Št. 102. V Gorici, v torek due 22 deeembra 1908. Letnik X. Icbaja viak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. xrecer. Staue popoltiprejeman ali t Gorici na dorn poiiljan celolelno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno 8*50 R. Prodaja lerGorici r to- bakamaa Schwarz t Solikih ulicah' Jellenitz v Nurnkih ulicah in Le- b a n na VerdijeTem tekalilču po 8 Tin. Urednlitvo in upraynifttvo •« nahajata v «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je nailoviti na uredniltro, Oftlaie in naročnino pa na uprarniitvo »Gorice«. Oglaii le računijo po petit- Tritah in ticer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tedkrat tiikajo, rafiu- nijo «e po pogodbi. Isdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgOT. L, Lukellö). Božič. Na pragu velikega praznika stojimo krščanski narodi. V nialo dneh bomo ob- hajali slovesno 1908. obletnico, ko se je porodil naš Odresenik, sin Boga Očeta. Kr- ščanski narodi imamo dovolj vzroka, da ko- likor mogoče slovesno obliajamo ta za kr- ščansko ljudstvo znanienit in velik praznik. V temi nevere, v zmotah so tavali narodi prod prihodom Odrešenikovim. Od časa pa, ko je Odrešenik začel ljudstva licit spozna- vati Onega, ki vlada vesoljni svet, ki daje solncu moč gorkote in svetlobe, ki daje zeinlji moc, da rodi za človeški rod potrebno lirano, od tega časa dalje se je v srea ljudstva vcepil oni chili, katerenui pravimo prosveta, omika. Da, omike je pri- nesel na svet s seboj naš Odresenik /. dnevom, ko ga je Njegova Mnti v betle- hemskein hlevu povila, in ta kal prosvete sc je bliskoma jel širiti mod narode sveta. Ali smemo inienovati naukc, katere je začel učiti Krisüis ined narodi, kal prosvete ;n omike V Po vsi praviei! Narodi pred pri- hodom Odresenikovim sploh niso hrepeneli po tern, kar je Odrešenik jel uČiti. „Spoznaj Boga Očeta, ki te je ustvaril, da je On edini Tvoj Gospod. Ljubi svojt'ga bližnjega, kakor saniega sebe. Varuj se luidega, delaj liobro. Kar je kriviöiega, vrni" itd. Tako je učil Odresenik. AH niso ti nauki pravi, res- nični? Ali ne pride elovek le po tell nau- kih do onili ciljev, s katerimi se človeški razum spopolni, zbistri in lirepeni po vedno višji vedi in prosveti? Najveeji učenjaki, kar jili zgodovinn pi./na, so prišli do take visoke izobrazbe edino le po naukih Onega, ki pravi: „Daj Bogu, kar je božjega". Naj le govorijo in trdijo nasprotniki krščanstva, da je kaioliška eerkev s svi.jiini nauki nazadnjnska, za.starela, da hoče ljud- stva držati v suznjosti neiiiuiiosti, a zgodo- vina udarja liudo po takili naukih. Kristus jc prisel na svet, da svet izohrazi, da imi vžge hie verc, vede in prosvete. Kdor se ravna po naukih Onega, ki jo za nas prišel na svet, ne zgreši, ne pade, ne pride v za- gate, iz katerih se rodi samo gorje, inarveč se bo vedno vise dvigal v vedi, prosveti in izobrazbi. Mari je to izobrazba in pro- sveta, ko vidimo dandanes sadove nankov bogotajstva in nevere? Mari je prosveta in izobrazba to, da današnja mladina (ne vsa) se ne spominja Boga, ampak tava kakor neumna žival tje v en dan, samo da ustreže svojim strastem, poželjivosti in pohotnosti? Kak konec napravijo navadno taki prosvit- Ijenci, ki so polni novodobnih svobodomi- selnih naukov? Največ jih vidimo po zaporili mi jetnišnicah, bolnišnicah, norišnicah itd. Ko piidejo na vrhunec svobodomiselne izo- brazbe vsi izprijeni, pa revolver v roko in kroglo v sree. K takim ciljem peljejo nauki svobodoiniseljcev, bogotajcev. Ali je to prava omika, prosveta, "izo- brazba? Ne, to je divjnška, živinska pro- sveta ! Kristus je s seboj prinesel pravo omiko s svojimi nauki, ki so res pravi kristal za življenje poštenega človeka, ki hoče mirno živeti in pošteno korakati do vedno višje omike in prosvete. Ko se bo človeštvo teh naukov navzelo in spoznalo, da so edina pravi, tedaj ne bo na svetu tolikega gorja, bede, trpljenja, so- vraštva in preganjanja, kajti narodje bodo spoznali nauk Gospodov: Ljubite se med seboj! 0 da bi prišel res čas, ko bodo vsi narodi spoznali edino pravo resnico ter klicali: Cl----- D____ __ __;y___l_ ._ ___.„ |....|__ Šolske razmere na koprskem učilel]išču. Koperski slovenski učiteljiščniki, prisiljeni radi strašansko slabih v nebo vpijočih zdravstvenih obzirov, zahtevajo, da vlada nemudoma reši to lepo stvar. , Res lepe razmere vladajo tu ! Vsako leto je bilo mnogo absenc (zamud) v soli. Letos pa so se še v hujši meri pojavile. Dijaki so brez pomoči. Bolezni, posebno revmatizem je na dnev- ii em redu, da ne govorimo o drugih boleznili. Mnogo dijakov bi rado iskalo zdraviiiške ponioči, a so brez sredstev, in tako jiin bolezeu zaide, in jili mnogo v poznejšem življenju kouča, ko bi laliko svojim starišein in narodu mnogo po- magali. Slovenska javnost ni s tern nič na jasuem, kajti preoddaljeni sino od sveta. Ako sploh katereuui kaj po- vimo, dobimo sledeči odgovor, da nas ne bo še tako knialu konca. Ali to ni tako, kajti gole številke jasiio pričajo o ¦?. a 1 o s t ii e m z d r a v s t v e n e in s t a n j u. Slovenska javnost, in drugi organi, ki so v to poklicani, da bi storili enkrat koncc tej žalostni koniediji, ne morajo sedaj ugovarjaii upravičenim, vitalnim zalitevam. kajti t n j e r r u o n a be - 1 e in : I. letošnji tečaj : Eden slučaj čeljustne otekline, združene z mrzlico; diugi slu- čaj : l.egar; tretji 3 hi č a j: pljučri katar. II. ktošnji, oziroma 1. lanski tečaj: stirje slučaji: levmatiznia; štirje slučaji: trganja v zobeh ; trije slučaji: brohijal- nega katarja1, dva slučaja: prsnega ka- tarja; po eden slučaj : pljučnega ka- larja iu oslabljenja vida. III. letošnji, oziroma II. lanski tečaj : Dva slučaja: pljučnega katarja ; šest slu- čajev: levmatizma; slučaj : trganja v lirbtu; popolnega revmatizma ; dva slu- čaja : otekan.a drgalk; slučaj bolezni „kanis". IV. tečaj: 1'et slučajev: rcvmatizma: več slučajev katarja in dva slučaja pljučnice. Natančneje objavimo statistiko pri- hodnjič. Vprašamo gospo vlado, ali smo zato tu na svetu, da poginjamo v teh vlažnih, gujilih iu plesnjevih prostorih, o katerih se je izrazil neki kavalirski stotnik: „Da hinein steck'ich nicht ein- mal meine Pferde !" (Tu notri ne vtaknem iiiti svojih konj !) Ali ste slišali •? Vlada še niti svojih konj bi ue vtaknila v take prostore, nas pa drži, da umiramo in hiramo telesno in duševno. 