*rt/zy' _ THOUGHTS » 1« (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101+ Ureja (Production Editor) in računalniški prelom Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787-Fax (03)9853 6176-E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 2000 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056-Tel. (03)9387 8488-Fax (03)9380 2141. ISSN 1443-8364 SLOMŠKOVA NEDELJA in olimpijske igre v Sydneyu sta največja septembrska dogodka. Lani je papež obiskal Slovenijo in proglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Razmišljanje o njegovem pomenu si preberite v uvodnem članku, ki gaje napisal p. Valerijan. Zorka Čemjak je narisala z nageljni in avstralskimi evkaliptusi obogatene olimpijske kroge. Ti vas bodo “za okus” ozračja v teh dneh spremljali skozi revijo. Zahvaljujem se Dragi Gelt, ki je z ureditvijo že prejšnje in te številke Misli pomagala, da revijo tudi v času Katarinine odsotnosti prejemate. Nabirke izostajajo tudi v tej reviji in bodo objavljene šele v naslednji številki. Rubrika Izpod Triglava je bila zadnjič zaradi pomanjkanja prostora močno okrnjena, zato boste tokrat lahko prebrali nekaj več; tudi poročilo arhiva v Kewju je dvojno. Nekateri naši rojaki so prejeli avstralska in mednarodna priznanja. Čestitamo! Poleg teh smo izpostavili tudi dobrodošlico slovenskim športnikom na olimpijskih igrah. Hvala vsem, ki ste se oglasili in obogatili rubriko Križem avstralske Slovenije. Se še priporočam in vabim tudi druge! Videokasete iz Baragove knjižnice SLOVENSKI MLADINSKI KONCERTI V AVSTRALIJI 1975 - 1999, spominski video ob 25. slovenskem mladinskem koncertu, Melbourne, oktober 1999. Cena je 10 dolarjev. POSNETEK SLOVENSKEGA MLADINSKEGA KONCERTA 1999 V MELBOURNU, ccna 25 dolarjev. Če naročite obe kaseti jih dobite za 30 dolarjev. MLADINSKI KONCERT 1997 v Merrrylandsu, NSW, $10. IN LOVING MEMORY - Ema Pivk, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, 15. 6. 1915 - 5. 2. 1999. Cena videokasete pogrebne slovesnosti je 25 dolarjev. ŠTAJERSKIH 7 - Jubilejni koncert ob 10-letnici, $25.- SLOVENIA IS... videokaseta o Sloveniji v angleščini, cena 25 dolarjev. PAPEŽ JANEZ PAVEL V SLOVENIJI, obisk svetega očeta maja 1996. Cena $25.- TAM NA VRTNI GREDI (30 minut) - pojeta Tanja Meža in Maja Lesjak, na citrah Marjan Marinšek. Cena $10.- 30-LETNICA SV. CIRILA IN METODA V KEWJU, triurna videokaseta s slavnostnim programom Poživi plamen vere, ki je v tebi. Cena je 25 dolarjev. SLOVENIJA, 15 minut, cena je 15 dolarjev. Prosimo, da k ceni naročenega prištejete tudi poštnino. Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČKRNJAK- V jubilejnem letu 200« naj nas spremljata mir, ki ga simbolizira bela golobica, in ljubezen do Boga, do sočloveka in vsega stvarstva, ki jo predstavljata roki Kristusa in sv. Frančiška. Njuni prekrižani roki sta na malo drugačen način upodobljeni kot grb frančiškanskega reda. mis i Leto 49, št. 9 September 2000 Na Slomškovem grobu p. Valerijan - stran 193 Zlati čas A.M. Slomšek - stran 194 Sv. družina Adelaide p. Janez - stran 196 Papeževo pismo za svetovni dan izseljencev ■ p. Metod - stran 197 Sv. Ciril in Metod Melbourne p. Metod -stran 199 Srečanje dveh kultur v enem srcu (pogovor s p. Pepijem) - stran 200 Pisma o slovenščini XXIII. - Mirko Mahnič - stran 204 Frančiškov svetni red (FSR) 6. - p. Filip Rupnik - stran 205 Sv. Rafael Sydney - p. Valerijan - stran 206 Znamke - stran 209 Tonček iz Potoka - p. Bazilij Valentin - stran 210 Križem