OLJU Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali Če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom ^Slovenskega društva" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodoljuba", — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 7. štev. V Ljubljani, dne 3. aprila 1897. VII. let«. Jugoslovanski klub in klerikalci. V po.stavodnJD.ih zborih raznih držav je navada, da se poslanci, ki imajo zastopati blizu iste koristi, združijo v posebne zveze, ki se imenujejo klubi. V kluba se poslanci posvetujejo o vseh vprašanjih, ki se razpravljajo v državnom zboru, ali katere mislijo sami v zboru sprožiti. Natančno se dogovore, kakšna vprašanja in zahteve bodo stavili v državnem zboru, in dogovore, kako bodo glasovali, Tako združenje je potrebno, ker ee s tem po vzdigne ugled vsake stranke, ako se ve\ da za to, kar zagovarja ta ali oni njen govornik, so pripravljeni vsi glasovati. Vlada se v posamičnih vprašanjih dogovarja s temi klubi in tudi klubi se mej seboj dogovarjajo. Pri tacih razmerah posamičen poslanec ne more dosti doseči, treba je, da ga podpira klub nJBgov. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da slovensk. poslanci morejo vstopiti le v tak klub, kjer najdejo prijatelje naše narodnosti. To je jedino mogoče, če se v klub združijo mej seboj ali pa še z drugimi Slovani. Popolnega protinaravno je pa, če Slovenci vstopijo v kak nemški klub. Nemec, bodisi te ali one stranke, ni nikdar drugače prijazen Slovencem, nego če potrebuje njih pomoč. Slovenci so dolgo časa sedeli v Huhenwartovem klubu in imeli večkrat priložnost se prepričati, da klub jim dela same ovire. Za svoje težnje našli so le težko in kaj mlačno podporo. Vendar so v t^m klubu sedeli tudi nekateri drugi Slovani, ki so imeli nekaj srca za nas. Vse slabše bodo razmere sedaj v nemških klubih za Slovence, ker v nobenem ne bode drugih Slovanov. Proti koncu zborovanja minolega državnega zbora so se bili dogovorili slovenski in hrvatski poslanci na Dunaju, da si osnujejo svoj klub. Za{£ so bili vsi slovenski poslanci. V dotični izjavi, kattro je podpisal tudi dr. Ivan ŠušterSič, se pravi, da je, ne oziraje se na različnost pohtičnih načel, tak klub mogoč in našemu narodu koristen. Sodil bi bil, da ntši klerikalni gospodje se niso za tako izjavo izrekli kar za šalo, temveč, da bodo kot možje zahtevali, da se to izvrši, kar smatrajo za narodu koristno, če pa bi vodstvo klerikalne stranke temu ne pritrdilo da ne vzprejmejo več poslanstva. Tako postopanje bi od njih bilo moško, nikakor pa ni lepo, da dane besede ne drže. LISTEK. Pučarjeva družina. Spisal Sorcov. I. Mnogobrojna ni bil« Pučarjeva družina, nikakor ne, ktr je štela vsega skupaj samo troje prebivalcev. Bili so pa to: dve sestri Micka in Minca in pa brat Miklavž. In čudna je bila ta družina, ker vsi trije skopaj niso bili za jednega pametnega človeka. Najprej je tr ba, da se do dobra seznanimo s posameznimi njenimi udi. S Pučarjevo Micko, Pučarca no ji navadno rekli, s to vas seznanim najprej že znto, ker je bila glava celi družini. Ooraza je bila širokega, pod topim nosom pa ji je raslo nekaj dolgih, črnih kocin iz rujave kože. Usta je imela široka; kadar se je pa za-smejč'la tako glasno in čudno, se ji je pokazala v ustih cela vrsta širokih rujavih zob. Pa gluha je bila, jako gluha. Hudobne ženske so pač govorile, da je takrat, če so jo v njeni navzočnosti kaj vlekle čez zobe, kaj dobro s išala. Postave je bila srednje, pa močna je bila, močnejši kakor marsikateri možak Na glavi je imela navadno živo pisano, z velikimi rožami prepreženo ruto, zavezano zadej za tilnikom. Krilo je imela iz trdnega, domačega platn i; strgana navadno ni bila. Po zimi je bila obuta v široke, rujave čevlje na kveder; po leti je pa hodila bosa okoli. Kadar je bil hud mraz, je nategnila nase tudi že precej umazani kožuh, našit zadej na brbtu z velikimi rudečimi rožami. Splošno pa je veljala Pučarca za malo prismojeno, malo neumno, če je imela srečati človeka, se mu je režala najmanj kakih dvajset korakov naprej, četudi ga ni poznala. Kakšni zastopniki naroda so pač taki možje, pri katerih moška beseda tako malo velja. Kdo more od njih pričakovati, da bodo zares držali, kar so svojim volilnem vse obetali. Klerikalci, ki se sedaj pripravljajo, da smuknejo v kak nemški klub, katerih glasila sedaj pišejo proti jugoslovanskem klubu, so se tudi izrekli za jugoslovanski klub jedino zaradi volitev. Pri volitvah so ti gospodje navadno strašno slovanski in narodni, a jedva minejo volitve, pa se jim ta narodna navdušenost razkadi. Dokler so bile volitve, so jih listi še vedno izrekali za skupno delovanje z drugimi jugoslovanskimi poslanci. Sedaj se je tudi pokazalo, kdo seje razpor. To je bila najlepša priložnost, da vsi jugoslovanski poslanci skupno delujejo, a klerikalci so tako delovanje razdrli, ko so videli, da sami ne bodo mogli v jugoslovanskem klubu gospodariti. Vstopili bi pač v jugoslovanski klub, a le tedaj, če bi v njem sami odločevali in bi klubu bile klerikalne težnje prva in narodnost šele poslednja stvar. Ko so pa videli, da bi klubu narodnost imela biti več, so se pa ustrašili pred njim. Slovenski poslanci na Dunaja bodo zopet razdeljeni in to bode gotovo v škodo njih delovanja. Zato se bo- jimo, da ne bodo naši poslanci, zlasti v narodnem oziru ničesar mogli doseči. Da imamo svoj jugoslovanski klub, bi lahko stopili tudi v zvezo z drugimi slovanskimi klubi, zlasti s češkim, kar bi slovenski stvari jako koristilo. Poslanci, ki se bodo držali kacega nemškega kluba, pa ne bodo mogli vstopiti v tako zvezo, ker jih bode klub oviral, in tudi ni gotovo, da bi Čehi se za želje tacih poslancev dosti zmenili, ki pripadajo klubu, ki zastopa jim nasprotne težnje. Naši klerikalci so zopet s tem pokazali, da jim je narodnost deveta briga, dobra jim samo za agitacijsko sredstvo pri volitvah. Radi predbacivajo narodni stranki zvezo z Nemci, katere seveda v resnici nikjer ni. Pač je pa resnica, da so klerikalci precej časa na Dunaju hodili roka ob roko z liberalnimi Nemci, jim na ljubo lepo zatajili vero in narodnost, ker so mislili, da je to v prid klerikalizmu. Zato pa razsodni ljudje klerikalnim obrekovanjem ne bodo verjeli, ker skušnje kažejo, da je klerikalec samo tedaj naroden, kadar misli, da to koristi drugim njegovim namenom. Deželni zbor kranjski. V podrobni proračunski razpravi k poglavju „stroški za zdravstvo" se oglasi poslanec dr. Maj aro n in izraža svoje veselje nad t*bi, da so njegove prejšnje besede za Idrijo našle v zbornici tako prijazen odmev. Ravnokar pa mu je došla prošnja mestnega županstva v Idriji, katero prečita in ki gre na to, da bi deželni zbor dal podporo za asanacijo mesta, ker zasebniki nikakor ne zmorejo dotičnih stroškov. Poslanec dr. Majaron opozarja na to, da so se zadnja leta v Idriji večkrat pokazale epide-mične