0 srečno XX. stoletje v naši moderni Avstriji! Žalostni in umirajoči, a še ne umrli (!) pozivljamo slovensko javnost, slov. kmeta, slov. delavcd, slov. inteligenco, pozivljamo slovenske po- ^lance, da se nemudoma, takoj zavza- mejo za nas in vprašajo vlado, kaj misli s slovenskim učiteljiščem v Kopru. Ali misli, da si na ta uačin vzgoji dobre državljane itd. Ne mislimo se baviti s politiko, ker to ni naša stvar, gleda pa naj, kaj dela. Slovenski učiteljiščniki. Gradeško vprašanje. Nekam čudno ee je zamotalo rprn- niso odpoTedali sroji čast;, ti generali brez irmade bo z relatiTno Tec'no izro- lili dr. Meizlika ter ga predložili knero- nadškcsijBkenm ordinarjata kot pribod- Djfgi žapnikg. Pa glej smolo! Ne glede na to, ali je^,w0»aje aUraiinstTO ie Bklepčno, ne glede na to, ali bi bila todi za aločaj, da je sklefčno, ta i/.roliter Teljarna vsled naciüa, kakor ae je ˇ res- nici izvriila — o Tsem tem bi se dalo namreč z kolikor toliko nteljemenih raz- logof faoHfaJjhSjiff l?Ie(ie üa t0> Pra* vimo, predložifo^e žapaDstvo STOJega :z- Toljencga kand.dats, dr. Meizlikv, p r e- pozno knezonadikefa ki im a po cerk- Tenem pravu t takftn slačaja Bim pra- ˇ ico izbrati mej vredniaii prcsitelji, ko- gar Bmatra on po btoji Testi za naj- «posebnejärgs. A naddkes je dal, tako beremo po veeh list b, prednost don Togncnn pred Meirlikcro, kar je tadi po- redal grtdeikina cdpoalaccem prišediim k rjema a preinjo, naj bitro preekrbi imenotaDJe dr. Meizlika za iapnika. — Labko ei mislimc, s kako do gimi obrazi ao čnli tieto novico Faidottijeici, ki so bili zmage ie čieto gotoTi. Dr. Meizlik je ie a BTOJimi prijatelji iz Gradeža sla- ?il tvoje imenoTaDJe z imenitno „po- grneno", katere ne pozabijo adele- ienci Tee svoje žiie dni. Zdaj pa ta ne- pričakeTana strela z jasnfga ! Kaj bi büo tokaj etorit', kje t Ukinib ikrif eh pcmoč iekati in najti ? Kaicutti in njegori prirrienci morajo Tiekakcr prctettir&ti najprej pri goriikem nac'ökctQ, petem pa iiie pri cerkveni in poBTetni cblasti, pri pspeia in cesarja, da te cdTrne strašna sramota in prikri- jejo vtaj bolj Tidni naaledki asodne klo- sate, ki jo je D; h ttranka dobüa, ter da ne bo nj h poprejänje prizaderanje z»fitonj. A radi čeea naj protettirajo? Saj nifita bila menda papež in cesar dolžsla za to ikrbeti, da bi BtaraiinaWo za časa prezentiralo dr. Meizlik», ka-li? Edino bi ae dalo rgovarjati, da goriäki knezouad- ikc t ni T naäi zadefi prarilno postopal. Dobro, naj Telja pa tc. Z nekeliko lažmi, zaTijanji reanice Be lahko Tse do- kaže in d?a doktorja skopaj ne prideta tako z lepa t zadrego z dokazi. Recimo torej pred TBero, dasi ni res: sam nadškc t je izpodbajal in prisilil dr. Me- izlika, da je prosil za gradeško iapnijo, zagotOTiYii mu poToljen aspeh, t kolikor je to od njega odtisno. To Test ao nam- reč zares že poprej razširjali r Gradežn, da bi 8 tem rplivali na sebi ngodno iz- Toliter. DrngiÖ bi moral tadi nadäkcf Bam izbrati prrega iz sfojega predloga kot po njegovem mnenjn najvrednejšega, a ta je bil dr. Meizlik, dasi nizopetnad- ikof v sTOJem predloga dal t resnicino- benema izmej dreh prositeev prednoBti, ampak je prepmtil tso btrar popolnoma prosti Tolji patronoT), a Meizlik je bil res le slnöajno prvi po alfabetn. Naj bo pa pes obesi, imamo po teh o- vinkih vender že, kar je bilo treba do- kazati. Vrha tega bi 86 lahko tadi po atrani namignilo, da je moral biti ob- činski tajnik paö od koga podkupljen, ko ei hotel za časa odposlati starašinst- Tenega Bklepa o izToliUi goriSkema or- dinarijata in tako poyzroöil tbo nesreöo. nEcou kajpada ne sme prineeti takinih reöij, a objavijo se po oeni t „Gazxet- tinau in njegov nepriBtranski glas bodemo kasneje porabili ie kot dokaz, da tadi z lahka dosegli: nadškcf bo preklical gotoTo sTOjo prvctno besedo in imeuoval dr. Meizlika žopnikom. So li ree Faidnttijerci tako naitni, da mislijo prodreti na tak način s bto- jim kandidatora, ali pa morebiti imajo nadäkefa za toli priprostega moža, da bi se jim usedel na le preočite linoanice ? I S tako piškaTimi razlogi, ki iepajo na ˇ8( h negfrh, kolikor jih imajo, ne pre- pričajo pametnfga človeka, nfgo ae ie bolj pred svetom osmeüjc. Smilijo se nam res ti nbcgi ljadje, a pomagati jim ni Ifchko T njih ialoutnem položajo. Mi bi 8TetoTali drogo pot, ki bi jih morda privedla prej do nj:h cil.a, če je to ie »pich T Bedanj h razmerah mcgoče. Kaj praTite, ako bi se zgoraj omenjena ,po- grnena'' nekoliko zasokala ? Zdaj ziTi'mo ˇ jubilejih in mojetrc/m t pretvarjanja ne bede pesebno težko, stTar malce obrniti, da se izpremeni t jabilejni obed. Dr. Faidotti bi petem Ithko pcadarjal te zasiDge Meizlikove za cesar;a in pspeža, da bi naposled ntegnila poaTetna in cerkvena ob.'aet Tsaj nekaj pritisniti na dotični cdlck goriŠk« ga nadikifa, ir, če bi ie to nikaker ne ilo ter če že mora biti don Tognon žapnik t Gradeža, bi dr. Faidntli na tej podjgi vsekakorbrez nobene ttžave