SI'27. V Gorici, 6. julija 1888. „Sofia" ishaja vuak potek in vclja popostiprejemsna ali v Gorici dm -lorn poSiljana: Vie leto.....f. 4.4i- Pol leta ....... !i'.2« 6etvrt leta . . . . „ I l' Pri ozuanilih in talco tudi pri „p«. tlanicah" ze. plaiuje za navudno t.-i.-.»o(i. no vr»to: 8 kr. fie so tiska 1 krat • i» >i u ¦ >» ~ >' * » „ ,. „ 3 „ Za vefte crke po proutoru TedarXVlII fef$o!>jyajo pf 8 kr. v t(^kar^fll^^8tarem trgu in v nun^R Vtyffi&ipfici opravnika v prodajalu% G^'dtytjSfja v ssmeniskih ulicah h. St. in:^" Dopisi in nurocniua naj se poSlja oprarniStTii „SoSe" Via Seminario St. 10. ftokopisi sc ne vraLajo; dopiai naj so blagovoJjno frankojejo. — Delalcero in drngim nepremo&nini sc naroinina sniia, ako Re oglase pri opiftvni&tvu. Nemski „ScImlvereiii" in slovansko solsko drustvo. „Slovenski Narod" ponatisnil je po krvaSkem uciteljskem listu „Napredek" dne 25. aprila t. 1. naslednje zanimive besede: „Slovanska ma-ticaSolska". Iz Rusije piSejo, da se tam po uzoru nemSkega „Sckulvereina" ustanovlja „Slovan-ska matica solska", koji bode naloga, da ustanovi Sole v onih krajih, kjer prett slovanstvu nevarnost od Nenieev. Tako podjetje v Eusiji podajalo bode gotovo mnogim pokfajinam slovanskim zadosti sred-stev, da se ubranijo navalom nemske kulture, t. j. vednega ponemfievanja. To so za nas avstrijske Slovane velepomembne besede, katerih ne smemo presirati osobito mi Slovenci, ker ravno nas "jlijo trijesilni jarmi, katerih se sami ne iznebimo nikoli, t. j. potujfiuje nas nem-§ki, laski in madjarski upUv in naval. Mnogi ce§ki in hrvaSki listi so ze rekli svojo besedo, naj rece-mo i mi svoje lnnenje 0 tern zel6 pomembnem po-javu. Kaj jenemM „Schnlverein"? Odgovor: Nem-§ki sulferajn je nemSko ob&no drnStvo, ki ima svoj glavni sedez v stolici nemSkega cesarstva in v tent druStvu zdruzuje se sestdeset milijonov bogatega nem§tva celega sveta, osobito v Avstro-Ogrskej. Ori-ginalni paragraf tega drustva jlasi: Zweek des all-gemeinen deutschen Schulvereines: Die Kraftigung und Erhaltung des Deutschthums ausserhalb des Deutschen Reiches, namentlich in Oster-reieh-Ungarn. To je torej jasno zadosti! Najo&ja zveza avstrijskega Sulferajna z 0 b 6 n i m nem§kini §ulferajnom pa je dokazana. saj Nemci tega tudi nikoli ne taje; to dokazujejo tudi obeni zbori, h katerim ne zamujajo priti sulferajnovei iz Bero-lina in Nemeije sploh, to dokazujejo pri ten zborih vro-6i govori, ki niso ba§ prelojalni, to dokaznje v gorn-jem originalnem tekstu jasno vznacen name, tega drustva. Dokazano je torej sodelovanje v^eli Nemeev v boji za ohranitev tega toli zatirane/a nemstva------v nasi Avstriji. Ali dokazano je tudi, da note ti Nemei ohra-niti svoje nemStvo na skodo drugim avsirijskim na-rodom, najbolj pa v skodo 6ehom in nam Slovett- LISTEK. ^ K. R, A. T. — Nadalja predpiauje moj duh gospodarski tudi marljivoat. Pridni gospodar skrbno pazi na hiSo pri-bobnf. Iu do J9 potreba, z eaira samim zobem leti ae hieba. — Dolgov varaj se! Dolg j6 s teboj vred iz sklede, a vsak dan je mlaj5i in moenojsi. Dol? pravi: aaSni me iu delal se bom sam; kdor je dolzdn, na idravem je bolan. Dolg ima nogo, ki te bronejo iz MiSe, v hiao pa pridejo z bobnom sodniki, da ne po-morejo tudi vsi svetniki. — Na posojeue stvari pazi! Za tujega ?oli6a, ki si ga izgubil ali poukodoval, vola povrneS. — Ne igraj! Kar pri igri dobis, lehko za uho polo2i§, Prvi dobiSek igralca osladni, da mu potem ni zadosti ne v hi§i no v skadnji. — Varuj se kriviinega blaga! Jeden krivi6en krajcar poire deset praviSufi. Kdor hofie obogateti s tujim blagom, aebe in svoje prodaja vragom. Kar je krivionim ootom ugrabljoao, uo uziva tretje kolcmo. Kakpr prido, jako prejdo. sto milijonov Nemeev in Italijanov?! Nic! — zma-gati nas morejo in zatreti poprej ali poslej, — ako nam bode §e nada^je toli neugodna — usoda. Drzavni zakoni podajajo nam popolno svobodo, da varujemo narodnost svojo ter jo po svoje zago-tovimo proti kateremu koli sovrazniku. Prve ko-rake v svojo obrambo proti prikriti agresivni poli-tiki nemSkega MSchulvereina" storili smo ze 6ehi in Slovenci se svojima drustvoma." Ali da nam v obrambo nasih narodnih svetinj in svoje individu-valnosti to ni zadosti in da moramo poseci po dru-gih sredstvih, jasno je to iz gornjega odstavka; drzavni zakoni nam tega ne zabranujejo. In kaj naj storimo? — Odgovor*. Posnemajmo Ne nice in Lane! Slovani se moramo organizovati in zjediniti, kakor so se zjedinUi Nemci v Sulferajn. 6e se izven na§ih drzavnih mej osnuje kako dru§tvo, ki ima nam en — enak Schulvereinove-mn, kojega nasa vlada Le ni zabranila, tedaj tudi „Slovenskemu Solskemu di'ultvu ne bode delala ovir, kajti s takim drustvom ho6erao Slovani le ohraniti svojo narodnost, svojo individuvalnost in s v 0-je zemlje. Nemci le naj imajo na zemlji svoji vse, kar jim po^eli sree, — a i mi bodimo svoji v zemlji svoji! Kdo bi zabranit tako dru§tvo, ki si izposodi pravila vsenemskega# „»Schulyereittaa ter besedo „deutsch" zameni.se svojim slovom. Recimo, da si mi izposodimo ta pravjla ter si gori citovani paragi'af priredimo tako: „Zweck des allgemeinen slavischen Schulver-eins: Die Kraftigung-und Erhaltung des Slaventhums ausserhalb des.... Reiches, namentlich in Osterreih-Un-garn", — potem to druStvo ne imej ovir, pa naj bo sedez drustvu vBerolinu, Pekingu ali pa vMo-skvi ali Petrogradul Kar uziva deset milijonov avstrijskih Nemeev, to uziva tudi lehko d v a j s e t milijonov Slovanov! In ce se reCemo, da bi tako drustvo povse odgovarjalo