bolezni. Vzrok temu je voda v zvezi s slabo kanalizacijo pri hišah. Sedaj so zdravstveni organi izdali vse polno naredeb, katere zahtevajo veliko žrtev od občine in od posestnikov. Tu pa mora dežela na pomoč priti, kajti absolutno nemogoče je, da bi revni rudarji, ki imajo kako kočo, trosili za njih razmere ogromne svote. Kakor država, ima tudi dežela potom priklad k dohodku od rudnika vsako leto veliko deleža od rudarskih žuljev; zato pa je tudi dežela zavezana, kolikor toliko prispevati k zdravstvenim stroškom, to pa tem bolj, ker se je vodovod v Idriji gradil brez njene podpore in ker dežela že več kot deset let za Idrijo nič storila ni. Ker je deželni proračun že sestavljen in se torej ne da več popolnem ugoditi prošnji županstva * predlaga dr. Majaron, naj se vsaj 2000 gld. dovoli iz cnspozicijskega kredita in stavi naslednjo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da v svrho asanacije mesta Idrije podeli za sedaj občini in Pa omožila bi se tudi grozno rada. Naj si jo vprašal kedarkoli, letos ali lani; „ Micka, kdaj se paomožiš?' je odgovorila: „Pred pustom." Če si jo pa povprašal, koliko je stara, je odgovorila silno modro: »Trikrat dvajset." „Ka-terega pa vzameš?" So jo nato še navadno spraševali poredneži, „Tacega ni pod zvonom sv. Štefana, pa tudi pod zvonom bv. Vožbolta ne. Tavžent dote bo imel, pa še meni bo balo napravil". „Ej, ej, Micka, ti si pa srečna!" In zakrohotala se je tako veselo, pa tudi tako čudno, da se ji je vse smejalo. T kšna je bila torej Pučarca, takšna je bila gospodinja Pučaijeve družine. Micki po svojih lastnostih je bila precej podobna njena sestra Minca. Obraza je bila suhega, nos je imela čez mero velik in spičast. Govorila je skozi nos in zelo nerazumljivo. Života je bila suhega in drobnega; pri hoji 8e je držala jako naprej, kakor bi imela vsak hip pasti na obraz. Veljala je pa tudi ta za malo prismuknjeno in ne preveč pametno. Ob delavnikih ni bila posebno čedno oblečena, ob nedeljah je pa tudi ona hotela biti lepa. Takrat je djala nase včasih rudeče, včasih zeleno krilo, žive barve so ji bile posebno zelo povšeči. Tudi na glavo je rada obesila kaj rudečega, tako, da so se purani vselej repenčdi, kadar so jo le zagledali. Razua Ug i pa je imela na Bebi pod krilom gotovo vsako nedeljo po troje pošterkanih in široko vsaksebi stoječih jader, ki so šumele in se ji opletale okolo drobnega telesa. Kadar sern videl, da tako našemarjena gre mimo na$e hiše, za«pil sem navzočim: „Punca iz cunj gre." Ta priimek: nPunca iz cunj" so ji namreč nedeli zaradi množice jader, katere je imela na subi. Takoj sem šel iskat tetin „trompihel" in poiskal mej drugimi ri*arijam.i punco iz cunj in primerjal s Pučarjevo Minco. (Daljo prihodnji*.) prebivalcem podpore po potrebi do zneska 2000 gld. in se pri tem posluži kredita, dovoljenega mu v pogl. XII., naslov 5." — Zbornica vzprejme nasvetovano resolucijo soglasno. Poslanec Pak i ž priporoča v posebni resoluciji, naj bi deželni odbor vplival na to, da bi ee uvedli zdravstveni uradni dnevi, in sicer v Sodražici in v Loškem Potoku. Poslanec Vi šni kar opozarja, da je že pred leti priporočal ustanovitev zdravstvenih uradnih dnij za razne kraje na Kočevskem in za Loški Potok. Neprimerno bolj potrebna, nego za Sodražieo, je upeljava zdravstvenih uradnih dnij za Loški Poti k, zategadelj priporoča, naj se v prvi vrsti jemlje ozir na Loški Potok. Poslanec dr. Sehaffer povdarja, da je to vprašanje v prvi vrsti denarno Zdravstveni uradni dnevi se lahko uvedejo, če hočejo zdravstveni okrožni zastopi dotične zdravnike za njih trud odškodovati. Predlagana resolucija se vzprejme. K poglavju „Troski za pouk omike in dobrodelne namene'', in sicer k točki „Polovica troškov za c. kr. realko", se oglasi poslanec Lenarčič, kateri opozarja, da morata dežela in ljubljansko mesto pač prispevati za ljubljansko realko, sicer pa, da nimata nič govoriti. Deželnemu zboru pristoja zakonodajstvo glede realke. Razen Tirolske, Gališke, Trsta in Goriške imajo vse dežele svoje realske zakone, in dobro bi bilo, da se izda tudi za Kranjsko, da zamore dežela urediti ljubljansko realko, kakor je primerno za naše potrebe. Predlaga resolucijo, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanju predloži načrt realskemu zakonu. Pri poglavju „Občila" je poslanec Globo č ni k zagovarjal zgradbo železnice Škofja Loka-Divača in priporočal , naj se deželni zbor v posebni resoluciji izreče zanjo. Baron Schwegel je proti loški železnici. Deželni zbor se je naposled izrekel, naj nova železniška proga sploh drži preko Kranjskega. V seji dne 5. marca je poslanec Hribar utemeljeval svoj predlog glede meščanskih šol na Kranjskem. Govornik poudarja, da imajo meščanske šole namen, služiti prebivalcem meet in industrijalnih trgov. V meščanskih šolah naj se izomikajo oni, kateri se ne mislijo posvetiti višjim študijam. Na Kranjskem imamo zdaj samo jedno meščansko Šolo, katero je ustanovil neki mecen. Uzrok, da se meščanske šole v nas niso ustanovile, tiči v tem, da morajo v drugih kronovinah skrbeti za meščanske šole okrajni zastopi, pri nas pa šolski okraji. Ako hočemo imeti meščanskih šol, moramo »krbeti, da prevzame troške zanje normalnošolski zaklad. Vprašanje je, ali je sploh vredno, da se potegujemo zh napravo meščanskih šol. Ni dvoma, da je v nas mnogo tacih, ki bi svoje otroke radi pošiljali v meščanske šole, zlasti v Ljubljani. Zdaj skrbe za vzgojo svojih otrok tako, da jih pošiljajo v spodnje razrede srednjih šol, ali izobrazba, katero dobe otroci tam, je jednostranska in nikakor ne tako primerna kakor ona, katero bi dobivali v meščanski šoli. Tudi vzgojeslovci pravijo, da so tisti dijaki, kateri prihajajo na učiteljišča iz meščanskih šol, dosti boljši, nego tisti, kateri prihajajo iz srednjih šol. Še drugo korist bi imele meščanske šole. Po § 42. drž. zakona o ljudskih šolah je država vezana ustanavljati nadaljevalne tečaje za učitelje, kateri hočejo priti na meščanske šole, a samo tam, kjer so meščanske šole. Ako bi takih imeli, bi lahko zahtevali, da država take tečaje ustanovi. Po § 18. ljudskošolskega zakona imajo tisti, ki šolo vzdržujejo pravico ustanavljati osemrazredne ljudske šole namesto meščanskih in normalnošolski zaklad mora to breme prevzeti. Ko bi se ustanovile meščanske šole, bi bilo torej le kakih 10% več stroškov. Kako važnost pripisujejo drugod meščanskim šolam, se vidi iz številk. Na Dol. Avstrijskem je 96 meščanskih šol, od teh 45 na Dunaji, na Gorenjem Avstrijskem 8, na Solnograškem 2, na Štajerskem 7, na Koroškem 2, na Kranjskem 1, v Trstu 4, na Tirolskem 2, na Predarlskem 1, na Češkem 224 (126 čeških, 98 nemških), na Moravskom 74, v Šleziji 8, v Galiciji 7, v Bukovini 1, v Dalmaciji 5. Ljubljana je jedino stolno mesto, katero nima nobene meščanske šole. Potrebne so le za Ljubljano, k večjemu se za Idrijo, a