izposloTal .kako Tiäje cd- likoTanje dr. Meizüka. S;cer bode moral ta nbožec — dandanašnji sret je že tak — poleg Škcde pri ljudth trpeti ie sr&- mclo. To bi bi! po naiem mnenju ie najboljii kocec cele kemedije, ki bi zt- doToljil TBe prizadete ; don Tcgnon žnp- nik T Grsdtžo, a dr. Maizlik odliko- rani žapoik y Pertevlja. ZmedenosI in neres- ničnosL „Nai Gist»" je prinesel „dopis z dc- žele", ki je tako poln brezmiselnoati, ne- jasnoeti in protislovij, da ne moremo dragače, kakor da vsaj na nekatera me- sta reagiramo. Dopisnik pile : „Mcžno je, da vlada ne razpmti dež. zbcra/ vsled česar bi naša dežela nsizrečeno t r p e 1 a". On se torej boji, da ne pride do razpuBta dež. zbora in hoče bralca sagerirati to svojo bojazen, katero mo- tivira z dodatnim Btavkom : „Ako pomi- slim^ na vse nezakonitosti (??), ki 86 gode z vednostjo vlade, ne bode se nam čuditi, ako dcživimo (udi to", namreč — dostavljamo mi — da ne bo rrzpuščen dež. zbor. Takoj nato pa piie „Glasov" dopisnik : , Uaoda dei. zbora je bila za- pečatena že pred otvcritvijou... in nekaj vrstic nižje dodaja: „Vsekako stojimo pred volitTami". — Kaka krasna logika 1 Mož trepeta, da ne razpasti vlada de- želnega zbora in skaia ta svoj strah tadi atemeljiti z obnaianjem vlade nasproti nekim „nezakonitoBtim", katere iiöe on (najbrže Banjaje) menda v dež. hiši; pa v hipa ga prvi atrah mine, pred sabo zagleda nove volitve, nato ga pa kar zona popade, ker — tako vzdihaje — „volitve so silno draga igra". Kosniata kapa! ta pa zra veö kot hraške peči". Dalje piäe: „Obstrucija in razpast (dež. zbora) sta bila sklenjena že pred otvoritvijo v tisti atranki, ki je moral» sedaj zastaviti ves svoj vpliv, da je pre- prečila razpaat in razpis norih volitev, j-Li— — _— ——!_::^ j_l__: _ i_.».; ter dobijo ncv* sredatra xa begauje ijodaUa. — To je zopet taka kolobacija, da jo je gotoTO malokatsri „agrarec" razamel ; paö pa se je morria maraikoma zazdelo, da bo najbrže ti „fardamani kle- rikalci44 zopet kalero „aaipilali" — se- veda 8 pomoöjo rlade. No, de je „agrarni* „mirivec" to kolobocijo napiaal name- noma ˇ tako srrho, poten si lahko mi- alimo, kak blagoslor prinese deieli „mi- rorna" misija „ngrtrna"! Tista stranka. kateri podtika „agrarni" dopianik skle- prnje obatrakcije in raspmta dež. zbora, je — kajpada — naia ljudska stranka. Ta aklep je sereda rodslvj aaše stranke telegraf.čno spcročilo „agrarnema" do- pisnika na deželo! Pa pastimo ialo! Sklepanje o modi dež. zbora se je res ˇriilo pred njega otroritrijo, a ne y naii ljndski stranki, ampak ? slot, liberalno- agrarni in r laäki klerikalni ; to skle- panje je bilo sklepanje zreze med tema atrankama. Prri vidni zaak te z?eze pa je biio glasoTanje y zbornici. Takrat je ie le zvedela za gotoTO delegacija naie Ijnd. stranke, pri öem da je. Torej „skle- panje ljud, stranke pred otroritrijo" je kukayiojo jajce, katero je izlegel dopis- nik „Naiega Giaaa*! Naša Ijadska stranka ni o obatrukciji nič sklepala, ker ni imela pred otroritrijo dež. zbora za to poTOda, in če bi ga bila tudi imela, bi ne bila mogia o obstrnkciji niö sklepati, ker je bila zato kot najmanjia straoka numerično prešibka. Da so tadi naii po- slanc; puaegli t obBtrnkcijo, je bil ačioek momenta. Pridražili so bo laškim ob- strakcijonistom, kakor se mora pridražiti Ysakdo onema (tudi nasprot&ika), na ka- terega se zrršaje smrtonoani napad od ene in iste atrani. Ti smrtonOBni napa- dalci so pa bili „Sior. klabu in laški Werikalci. Naši delegaciji, ki je (to ka- žejo minole volitre) edino le kmaöka zt- stopnica, odtezati r odboru edino meato kmečkih volilcer, se prari: zadrgniti naii stranki vrr okoli Trata. Tema so se mo- rali naši poslaaci upirati s prsti in nohti. K obstrnciji so jih torej prisilili bIov. liberalci, ki bo se za hrbtooo zre- zali (in to zrezo aami priznarajo!) z la- škimi klerikalci, De?arnimi ramo tako in toliko naii narcdni ekzistenci kakor li- beralni L%hi. (Glej ultralahonski goror Bngatta, gor. kler. laäkega poalanci t drž. zboro in FaidattijeTO rogoviljenje proti premeščeoja bIov. učiteljišča iz Eopra T Goricoi) Brez obstrucije bi bili sIot. liberalci prodali dosedanje mnogo- dobno slor. kmečko odborniško mesto L«hom, zagotorili Slorencam le eno od- borniako mesto in spratiü t negotorost drngo. Te nerarne igre sIqy. liberalcer ni m^la naša delegacija pripustiti že z zgolj slorenskega staliiča. Pribijemo golo dejstTO: SIot. liberalci bo ho- teli dosedanje slov. odbor- niiko mesto vzeti naäi alov. stranki ter jeizročiti Lahom. Tako se zYriuje bIot. rodoljnbje 1 Di bi bili naii poslanci zastaTili pri Tladi po obstruciji res sroj Ypliv, da bi bili preprečili razpast dež. zbora, se je menda dopisnifcu „Naiega glasn" sa- njalo. Č* ima flada sploh kak obzir za razpast dež. zbora, sega ta kam drngam: ˇ zrezo Gabršček-Faidntti, enema ali too poslaneaY iz te zveze bi ategnilo se pri- goditi kaj čloreikega, aro bi z razpa- stom zbora prenehalo varstro imani- tete. NeprarilaoBti — da ne rečemo ostrejega izra&a — ki so porzroöile, da je priiel prof. Berbuö o ožjo Yoliter, bo vladnim krogom jako neljnbi dogodki, in njih posledice so, ki zabracjajejo raz- pnBt zbora, ne pa naia stranka. G. do- pisnik v „Naiem glasn" je ie norinec r deželi, da ne Te, da so simpatije Yladaih krogOT pri njegori etranki, kar so emi- nentno dokazale rolitve t kmeökih ob- öinah w goriiki okolici. Sicer se pa pri tej priliki rerež zopet lopne po zobeh: jezi se nad podtaknenim ˇpiifom; da se zbor ne razpusti, nižje doli pa razka- znje, kake velikanske žrt?e bi zahterale note Yolitre od Ijodstra. To logiko naj pes razame 1 „Glaaorega" dopisnika, čei, da so vo- litre blaginji Ijadstra relika nesreöa, je ˇ naiih oöeh le grda hinaiiöina. Č<) že hoče brenkati po tej strani, naj bo pra- vičen in naj se*9 najprej po ožji Yolitri za prcf. Berbac&! Ta, ta je bila brez- potrebna, ker je nai kandidat že v prvi YolttTi popolnoma zmtgal. Zarad te ne- postavne ožje volitre naj odpre g. do- pisnik yrata y Gibrsöek- FjiidnttijeYO „zYezo" ter naj poäteno zlasa tiatega ali tiste, ki bo z nepostaraim ravnanjem za- krivili grdi zloöin ožje TolitYe nad ljnd- sUom, in sicer y čbbd, ko je bila Ijad- ska razbarjenost na rrhanca. 