nasim drzavnim zakonom, ker varovalo bi kabsburslri dinastyi vedno zvest zivelj slovanski pred navali nemske in laske kulture, katera nam ni ravno neobhodno potrebna. Tak6 smo povedali vse, kar utegnemo ne tem mestu razpravljati. Bog daj vse nasej velikej Avstriji in Slovanom v obrano, korist in slavo! — Ne bodi lakomen, usmijeu bodi! La-komnik nikomur ne stori dobrega, le kedar urn re, pobero mu imetek drugi ljudje. Zopet pravi. neka stara khjiga, da lakomnik ne poznd modrosti in strahii bodega, pravici usesa masi, odkritosrinost do-ljudij je zakopal v grob, a pravionosti iztaknil je 0(51 * vero zaiil je v meb, upanje je zaduSil, a lju-bezen posuSil je v dimniku; cerkev mu je predated, Bog pa previsoko; molitev mu mrzi, uboice zanicuje, ako pa da uboiou krajcar pred ljudmf zaradi sramote, da ga z jeznim sic era in roka se mu pri tem trese. Modri ljudj6 pravijo: Kdor se boji potrebe, ne daje rad od sebe; toda kdor rad ubogajme da, tega tudi Bog spozna. Ne odkladaj z dobrim delom! Dokler si zdrav in ziv, stori dobro, po smcti ne bodeS imei ve5 Caea. Pomagaj sosedom in oni bodo pomagali tebi. Ako xoka roko umiva, beli bodeta ob6. — Bodi vedno dobre volje, doma in drugod. Ne iSSi radoBti in kratkoiasenja izven doma svojega. Kdor doma ne Cuti veselja, zunaj hi§e iskal bi ga zamdn in noreo je tisti, ki drugod i&te tega, Ijesar mu doma ostaja. Vsakdo je srece svoje kovad, Kakor kdo dela, tako plaSilo dobi. Kakor si posteljeS, pravi pregovor, tako bodes lezal. -r To so torej ti pogoji in zakoni, drag! grija-telji, katere vam je treba dobrovoljno izpolnjeVati, da se ugostf pri vas duh gospodarski, katerega ime-nujete lehko tudi Skrata, in zaklade, razumite bla-goslov bozji, sre5o v hlevu in na polji, a <5e tega ne, vsaj mir vesti, zadovoljnost duse, koSLek kruha in poll prinese v hiSo v obilni meri. Za, take zaklade — drugafoili ni pri meni, kmet sem, kakOr vi, ni-kar m iudite 19 — Bogi hy»lim neoreuehwn*, a ^o^se je razneala vest, da briaka druStva na-meravajo skupno slaviti 401etnioo vladaoja Nj. Ve-licanatva dne 24. junija, navdajalo je druStvemko ia vse Ijudstvo posebno lirepenenjo po tem dnevu; vse se jo pripravljalo sa prearfino voseli dan, kakor so pripravlja aa najvecji in najljubSi prazuik. Pevci, god-ci ia dogodbokazoi jeli so so veibati » predstave; drugo ljudstvo pa", sosebrio v Kojskem, umiSljevalo si je, kako bi na druge nacme pripomoglo k poye-licanju preslavnega spomenskega dneva. Z nekakim vznemirjenjem pcicakoval je vsakdo slavnost y Kojskem, kajti 6 druStev se je bilo za slavnost zdruii-lo in tohko druStev ze nekaj zmore! A 6 majhaik in oddaljeaih druStev na de&eli s priprostimi raocmi za skapno predstavo izveSbati, je neverjetno teSavno. Kdoc se Se ni iradil na de2eli yeaelice prirejati, jih nikakor ne more vredno oeeajati. Sla?nost v Kojakein zvrSila se je jako dobro ; <5e jo bilo kaj pomanjkljivo na zunanji vglajenosti, odSkodoval jo to blagohotni notranji nagib jako bo-gato. Tukaj naj bi bil priSel gledatL kdoc hoes zve-atobo Slovencev do svojega vladarja spoznati in o nji govoriii! Tukaj bi se bil preprifial, kje jo srcna ljubezen ia prava udanost do nasega pre3vitlega co-sarja Franca Jozefa I.; tukaj bi bil videl, kako glo-boko, avatostno spoStovanje ima na§e slovensko ljudstvo do svojega preblagega vladarja, potem bi se pad" ne upal vec ziniti bejede proti Slovenceni, ka-dar je govorjenje o avatrijskem domoljubji. Vaa slavnost bila jo tako presrdna in dopolnjena, da od pri-prostega ljudstva na dezeli ni boljSe pricakovati. Vhodno cesto v vas kmSala ata z oboh straai krasna slavoloka z napiaom: Zivio Franc Jo2el I. Ulice po vast bile so jako gosto zasajene z zolenimi vejami in maji; to in vse bide pa tudi drevcsa bila so jako gosto oblozena so zastavami in venci, da je za to cloveka v srcu ganilo. Prav tako lopo je bil ozalSan prostor pred grajseino gosp. Kumarja. kjer se je vr-Sila slavnost. Ob 2% nri naznanilo je pokanje raoSnarjev, da gredo 803edna druStva. Odbor Eojske Citalnice sol jim je z zastavo in godbo naproti; sreSat je braloo dm-Stvo iz Steverjana in vinorejsko druStvo ter jih poz-dravil in vpeijal. Pricela se je kmalu po tem veselica po lepej slovenski navadi: z Bogom, t. j, domata in doSlo obeinatvo SIo je ob 3. uri t eerkev k bla-goslovu. pri katerem so je pelazahvalna in eesarska pesem. Mod tera dosli so vrli rodoljabi: iz Smartna, Vedrijana, Bil jane, Kozane in okoli 50. iz Gorice. Do 5. are zbralo se je nad tisoz ijudi in godba je s kora&nco po vasi naznanila, da se slavnost pricne. Nastopil je slavaostnl govornik, predseduik po- iudi vam jih privoscira in zelim piav od srca. No torej, sosedje dragi, popijmo ga se steklenico na na§o skapno zdravje in zadovoljnosc. — PoslnSalci njegovi, ki so med njegovim govorom mnogokrat spremenili barvo na lici, niso mogli dro-gade, kakor da so drage volje vsprejeli to odkrito-8rLno in uljudno prijaznost Mialiborjevo; gorko so se ma zahvaljevali za zlaft: nanko ter prosili, da bi jim ni5e8ar ne §tel v zl6, na kar so odsli lepo mirno in tiho proti doma, da-si ne vsi jednakib mislij. Neka- j ten so se smejali avojej lehkovernosti ia tako beda- j stomu opravJjanja; drugi so se celo nekako jezili, i ker jih je Mislibor tako osramotil, ali da jim je pa-met zabijal v glavo, kakor so dejali oni; soseda Luki pa je bilo skoraj 2al, da je vsa ta rec bila !e prazna bajka in da so se tako razprsile v prah vse njegove krasne sanje, NajpametnejSi od njih, atari Grega, pa 86 je pri 8lov8Su poslovil