sčasoma bi se morda izkazala potreba ustanoviti jih tudi v Novem Mestu in v Postojini. Troški bi znašali 6000 do 8000 gld. Svota ni velika, sicer pa je denar, ki se izda za omiko, koristonosno naložen. Ta predlog se je odstopil deželnemu odbora, da drugo leto o njem poroča. Poslanec Barbo je poročal o zavarovanja za življenje v svrho olajšanja gospodarskih stisk. Če bi se kmet zavaroval za življenje, bi njegov sin po smrti nekaj dobil in treba bi mu ne bilo zadolžiti se, da plača doto svojim bratom in sestram. Poročevalec je torej predlagal, da izdela deželni odbor pravila za kako zavarovalnico. Gospod Hribar podpira ta predlog in razklada, kako bi morala biti osnovana taka zavarovalnica. Predlog se je vzprejel. V seji dne 6. marca je deželni predsednik Hein od* govarjal na Hribarjevo interpelacijo zastran licej al ne knjižnice. Obetal je, da se za sedaj vzerao primerni prostori v najem, potem bo pa zgradi posebno poslopje. Poslanec Ažman je pri naslovu tŠolstvow letnega poročila nasvetoval resolucijo, naj se na dekliških šolah v mestih in trgih nastavljajo redovnice ali Šolske sestre, če to zahtevajo tisti, ki šolo vzdržujejo. Zbor pritrdi na-svetovani resoluciji. Dovolilo se je ljubljanskemu mestu potrebno posojilo za zgradbo topničarske vojašnice in elektrarne. — Odobril se je načrt za grajenje deželnega dvorca, ki bode stal 270.000 gld. Nato je bila razprava o upeljavi tajnih in neposred-njih volitev. Kakor smo že poročali, so stvar preprečili klerikalci s tem, da so odšli iz dvorane, in v zbornici ni bilo več tri četrtine poslancev, ki so potrebni za tako sklepanje. Potem se je zaključilo deželnozborsko zasedanje. Politični Novi državni zbor se je sešel minolo soboto. V ponedeljek ga je cesar otvori! s prestolnim ogovorora, v katerem se povdarjajo velika dela, izvršena v prejšnjem državnem zboru, zlasti volilna preosnova, in se naznanja, da bode državni zbor moral posvečevati največjo skrb socijalnim zboljšanjem. Vlada predloži državnemu zboru načrte glede zavarovanja zoper nezgode in za slučaj bolezni, predloge v varstvo obrtnega stanu in v pomoč hi-rajočemu kmetijstvu. Maj prvimi predlogami bo zakonski načrt o ustanovitvi in uredbi kmetijskih zadrug. Prestolni ogovor zahteva, naj se čim prej dožene pogodba z Ogrsko in obeta premembo kazenskega zakona ter vojaškega civilno - pravdnega reda, popolnitev učnih zavodov, zakon glede odškodovanja občin za pobiranje davkov in glede znižanja pristojbin pri prepisih. Glede notranje politike se glasi prestolni ogovor tako le: Ako se naj posreči rešitev mnogih in važnih nalog, potem ne smejo posvetovanj in sklepanj motiti narodnostna vprašanja. Ugodna rešitev teh posvetovanj bo dobro uplivala na vse dežele in narode, pomagala poravnati nasprotstva in' združevale vse sile v prid državi. Vlada se bo trudila, odstraniti ovira zbliževanju in v okviru ustave delala na ublaženje nasprotstev, da tako ustvari podlago, na kateri se dosedanji nasprotniki morejo sporazumeti in tudi bodo po-razumeli. Napovedane predloge bodo delale mnogo truda, a zanaša se na dobro voljo in marljivost, da se Čim prej rešijo, že da dobe deželni zbori več časa za delo." Končno izreka prestolni ogovor nado, da se posreči nemire v orijentu iz lepa uravnati, a treba je, da Turčija odpravi uzroke nemirom. Nova zbornica poslancev. V novi zbornici poslancev je 43 nemških klerikalcev, 1 klerikalen Čeh, 5 klerikalnih Italijanov, 28 krščanskih socijalistov, 38 narodnih Nemcev, 16 Slovencev, 6 Rumunov, 11 Hrvatov, 2 Srba, 19 konservativnih veleposestnikov, 3 pristaši veleposestniške srednje stranke, 28 liberalnih veleposestnikov, 59 Poljakov, 6 zmernih in 5 radikalnih Rusinov, 60 Mladočehov, 1 radikalen Mladočeh, 1 agraričen Čeh, 4 pristaši poljske ljudske stranke, 50 nemških liberalcev, 14 liberalnih Italijanov, 1 socijalen politik, 14 socijalistov, 6 Stojalovvskega pristašev, 5 Schonererjevih pristašev. Kako se bode iz teh strank in strančic sestavila nova večina, se še danes ne more nič gotovega reči. Posebno moči na toliko strank razcepljeni parlament pač ne bode imel. Socijalisti v državnem zboru. Socijalisti so jedva prišli v državni zbor, a že so pokazili, da pri njih ne bode dosti obzirnosti. Tako so predlagali, da se zaprti gališki poslanec Šajer izpusti. Dosegli so, kar so želeli. Skoro vsa zbornica se je za njih predlog izrekla. Socijalist Dašinski je pa pri tej priložnosti grozno bičal delovanje vladnih organov pri volitvah v Galiciji in za vse pregled. delal odgovornega grofa Badenija. — Ko so pa Čehi izjavili, da si zavarujejo stare češke pravice, so jih češki scc jalisti napadli, da vlečejo stare listine na dan, ki niso več za sedanji čas. Treba je vso državo preosnovati po potrebah novejšega časa. Socijalisti so za strogo narodno jednakopravnost. Jezikovne naredbe. Vlada je izdelala dve jezikovni naredbi, jedno za Češko, drugo za Moravsko. Po teh dveh naredbah se bode v vnanjem uradnem poslovanju dvojezično uradovalo v teh kronovinab. Od novih uradnikov se bode zahtevalo, da se vsaj do 1904. 1. priuče obema deželnima jezikoma. Od tedaj za naprej se ne bode vzprejel noben uradnik, ki ne zna obeh deželnih j-zikov. Od sedaj nastavljenih nemških uradnikov se ne bode zahtevalo, da bi se češki učili. Nemci se jako upirajo tem dvem jezikovnim naredbam. Mittermaver. Dunajske protisemite je zadela mala neprijetnost. Izvedelo se je, da njih poslanec pete kurije M'ttermavr ni popolnem čist človek, temveč je močno sumljiv, da je bil nekcč svojemu tovarišu, nekemu natakarju nekaj denarja ukradel. Stranka je pa sklenila, da ga ne smatra tako dolgo za svojega pristaša, dokler se ne opere tega, česar ga dolže Pozvali so ga tudi, naj odloži svoj mandat. Mittermaver oporeka, da bi bil kradel. Priznati je moral, da je to sam priznal v nekem pismu, a pravi, da so mu dotično pismo uailili. Kaj natančnejega pa ni mogel o tem povedati. Za stranko je stvar zaradi tega kočljiva, ker se je Mittermaverjeva stvar izvedela že pred volitvami in bi bili lahko od njegove kandidature odstopili. Tega pa stranka ni storila, ker se je bala za mandat, če bi poslednje dni preminjala kandidata. Kreta. Ladije velevlasti so obkolile Kreto in ne puste privažati grškim ladijam streljiva in živeža na ta otok. Tako mislijo velevlasti prisiliti Grško in Krečane, da se zadovoljijo s tem, da se za sedaj Kreti dovoli neka samouprava. V tem se pa nadaljujejo boji mej mo-hamedanci in kristijani. V vseh krajih pa vlada strašen glad. Posebno je veliko pomanjkanje mej mobamedanci, ki so pribežali s kmetov v mesto. Zato so že oropali nekaj prodajalnic, Velevlasti pa reda ne morejo napraviti, ker nobena ne mara na Kreto poslati večjega števila vojakov. Klanje Armencev v Tokatu. Nedavno so mobamedanci v Tokatu in okolici v Aziji poklali kacih 700 armenskih kristjanov. Pomagali so jim pri tem delu tudi