01 g. do- pisnika pričakajemo, da nam prihodnjiö y „Glasa" napiie jeremijado o tej ožji Yolitfi. Za morebitni razpast dež. zbora dela g. dopianik odgoTorno obstrakcijo in za obstrakcijo našo stranko. Zgreien naBloY, gospodine. Obstrakcijo so vpri- zorili laiki liberalci, ker so te ridali na- eokrat y manjiini. Nili so se jim le pri- družili, ker so Yideli pred seboj iste so- Tražuike. Lib. L^hi bi bill brer, naših po- slancer dosegli praY iato, kar so. Da bi pa bili laiki liberalci obstruirali zarad eaega Gabräceka, je pad le izmišljotina dopisnikoTa. Naj Yzame nanjo patent! Slednjiö bo je podyrgel g. dopisnik hadi račanski operaciji. Ričanil je na dolgo in iiroko in izračanil, da bi note Yolitre y sIoy. dela dežele stale nad 300.000 K brez stroikor Ylade in dežele. la na to vaklikne: „Vae to hoöe imeti S. L. S. samo, da zabrani enema ölo- reka, da ne bi dobil za sroje delo v iestih letih 24.000 kron\ Rekli smo že, da si naia stranka ne prisraja zaslag za nspeh obstrakcije. Pridražila se je pa obstrakciji r&vno zarad eneg* čloreka (Gabričeka) reprezenlanta goriikih libe- ralceY, to pa zopet ni nje zaslaga, am- pak gospode „agrarcer". Oji bo se ndali absolatizma tega čloreka, da je mog^I celi naši stranki postariti > nasprotje — STOjo pohiepnoat. Oi je Yedel, da si je eno (gotOYo) odborniiko mesto zayaroral dr. Franko, in da njeina drago pripade, öe so naia stranka izrine iz odbora. Da bi pa ne mogli naii poslanci za interese svojib Yolivcer skrbeti, ko bi ne imeli y deželnem odbora nobenega za- stopnika, je priznal sam dr. Franko, ko je pisal y „Naiem glasa": B jj za deželni odbor je b jj za deželno npraio. Ves de- želni zbor ni piikavega oreha Yreden, če nimai besede v deželnem odbora. Tarn je kljač zn gospodarsko delo in za aspehe, katere narod pričakaje. Ta ni bil torej boj ene stranke proti dragi, ampak boj enega koristoloTca proti celi stranki. Ta ni bilo dragega treba, nego da bi se bili „agrarci" osrčili do izjaYe : Stoj I mi ne moremo za tvoj žep zrtYOYati miru y deželi. — Ali „agrarci" so Blepo nklonili tilnik pod peto tega „generala" brez armade, in boj rihra po Yolji in zaslagi „agrarcei" dalje, in yso to — da obrnemo kopje „GlasoYegau dopisnika — zarad enega Uoveka ! Itazpor med dr. Tumo in flndr. Gabrščekom. (Dalje.) 3. Dr. Tama in YoliteY y državni zbor I. 1901. Dr. Tama priporedaje: „Za sploino YoliteY se je izdal sklep (?!), da jaz (dr. T.) preYzamem kandidataro y sploini kariji, g. Oikar Gabriček pa y kmeöki kariji in da mi odstopi on sroje mesto za slačaj, da y sploini kariji ne bom iz- Yoljen. Vsled intrig od strani g. Andreja Gabriöeka je g. Oikar Gabriček pojedel BYOJo besedo ter vzdržal kandidataro r kmet8ki karijiu. Ta se nam je pokazal dr. Tama y prat žalostni iaöi: kolikor besed, toliko pljaBk resnici y obraz! Kliöem pred yso javnostjo za price Yse može, ki bo aode- loTali, in izjavljam : Ni res, da se je izdal sklep, da g. Oskar Gabriöek odstopi BYOJe mesto dr. Tumi, ako ta ne bo izroljen y splošni G. bi tadi 09 bil nidar sprejel kandida- tore pod takim pogojem! Zato protestn- jem brez skrbi v imenn g. 0. G. proti predrzaema obrekoYanja, da je on po- jedel STOjo Lnsedo ! Isjavljam ta javno, da plačam ta jarno, da placam Bklada socijalne demokracije 1000 K, ako dr. T. dokaže syojo trditev. Na noge, Bodrag dr. T., priborit9 si teh 1000 E! To pravico, katero si je izmislil dr. T. sam, je priporedoral že nešletokrat, bila ma je tadi razpriena r prar.en nid, ali dr. T. je in ostane nepoboljiljiv greänik. Nasprotno je reanica, za kar kliöem za pričo g. 0. G. samega in tista dva gospoda, ki sta bila navzoča, ko se je koneöoo reiilo to vpraianje. Ko je pro- padel dr. T. y sploini kariji, ker je dobil dr. Gregors i 5 22 farlanskih glasor, bo je bila izrazila zreöer pri Jslenn želja, naj bi odstopil g. 0. G. kandidataro dr. Tami. Jaz tern se udal tej želji in sprejel celo nalogo, da posredajem pri prijatelja O. G. To sem tadi storil, pisal ma obširno pismo in priporočal, naj bi on odstopil fse SYOJe moöi za izYolitev dr. Tame. — Ker sem videl, kako hrepeni dr. T, po drzaYnem posIanstYa, sem oBtal pri po- sredovanja y označenem smisla celo po- tem, ko sem izračaaii na podlagi došlih poroöil iz cele dežele o izgabah že pri- dobljenih rolilaih mož, da — dr. Tama gotOYo propade. Gosp. 0. G. ni takoj odgovoril na moje pismo. Dra dni pozneje smo imeli o tern YpraSanjn razgOYor y Tamovi pi- ssrni; itiri mcžje smo bili tarn — in sredi praY muöne razprare je doila od gosp. 0. G. lakonična brzojarka: „Naj OBtane, kakor rnzglaieno, sicer ne ga- rantiram za Yspeh !u Ii ostalo je I 0. G. je bil izroljen le 8 — 3 glasovi veöine ; dra glasova so nam klerikalci odjedli, jeden je OBtal dom», ker so ga klerikalci za to ujali, je- den Yolilni mož je ležal y bolniinici y Če- dada, jeden pa je imel isti dan pogreb SYOJe žene y Trsta : G. Oikar Gabriček je bil izroljen le s 3 glasori, ki so bil edini zanj — ne pa za dr. Tamo. Pokazalo se je, da bi bil dr. T. propadel z manjiino 1—10 glasoY. Gospod Oskar Gabriček