avstralske Slovenije - stran 212 Izpod Triglava - stran 218 Kotiček naših mladih Svetovni dnevi mladih v Rimu - Lenti Lenko - stran 222 NA ■LOMŠKOVEM GROBU Od 19- septembra 1999 dalje je v domovini en duhovni magnet več, ki privlači množice mladih vernih ljudi iz domovine, zamejstva in izseljenstva, kot tudi tujce, predvsem iz evropskih dežel. To je grob našega prvega svetnika, blaženega Antona Martina Slomška v mariborski stolnici. Ko sem obiskal in molil na njegovem grobu, kije na enem od stranskih oltarjev te stolnice, sem opazil, da ta kraj ni samoten, ampak prihajajo tja Slomškovi (častilci skoraj vsako minuto. Marsikdo na tem svetem kraju dolgo molči in izroča svoje prošnje in zadeve Slomšku. Na klečavniku je tudi knjiga, kamor zapisujejo svoje vtise od tega obiska. Pa ne samo posamezniki, tudi skupine iz raznih župnij v domovini prihajajo sem trumoma. Ko odhajate na obisk v domovino, vključite v program potovanj tudi Slomškov grob v mariborski stolnici - poleg obiska vaše rojstne župnije, znamenitih Marijinih božjih poti na Brezjah, ki so slovensko narodno svetišče, na Sveti gori, na Višaijah, na Ptujski gori, na Stari gori pri Čedadu, na Trsatu, v Turnišču, itd. Eno leto je preteklo od tega izrednega dogodka, ko smo dobili svojega svetnika. Ko se je prvo navdušenja poleglo, ne smemo sedeti na lavorikah, češ, dosegli smo cilj, za katerega smo se trudili dolga leta. Slomška moramo posnemati v njegovih čednostih: v njegovi ljubezni do Boga in bližnjega, v njegovi gorečnosti za zveličanje duš, v njegovi ekumenski gorečnosti za edinost med kristjani in za združenja cerkva. Treba je z vsem srcem delati za to, da bo čimpreje proglašen za svetnika in tako postavljen za vzornika vesoljni Cerkvi. Dokazano je, daje imel vse kreposti v nadpovprečni, to je junaški meri. O tem smo lahko trdno prepričani. Slomšek je bil izreden dušni pastir. Živo seje zavedal svojega duhovnega, vzgojnega in kulturnega poslanstva. Pisal je vzgojne Oj zlati čas! ' Minuta, ki min(w, se ne bo povrriufl, kar časa zammiš, ga vekomaj dmbiš. Oj zlati čas! Je v mladih letih setev, bo if starih dobra letev, če pridni bodemo, , nam nikdar žal ne bozl Oj zlati čas! Le dan&vuj) na jutrmtem ne veš, če do) kar danes za Oj zlati ras! ; Kdor čas vvo/JM se s čednostjo bom lepota sivih las pr je prav obrnjenYas. ' Oj zlati čas! ^ Vse žive dni in časa nej^^^M počivati sladko 1 7w:-., '16 potem v nebesih m članke in knjige (Blaže in Nežica v nedeljski šoli. itd.) Ustanovil je Mohorjevo družbo, da bi ljudje dobili dobro in moralno zdravo branje. Tudi pesmi je pisal, ki so se tako priljubile našim ljudem, da so nekatere ponarodele. Ne smemo mimo dejstva, daje bil tudi odličen slovenski rodoljub. Takole piše glede slovenske narodne vzgoje, ki naj bo na verski podlagi: „Grešijo vas tisti šolski postavodajalci, starši in učitelji, ki hočejo šole le posvetne imeti, šolsko mladino predvsem za minljivi svet izšolati, ne pa tudi za večnost. Očetje gledajo le za modre glave, matere za čedno telo in brhko nošo. Posvetni oblastniki hočejo predvsem dobre državljane imeti. Poštene može in žene, pobožne kristjane izšolati pa je v posvetno zamišljenim ljudem poslednja ali celo nobena skrb.” Ljubezen do domovine postavlja na naj višje mesto: “Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje. Srce ga bo bolelo, kc^jo nadloga ali nesreča zadene. Kdor svojo domovino ljubi, ji iz srca želi vse, karje zanjo dobrega in koristnega. Dober deželan je pripravljen