vojaki. Vse kaže, da je bilo vse dobro dogovorjeno in naročeno iz Carigrada. Turška vlada je obljubila, da se bodo krivci kaznovali; a sultan je pa odredil, da ei obsodbo krivcev sebi pridržuje. Sedaj ju gotovo, da pobijalci ne bodo kaznovani, kajti sultan vendar ne bode kaznoval pobijalcev, če je bil vlani eam provzročil velikansko klanje v Carigradu. - Dopisi. Iz &t. Jerneja, 20. marca. Bil sem v četrtek, dne 18. marca v Novem Mestu, kjer so bile volitve državnega poslanca za dolenjsko mestno skupino in ogledal sem si, kako Novouieščani volijo. To je vse drugačno bilo, kakor tedaj, ko so kmetje volili Viljema Pfeiferja za poslanca. Nič ni bilo 18. marca duhovnikov na trgu videti, če pa našega Viljema volijo, je pa vse polno duhovnikov na trgu. In ti duhovniki držijo svoje kmetske volilce zmiraj v svoji sredi, da jim ne zmanj-kajo. Nič prav možato ne stopajo naši kmetski volilci nu volišče, klobuke imajo močno na oči potisnjene, kakor da bi jih bilo sram v tej družini nastopati. Ali jih oseba njihovega kandidata tako omamlja, da ni nič življenja, ponosa v njih? Vse drugače je to bilo 18. marca, ko so meščani gospoda Šukljeja volili. Vse, in Novo Mesto šteje precej volilcev, je hodilo možato in kakor bi Bog si ga vedi, kako lepo in veselo delo bilo opravili, veselo in navdušeno k volitvi. Tu se je videlo, da volilci sami določujejo, koga bodo volili. Tu ni bilo nič prisiljenega. In zbirali so se tu in tam po trgu, čitajte brzojave iz drugih mest, iz katerih ao jim pr.'šle povoljne vtsti in veselih obrazov povedat hodili drugim v hišah. To je bilo videti, da so volilci veseli volitve. Naši kmetski volilci pa kaj klaverno okoli hodijo, kakor bi si bili v svesti, da so kako veliko neumnost napravili. Meščani imajo pa tudi tega Šukljeja radi! Pa zakaj? Ker je dolenjski rojak! To je tudi naš Pfeifer. Je pač velik razloček mej volilci in kandidati tu in tam. Pa zakaj ? Le razvozlajte si to sami, Vi ponosni belokranjski in Vi kmetje ob Krki in Savi 1 Kakoršnjega poslanca zaslužite, takega imate. Le zmiraj tako naprej pod varstvom kapelanom in župnikov, vsaj dobra jnžina Vam je po volitvi gotova in zaradi nje se že klobuk potisne na oči, ko se hodi mej dvema „gospodoma" na volišče! Pri volitvah volilnih mož so nekateri duhovniki volilcem, ki so se branili za Pfeiferja iti v boj, rekli, da bode drugi kandidat, in da dobro stojijo za to, da bo ta drugi kand dat dober poslanec. Imena niso povedali. So Vas malo naplehtali. To nič ne de, vse se lahko takim volilcem natvezi. I/, lirva&ko-stujerNke meje, 24. marca: Že vsi zvonovi so peli o državnozborskih volitvah, kako so se tu in tam vršile in kako si je duhovščina z vso močjo prizadevala priti z različnimi, ne posebno karakte- rističnimi pripomočki na vrhunec, in marsikdo izmej časti tih bralcev mislil si bode, kako mirno ipak ono ljudstvo tam ob hrvatsko-štajeraki meji živi, ker od tam ni slišati glasu onega zvona, ki o državnozborskih volitvah poje, in marsikdo si bode mislil Bog vedi ali je temu ljudstvo ali duhovščina vzrok, in marsikdo, ki bode to premišljeval, bode sam sebe goljufal. Ne, dragi bralci, tudi mi tukaj v tej solzni dolini nismo srečnejši kot Vi, tudi mi se bojujemo za narod in za domovino, ali zaman, tudi tukaj je ljudstva in sicer veliko število, ki še do danes ni prišlo do prepričanja, da se duhovščina ni nikdar in se ne bo nikdar potezala za kmeta, to je za onega, ki z znojem na čelu vsakdajni kruh služiti mora, ter svojo revno družino le težko preživi. Državnozborske volitve vršile so se tukaj dne 15. in 16. svečana in sicer 15. svečana v Vel. dolini predpoldnevom za peto kurijo in popoldne za kmetsko občino, ter je izvoljenih osem volilnih mož, in to sami liberalci, temu se bode marsikdo začudil, — to pa samo zato, ker je v Vel. Dolini gospod župnik, ki se za take stvari veliko ne peča, in svoj prosti čas raje za kaj pametnejšega obrne. Drugače je pa izišla volitev na Čatežu, kjer je poleg g. župnika tudi mladi kapelan, ki ne ve, kako čas porabiti. To je bilo dne 16. svečana, ko se je vršila volitev na Čatežu, in sicer dopoldne za peto kurijo, ta volitev vršila se je popolnoma mirno in jednoglasno bil je izvoljen gospod župnik, njega so ramreč volili liberalci in klerikalci in poleg njega še dva kmeta, kapelan pa je samo na uho vlekel ter volil jednako z drugimi, pri tej priliki je pa zvedel, kdo ima biti voljen popoludne za kmetsko občino, opoludne si je zapregel voz pri hiši, kjer on gospodarstvo vodi, ter ae odpeljal do bližnje vasi, je ljudstvo iz vse vasi zbobnal k volitvi, namreč take, ki so imeli pravico vcliti, in take, ki niso smeli voliti, in so oni, ki so smeli voliti, volili jednoglasno kapelana in njegovega najboljšega prijatelja, ki je bil nekdaj cerkveni mož, figa-mož, tako ga je namreč pretočeno leto jedno nedeljo g. župnik iz prižnice imenoval, zato ker je v hudičevo tinto pero namakal ter njega prevzvišenega gospođa knezoškofa črnil, ali župnik ga je tudi volil — in tako sta bila izvoljena kaplan in njegov prijatelj in jeden izmej kmetov, ta volitev je stala kapelana nekoliko litrov vina in nekoliko hlebov kruha. : k, (i14 i. Slovenske in slovanske vesti. (.Rajši z Žvegljem, nego z Mahničem a) 9Slovenec" je posebno razdražen postal; ko vse klerikalne intrige pri volitvi v mestni skupini niso nič izdale. Začel je zopet očitati narodni stranki, da se je zavezala z Nemci, ker je v Ljubljani nekaj Nemcev šlo baje volit narodnega kandidata, kar jim seveda nikdo braniti ne more. S tem so le pokazali, da ne marajo, da bi' klerikalcem zavladal ua Kranjskem. Ttga pač tudi nobeden drug razsoden človek ne mara, da bi ljubljanski škof Missia nam odločeval v politiki. Čemu bi pa imeli deželne, državne in druge zbore, če se mora le to zgoditi, kar škofje hočejo. Seveda „Slovence" je popolnoma zamolčal, da so tudi za klerikalnega kandidata v Ljubljani glasovali Nemci in da je po gorenjskih mestih klerikalni kandidat gosp. Koblar celo sam skušal pridobiti nemških glasov s tem, da je zagotavljal, da ni klerikalce. „Slo- venec" je zopet pogrel neki izrek g. dr a. Tavčarja, da pojdemo rajše z baronom Schwegljem, kakor z dr. Mah-ničem. Mi mislimo, da ta izrek ni toli pregrešen, kajti baron Schwegel ni nikdar toliko škodoval Slovencem, kakor dr. Mahnie, ki je vedno sejal mej nas neslogo. Dr. Mahnič tudi ni spoštljivejše govoril o naših narodnih težnjah, nego baron Schwegei. Kako je napadal narodna društva, ki imajo za našo narodno prebujenje več zaslug, kakor jih bodo dr. MahniČ in vsi njegovi pristaši kdaj imeli. Sicer se pa baš „Slovencu" najmanj spodobi koga obsipati 8 takimi očitanji. Mari se njegovi poslanci niso bili na Dunaju zvezali s stranko, pri kateri je baron Schwegel, dasi je dr. Mahnič obsojal to zvezo. „Sloven-čevci" so se torej sami dejanski ravnali po izreku: »Rajši z Žvegljem, nego z Mahničem!" Če