je reiil stranki mandat, dočim bi ga bil dr. Tama zapraril. V oöigled tema dejstra sem si jaz celo očital prerelike obzirnoati napram tistemu groznemn apetita dr. T. po dr- žarnozbofskem poslanstra, ker sem zanj posredoral pri g. 0. G, — in hvaležen Bern bil Yeliki previdnosti prijatelja Os- karja. Zdaj pa pride dr. T. in brezobrazno dolži mene intrig, — g. 0. G. da je po- jedel BYOJo besedo, ki je nikdar ni dal, — izvrieYalnema odbora pa podtika sklep, ki ga nikdar ni bilo ! — Kako naj se označi tako rarnanje, da dobi pravo ime, to naj razscdijo čitatelji! (Prihodnjič dalje.) Dopisi. Iz Ajševice. — V „Soči" z dne 12. t. m. si je ohladila neka „napredna" duša iz Ajševice svojo jezo. Z ne baš kratkim jezikom je da- jala duška svojemu velikemu ogorčenju, ki se je pojavilo vsled Z2vesti, da so gotovi elementi privedli ne še leto ob- stoječe liberalno društvo na rob propada. Res žalostna usoda mora zadeti društvo, iz katerega izstopi naenkrat 16 krepkih mladeničev, ki tvorijo diko, po- nos in jedro društva. Z izstopom tolikih krepkih moči izgubi društvo življenske pogoje, dobi smrtni udarec in mora po- giniti. Tako jetično društvo nosi na čelu pečat smrti in utegne sicer še nekaj časa životariti, a konečno obleži pozabljeno za plotom. Gospodu dopisniku povemo narav- nost v brk, jasno in glasno, da je rav- nal zelo netaktno, ker je spravil zadevo v javnost. Razkritja, ki se utegnejo iz tega izcimiti, bodo gotovo kompromi- tirale narodno-napredno stranko in njen organ Zvezo narodnih društev. štvo, naj lie stika dopisnik v preve- likili daljavah. Čemu slika izstop 16 mladeničev iz društva, kot produkt posrečene agita- cije od stani č. g. vikarja Vodopivca in y,. nadučitelja Likarja! Ali dopisnik res ne ve, da tiči črv razdora v društvu samem in je glavni uzrok temu, grozen smrad ribe pri glavi. Kakor v liberaliiih društvih sploh, tako je hotela tudi tu neka oseba imeti neomejeno oblast nad vsemi člani, ki naj bi se ji brezpogojno pokorili. Naravno,je, da so se uprli mlade- niči temu liečuvenemu terorizmu. Niso bili še tako preslepljeni, da bi verjeli vsakemu demagogu, ki se trudi zabiti človeku v glavo, da j>. cvet prave svo- bode in napredka: brezpogojno klanja- nje tilnika liberainim kaporjonom. Cast niladenicem ! Pokazali so z iztopom iz društva, da imajo v sebi duha. Postavili so se po robu ljudem, ki so hoteli ravnati z njimi kot z šestletnimi snirkovci. Najlepši dokaz, da res hrepene po izobrazbi, pa so gotovo podali s tern, da so se kaj po izstopu organizirali v nov pevski zbor, ki prav lepo uspeva. Tu najdejo razvedrila, tu izobrazbe, katero so prej zamaii iskali. Prosti so liberaliiih teroristov in med njimi vlada sedaj demokratsko načelo, načelo ena- kosti. — Cast Vam mladeniči, po začr- tani poti naprej. Liberalna trdnjava, ka- tero slavi ^Sočin" dopisnik, naj da izliti iz svojih topov zvonove, da bodo na nje „klenkali1* ob pogrebu svobodomi- selnega društva, ki se bo vršil morda že v kratkem. Dopisniku v „Soči" pa kličemo : na svidenje! Sedaj damo besedo njemu, ako mu ni še upal pogum, naj nada- ljuje. Povemo mu, da odkrijemo brez pardona vse gorostastnosti, ki so se vr- šile v ajševiškem društvu in to koj po prvem slučaju, ko stegne še enkrat svoj lažnjivi jezik. — O teh mladeničih naj „Soča" prav lepo molči in jih pusti pri miru. Hvaležna naj jim bo, da so tako potrpežljivi in ne obelodanijo vseh pre- var, ki so jih doživsli v liberalnem društvu. — Skrajno nesramnost kaže s tern., da tako grdo napada mladeniče edino iz razloga, ker so hoteli uvesti red v liberalno društvo. Mladeniči! Zapomnite si, da Vas je „Soča* zasramovala in Vas pitala z raznimi pridevki. Pustila Vas je na ce- dilu v času, ko ste bili največ potrebni pomoči in edino radi tega; ker niste plesali po taktu, kakor Vam je žvižgal eden njenih priganjačev. Zavedno aj- ševiško ljudstvo je na Vaši strani in na to smete biti ponosni. Nikar se ne ozirajte na neumno pisačenje „Sočinega" dopisnika. Bodite prepričani, da bo mo- ral obmolkniti, kajti pravica je na Vaši strani. Zaslombo imate pri ljudstvu, a med njim tudi zagovornike. Ti bodo krepko in neustrašeno branili Vašo taktrio postopanje. Polifični pregled. Državui zbor. Poslanska zbornica je y soboto z 282 proti 139 glasom priznala najnost predloga posl. Silberer-ja, da se takoj reši pooblastilni zakon ter je potem y ˇseh öitanjih Ysprejela pooblaatilno pre'dlogo. Potem je zbornica reiila reč manj- iih zakonakih naörtoY, med temi melijo- racijski zakon. Izvolila je odsek 52 öla- noY, ki bo razpravljal vladno predlogo glede socialnega zavarovanja. Odseka je bila ta predloga izročena brez prvega čitanja. Predsednik je na to yoiöil po- alancem božične praznike in noro leto ter zakljačil sejo. Koalicjsko minister^tvo. Vöeraj so bili povabljeni roditelji ˇseh večjih atrank k ministerskema pred- sednika barooa Bienertha, da se ž njimi pogRJajo o aeatavi koalicijskega minister- stYa, ki mora biti ae3taYljeno rsled ce- prib. leta. Go?ori se, da bode predsed- nik novemu miniBteratYU filer Bilinski. Kranjski dež. zbor bo baje Bklic&n 7. janaarja ter bo zbo- roval do 18. iatega meseca. Sklicanje čefikega deželnega zbora. Vlada nameraza meseca janutarja aklicaii čeiki deželni zbor na 14 dai. Ožja dežeinozborska volitev v Ljubljani. Pri ožji dežalnozboraki ˇolitri t sploäni knriji r Ljabljani, ki se je rršila 19. t. m., je bil izvoljen kandidat na- predne stranke Jjaip Turk, ki je dobil 1832 glasOT, dočim je njegOY protikan- didat soc. demokrat Elbin Kristan dobil 1364 glaso?. Terltorijalne koinpenzacije. „Vobb. Zqitang" poroöa iz Petro- grada, da se je Avstro-Ogrska