od njih z nasmehom: „Mislibor nam je pokazal svojega Ikrata; skrb nasa bodi, da bi tudi mi mogli elm preje odkriti in pokazati svojega." Prihodno nedeljo pridigoval je masnik o vrazah, kjer je zlasti prikazen o letajofrb ogojenih zmajih preridno razkladal na naravni nacin: primerno je tudi poucil svoje poslaSalce, koliko bolj§a je prosvitljeaost sedaoje dobe, kakor pa lehkoverna nevednost pre-teklih casov, ko so bili cestokrat nedolzni, bogabo-jeci ljudj6 preganjani, mnieni, zazigani, ker bili so obdolSeni carodejstva. Pri tej priliki pa je zivo pri-porofol stariSem, naj bi svoje otroke poSiljali v Solo. Od tistega Caea spo:iiinjijo se v onem kraji ikrata le.Se za galo, 5e so namreS jeden drugpga popra-Sajejo po letini ali drtigih okolnostih, onda pravijo: „No, kaj de!a, kaj pravi skrat? — Ali vas je lotos Skrat kaj polasal? In tudi mi, dragi raoji! ce zivimo tako v sredi med potrebo in obilnostjo, Ce imamo 6 is to in mirno vest, dobro in zadovoljno voljo, katero sreca ne omami, nesreLe ne akloni, — onda zamo-remo reci, da v hiSi naii prebiva —Skrat, (Opom-ba prel. Le ta poufina v zanimivo obleko zavita po-vestioa nazvana je v izvirniku: Plivnjik, — ki ima-mnogo slifiaosti z naSim „8kratom." „ Plivnjik* je nek duh, ki avoje;3Zvoljence hipoma obogati ter nanese bliSieSih zakladov. Ker je ta povestica napolnjena % nar. poslovicami SeSkimi, »" -»1 sem maogokje kre-niti na sloveiisko stezo). liti^nega dnuStva BSlovenskega Jezatt ter je v jako spretnih potezah ia knj gauljivo povedal, kako nevar-ne in zalostao so bile akolj&ine leta 1848, ko ioNj. | V. Frano Joief I. prev«el vladanjej da pa je vse te-zave srefino premagal in kmala skazai svojo pravo vladarsko modrost ter je po svojem geslu, da hofie „z zdroieaimi mofimi" vladati, res r kratkem 6aau zdruiil takrat silno razdru2ene avstrijske moCi. Govornik omenjal je med drugim, kako preblag je naS pre-svitli ceaar v vseh ozirih in da se imamo Slovenci glode narodnosti le njemu zaUvaliti za to, kar smo in kar so bomo, ker ou je dul vaem svojim narodom euakopravnost, je torej tudi nam dovolil, da smemo po svojo nupredovati in so likati.------ —---------¦—I itoneem govora pomvljal se je gromoviti: JsX-vio F. J. Sledila jo: BCewrjeva kantata* z godbo, med katero so je vsa moXtvo niskriIo> potom pa zo-pct, kakor tudi pri vsoh uasle Injib tockah vedao po-navljaloj ^iivio F. J. I Da d »pia nu bo proobSircn, omeuino lo ob krat- I k«m, da so so vse nasleduje toiko sporeda vrSHo v j popolno zadovoljno it nazoeega obCinstva. Pii potji je I sodelovalo 75 peveev in povkinj iz Kojskegw, Stever- I jana, Kxano, Cerovcga in iz Biljane. Peli so vse I tocke dovolj dobro, dfi^i pevci mti skupno poakustije I niso imeli. To je dokaz, da s > povci zgori imoaova- I nih krajev dobro i/surjeni in da imijo jako dobro in I mu-ljive pevovodje. Iraajo pa tudi dobrega generala, I g; skladattrlja Volaricu. I Jako ocarala je obcinatvo mlada deklamo* I valka; nastopila in rleklaraovaia je „Briskih Sloven- I cev pozdrav svojeuiu cesarju4* od S. Gregorelca tnko I neasti-aSono in dobro, da jo jo obfi nstvo kar obcudo- I valo. Zelo navduSil je obciintvo tudigovor goap, pi. I K. Cez vse dopadljiv pa je bil prizor: „Sioveuija j zvesta", ki je bil nalagc" za to slavuost sestavljen. I Med tem, ko jo g. Jug jako dobro preds^avljala z^re- I sto Slovenijo, priplazt so kakor ponodni strab, irna I prikaze z grobljami, a zvesta Slovenija postavi se ji I kropko v bran ter jo pozone nazaj, od koder jo bila I priSla. Ta priisor jo na vse obfiinstvo naredil jako I pomenljiv utis; vsak je 6util, kakor di bi bili S!o- I venci s tem prizorom res &e smagali grdo 6cno irre- I dento. — Mnogo smeha uzro8ila jo tocka ,,Straklji'*, I koje je zena mozu zapovedala napraviti. G. J. je res I spreten za tako Salo. I Potem ko je bil spered slavnosti izvrSan, pride- I la jo jako zivahna prosta zabava, pri katoroj se je I celo goriSkim rodoljubom dopadalo Lez polunofii oata- I ti. NavdusTjivih govorov, zdravic, potja. godbo, umet- I n«h agnjev, razvotljave itd. vrstilo se je nepiestano, I da se tiiti nismo zmenili, kako je 6as tekel. I Vsak se jo prav iz srca radoval in bodo Se ved- I no vesel, da jo imel tako slavno prilozuost, svoja I srCna fiutila do preljubljenega vladarja razodeti. I Govor poslanea dr. Gregorea o Ijudskib golah na Koro^kein in Stajerskem iu o ue in skein sulvcrcimi. (V dr^avnera zboru dn6 3. maja 1888.) Visoka zbornica! 6len XVII. dr2avne temeljne postavo dolofiuje, da ima pravieo najvisjega vodstva pri vsem odgojevanji drzava. To pravioo izvrsujejo naucno mmisterstvo, dezelni in okrajni Solski nadzjr-niki in konecno dezelni, okrajni in krafni Solski sveti. Drugi, mnogo slavnejSi 61ea XIX. pa veil v 3. odstavku: „Vdezelah, kjerprobiva ve5 nat*odov,treba je tako vtediti javne Sole, da bo vsak narod imel potrebnih sredstev za izomiko v svojem jeziku, ne da bi bil kdo prisiljon u&id se drugega de2elskega jezika." S tem je vsakemu avstrijskemu narodu priznana pra-vica do narodae Ijudake Sole in ma jo jamci drzavna temeljna postava. Narodna Sola je po mojth mialih tista, v kateri je materini jezik jelini poufini jezik, in se drugi dezelni jezik uci le kot neobligaten pred-met. S to razlago Siena XIX. se strinjajo tadi besede prvega odstavka, ki veil: nVsak narod ima nedotak-Ijivo pravieo varovati in gojiti svojo narodnost in jezik." Te besede so dobro premiSIjone. Narodnost ob seza ve6 nego same narodni jezik; ona obsoza po-kolenje in kulturno posebaost