSTAL DUHOVNIK, SO GA lahko umestili kot prošta ženevskega kapitlja. Slovesnost je bila nekaj dni po božiču, vodil pa jo je škof. Ob tej priložnosti je Frančišek imel enega najpomembnejših govorov, pravi programski govor, ob katerem se je navdihoval ves čas svoje dejavnosti kot prošt, nato pa kot škof. In o čem je govoril? »Treba je ponovno osvojiti Ženevo.« In v kakšnem tonu? To je bil poziv k orožju - k duhovnemu orožju, seveda! - s takim žarom, da si je upal častitljive kanonike imenovati svoje hrabre sobojevnike. Da bomo prav razumeli presenečenje, ki ga je vzbudil ta govor, kjer je Frančišek nenadoma razkril svojo bistrino in voditelj-sko drznost - prošt je za škofom druga oblast v škofiji - kakor tudi svoje apostolske poglede, se moramo poglobiti v ozračje v Annecyju ob koncu 16. stoletja. V Annecyju je bil ženevski kapi-telj, kakor tudi knezoškof sam, v izgnanstvu, to je brez stolne cerkve in brez posesti. Želeli so si ponovno osvojiti mesto, ki je bilo kasneje osvobojeno izpod kalvinskega samozvanca. »Ponovno moramo osvojiti Ženevo,« te štiri besede so padle med poslušalce, ki so bili pripravljeni, da se vnamejo. Vse oči so se obrnile na govornika, ki je govoril stoje pred svojim visokim sedežem ... Tem užaloščenim možem je Frančišek navrgel svoj poziv k boju. »Kaj bomo torej storili mi ženevski kanoniki?« V proštovem programu ni bilo nikakršnega dvoumja: »Z ljubeznijo moramo razmajati ženevsko obzidje, z ljubeznijo ga moramo napasti, z ljubeznijo ga moramo ponovno osvojiti ... Ne predlagam vam ne železa, niti smodnika, katerega vonj nas spominja na peklensko peč ... Naj bo vaš tabor Božji tabor ... Z lakoto in žejo, ki jo bodo trpeli ne naši nasprotniki, ampak mi sami, bomo odbili sovražnika.« In takoj postavi vprašanje: »Hočete lahko metodo, da z naskokom zavzamemo mesto?« Govornik je potegnil svoj odgovor iz Svetega pisma: Ko je Holofernes napadel Betulijo, je pretrgal vodovod in postavil stražo pred vse vodnjake, od koder bi se mesto lahko odžejalo. Z Ženevo moramo opraviti na enak način: »Vodovod, ki napaja in hrani tako rekoč vse vrste krivovercev, so zgledi pokvarjenih duhovnikov, dejanja in besede, z eno besedo, krivičnost vseh, posebno cerkvenih oseb. Po naši krivdi je Božje ime one-čaščeno vsak dan med narodi.« Kanoniki sami morajo v lastnem kapitlju iskati krive duhovnike. »Z eno besedo, moram končati ta govor; mi moramo živeti po krščanskih pravilih, tako da bomo kanoniki, to je v skladu s pravili, in Božji otroci ne samo po imenu, temveč v resnici.« To je bila prenova, ki jo je napovedal tridentinski koncil. Tak bo tudi apostolski načrt Frančiška Saleškega skozi vse njegovo življenje. A. Ravier: Učenjak in svetnik Frančišek Saleški 1 P1 k- m iO w¥i> I ¿v A W?fF André Ravier Učenjak in svetnik Frančišek Šaleški yc/Q/c A življenjepis sv. Frančiška Saleškega je izdala založba Salve, kjer knjigo lahko tudi dobite. Salezijanski vestnik salezijanski pogled na svet 31 • ; l Evharistija Božji dar za življenje SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES Celje, nedelja, 13. junija 2010 m