je to smrten greh, naj se ga prvi izpovedo vodje .Slo vence ve" stranke. Najznačilnejše je pa to, da je „Slovenec" zopet pri letošnjih državnozborskih volitvah priporočal Povšeta in Pfeiferja, ki imata ta velik greh nad sabo, da jima je bila še nedavno ljubša zveza z Žvegljem, nego z Mahničem. Kar se tiče bratenja z Nemci, naj klerikalna gospoda le sama sebe za nos prime, kajti dovolj časa je hodila z nemškimi liberalci iz jako umazanih povodov. Njim na ljubo je bila odložila vsa verska in narodna vprašanja, da bi preprečila razširjenje političnih pravic na nižje sloje prebivalstva. (Dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski) katere se bodo vršile za III. razred dne 26., za II. razred dne 28. in za I. razred dne 30. aprila, se ne bodo vršile brez boja. Ljudje, kateri službujejo zdaj klerikalni, zdaj Gregorič-Koblarjevi stranki, so že začeli letati okrog tistih ženic, katere imajo volilno pravico, in pobirajo pooblastila, zlorabljajoč pri tem tudi ime župana Hribarja. (Volilni shod poslanca Ivana Hribarja.) Dne 25. m. m, je bil poslanec g. Ivan Hribar sklical shod volilcev v „Narodni Dom", da jim je poročal o svojem delovanju. Razložil je volilcem, da je v deželnem zboru podrezal, da se osuševanje ljubljanskega barja preveč zavlačuje, in sedaj je upanje, da pride stvar kmalu v tek. Stvar je važna tudi za ljubljansko mesto, ker se bode potem zožilo nabrežje Ljubljanici no in bode pot lahko na obeh straneh. Govornik je nato omenjal, da se premišljuje, kako se izboljšajo učiteljske plače, omenjal podpore za višjo dekliško šolo in gledališče. Sploh je točno naslikal vse svoje delovanje v deželnem zboru. Posebno odločno je zavračal sumničenje klerikalcev, da je narodna stranka v zvezi z Nemci in da jim je menda v narodnem ozira le kaj odjenjala. Po Hribarjevem govoru je govorilo več govornikov. Gospod A. Koblar je zopet trdil, da se narodna stranka pajdaši z Nemci, toda poslanec Hribar ga je krepko zavrnil. K sklepu so volilci g. Hribarju izrekli popolno zaupanje. (Narodnastranka —■ umira.) .Slovenec* je nedavno pripovedoval, da je naša stranka Že mrtva. Te dni je pa sam priznal, da je njegova stranka morala velike sile napeti, da je zmagala pri volitvah. Proti mrtvecem pač ni treba takih naporov. (Nezanpnioa) Blejska občina poslala je gospodu ; poslanca Ažmanu sledečo nezaupnico: Gospoda deželnemu I poslancu gorenskih kmetskih občin Janezu Ažmanu, župniku v Gorjah pri Bledu. Občina blejska pozvala Vas je bila, gospod deželni poslanec, da imate delovati z vsemi svojimi močmi na to, da se odpravi iz našega deželno-zborskega volilnega reda vendar jedenkrat že oni ana-kronizem, ki ga zovejo posredno in ustno javno volitev. Obljubili ste nam to in pričakovali smo trdno, da se vkljub klerikalnim tovarišem svojim pokažete vsaj Vi moža takrat, ko se je šlo za to, da visoki deželni zbor dodeli tudi nam preziran i m kmetom neposredno in tajno volilno pravico. Toda sramotno potegnili ste jo takrat iz dvorane in kot kmetski poslanec niste se upali nastopiti za naše najvitalnejše interese. Izrečena Vam bodi iz dna srca glasna in krepka nezaupnica. Na Bledu, dne 25. marcija 1897. Za občinski odbor občine blejske : J. Peternel s. r., župan; Josef Verderber s. r., Ivan Knnčič s. r., občinska svetovalca; Andrej Potočnik s. r., Anton Vovk s. r., Franc Zalokar s. r., Tomaž Vidic s. r., Janez Zupančič s. r, občinski odborniki. (Poslanec Ažman in resnica) Gospod F. Badinek, župan v Kranjski Gori, piše „Slovenskomu Naroda*: Z začudenjem sem čital, da je gospod Ažman v deželnem zbora trdil, da je bil lani kontrolni shod ravno na nedeljo, tako da ljudje niso mogli k maši. Kontrolni shod se je začel šele po maši in večinoma so bili tudi možje pri maši, tudi dotični častnik in okrajni komisar sta bila v cerkvi. Zadržan toraj ni bil nihče, pač pa se je s tem, da se je shod vršil v nedeljo, izkazala ljudem velika dobrota. Na kontrolni shod sklicani možje so največ delavci in ker je bil shod v nedeljo, niso ničesar zamudili in niso imeli škode. Da je mogel g. Ažman tako govoriti, tema se je toliko bolj čuditi, ker je prav zadnji čas bilo ob nedeljah že mnogo „shodov", pri katerih pa se ni nič kontroliralo, ampak samo pijančevalo! (Opravilni načrt nabornih komisij na Kranjskem za leto 1897) a) Naborna komisija c. kr. dopolnitve-nega okrajnega poveljstva št. 17. v Ljubljani. Dne I. aprila je bil nabor v Velikih Lisicah za sodni okraj Velike Lašiče. Dne 2. in 3. aprila je bil nabor v Ribnici za sodni okraj Ribnica. Dne 5. in 6. aprila bode nabor v Kočevju za sodni okraj Kočevje. Dne 8. aprila: nabor v Črnomlja za sodni okraj Črnomelj. Dne 10. aprila: nabor v Metliki za sodni okraj Metlika. Dne 12., 13. in II, aprila: nabor v Rudolfovem za sodni okraj Rudol-fovo. Dne 20. aprila: sabor v Žažemperku za sodni okraj Žužemperk, Dne 22. aprila: nabor v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. Dne 23. in 24. aprila: nabor v Mo- i kronogu za sodni okraj Mokronog. Dne 20. aprila: na-; bor v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica. Dne j 27. in 28. aprila: nabor v Krškem za sodni okraj Krško, j Dne 29. aprila: nabor v Radečah za sodni okraj Radeč«, j Dne 30. aprila in 1. maja: nabor v Litiji za sodni okraj I Litija. Dne 3. in 4. maja: nabor v Višnji Gori za sodni okra) Zatičina. Dne 5., 6., 7. in 8. maja: nabor v Ljub-I Ijaui za sodni okraj ljubljanske okolice, Dne 10. in 11. maja: nabor na Vrhniki za sodni okraj Vrhnika. Lne 12. in 13 maja: nabor v Ljubljani za mesto Ljubljana. Dne 14. in 15. maja: nabor v Prevojah za sodni okraj Brdo. Dne 17., 18., in 19. maja: nabor v Kamniku za sodni okraj Kamnik. Dne 20.. 21. in 22. maja: nabor v Škofji Loki za sodni okraj Škofja L ka. Dne 24., 25. in 26. maja: nabor v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič. Dne 29., b0„ 31. maja: nabor v Radovljici za ves politični okraj Radovljica, b) Naborna komisija c. in kr. dopolnitven^ga okrajnega poveljstva št. 97. v Trstu. Dne 11. in 12. maja: nabor v Idriji za sodni okraj Idrija. Dne 14. in 15. maja: nabor v Lo-gadcu za sodna okraja Logatec in Cerknica. Dne 17. in 18. maja: nabor v Ložu za sodni okraj Lož. Dne 20,, 21. in 22. maja: nabor v Postojini zi sodna okraja Po stojina in Senožeče. Dne 24. in 22. maja: nabor v Vipavi za sodni okraj Vipava. Dne 28. in 29. maja: nabor v Ilirski Bistrici za sodni okraj Ilirska Bistrica. (Celjska gimnazija v državnem zbora} Zastopnik južnostajerskih mest, poslanec dr. Pommer, je stavil v državnem zboru interpelacijo, zakaj da se celjska dvojezična gimnazija še ni zatvorila, ker državni zbor zanjo ni dovolil potrebnega kredita. Seveda nemški nacijonalci in krščanski socijalisti so bili jako veseli, da se je ta stvar zopet sprožila. Nemškim liberalcem bi pa že davno bilo najljubše, da se o celjski dvojezični gimnaziji molči. Naučni