narodovo. Ta kulturna posebnost se kaze ' ori, socijalnem redu, v nrav-nosti, pismenosti, v u vadah in Segah, umetnosti in znanosti. Vse to pa najtopse izraza narodni, materia jezik. V tem znrf narod. Kjer se opuSSa materin§6ina, tarn narodnost umira (Poslaaec Gr6gr: Tako je!), in takaj je pravi vzrok, zakaj vsak av3trij«5ki narod zab-teva tako ljudsko Solo, v kateri je materinSdina iz-kljufoo poudni jezik. S tem se strinjajo vsi odli&ii pedagogi in Solski mozje vseh omikanib narodov, po-sebno pa Nemcev. Ti na primer trdijo: V otroku je treba misli vzbujafci v materinScmt in ztto jo moramo najprvo gojiti. Akoravno nekalori posebno n.idarjeni otroei lahko preraagajo te&ive pri ;i8enji drugega je-zika, vendar ostane vedno nekaj s'abih pasledic. O-trok veCkrat meSi tiije besede z besedami materini-^ino, nima mnogo Jjubezni do otower, domoviae, mi- j terinSoine, ve^krat mu zmaujka najpotrobnejsih izrazov, in njegov znaoaj je omabljiv. Le miterinscma vtisne I 61oveku pravi narodni zna&aj v duha. (Poslaueo dr, I ViteziL: Prav rest) Zato u66 nemSki pedagogi, naj stariSi ne dopuS&ijo, da bi so otrooi prej u6ili tujega jezika, dokler niso v matecinScmi dovolj poufieni. Na velikem kolonijalnera kongresu v Berolinu je rekel pfofosor Knoll: „Otrok se tako dolgo ne sm6 ufiiti I drugega jezika, dokler se njegovo duSno zivljenje ni I tako teano spojilo z matorinS5ino, da se daljno njegovo miSljenje skozi celo 2ivljenjo izvrSuje lo v ma-teriasgini." Vsled tega mislito, da je elino pravo, kar priznava 61en XIX. drzavuik terneljnih postav vsake-[--ma avstrijskema-narodu, namrefi narodno ljudsko Solo, [ v kateri je mutorinsSina edini pou6ni jezik. Kako se uaSa c. kr. Solaka oblastva obaaSajo nasproti tem trditvam pedagogike in drzavne temeljne postave ? Prizaati moratn, da jih popolnoma po-tidjo in tudi vestno izvrSujejo, kedar se gr6 za nem-Sko otroke in nemske Sole; toda zalibog moram pris-taviti, da ravno ista u. kr. Solska oblastva prozirajo dotiene trditvo in nafiela, vefikrat tudi zatajijo, kodar so gr6 za slovanske Sole in slovanake otroke. To, se godi zlasti v dezelah, kjer i'M ve6 tiarodnosti, v Slo-ziji, na Moravskem, KoroSkem, Stajers'kem, nokaj casa tudi na Kranjsketo, GoriSkem, TrzaSkem in v Istri. V teh dszelah tako posfcopajo Solski uradi, bi-I kor da bi bila njih glavna naloga zgraditi nemSki I most od Krnova v Sleziji do Testa. Hitro ta zgine dlen XIX., prezre se §. 6. Ijudsko-Solske postave in pozabijo na6elu, aarao da se ponomduje. Da to do-kaiom, opiaal bom SolSke razmore na Stajerskem iu delonu tudi na KoroSkem, kolikor. so namrcfi v zvezi a c. kr. Solski mi nadzoruiki. Slovenci na Btajer«kem in KoroSkem so imoli od 6aaa Marije Terezije in ceaarja Jozefa le nemSko Sole. Tudi katehizem je bil nemSki. (Poslanec dr. Foregger: Tudi na Kranjskem.) To je trajalo okoli sto let. Sole sodaj so spoznali, kako brezkoristne so take solo, ter to pod ministrom Bachoni dovolili ple-menitemu slovenskemu rodoljubu, knezoskofu SlomSku uvesti slovenscjnu kot poufini jezik v ljuJski Soli na KoroSkem in Stajerakem. Tako je priS!o, da so SIo • j venci imeli Sloveuske ljudake Sole, kojestopil v ve-Ijava 6len XIX. dr^avne temeljue postave, in to pra« vico jim zagotovlja sedaj ta postava. To pa je prisi-lilo ponemcovalco, da so poiskali druga pota, druga sredstva. Izbu'5ni v tem oziru ravno niso bili. Najprvo i so pozabili §. 6. ljusko-solske postave z due 14. maja 1869, ki veli: „0 poucnem jeziku in pouku v dru-erem jeziku odlocujo de/oltii Solski svet, ko jo zasli-Sal one, ki Solo vzdrzujejo." Ta pa je krajni Solski svet. Ponemcevalci so j planili nad slovenskega kmola, ter mu tako dolgo i blebetali o abjolutni potrebi nemscine, da mu je na- ! zadoje verjel. V krajnih solskik svetih so pofcom ! sklepali, Solski nadzorniki naj skrbe: da se bo v Ijud- | skih Solah ucilo Bvec nem§kitt. (Cijto! Cujte,! na ' desnici). Te peticije so bilo takoj usliSane, pa tako, da sedaj slovenski kmutje, ki se zavedajo svoje na- rodnosti, mo^no obzalajfjo.'" V svoji lahkovernosti so nam rec mishii, da bo slovens&na tndi zanaprej ostala v Soli kot poucui jezik, ia da se bo nemscina ueila le s pomocjo slovenskega poucnega jezika. Ali v tem so ee hudo zmotili. Solske oblasti so iz udnegi pred- meta hitro narodile pouoni jozik, in tako je postalo nemSkih nad 100 slovenskih ljudskih Sol. (Cujto! Cujte! na desnic<.) Najprvo so slovensfiino izpodrinili iz visjih raz-redov v uizjo, nekaj Si>l8tvu, najvee in uajhuje pa o politiki, da „nem§ki Sulverein" no skibi najprvo za nemSke otroke, ai;apak lovi slavouske, da ae nem§ki Sulvereia vtika v avstrijsko javno Solatvo, udikelje z deoarjem zapeljuje p"oti drzavnim postavam in podkupuje s'>lake obfiine a posojili, Ua ae odpovedo naroduemu jeziku v Solah, kako naposied z bera^eajotn v inozematvu drugim avatrijskim narodom dijo slabe vzglede in ai hoce e, kr. Solska obla-stva pokorna storiti in sebe na njihovo mesto vriniti — to nam avatrijskim Slovanom ne more vso jedno biti. (Pos-laneo dr. Weitlof: Ko bi to res bilo!) Da bi avatri-jska Solaka oblaatva in njeni organi bili podiozni prua-kemu nemSkoavstrijakemu Sulvereinu in njegovim strankarakim namenom, temu se bomo odlo6ao upiraii. Voditelji nemSkega Sulvereina navadno pravijo, da to druStvo ni politicno. Pritrdim, ako ee oziratn le na njegova pravila; toda ta pravila nam Slovencem uiso merodajaa, ako presojujemu nemSki Sulveiein (Tako je, na desnici), nasprotuo, merodajno za naa je njegovo doaedanje delovanje, na§e