izjarila pripra?no odikodovati Srbijo teritorijalno ob Drini, Črnogoro pa t Hjrcegorini. Zahteve Črnogore. Črnogorski kncz Nikita je nekema BOtradnika „Dailij Maila" izjatil sledeče: Črnagora ostane mirna, dokler konfe- renca ne odloči njene nsode. Ako ne dobi Črnagora Špaža in ako B^ana in HarcegOfina ne postaoeta aYtonomni, bomo morali pričeti z Tojno Yzlic mali nadi na Tspeh. Spopad med Srbi in Avstriici. Is Belegagrada poročajo : Vlada je dobila poročila o spopada med srbskimi in aTBtrijskimi mejnimi atražami. Dae 15. decembra je prekoraöil neki avstrijski stotnik 8 petimi možmi me jo pri srbBki mejni stražnici Balkan. Drngi dan je priiel zopet s peterimi možmi preko meje, ali se je moral rrniti, ker so srbski vojaki začeli streljati. Stražnica Balkan se nahaja pri Mokri gori, bliza bosan- ske železniške postaje Vardiite. 17. de- cembra je patruliral 50 mož brječ av- Btrijski oddelek ob Drini t bližini srb- skega mesteca Ljabovioja in zaöel etre- Ijati na arbsko stražarnico Doljaca, pri čemer je bil labko ranjen srbski mejni 8tražar Milan EazmanoYic, ki je takoj začel streljati, na kar se je avstrijaki od- delek umaknil. 0 Yseh teh sloöajih je srbaka vlada obfeatila zastopnike relesil. Darovi. Za „Solski Dom" : Županstvo v Bovcu 25 K; društvo „Edinost" v Ajdovščini na saldo ustanov- nine 20 K; Marijana Terkuč, notarjeva v Kanalu 24 K; dr. Ferdinand Terkuč, c. kr. notar v Kanalu 48 K in za božičnico 8 K. Srčna hvala! Za Božičnico v „Šol. Domu": G.a Jakončič 10 K; g.a Roj|c Nina 5 K; grot Alfred Coronini 20 K; dr. B. Pikl 10 K; g.a Hrovatin Antonija 5 K; Hrovatin Josip 5 K; mons. Pavletič Josip 5 K; prof. Cleri 2 K. Novice. Radi božičnih praznikov izide prihodnja St. „Gorice" iele t torek pri- hodnji teden. Eot odškodnino dobe na- roöniki „Garice" prih. it. „Prim, LlBta". PremeSčenje koperskega ueite- Ijišča. Starikava teta „ElinoBt" ne za- mndi prilike, da ae obregne ob nas ali naie poslance. Z*dnjiö je prineBla dopis, da je vatanoriter italijanskega uöiteljiiöa ˇ Gradiiki dognana stvar, doöiru da je slovenskc učiteljišoe ie pofsem negotora stfar; potem hrali farlanska poslanca dr. Bagatto in Faidntti in Ypraia — ae- reda — ali poslanca Fon ia dr. Gre- gorčič niö ne delata ali pa morda ni- mata Tpliva pri tladi. Na te opazke ae nam ne zdi Yredno, da odgoTorimo; toda pribijerao ta-le dejstva, da osTetlimo hujakajoče namene „Edinoati" : Za slovensko uöiteljiiöe je postar- Ijenib t državnem proraöana lani 4000 K, letOB drngih 4000 K in poleg tega ie 12.000 E; za italijansko uöiteljiiöe lani nič, letos pa celih 3000 E! Za alorenako aöiteijisöe toraj skapno 20.000 E, za ita- lijansko 3000 E. Iz tegaje razYidno, kdo jo bližji BTOJema cilja. .Elinoit" bo pa morda trdila, da se 8 3000 E ystanori učiteljiice?! „Božičnica" v „Šol. in Malem Domu" ee bode rriila, kakor naradao, y sredo. Med rernejie otroke bo bodo raz delilai darila, ki bodo obstajala y obatfi, obleki, knjiflcah, iolskih potrebščinah, y peciva itd. Eer je t zarodih „Sol. in Malega Doma" mnogo otrok revnih ata- riäer, ki njih otrociöi krraro potrebajejo obleke in obatre za zimo, pronirm ro- doljabe ˇ meat a in na dežali, naj pri- apefajo a kakoršoimkoli darom, da se ko- likor mogoČo obdari mnogo revnih otro- čioetn 8 potrebno obleko za z.'\mo. Pj- troba je telika, daro? malo. Sij kar da- rnjejo, bo le BlovensUa ˇ Gotici t ko- rist. Skrbimo, da se nam mladiaa ne od- taii, da jo nam Lahi ne agrabijo in da Lahi ne oslepe bIov. stariäe z obilnimi darovi, s katerimi obdarjajo oni otroke r laikih šolab. Veaellca „Slovenskega sirotišč.\" v proslavo (>0-letnice cesarjeve, ki je bila T nedeljo, se je pray dobro oboesla. Drorana pri „Jelenn" je bila polna. Z3I0 je ngajal prizor 8 petjem: „Zipniöena sirotica", ki jo je predatavljala petletaa dleklica Zorkica Birsa. Tadi igra: „Pri gOBpodi" se je prar dobro obneala. G)- spodične igralke: Pa?la Černigoj, Berta Škrjanec, Alojzija M ed t e- ä č a k, Petrina Pah or in Mirica Pod- go mi k so žele obilo pahrale. Domačo skladbo: „Tnji perecu je proiz?ajalg. L. L a k e ž i č. Spremljal ga je na har- raoniju preö. g. Eokoiar, ki je tadi petje Yodil, za kar ma je bilo zbrano občinstro zelo hraležno. Prro pesem: „E ieBtdeaetletoici csBarjeYi" je peraki zbor ponoril. ObČinstro je zahtevalo äe pri drogih točkah ponovitre, a se nimo- glo U8treči, ker je bil program obiiren in bil bila reselica trajala predolgo. Pd- sem : „Ob ieatdesetletnici ceaarjeyi" je predafal deöek G^ido Pahor, peaem: i „Bog za Yse skrbi" pa dekletce Aaica , BeBedojak. Slavnoatni govor je imel 6. g. dr. A. Pavlica, čegar glatne miali objari prihodnji „Primorski list". Naatop g. E. Elaržarje r deklamaciji pesmi „Gra- ničar", je napravil na obcinstvo globok ˇtis. Drorana, ki je bila doroljena brez- plaöno, za kar je druitfo „Slorensko sirotisöe" rodBtYn hotela zelo hralezno, je bila nkasno oprarljena. Na odra je bil postavljen kip ceaarjer. Pred odrom ate bili poatavljeci zastafi „SIot. katol. delarakega draštfa" in drnitra „Skal- nica" in sicer prav primerno, ker ate ti dve drnštri reliko storili za „S ot. siro- tišoe". Mej občinatrom smo opazili od- Hone osebe: Drornega svetoralca grofi I Henrika Attems-a, todjo Pirjerca, pred- Bednika Yeteranakega drnitva Jacobi-ja z Yelec. soprogo, svetnika Vodopifci, nad- zornika Finiger-ja 1 Yelec. soprogo, g. c. kr. poit. nadkont. in župana Farlani-ja in dr. Visokorodni gospod Andrej baron Winkler, ki se ni mogel ndeležiti, je po- slal draitTu syoj prispevek. Tadi y gaaot- nem ozirn Be je Yeselica dobro obnesla. DohodkoY je bilo 300 E 40 y. Dekletci Anica Besednjak in Pavla Podgoroik