minister najbrž ne bode posebno hitel z odgovorom. Narodne Nemce seveda jezi, kajti nadejali so se že, da dvojezična gimnazija izgine za zmiraj iz Celja. (Častno občanstvo) je podelilo občinsko starešinstvo v Sv. Križu na Vipavskem državnima poslancema gg. dru. Antonu Gregorčiču in grofu Alfredu Coro-niniju v znak hvaležnosti na dosedanjem delovanja v blagor naroda slovenskega sploh in vipavske doline posebej. (Dva slovenska poraza) Slovenci smo propali pri volitvi tretjega volilnega kolegija v Trstu in v goriškem veleposestvu. Posebno prvi poraz je za Slovence Razne (30. marca 1897. leta) torej pred sto leti, je bil za Ljubljano dan velikanske vznemirjenosti. Tega dne pred osmo uro zjutraj namreč je prišla prva francoska pehota v naše mesto. Vodili so jo jeden podpolkovnik in pet francoskih husarjev. Bojazljivejši del ljubljanske denarne aristokraciju je izbežal iz Ljubljane. A strah je bil neutemeljen. Ko je primarširala 1, aprila vsa generala Berdotteja armada z godbo na čelu, pridobili so si Fran-cozje z izvanredno lepim vedenjem kmalu priljubljenost v VBeh meščanskih slojih. Napolen Bonaparte pa je izdal za Kranjce jako pomirljiv razglas. (Nenavadno ti©£at dan.) V župniji Preserje je bilo 28, m. m. rojenih 6 dvojčkov. Prva dva sta bila fanta, pri drugem porodu fant in deklica, pri tretjem pa obe deklici. Zares izvanredni slučaj, da bi bili v jedni župniji Ba jeden n isti dan rojeni v treh hišah dvojčki, ko prej V več letih niso bili v treh kraj'h. (Osveta Jžauke.) Neki Ižanec, ki je v treznem stanju večkrat prav neusmiljeno pretepal bvojo ženo, je imel navado, da se je navlekel vsako nedeljo „pri Lojzetu" v posebno občutljiv, 24 let je Nabergoj zastopal ta volilni okraj, a letos ga nam odtrgajo Italijani. Italijani so svojo zmago dosegli le z raznimi nepostavnimi sredstvi. Glasove so kupovali po 30, 40 da celo po 100 gld. Upati je, da državni zbor razveljavi to volitev, kakor tudi volitev za peto kurijo v Istri. V goriškem veleposestvu smo pa propali, ker so nekateri dvomljivi narodnjaki z Italijani volili. (Slovenska žena) ,Edinost" piše: Žena imenom Franja Husu, soproga vrlega poštenjaka, Luke Husu, je oštevala nekega odpadnika na ulici s priimki, kakeršnih zasluži izdajalec. Oštevani je imel za brambo le bori odgovor: „Kaj se brigate za to Vi, ki nimate kruha!" Ali žena, ne bodi lena, je pohitela domov po hleb kruha ter ga prinpsla k načelniku Vidussu kjer je bilo zbrano več lahonskih veljakov in tudi omenjeni odpadnik ter položila hleb kruha na mizo rekši; Tu imaš lačnež, ki prodajaš svoj narod! Nasiti se! To rekši je ponosno ostavila osupnjene zborovalce. (Nasilstva tržaških Italijanov.) Tržaški mestni svet je brez vsacega povoda bil razveljavil izvolitev g. Nabergoja v mestni zastop. Nič niso pomagali ugovori slovenskih zastopnikov proti takemu samovoljnemu postopanju. Tržaško namestništvo je pa dotični sklep mestnega sveta razveljavilo. Seveda mestni zastop tržaški je sklenil proti odloka namestništva pritožiti se na mini-sterstvo, češ, s tem se mu kratijo samoupravne pravice. Nadejamo se, da Italijani niČesa ne opravijo in naposled zmaga pravica. (Slovenski vojaki na Kreti.) Drugi bataljon 87. pešpolka je odrinil iz Trsta na Kreto. Vse poštne pošiljatve, namenjene vojakom druzega bataljona pešpolka št. 87 na Kreti je adresovati v Kanejo in je vsakemu naslovu dostaviti: „Posredovanjem zapovedništva ladje cesarica-kraljica Marija Terezija". Pošiljatve oddidejo iz Trsta dne 5., 10., 11. in 19. aprila ter pridejo v Kanejo 10. in 24. aprila. vesti. tako obilni meri vina, da je, prisedši domov, zaspal kakor bi ga ubil. Ko je prišel neko nedeljo zvečer zopet tako trd domov, spomnila se je njegova žena vseh in tudi baš minulega dne dobljenih udarcev; kri ji je zavrela in vzela je poleno ter svojega od pijanosti do cela oneveščenega moža pretepla, da je bil ves višnjev. Ko je naslednjega dne zopet trezni mež popraševal pri svojih sopivcih, kdo ga je tako grdo naklestil, ni mu vedel nobeden ničesar povedati. Ker pa je mož svojo ženo tudi v prihodnje pretepal, zgodilo se mu je še par nedelj, da se je osvetila nad njim v vsaki pijanosti. Ižanec pa vendar nikdar ni mogel zvedeti, kdo ga pretepa. Minoli teden pa je šinila Ižnncu nakrat v glavo sumna: kaj, če me pretepa ona?j In ko je prišel zvečer po navadi domov, delal se je nalašč silno pijanega, dasi je bil povsem trezen Kakor težka klada 8e je zavalil na klop ter začel glasno smrčati. In glej I Kmalu je prišla žena s polenom ter ga začela navdušeno biti po zadnji plati. Toda ojoj! Kakor ris je planil mož po konci, iztrgal sila prestrašeni ženi krepelce iz rok, ter jo začel prav ostro kaznovati. Sosedje so jo jedva rešili iz rok besnega Ižanca. Žena je zapustila še tisto uro svojega moža ter se vrnila, ker je brez otrok, k svojim starišem — kakor pravi — za vedno. (Cigani.) V sredo, dne 17. marca zvečer zasačil je mestni policijski stražnik Fran Gašperlin na Dunajski cesti tri cigane, ko 80 ravno šli na Matijanovo dvorišče. Ko so cigani opazili, da jih stražnik zasleduje na dvorišči, so pobegnili in stražniku se je posrečilo jednega ujeti in aretovati. Aretovani ciga« je Josip Maier iz Gorice. Pri osebni raziskavi so se dobili pri njem 4 stotaki, katere je baje na Koroškem „ prislužil". Na Matiianovem dvorišči pustil je bil ncve čevlje, katere si je bil sezul, da je lože bežal. Josip Maier je bil zaradi tatvine že 8 let v zaporu in je brez dvoma ukradel tudi denar, ki se je pri njem dobil. (Požari.) V četrtek, 18. marca popoldne nastal je na Golovcu v gozdu F, M. Schmitta gozdni požar, kateri sta zanetila dva dečka. Ogtnj, ki se je razširil na ll/, orala, udušib so ljudje, še predno je prišla na požarišče požarna bramba. Na požarišče je prišel tudi župan gospod Ivan Hribar. — Dne 17. m. m. je zgorel veliki kozolec J. Primca v Pristavi. — Dne 23. m. m. je v Koslerjevem gozdu blizu Cekinovega grada nastal ogenj, kateri pa so na pomoč došli ljudje hitro pogasili. — Dne 22. m. m. je nastal v skednju Uršule Zatlar blizu Mokronoga ogenj, kateri je razen skednja upepelil tudi hišo in pa hišo posestnika Kavčiča. Ogenj je zanetil 61etni sin Uršule Zatlar, ko se je igral z žveplenkami. (Nezgode.) Dne 23. marca padel je raz stavbinski oder pri Scbrejerjevi hiši delavec Martin Stav t in se na glavi lahko pokvaril. Nezgode je baje sam kriv. — Ivan Kozamernik, fijakarski hlapec, vozil je dne 213. m. m. ob 8. uri po Tržaški cesti proti Ljubljani. Blizu tobačne tovarne nasproti etavbišču Koširjeve hiše bila je na cesti izkopana I1/* globoka in 1 meter široka jama za napeljavo vodovoda na stavbišče. Jama je bila nezadostno ograjena in razsvetljena. Hlapec je vozil v lahkem diru in zavozil naravnost v jamo. Konja sta podrla ograjo in padla v jamo. Ljudje, ki so prišli hlapcu na pomoč, so le z veliko silo spravili konja iz jame. — V noči