izkuSnjo, katere smo si nabrali zadnja leta; mi zo imamo o njern svojo sodbo. Nam Slovanom je nem§ki Sulvereia Ststo poli-tifino druStvo, in mi3lim, da je Avatriji zo|6 nevarno. Dozdeva se nam, da je njegov namen; s i r i t i p r u a ki, ueni§ko-naro dn i dull mej a vat ri j skim i Nemci, utrditi ga in tako pripravljati duSevno zasednjo nemSkih avatrijskih d e & e 1. (Tako je 1 na dcanici. — Poslauec dr. Po-regger: Za Rusijo gotovo ne delarao! — Poalaneo dr. Weitlof: Navadno obrekovanje! — Poslanec dr. Gregr: Mi ne dobivamo iz Rusije ni6eaa, Vi pa iz Bcrolina!) Jisulverein je §olsko dm§tvo le toliko, kcx pod pretvozo, da ,hoeo reSiti nemStvo, ki je baje v nevarnosti, Slovane ponemSujo. To mora nas Slovane tetubolj bii^ati, ker izkuS-nje ka^ejo, da naSe e. kr. Solsko oblaati podpirajo in poapeiujejo ponemcevalne uamone nemSkega §ul-vereica. To bom tudi dokazal, ' % To ziip^i.Tio najprvo in posebno. kedarjetreba kje ustanoviti in ohraniti novo Solo. Znano je, koliko sitnoati ao imeli Cehi, predno so jim je dovolila fieSka Sola ivt Dunaji; mnogira je tudi zuauo, koliko tezav imajo veckrac Solske sestre pri c. ki\ SoUkih oblaatili kedar hofiejo kje ustanoviti zaaebno katoliSko odgo. jevaliSSe. Pri nas na Stajerakem vrSf sh pri nemSkem Sulvereinu vse hifro in, gladko. R"5i moram eel6, da Solske oblasti gledaja ve5krat Sulvereina skozi prste. Pustijo namre6 na Sulvereiaskill Jolab uciieije, kojih sposobnost za verskonravno odgojo mladino je jako dvomljive vrednosti. Zato imam klasioen dokaz v ro-kah, nairii'ec ukiiz Stsij^i'skega dozelneg» salakega sveta, o fiegar iteLni naklonjenoati nem^kemuSaiverainauik-. Jj°-_ve^ ne dvomi. Pt-osim ekseftlenoijo gosppda pred-sednika. naj mi dovolT~p1^tatr'''tor~iaLi8: „Slavnemu pred^tojniStvu nemSkega Sulvercina na Dunaji, Maximiiiausfrasse 10. Ker jo x odredbo visokega 6. k. deX.-lnega Sola-kega sveta z dae 16. julija 1885, St. 3174, predatoj-nistvu nemSkega Sulvereina dopo^lani opomin brezv-speSeu, naj bi se namrejS ufiitelj, na aevuiSki zasebni Soli, Jo2ef Wermuth, zaradi pohujSljivega Stvljonja premestil na drugo zasebno Solo, ter se mu odloLao ukazalo, da se zunaj Sole spodobneje obnaSa, in ker so io veckrat dosie pritozbe na podlagi izpovudanj v zapisuikih, ki vele, da je Wennuth dne 28. de-cembca m. 1. zjutraj 17letno Nei> Spej na poti v cerkov zgiabii in jo silossa vlekel v svoje stanovanje. da se je naaproti krSmarici in dekli FranSiSki Nov-Sek v krfimi ttpri kroni* v Sevnioi vefikrat neapodobno obnaSal in tako provzrofiil prepir mej krSmarjem in ker jo iz zapisnikov §e razvidno, da je tudi ptiv&t-nega ucitelja na isti Sulvereinaki Soli, Avgnata Ais-tricba, ?iivljenje graje vredno, in da je zlaati on, kar je earn priznal v zapisniku doe" 14. jauuarija t. I., ob 3. uri zjutraj v sevaiSki cerkvi na sv. izpoved p.i-pravljajode se device nespodobno in glaano nagovarjai, in da je tako obnaSanje ucitelja ia odgojitelja po pravioi v Sevnici naredilo veliko uevoljo, primoran je bii visoki e. kr. de^elni Solski svet z o-iredbo z due 15. aprila t. 1., St. 1542 z ozirom na § 70, toeka 2 dr^avne solske postave zapretiti, da bo po prvem zopotnem pohujSljivem obna§a?iji jednega ali drugega ouih dveh uditeijev takoj in brez odlaSanja po § 73 navedeue dr^avne poatave poatopal in ukazal zapreti ono zasebno Solo. To ae naznanja slavnemu predatojniStvu Salve-rcina, da v zinialu one odredbe visokega c. kr. de-2elnegi Solakcga sveta p timer no ukrene. Okrajni Solski svet v Sevnici, dne 13.. maja 1836. Predsednik: Bupnik." (Dalje prih.) Dopisi. Od Vshoda, 2. jul. Draga mi SoCa! Tvoj do-pisnik izpod „Slau«'ga Blata" z dne 17. febr. m. 1. jo jo, 2alibog% pogodil. Opozarjal je na „Graj§Sek,K kateri kaj rad svoje plitva bregove ob nalivih in po-vodojih pieraSfia, obmojne travnike ae strupeno svojo vodo poplavlja in dr^avno cesto pri „Bone-tu pre-koraceva. Po no6i od BCetrteka na petek* 28. junija se je pt-av razjaril. Ker ni mogei most vode poiirati, predrl je ^GrajScek* ograjo na moatu in se razlil po polji in drzavni ceati do nAjdovS6ine.B Dr2avna ceata je vaa sprana; njive proti BUatju* odplavljene; poko^eni) seno povaljeno in odplavljeno. — Skoda je ogromnal —LokavScek je predrl bran na „gmajnoM in na 9drzavno ceato.tt Kdo zna, bode-li nesre6a lju-di zdramila ter jih napocila da uredijo „GrajSceka in nLokav§cek?4 — Z Bogom! Iz Fojane nad Krminom, so. junija. Draga nSo5au ! ne veoi, da bi bila zo imela kedaj kak do-pis iz uaSega kraja —. NaSa vaa je majbua, zato se redkokedaj kaj tacuga prigodi, da je vredno svetu objaviti. Vsacemu je znano, da av. Alojzij je patron nje^ne mladine, kojega posebno Solaka mladez casti. Tadi pri naa je bil letos sv. Alojzija dan taku rekoo* praznik. Zjutraj iatoga dne priSU so otroci V prazniS-nej obleki v oerkev av. Plorjana, da ao prejeli za-kratneat av. pokore. Pci av^raiSi peii so otroci jako do-padljivo. Po dokon5anej sv. daritvi opomnilo se je otroke, da so prisli ob 1. uri popoludne v Solsko sobo v namen k izletu v Jankovo, tik italijan^ke meje. PriSla je res skoro vaa Solska mladina, posta-vila se lepo v red in odSla v Jankovo. Izlsta ude-le^ili so se vsi Sastiti udjs karj. Sol. sveta. Oteoci prepevali so v razvedrenje duha lepe slovenske pesni, da se je dalefi odraevalo. Pogostilo se je ondi otroke, kakor je bilo mr.goSe d ib:o. Pri raizi apomoilo ao je na naSega preavitlega ceaarja in na viSjo Solsko 0-blastnijo, ki tako iopj akrbi za razevit njsJae mladine. Po gostiji odrinila je veivi'.a