ste nabrale za sirotiiöe mej občinstvom 38 kron 38 y. Za teaelico ste po- žrtovalno sodeloYali goapici Gibrijela Abram in Podgornik, katerima je z Yspehom trad obilo poplaöan. To velja tadi 0 dragih rodoljabnih osebah, ki so sodeloYale. Draitvo „Slovensko sirotišče" je odposlalo kabinetni pisarni NjOga Veli- čanstva ceaarja aledeöo brzojavko: Praznoraje i es t desetl et- nicoslavnega rladan j a Njega Veliöanstva poäilja draitvo »SloT. sirotišče" iskrene öe- stit^e in izraze neomejene udan osti. Prost Fdidutti in Aadrej Gabr- söek z Yernima torarlima dr. Bagatto in ŠtreJjem sta bila pretekti teden pri mi- nisterskem predsednika barona Bieuertha ter zahtevale, naj se razpasti deželni zbor goriški, da bo mogoöe izvoliti po- staren deŽ3lni odbor. öei. da aedanii ie nepostiTen. Minister jih je zavrnil na nameatnika y Trata, ki jima more pripo- moči, da pride eden prej do glavarje- Yega sedeža, drngi do SYitlih krooic od- borniike place. Drngim Ijodem ae bo to Bmeäno zdelo; a kdor je pohlepen po dasti in masti, tč, kaj ae pravi 1 a ö- n e m a biti! Sloven^ki Bkladatelj dr. Benja- min Ipavic umrl. — V Gradcu je umrl eden najpriijubnejših slovenskih skladateljev, brat nedavno umrlega dr. Gustava Ipavica, dr. Benjamin Ipavic. Slava njegovemu spominu! Osebna vest. — Gosp. Julij Nardin, profesor na mestni" realki v Idriji, je defi- nitivno nastavljen istotam. Dra laška rogovileia pred okrož- nim sodiščem. — Svoj čas smo poročali, da so bili napadeni za goriškim gradom neki vrtojbenski kolesarji od par goriških Lahov. To je bilo za časa znane kolesarske slavnosti. Vrtojbčani so napadalce poznali in tudi ovadili sodniji znanega laškega kri- čača in cvetličarja Gorjana in nekega štu- denta Bonnesa. V četrtek sta stala pred okrožnim sodiščem Gorjan in Bonnes. Gor- jan je tajil, da bi kričal „Abbasso j sciavi". Bvonnes je bil tudi obtožen, da je nekemu Vrtojbčanu potrgal ovratnico, kar je pa neki Berginc zanikal in rekel, da je to storil on. Razprava je trajala celi dan. Laški kričač Gorjan je bil obsojen v 10-dnevni zapor in povrnitev stroškov. Bonnes je bil oproščen od obtožbe ko se je dognalo, da ni on po- trgal ovratniee nekemu Vrtojbčanu. — Ta Gorjan je znan kot hud sovraznik Sloven- cev. Če je kaka demonstracija proti Sloven- eem, je ta človek gotovo zraven. Policija je imela s tem človekom uže večkrat opraviti. Par takih rogoviležev zadostuje, da napravijo kako provokacijo. Zaradi teh morajo marsi- katero požreti tudi mirni in pošteni Lahi. Policija naj si take ljudi dobro zapomne. O mons. Zaneitiju, atolnem proita y Palja, 0 katerem so čaaopisi poročali, da je pobegoil ne yo ae kam, ae sedaj poroöa od verodostojne strani, kaj je nagnilo proita Zanettija, da se je odpD- Yedal sYoji žapniji in kanoniitva. Prost Ztnetti 8e nahaja sedaj na Danaja, ka- mor 8e je iel zdravit. Oješali so ma ziYci, YBled naporne katoliike organ'zt- cije, kateri je bil on voditelj. üitanovil je T Palja posojilnico, tiskarno, izabra- ževalno draitvo z lastno hižo z veö sobami, konsamno draštro. Vae to pa je osnoval prelahkomiaeljno, maogim je prereö zaapal in moogi ao njegore do- brote izrabljali. Na g09podarstvo pri teh napravah ni obračal zadostne pozorooati. Pasebno z n»prav) tiskarne in z zida- njem hiie za kat. izobr. draitfo se je prenaglil. Uiičili ga je pa njeg3va po- sojilnica in konaamno draitro. Ü3folje- Yal je posojila brez zadoatne girancije. Se ni torej čaditi, da je moral takemn gospodarstra slediti polom. Veö laatiega premcžeaja je zaetavil, da bi Ysaj za- časno reäil sYOJe naprave, a zagazil je nže pregloboko y dolgore. Pomoöi od nikoder. Postal je zmeden in y tem polo- žaja je zapastil Palj. O kaki defrardaciji ne ame biti govora. H )tel je dragim do- bro, a je pri tem aebe pahnil v nesrečo. Javno predavanje priredi izobra- zeYalno drosWo So 5a pri Sr. Laciji y salona gostilne Vaga dne 27. t. m. koj po večernicah. E obilni Ydelezbi Yabi naJYljadneje — odbor. Umrla je dne 18. grndaa Ytrzaiki bolniinici mlkda mati, gospa Rožina Mi 1 i č iz Repniöa-Zigradec, rojena Žro- kelj iz Gorenje Branice. Otrok ziri. Za- loBtnema soproga in aglednima druii- nama naše odkritosrčno sožalje! V dopisu iz Št. Andreža, katerega smo priobäli v zadnji št. „Gorice", bi moralo stati, da piše „Soča", da je ta- mošnji g, župnik obljubil cerkvenim pevcem 60 K in ne 60 gld., kakor je bilo tiskano v dopisu pomotoma. Obenem se nam poroča, da se je v dvorani g. Petra Lutmana vršil pred 14 dnevi Mi- klavžev večer, ki je privabil mnogo «tanrlrpžkpcra liiiHstva «jtjjri5p\/ in nfrnlf Ütroci so bili vsi obdarovani. Po občini so se nabirali prostovoljni doneski za darove revnim otrokom. Tudi županstvo je prispevalo z lepim zneskom. — Štirje regnikoli aretirani, trije pobegnili tez mejo. — V Sorodnjah ae nahaja nie par let neka drnžina iz Ita- lije po imena Tonarini, ki plete iz debelega loboYJa koie za aadje. Ta dra- žina ima vedno po 8 — 10 deiavcoY tadi iz Italije in sicer iz Toikane. Do aedaj J je ta dražina živela za-se, delali in ple- 1 tli bo cele noči, ob nedeljah ao tali de- I lali. Brigali ae niso ne za cerkeY, n'j za I šolo, öeravno imajo ioli doraale otroke. i ZiYeli so zase, le ta pa tam se jih je Yidelo ob nedeljab kolovratiti po občini. — Na cesarjeY jabilej to ae podali y krčmo g. RDka Deretak, ki se nahaja ob nhoda občine SoYodoje ter tam pili in peli po sfoje. V krömi je bilo tadi Yec domaöinov, ki so peli in pili. Reg- nikoli bo tako pili, da so pozabili, da aa nahajaio y Aralriji in posebno pa ie, ko se je ravno ta dan obhsjal ceaarski ja- bilej. Ne >e se kako in zakaj, so zaöeli peti GaribaldijeYO himno in