mej 22. in 23. m m. se je zaletel mej postajo Poličane in Ponikvo na Štajerskem prazen železniški stroj v druga dva stroja, ki sta drdrala pred njim proti Ponikvi v presledku 15 minut. Kakih pet kilometrov pred Ponikvo je dohitel drugi stroj prva dva in se zaletel s tako močjo v nje, da so se vsi trije stroji hudo poškodovali. Tudi jeden strojevodja je bil lahko ranjen. Vzrok nesreči je bil strojevodja drugega stroja, ki ni ohranil ves čas presledka 15 minut in ki je najbrž na stroju 8 kurjačem vred zaspal. Tudi železniški čuvaji so krivi veliko te nesreče, ker niso drugega stroja ob pravem Času ustavili. Ker je bila noč jasna in ker je tudi proga zelo ravna, obvarovala bi se lahko bila nesreča, ko bi drugi strojevodja in čuvaji obračali večjo pozornost na izvanredne stroje in vlake. (S u eden i desetak i) Janez Rozman na Brodu je štedljiv mož. Imel je spravljene v prešičjem mehurji štiri deset a ko. Mehur je skril v posteljo, a našel ga je maček in razjedel mehur in desetake. (Redek prizor.) V nedeljo, dne 14. m. m. ob 2. uri popoludne zbirali so se župljani cerkve Sv. Gore občine Vače pri Litiji pred cerkvijo k popoludanski službi božji. Hkrati začne iz na pol oblačnega neba deževati ter gro-meti, in bliski jeli so švigati, ko ob najhujši nevihti. Hipoma udari strela v cerkveni zvonik in leteč po strelovodu se razprši v kacih 14 Btremen ter šestero osebam od zbrane množice raztrga obleko in jih lahko poškoduje, mej tem ko več kot 20 oseb omedli, katere so pa še le po četrturnem prestanku zopet k zavesti prišle. Hujših posledic strela ni provzročila. („Bri na Kreto!") Dva nadebudna drugošolca v zorni mladosti 12 let iz Kranja sta botela stopiti — menda po vzoru pariških velikošolcev — v legijo grških prostovoljcev. Za dolgo potovanje do Grške pa je treba novcev. Dogovorivši se s svojim sorodnikom v Orsovi, vzela sta iz blagajne svojih starišev par stotakov, ter jo brez slovesa pa tudi brez prtljage pobrisala. Skrb in bojazen starišev je umljiva, ko sinov več dnij ni bilo najti. Vse poizvedovanje je je bilo zaman. Včeraj pa je došla obupanim starišem veselo tužna vest, da so junaška sinka zajeli v Orsovi ter ju vtaknili v zapor. Zagrizena Grkoljuba, v drugi kranjski gimnaziji pripeljeta se torej že te dni nazaj, a hrez lovorik in brez kolajn. Morda pa ju pričakuje kaj druzega!? (Važno odredbo) je razglasilo naučno ministerstvo; dovolilo je namreč, da se s 1. oktobrom 1897. I. vpišejo ženske kot redne ali izredne slušateljice na modroslovnih fakultetah avstrijskih vseučilišč. (Jubilej konjskega mesa) se je mogel praznovati 17. t. m., kajti prav pred 50. leti — to je 15. marca 1847. — je povabil grof Barth pl. Barthenhelm 42 ži-vinozdravnikov na banket konjskega mesa. Zdravniki so se izrekli, da je meso konj tečno in zdravo, kakor goveje, in odtlej so nastale občne javne mesnice s konjskim mesom, kakoršno imamo tudi že v Ljubljani. Na Dunaju je danes do 200 mesarjev, ki pobijejo na leto povprečno 20.000 konj. Meso se porabi največ v klobasah. (Nova otročja bolezen) se je pojavila na Dunaju v neki ljudski šoli Leopoldskega okraja. Izmei 35 deklic zbolelo je tekom par dnij nakrat 16 za boleznijo, katero nazivlja sedaj društvo zdravnikov glasovni krč. Znaki bo : krč, trepetanje udov, slabost v nogah, omotice in glasno, neutešljivo ihtenje. Bolezen se loteva samo 10 do 12letnih malokrvnih in slabotnih deklic. Šolo so takoj zaprli, zdravnikov pa se je lotilo veliko vznemirjenje. (Kopališče Cerkvenica je prišlo na kant.) Pred nekaj leti so nekateri madjarski židje sklenili napraviti iz Crkvenice v hrvatskem Primorji pod Reko kopališče, katero naj bi delalo konkurenco Opatiji. Sestavili so družbo, katera je zgradila velik hotel in napravila marsikaj za povzdigo kraja, a vse na upanje. Ta družba se je pozneje premenila v delniško društvo, katero je nadaljevalo^začeto delo, pa tudi ni nič plačalo niti svojih delavcev in slug ne. Graditeljica hotela firma Tonniee v Ljubljani je le iz težka dobila svoj denar, drugi pa so se zaman trudili. Na posestvo je vknjižen ogromeu dolg in končno je društvo napovedalo bankerot, Mej uslužbenci je zavladal velik strah. Hišine, natakarji, koči-jaži, hlapci, veslarji, vrtnarji — vsi že več ko leto dni niso dobili plače in so bili iz sebe, čuvši, da so težko zasluženi krajcarji izgubljeni Ker je vse imetje nepremično in premično, kar ga premore družba, že zarubljeno, so vse tirjatve izgubljene. Jeden upnikov je dal že odpeljati opravo iz 110 sob, uslužbenci so pa ovadili ravnateljstvo bankerotne družbe radi goljufije drž. pravd ništvu. Skoda, katera zadene upnike in delničarje, se računa na pol milijona goldinarjev. (Policijski komisar — tolovaj.) Bruseljsko sodilo* je dne 26. marca bivšega policijskega komisarja Cour-toisa in nekega pajdaša njegovega obsodilo na Hmrt. Courtois je izvršil več roparskih umorov in mnogo večjih tatvin in sicer ko je bil v službi ter uradoma lovil — samega sebe, (Stoinđevet let star veteran.) Te dni bo pokor ali blizu Čtške Lipnice veterana Josipa Berudta, ki je bil dosegel Jepo stsrost 109 let. Berudt se je bil porodil dne 4. decembra 1788. ter se dejanski udeležil vseh bitek proti Napoleonu I. Poslednja leta je častitljivi starčel živel v zelo siromašnih okolščinah; njegovi znanci in sosedje — sami ubožci — dajali so mu najpotrebnejše, toliko da starec ni trpel gladu. (Krščansko socijalisticna ljudomilost) je glasovita. ^ odiranju ubogih delavcev fo prav taki kakor židje. Lep izgled krščanskega socijalista je kardinal in nadškof v Pr^gi. V sptdnjem Brežanu si je dal na svojem pOBestvu sezidati konjarno in malo žrebČarijo, ki stane samo 40.000 gld. Ta stavba je krasna. Stanovanje poslov pa je stara bajta skoro brez strehe in brez zaprtih oken V vsej bajti je po zimi porabna jedna sama sobica. Torej za kobile in žrebce palačo, za ljudi pa hlev. (Madjarsk«-židovska nravstvena popačenost.) V madjarskem mesticu Hc dmezovasarhelv se vrši sedaj kazenska obravnava proti družbi morilcev, kt tera je umorila celo vrsto ljudij zgolj iz dobičkarije. Na Ogerskem Hoajo pogiebna diuštva, katera so tako osnovana, da dobe soiodniki, ako je bil umrli društvenik, precejšno svoto izplačano, po 50 do 100 gld. Vsakdo je lahko član več takih društev in ker jih je v Hodm6zev88arheIyju jako mnogo, dobili so sorodniki po 1400 gld. To je zapeljalo zlasti mnogo žensk, da so vpisale svoje sorod-nice v ta pogrebna društva. Zastrupile so potem svoje Porodnice in utaknile dotični denar v žep. Ljudje so tako popačeni, da je mati zastiupila svojo lastno hči, v drugi hiši zopet hči svojo mater. Ta grozna pohlepnost in popačenost je nastala vsled upliva Židov. Ti umori — katerih je dozdaj dokazanih 42 — niso jedini dokaz. Dobiti je še mnogo druzih. Posebno maslen je naslednji slučaj. Sin precej imovitega posestnika Je nedavno tega umoril svojega očeta, svojo