S. mkdina in udje kr. S. aveta zopofc proti atarej Pojani. Hvala za to lepo in primerno sloveaaoat in oast gee krajevnemu Solskemu predsedniku, kateri so jako grtvujo za ne-do)//io uil.iditip. Ztto no pt tuli mlidiiia z vesoijora ozira nanj, kakor na svojega dobrega ofieta. Hvala torej goapodu kraj. predsednika, 6. g. vikariju in vaem 6. g. udom kraj. Sol. sveta. Otroci in njih sta-nSi so bode vedno apominjali Vas in blazih mla-dostmh Solskih let. Iz VojsSlCe. Goapod urednik! atrmeli bodete, da je tii bela vrana prit'rcala 6ez Ipavo, kric*: vrag, vrag! judikujoe na dopis z dolenjega Krasa v zadnji fcSocV kateri tolikanj udriha po dolenjih KraSevcih. Pa naj le. saj zaaluiijo take odlike, toda ne vsi. — Manjkalo je Se nekoliko redov „hudiCevega olja II. reda a ka^fro," da bi si nekateri pomazaii 0-ne SSetinaste brke, katore jim preti letoSnja vrofiina oamoditi. Leskova mast in drenovo olje bi prijalo bolje nego Bisinarkov „Ei8en und Schwert." Dopisnik bi bil mortl lo&ti luliko od pSenice; a to v dopisih ni mogo^e, da ne bi nastale to2be — zato morajo pravi&u s krivifinimi trpeti. — V dan 24. t. m. imeli smo na Voisclci corkveni shod. Po navadi pride e-den dubovnik od fare za praznovanje sv. Vida na VojS&co, kjer opravlja slovesno sv. opravilo. Letos pa je priSel aam velC. g. dekan ter nas prve poea-stil se svojim pohodom. Sprejet je bil jako slovesno. Gorenja in dolenja vas ate mu napravili vaaka avoj krasen slavolok; razobesili ate vse svoje zaatave in vse lepo okincali. ^ 0 pel desetih oznani ubrano zvonenje in gro-menje topi^ev, da se bliza naS priljubljeni dekan, Med pokanjem moznarjev, med zvonenjem in med Sivioklici pripeljal se je nas 2eljno pricakovaui g. dekan skozi prvi slavolok; potem ae je pa pofiasi pomikala kocija proti glavni vasi. Prod slavolokom ga prvi apodobno pozdravi C. g. vikar, za tem mu predstavi svoja klju^arja, g. zapana in njegovo sta-reSin8tvo; slednji'5 prekoraSi g. dekan vhod kjer mu g. vikar predstavi g. ucitelja ae Sol. mladino, katera mu v pozdravzapoje ljudsko himno. Med2ivio-klici podal ae je vel. 6. g. dekan v Tabor to je. v cerkev, kjer jo zacelo sv. opravilo z aaiatenoo Stirih sosednih duhovnikov. Vsa 6ast in hvala g. dokanu za njegov trud. Naj tu oraenim, da si je g. dekan v kratkem 2aau pridobil vsa kraSka srea se svojim prijaznim in ljubeznivim obnaSanjem. Bog nam ga miiogo let ohrani! NaS cerkveni shod povclicievalo je mnogo Ijud-stva iz bli^nje okolice, da Ls dolgo ne poprej v taki mnozini; hvala lepa za to ! PoMtifini razgied. Pod tem naslovom navadno malo piSemo, ker zabileMjemo le kar je najvaznejSega; pre-teklih osem dni pa se ni nic posebno va^aega zgodilo, zato bi moral danes ta predal izostafci, da ne zapisemo eno bolj navadno kombinacijo 0 srbskem kralju Milanu. Grotovo ga ni vla-darja v Evropi, ki bi tako bil narodu po Hci, ki bi tako rusil ustavo, kakor del a to dobro rejeni Milan, kralj bratske Si'bije. Pa saj temu lehkoMveu ni za narcd, ni za ustavo, ker on je le madjarski satrap, ki plese po volji madjar-skili Deakoveev in bankirjev. Ni mu mari uzor-na soproga, ki je zanj bila prebogata, preple-menita ki jo narod ljubibolj kot njega; Ijubse so mu gledalisne igralke, s katerimi je zapravil milijone svoje soproge inogerskih bankirjev po-sojila. Zdaj dela na to, da bi se od svoje soproge popolnoma loSil; morda za to, da bi zo-pet prii^enil doto — ! ITboga Srbija! Domade in razne vesti, „Glovensko bralno in podporno druStvo v Gorici" vabi vse svoje p. n. gospode drustvenike k izletu v Selopri ^snucah, kjer priredi on-dasnje „Bralno dvastvo* vnedeljo 15. julija veliko slavnost, s katero bodo slavila druStva in obfiinstvo v Vipavski dolini gtiridesetlstnieo slavnega vladanja Njegovega YeliSanstva presvitlega cesarja Franca Jossefa I. po uaslednjem spo-redu: 1. Ob 4. uri popoludne litanije in ^blagoslov z zahvalno pesnijo v cerkvi sv. Mihela v Selu. 2. 0 5. uri slavnostna beseda s petjera, govorom, god-bo in igro na posestvu g. A. Berbafia. 3. Po kon-Cani besedi na istem mestu banket in vecerja z do-maco zabavo. Vabilu dodal je odbor Se naslednje opombe. Drustvo je najelo vozove z 11 in 14 sedezl, ki po-pe^jejo drustvenike v Sblo in nazaj, terseplafia 8Q kr. od osebe, ?ako je voz polen. Ce bo kak sedez-Drazon, bodo morali dodati drugi, ki se z vpzpm po-jfrlpjo, teiiko, da pride ?azniku $, ozjromft Iftgl, 3 a n k e t (tri gorke jedi in pol litra vina) bo stal 1 gld.; vecerja (ena mesna jed s prikuho alize-lenjavo) 30 tor. Kdor se hoBe posluiiti drnstvenih voznikov, kakor tudi kdor se hofie udeleziti ban-keta ali vecerje, naj naznani to druStvenemu od- Jboru, oziroma svojemuporerjeniku,vsaj do petka 13. julij a. Eno in drugo priporoca se gg. drust-venikora, ker drugafie bi se labko prigodilo, da ne bi dobili ni voznika ni postreSbe v Selu, kjer bo pri-skrbljeno v prvi vTSti le to, kar bo narofieno. Pri oznaniln se labko tndi plaSa odboru, oziroma po-verjenikom, to, kar stane banket ali vecerja. Kdor placa, dobi list, ki nm da prr vico*do banketa ali veeerje. Voznikom se bo placevalo po poti. Vozovi bodo eakali v nedeljo 15. t. m. ob 1 uri popo-ludne pred drustvenimi prostori ter odidejo ob 1% po Dnnajski cesti v Sempas, kjer se pridruzi on-daSnje „Bralno dru§tvo,« in od tod v Cernice, kjer se zdruzijo vsi slavitelji s testrani. Iz Cernic bo skupni odhodv Selo. Bogoslovske Sole so to Sotako leto vie pro-nchalo. skuSnje pricno 11. t. m. Sv. maSa, „Te de-nm pa bode Se Je 25. t. m. Gospodje 4letaiki iz Tr-2aske in Poreske