apiti baje tadi „Visa Garibaldi", „Vira Italia" itd. Domačini so 0 tem molčali takrat. To pa je priölo do nies orožnikor, ki so začeli 8tYar prei8kati. Eonec preiakare je bil, da so minali/petek aretirali y Ssrodnjah gospodarja regnikola in ie tri njegove delaYCB tadi regaikole. Pripeljuli so jih y goriike zapore. Dfagi trijo ali itirje delatci regnikoli so jo, Ytde5 to, po- brisali iz Sorodenj preko meje y blaieno j dbželo Italijo. i — Aretirani cigani. — Te dni sta 1 bila y D>rnberga aretirana cigana 26- Ietni Iran HadoroYiö in pa 27-letni , Alton LevakoYic. Aretirali ai ja za- : radi tega, ker sta akradla veö konjeY. Eo so ja pmedli y goriške zapore, je Levakovič izjavil, da se ne imenaje Le- YakoYic, marreö da je brat HaloroYiöa in da se imenaje Mihael. — Ženska gcena na ul'ci. — VÖe- raj zjatraj je šla po Naaski alici baro- nica E^genija Kockanowsky, tajka ' stanajoča y hotela „Poatu. Sreöala jo je neka Terezija Vaga iz Siikana, 0 ka- teri se gOYori, da ni praY pri öiati pa- meti. Bironica EockanoYBky je ila byojo pot po trotoarja.Terezija Vaga tadi, ena dragi pa se niata hoteli izogniti. Tsrezija Vaga prime „boa" baronice in ga raz- trži. Baronica je reagirala na tako ob- naianje, kar je Terezijo ie bolj razkačilo. Pograbi za klobak baronice, ga ji strie z glare in začne ie obleko baronice tr- gati. Nabralo ae je okoli mnogo IjadatfA. Baronica je bila Ysa zbegana. Konečao so redarji Terezijo Vaga aretirali. — Ogenj — je bnknil y nedeljo ZYecer na Solkanaki ceati ia sicer y h;ii nekega Ma8calchin.NeYarnost je bila, da ae ogenj raziiri tadi na sosedne hiie. Hitro so bili poklicani mestni ognjegasci, ki so po Yelikem tradu ogenj omejili in po- gasili. Skoda je precsjinja, pa je krita z zararoYanjem. — Samomor. — V Gradiiča ob Soöi ae je s samokreaom astrelil 72 Ietni Nikolaj Casini, podzapäu, Yelepogeat- nik, in lekarniöar. V smrt no ga gnale baje nesrečne dmiinake razmere. — Regaikola — so te dni areti- rali y Čerfinjanu in Bicer nekega Frana Baldrina. Razialil je jarno naäegt cesarja. — Veselica v Podgori. Prihodnjo nedeljo t. j. dne 27. t. m. priredi telo- vadni odaek kat slov. izobraž. draitva y Podgori veliko reselico ob 3. ari in pol popoldne y reliki droraoi g. Stef«na Breganta tik železniikega nasipa. Vapo- red: 1. Volariö: „Ti oareöiti jo hoti", moiki zbor; 2. Naatop telovadcer; 3. Zmajgki : „Domorodkioji", deklamacija; 4. Veaeloigra y 3 dejanjih „Čevljar" ; 6. „Stara mati", deklamacija; 6. Volariö : „Sloran na dan", meian zbor ; 7. Eo- mični prizor: „Simplicij Z)lna„; 8. S. GregorÖiö: „Emetiki hiši", deklamacija — Med poBameznimi točkami stira tam- buraiki zbor oziroma pojo peYski zbori iipnoiK sSrnitav Ppnatnvnlini darnui ma hfftleino sprejmejo, — K obilni odeležbi oljodno Ttbi ODBOR. — Tabilo k „Božičnici", kaiero priredi dekliika iola „Eliiabetiäöe" v To- majn dne 26. in 28. decembra 1908 in dne 1. jannarja 1909 w iolskih proatorih. Vapored : 1. „Boiična pesem" ; 2. „Pos- dra?u, gorori Anica Cigoj ; 3. „Zadoni itrnna jasna" ; 4. „Biaeri in cekini", dra- ma tska alika ˇ enem dejaaja ; 5. „Csstr- aka pesem" ; 6. „Kmetica pri fotagrsfa", komičen prizor; 7. „Slorenka sein", pe- sem ; 8. „Boiičoe in noToietne", dekk- macije; 9. „Soiična pesem" ; 10. „St. Frančiiek, sačetnik jaslic", božični pri- zor; 11. „Bcžična pesem" ; 12. Žive alike z deklamacijo : a) jaslice i angelji, b) otroci pri jaalicah ; 13. Po doTrienem tsporeda sledi la jt? o srečkanje z Mi- nimi dobitki. Sreike po 10 ?ia. — 2a- Četek ob 3. ori pop. Vstopnina 40 b, aedež I. Trate 1 K, II. vrs'e 60 y. Pre- plačila ae bvaležoo »prejemajo za novo atavbo jabilejne gcspodinjake sole ? nEl'zabetiičau. K obilai odeležbi uljadno tabi rElizabetiščeu, — Beg aretovarcev iz ztpora akozi stnho. — Na čuden a drzen na- | čin ao poakuiali pobrgniti iz tržaikih j zapcroT v olici Tiger kazujenci in aicer lest po številn l noči od Bcbote na ne- deljo zjntraj. V neki jetniiki sobi t tret- jem nadftrepja je bilo zaprtih lest kaz- DjCEceT. Jetniiki ču?aj je zapazil, da je nenavadno tiho r cmeDJeni sobi. Pcgle- dal je ekozi okecce in vide!, da t sobi ni ncbentga kaznjecc«. Kcj je ob?e8til jetniiko nadzoretvo in !e to je brž blo- kiralo celo jetniiko pcslopje ter obenem pcklicalo na pcmcč veö redarjev. Straž- niki to ee pcdali t emerjeco lobo ter sa s^cje presenečenje rideli Tflliko Inknjo T strAdministracijo« I. uprave zcmljišč I (Administration der »I. Rcalitätenverwaltung«) Dunaj VIII. AUbertg. 30. To porljolje je prvo te vrste, je strogo reelno, kulantnu in strokovno. Našega zastopnika na lJunaju, kakor tudi na ileželi obiščete tvrdko ne da bi vas kaj stalo. da se ž 'njim pogovoriti. Na stotine kupeev je že zabilježeno. V Brdih se proda lepo posestvo, ugodno za dveh ali treh kmetov. — V najem pa se od- daste dve lepi stanovanji s prijetnim vrtom (jako ugodne za peuzijoniste). Natancneje pove g. Anton Prin- ————— cič v Biljani ———— Leda-Stear n svece odgovarjajo največjim zahtevam. One dajejc lepc svetJo uč. Ne za.vjavo in se tudi ne cede. Stenj ne tije več, ko se jih ugasne. Izdelovanje teh sveč se vrši pod vednim nad- zorstvom jednega kemika------------------------- Georg Schicht A.-G. Aussig a|d Elbe. CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletrrih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Opiyinal-VictopiQ stroji deiajö še po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victaria stroji so ^v^,^^ ,, domačo rabo in obrtne namene. Original-Victopia stroji so *mv^^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankatn učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piaa Duomo) št.9.