mater, tri brate in dve sestri, vse v jedni noči. Ko je prišlo sodišče temu zločinu na skd. je fant hladokrvno priznal, da je storil umor, da bi on podedeval vse očetovo premoženje. Ker še ni bil poboleten, ga sodišče po ogrskih Poučne Kompost ali mešanec. [Konec]. Predno o kompostu ali mešancu dalje govorimo, sezimo še nekoliko nazaj, v že povedano. Rekli smo namreč, da je dobri uspeh gnoj'tve 2 umetn mi gnojili, uporabljenimi za gnojitev trt ter sadnega drevja neizostanljiv, ako je tudi zemlja, v kateri se ž njimi Rrioji, prave kakovosti, to je, prave ktmične sostave. ^kutera, dandanes priporočana umetna gnojila v gotovem evetu kaj malo, ako ne še celo kar nič ne koristijo. Pisatelj teh vrstic sam je v stanu vsak čas v prošlem letu popolnoma pravilno z umetnim gnojem zagnojene Poletne cepljene ameriške trte pokazati, katere deloma Pr&v dobro, deloma pa kar nič ne rasto. Prav dobro ^sto na bolj ilovnatem svetu, prav slabo ali boljši re-^00 kar nič, pa koj tikoma na laporatt m. In vender so *a i tam iste ameriške podlage, na teh isti evropejski Cepici, m tu m tam isti umetni gnoj, kupljen od slavne na$e c. kr. kmetijek*- družbe v Ljubljani. Toraj to je goli f&ktum in s tem je treba pač, kadar *e umetna gn< jila P'iporoČa, računati Rauinati je treba pa pri priporočanju nnaetmh gnojil za vinegradstvo ter sadjarstvo še z enem faktorjem in ta je sUtleči. Ravno po vinorodnih, toda P° trtni uši že uničenih krajih, je dandanašji odločeno ^jmanj denarja. Najmanj ga je pa zato, ker je ravno *tna uš zelo vsem gospodarjem takih okrajev glavni, ako zakonih ni moglo obsoditi na smrt. Pred končno obravnavo je šel morilčev strijc k nekemu odvetniku in mu obljubil znatno nagrado če izposluje, da sodišče njegovega Dječaka proglasi polnoletnim. Advokat je vprašal moža, čemu to želi, na kar je ta ljubeznivi stric odgovoril: Veste, gospod doktor, ko bi bil Joška polnoleten, bi ga obesili in jaz ga bi podedoval, dokler je nedoleten, ga pa ne morejo obesiti. Kaj ni to ljubezniv strijc, ki se toliko potrudi, da bi svojega netjaka spravil na vešala? (Trdo življenje.) Leta 1849. je umrl na Angleškem admiral Willonghby, 89 let star. Govorili so o njem, da ima življenje bolj trdo, kakor je življenje 10 mačk. Tekom vojaškega življenja mu je prevrtalo telo 71 kro-gelj, trikrat so ga zadele granate in razen tega je bilo videti na njegovem telesu preko 200 brazgotin, udarcev sablje ali uboda sulice ali pušice. In vkljub vsemu je umrl v visoki starosti na svoji postelji I Bitke pri Lip-skem se je bil udeležil v ruski službi pod poveljstvom generala Kutuzova. V tej bitki mu je kroglja odtrgala desno roko. Ruska vlada mu je dovolila za vse življenje mirovino kakor ruskemu polkovniku. Razen desne roke je manjkalo Willongbyju levo oko in odtrgana mu je bila polovica spodnje čeljusti. (Kaznovanje nezvestih ženinov) je upeljano že dlje časa v Angliji. Tretja kamora Bquena bench sodišča" ima radi tega vedro polne roke dela. Vsak hip se izneveri kak ženin svoji nevesti, vsak dan zapusti ljubimec svojo zaročenko in kazen sledi povsod za petami. Tako je zapustil minoli teden neko mis Cross ljubček, ker je J prišla na sestanek vedno v spremstvu svoje sitne in strašno pozorne matere, ki je ljubimca v vsem ovirala. Za svojo nezvestobo je moul plačati zapuščenki 200 gld. Ljudskošolska ravnatelj ca Eliza Hoare je dob la izplačanih od izdajalskega učitelja 360 gld. Učiteljico Ano Crcvvthpr je zapustil večleten ljubimec, fotograf, pa moral zato plačati 1500 gld. Bogato najemn kovo hčer iz Li-mericka je zapustil bratranec, a bil zato obsojen na 3000 gld. težke žepne kazni. — Ako bi se upeljalo tudi v Avstriji tako sodišče za nezveste ljubimce, bi bržčas prav nič ne ugovarjala naša dekleta! stvari. ne edini vir denarnega dohodka, vi no odvzela. In zopet se sliši po takih krajih že navedeno tožbo: „i s čim naj si pa umetnega gnojila kupim, ako pa denarja nimam?" Pisatelj teh vrstic imenuje kompost ali mešanec kme-tiško gospodarsko hranilnico, v katero se takorekoč mkak kapital ne vloži, pa vender se lahko iz nje, čez poldrugo ali čez dve leti, velik kapital z obilnimi obrestmi vred ven vzame. Tako imenujejo kompost i drugi umni kmetovalci, in to pač po vs«j pravici, kajti kaj pa je prav za prav kompost ali mešanec? To le je. Cestno blato, blato kakršno se po dvorišču postrže, zemlja kakršna tu i tam odpade, plevel, segnita opresnina, vsake vrste smeti, pri perilu odpadli pepel, obrabljeno čreslo in vsa taka šara, katera v goepodarBtvu že prav nič vredna ni, spravlja se na kup. Zabeli se jo večkrat prav dobro z gnojnico, osobito pa s straniškem blatom, z frkaljami. In ako se tako zabeljeno šaro, v dveh letih še kake štirikrat premeče, tako da pride zgornja plast v novem kupu na dno, spodnja na vrh, pa je kompost ali mešanec dosežen. Tak kompost ali mešanec, da je dobro napravljen, zaleže povsod, posebno pa v vinogradu, odločne ravno toliko, kakor hlevski gnoj, še odločnejši in veliko več, kakor umetna gnojila. Velja pa kompost malo ali celo kar nič. Umetna gnojila pa, in naj bodo še tako poceni — kar pa niso — atanejo pa dosti. To še celo, ako se v poštev vzame, da se priporoča gnojitve, izvršena z umetnimi gnojili, vsako tretje leto ponoviti, mej tem ko izda pravilno ter z dobrim kompostom izvršena gnojitev do 12 let P satelj teh vrstic razpolaga čez kupec k t m posta, v katerem leži gotovo 300 voz. Vsak voz vreden bode, ko bode do prihodnje zime kompost popolnoma dozoril 2 gld. Po tem takem reprezentuje ves kompost vrednost 600 gld. Ako se pa vse stroške, katere je naprava tega komposta zahtevala, sešteje, gotovo ne znesejo 60 gld. Ali ni toraj kompost resnično kmetiško gospodarska hra- nilnica, v katero se nič kapitala ne vloži, dosti pa z obrestmi vred ven vzame. Da to je on. in ato naj bi se po vinorodn h krajih napravo komposta v prvo, v drugo in v tretje z vso gorečnostjo priporočalo, ne pa tako umetna gnojila. Z ravno lepega, v pravem redu vzdržanega, kar le mogoče velikega kupa govejega gnoja, dičil naj bi vsak kmetiški dvor istotako kar le mogoče velik v pravem redu držan kupec komposta To naj bi bil vsakemu gospodarju uzor že celo po vinorodnih kraj.h. Jfig" Prihodnja številka „RODOLJUBA* izide dne 17 aprila 1897. Loterijske sr^oke. TrBt, dne* 27. marca: 59, 23, 75, 55, 58. Praga, dne 31. marca: 71, 12, 4, 2, 13. Domačija skoro sredi trga, z zidano hišo v jedno nadstropje, s tremi sobami, prodajalnico in z vsem, kar zraven spada, z lepim vrtom z grozdnimi trtami in sadnimi drevesi, z velikim vinogradom z lepo trto, katera je jako rodovitna, in se v njem pridela ob slabem času 50 velikih veder vina, z dvema lepima gozdoma z bukovino in brastovino na-mešanima in z dvema travnikoma se takoj |iro stanujoča v Brucbu, hči zakonskih rudarja Antona Vidmarja in Uršule, rojene Pivec, obeh v Zagorju stanujočih, ho