vladikovine so malo ptej koncafi avoje akusnje. Te dni delajo duhcv ie vaje za vzpre-jetje sv. redov. Prihodnio nedeljo podelil bode pro-mi! ostijiv vladika Trzaski Bvojim snbdiakonat in po-zneje osta'a 2 viSa redova. Vosfimo gg. bodocim nia-snikom, ki 80 namenjeni za Istro, da bodo nevstra-Seno in povaodi izvrsevali dolSnosti avojega 87. po-klica za duSni in telfesni blagor svojih zupljanov — da ne bodo pozabili ubozega svojega roda, da mu priboro kolikor preje pravice, ki mu gredo po boi-jih in cloveslrih postavak. Dvorazredna slovenska defcliSka §ola in 2 njo zdruzen si. otro§ki vrt skloneta tek. Solsko leto dne U.julija z javno preskusnjo od 9. are dopol-dne. Vabljeni so v p. n. gospodje odborniki in udje politifisega druStva „Slogaw, pa vsi rodoljubi, k&tere zanima obstoj in napredek edine te sloveoske Sole v Gorici da pridejo k preskuSnji. U6iteljsko slu2bo na slovenskem kmctiSkem oddelku v Gorici podelil je de2elni odbor zacassio gospodu Tiljelmn Domioku iz Eobarida. Ustrelil se je preSlo nedeljo v Bukovici vo-jak E. Pahor z revolverjem pod rebra, pa ne do rar-tvcga, ampak pravijo, da ga bodo usmiljeni bratje §8 ozdravili. Prisel je bil iz Trsta v Gorico za prico, pa meato da bi se bil potem precej nazaj v Trst Trail, Sel je domov v Rence popivati in je 3 dui za-mudil, potem pa mu je bilo bolj v§e5 pogioiti nego se nazaj k vojakom vrniti. 1/ Autriclie slave et roumaine (=• Avstri-ja slovanska in rnmunska) v Parizu izhnjajo5 fran-coski list, objavil je, kakor smo ie opomnili, iz na-Sega lista g. G. N. Rozinskega uvodoi eianek „0j slovani, slage narodovl* v svojem 27. di-slu od dne 16. maja t. 1,. Pohvalno se spominja na-Sega lista ter pravi, da imajo pozeljivi Nemci §e dale^ do tega, da si postavijo svoj nem§ki most do pe-neLe se Adrije. Pravi, da veje iz enega Clanka vroia Ijnbteen domovioe, (ki pa nikoli be Skotli!). (II y aurait fort a dire sor certaines rxagerations ue ees epaochements ou deborde un patriotism* br61aat et farouche.) Toda ui mu po volji, ker govori filanek o Napoleonu in zdi se mu, da je pisatelj primerjal fran-coske vojske z divjimi mongol3kimi (etami. List misli, kakor da se pisatelj z nejevoljo spominjal Napoleona in cjegovega gospodstva. Zat5 ga spominja na naSega Yodoika slavno ffIlirijo o^ivljeno" : Napoleon rece: Ilirija vstani! (Napoleon a dit: Keveilie-toi, Ulyrie! Elle 8'eveille, elle s'eveille, elle soupir^, itd.). In ? temi opazkami, pravi list, ima clauek .svojo pravo vreduost in pcmen za avstrijske Slovane itd. — — Toda pisatelj ni nameraval tega, in aredniStvo je razu-melo to, sicer bi Clauek ne ngledal belega dne brez natanCnejega pojasnila. Clanek podaja tri glavne mo-meute iz zgodovine, — kedd pa naj naSteva vse take zgodovinskc tine? Ker torej Clanek nima namena Laliti francoske vojske, zatd je poslal pisatelj onega clanka omenje-nemu frabcoskema lista obsiren Clanek, ki pojasnt na-gibe, ki so ga vodili pri pisanji onega clanka terpo-jasni marsikaj. Odgovor ta prinesle so tndi CeSke NKrom. Novine" iz katerega podamo le koiiec onega Clanka, (ki pa nima veC zveze z odgovorom). Ta ko-ncc, kojemu 2elimo uspeha, prevajawo iz 48. Cisla wKrom. Noyin" in glaai: „Siovenci smo mala in slaba vejica mogoCnega stomilijonovega naroda slovanskega. Nemci nas 1.1880. niso naSteli niti poldrngi miiijon — no pa kdo veru-je nemSkej temeljitosti in psravifinostil —aSe.to msij-hno Stevilce razsekano je na osera nam neprljaznib vlad. In rayno zaradi te razkosanosti ne moremo se •ispesno boriti za obstanek in prava svoja; opirati moramo se na ves mogoCai slovaoski rod. Aii w\b >ilfl'.i"""lilI'jft nas veseli in navdaja z veselimt nadami, da tudi ve-lika stranka v svobodai Francijt simpatiznje z nami, s celim slovanstvom. — Todk to radost grcnila nam je dosedaj tista vroCa siuapatija, katero so zasluieni Francozi — Lesseps — Cesto pri Sampanjci izra^ali slovanstva najveeim sovra^nikora — Madjarom ter jib 2e od 1. 1848 ccstili z naslovom nvite§kega naroda." Vendar se nadejamo, da se take simpaujo pomanjSa-jo po posledniem odgovoru Kolomana Tisze ua Hel-yjevo interpelacijo, ki pac mora razZaliti jvaakega ro-doljubnega JFracoxa. Nadeiamt se dalje, da se one slovanoljubne ideje, katere takd izhonio, take krepko sastopa Va§ list, kar najhitioje wzS rijo po v.st*j kras-nej Pranciji in da bode stevdo nis^h prijatt^jev, za-govornikov in sobonteljev kir u,tjiitnfj3[tak6 ogromno, kakor velik, ogromen in in>i!igoSt:viluu je ves le-ta plemeniti, svobodoljubui narod fruueoski. In v to ime klicem Vam prav do sscii: Nnprej! Bog pomozi! Bog i Slavjtt!ie!tt Tako kliCemo tudi mi. Mayer-jer BKonveraacijoas-leksikon," to jo izdaja v 16. zvezkih, dcgiiutno vezan, je pri opravDJku SoCe po juko zui2aui ceni na prodaj. KatoUko bralno druStvo v St. Frjanu imclo bodo dne 8. julija t. 1. svoj redni letni ob6ai zbi.i- oh 5. uri pcpoluine v dmatveoib prosfcorih se sledeiim dnevnim redom: 1. Nagovoi* predaednikov. 2. Porocilo tajoikovo o dmstveoem delovaoji. 3. Po-rodilo deuarniCarja. 4. Yolitov piedauduika in odbor-nikov. 5. Razni predlogi. Vabi se gg. druSfcvonike, da se udele^e v obilnem Steviu. „Jupiter pluvius" jo tudi pri nas zadnje dni hudo razaajal. Ipava je bila tako naraaia, da so je 6rez uizke bregove po seaozctib razlila, BSatua voda je nepukoaeno travo pomandrala in pokazila, pokose-no seno pa seboj potegnila. NajveLo skodo pa sta udinila hudouruika VeitovinsCek in Geizolj, ki sta na mestih cele lehe a turjSico vred odneala. V nedeljo popoludne pa se je po hiibili in gorah nad Aj-dovs6ino izsnlo toiiko to6e, da ho nam jo od dalec videlo, kakor bi bilo zamolo. V Lokavci in po Oilici je brtj6 prouzrocilo mnogo Skodo. Iz Void dobili smo od osobno nepoznatnega dopisnika, a vendar verjeten popis, ker smo namreC its od veC straui enako sliSali, da se ondaj nekdo jako nedostojno pogasa in iieprimerno govori vjavnosti. Do-pisa ne priobfiimo, ker nuceino — in ial nam je celo, da smo morali pisati te vrstice. Jan Lego. Prvega dne t. m. preteklo je 2e 31 let, od kar vrli Ceaki rodoljub, Jan Lego, neumor-oo deluje za bratsko vzajemnost med Cehi in Slo-venci. Neizmerno mnogo pripomogel je ze k razvitku na-§eiuu. Po njegovi piipomoCi dobili smo Slovenei iz bogate 6eske 2e tudi maraikak stotak v pospih na-sega razvitka. K 31 letnici klicemo mu: Bog naj nam ga ohrani §e mnogo let zdravega in fiilega I Tiskcvine. Marsikdo potozuje o sedanjili tis-kovinah za uradnije, duhovnije iu zupanije, da.niso. dovolj pripravne, da so prerazliene velikosti ter da jih ni mogoCe iepo spraviti in Ce primanjka kateri list, da je te$ko dobiti primeren papir za doatavek, pa tudi da bi morale biti bopega papirja, itd. Ako p.n. gospodje, ki umcjo nedostatke tiskovin popraviti, blagovale avoje nasvete in nacrtu {poslati trgovcu Likarju v semeniSkih ulicah h. St. 10, pri-skrbi boljse tiskovine. 69spodu %s*» lekarju «pri augeltt4 v Ljubljani. Moj sin je trpel skozi dvo leti valod gastralg'jc, slaboga pre-bavanja in ,2elod5nega krfia, da ga je ta bolezen vsega shujSala in akbro unicila. Pri njom po-sku§al aem van aredstva, ki nam Iiik iiafcrti vMa zadajo in tndi nisem pozabil najrftzIicncjSih ru-dninakih voda. Toda zboljsek bil jo le za malo tronutkov. S)ednji5 ai doraislim, poslu^iti so YaSe zelo pohvaljenc csence za ielo-dec, in vspeli je bil f.uko nage) in sijpjon, da )s moj sin porabivSi samo 6 atoklonic popolnoma o?-dravei. Pri takora vspo'an morom Va§o esenco le najgorlceje priporoiati vsem trpeCim vslod »labo prebave, zlate I me itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spriSovalo moje " hvaleznosti kot v resnici zasIuLeno pohvolo tudi mzglasite. Y Trstu 1887. Dr. JLeon Levi. Jli 1} zraven rotovza v Ljubljani na vcllkem mesiocui irgu, priporoua tnkaj popisana nnjboljsa in sveia zdravila. Ki ga dnova, da bi ne prejeli pi3rnenili zahval o na§ih izborno skuSenih domaeih zdra-vilih. Lokarne Trnkoczyjcvih firm so: *N«, Du-naji dve in ena kemifina tovarna v Gradci (run Stajarskcm) ena pa v Ljubljani. P. n. obcin-stvo ac piosi, ako mu jo na tem lezeoe, da espo-daj navodona zdinvila s prvo po§to dobi, da na-8lov tako-le napravi: Lekarna Trnkdczy poleg rotovia v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelodec, ktcrim so ima na dso5e ljudi zahrr aliti za zdravjo, inrnjo izvrMten vspoh pri vboIi boloznik v siolodcu in so noprekosljivo 81-edstvo zoper: niankanjc slasti pri jedi, slab zelodce, nrdk, vetrove, koliko, zlateniro, bljuvanje, glavobol, krfi v zclodcu, bitje srea, zaba* sanje, giiste, bolvzni na vra-uici, na jetrlh in yoper zlato zilo. 1 Steklcnica velja 20 kr., 1 tucat 2 g!., 5 tucutov samo 8 gl. ipT' SVARIIO! Opozai-jamo, da so tiste Istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v le-karni TrnkOczy-ja zravon rotovza na velikcm Mostucm trgu y Ljubljani. Gvet zoper~trganje (GicM), je odlocito najboljSo zdravilo -Mporprotiniov revmatiesm, trf/aiije pfl udih, boleci/ie y Itrih ter zivcih, otekUno, otrpnele tide m kite itd., . malo Cana Ce so rabi, pa mine popolnem trga-njo, kar dokuzuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet soper trganje jpo dr. Malittt* z zraven stojecim znamenjem. 1 stokl. 50 kr., fcucat 4 fl. 50 kr. $pj?» Ce ni na stoklenici zraven stojeCoga zna monja, ni pravi cvot in gu precej nazaj vrnite. ll MttHBZElq rMWIPFQBC HuR ECHT BEl lAPOTHEKERTRHKOfiZYl LAiBACH 1 STOCK 20 za odrasle in otroke, je najboljsi zoper kaSelj, hri-pavo3t, vratobol, jotiko, pr»no in pljucno boleSine; 1 stekl. 5(1 kr., 1 tucat 5 fl. Samo ta Birop za 56 kr. je pravi. Kricistilne krogljice. no smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati in so se vzo tisofikrnt aijajno osvodoSile pri zabasanji Sloveake-''a telesa, glavobOlu, otrpnjcnih udih. skazenem Selodcu, jetrnik i.. obistnih boleznih, v Skatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 Skatljami t gld. 5 Y-r. Razposi^java so s poato na^manj jeden zavoj. B^r Zdravila za zivino. ~&g Stupa za zivino. Ta prav dobra Btupa pomaga najboljo pri vseli bo-leznib krav, konj in praSiCey. Konje varuje ta Stupa trganjapo i-revih, bez-gavk, vseb nalezljivih knznih boleznij, kaS--, Ija, plutnih in vratnih ^C^4Dolezi|y tcr oaPrfl^ia ""^vse gliste, tudi vzdrJuia *-aw«rs^=J^ kon.ie debele, okrogle t~Z&»j*ZZZ~z.m~. in iskrene. Krave dob^ ---.-.-.- —^... mnogo ,i0Drega mieka^ Zarootok z rabilnim navodom vred velja le 50 kr.» 5 zainotkov 7. rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za lLonje. NajboljSe mazilo za konje, pomaga pri pretegu zil, «otekanji kolcn, kopit- r nib bolcznib, otrpnenjf r v boku, v kriil itd. pri •* otekanji nog.niehurjih - na nogah, izvinjenji, ' otisCanji od sedla iu ; opravc, pri suSici itd. i kratka pri vseli vnanjih bolcznih in bibah. Stok- ' lenica z rabilnim navodom vrod stano lo 1 gl., 5 stekl. ! rabil. navodom vred samo 4 git Vsa ta naStota zdravila se samo *prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani sraver. rotovza in so vsak dan s po&to razpoSiljnjo. l*d*vate^ iit^wwT^iujc: &. U088I&-— H