z besedo in dejanjem svoji domovini v potrebi po svoji moči pomagati in skrbi, da se obvaruje vsega, kar bi ji bilo škodljivo in nevarno/1 Slomšek ima tudi glede volitev zdrave nazore: “Bog postrahuj vse tiste neumne ali pa hudoumne volilce, ki so zavoljo svojega praznega dobička take može v državni zbor poslali! Pa vendar, Oče nebeški, prizanesi in odpusti jim! Zakaj naši deželani, nove svobode pijani, niso vedeli, kaj delajo. Razsvetli pa jih v prihodnje, kadar zopet na volitve pridejo.” Slomšek sam je svetal zgled, kako ljubiti in ceniti naš jezik: “Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla. Kratki in krepki so slovenski pregovori, rodovitna je slovenščina v svojih oblikah kakor naše slovenske gorice. Le prizadevaj si spoznati našo besedo, čedno olikano, pa jo boš ljubil kakor svoje očesce!“ Bodimo Bogu hvaležni, da nam je dal tako velikega moža kot je Slomšek. Njegova dediščina je neizčrpen zaklad, iz katerega naj bi neprestano črpali in se kot kristjani duhovno bogatili, ter kot Slovenci rastli v ljubezni do domovine in do našega dragega slovenskega jezika. Po ra/nih virih /bral p.Valerijan Mladih najlepša le$f> edolžnost, ponižnost pa žlahtne Akademski slikar Mole - oltar na Viču v Ljubljani ST o d rnzma ADELAIDE Fr. Janez Tretjak, OFM Holy Family Slovenian Mission 51 Young Ave, W. Hindmarsh S.A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007) Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487 Zima jemlje slovo in pred vrati je pomlad, ko vse zaživi, tako je bil potreben po napornem koncertu počitek - male počitnice. V našem verskem in kulturnem središču je bilo vse bolj tiho. Nobenih posebnosti, le praznik Marijinega vnebvzetja nas je razgibal; bilo je upokojensko veselo. V Avstraliji so verski prazniki, ki so ob delavnikih, preneseni na nedeljo. Tako marsikateri gre v pozabo. Le med nami priseljenci, ki nosimo našo versko tradicijo, praznujemo na delavniški dan, tudi če je maša v večernih urah. Tako smo imeli mašo na Veliki šmaren po nedeljskem umiku in se je zbralo precej ljudi. Marija je globoko v naših srcih in nas spremlja na naši življenski poti. Med mašo je bilo ljudsko petje, preproste pesmi, a pete s srcem. Po maši smo imeli v naši dvorani srečanje za upokojence. V programu so bile družabne igre in kosilo. Že nekaj časa ni bilo družabnih srečanj za upokojence, namreč, ko je država nudila ugodnost, da smo dobili mini kombi in se lahko peljali v naravo ali obiskali turistične kraje, je zanimanje za družabna srečanje utihnilo. Od lanskega leta pa potovanj z minibusom ni več in je želja po družabnih srečanjih zopet zaživela. Vsak si želi, da v prijetni družbi preživi nekaj ur, in zapusti svoj vsakdan, bolezen in osamljenost ob strani. Večina čuti potrebo po družabnih srečanjih in se hoče ob igrah sprostiti. Tako sta se dve skupini zabavali ob igranju kart. Seveda je bil bingo najbolj privlačen in poln smeha. Kdo bo prvi dobil tombolo; na tiho si jo vsak želi, pa tudi tolažilne nagrade ne manjka. Za karto je treba odšteti kar deset centov, skupiček pa gre za misijone za patra Pepija. Tako so igralci želeli. Zvišati bomo morali ceno, saj gre za misijone. Nekaj možakov pa ne gre v igre, temveč imajo debato. Kaj debatirajo, pa je mala skrivnost. Glavno je, da so zadovoljni. Med družabnimi igrami je bilo tudi zimsko slovensko kosilo, kislo zelje in kranjske. V wr. popoldanskih urah smo zaključili naše druženje z željo, da se v mesecu septembru spet srečamo. Tako bo na mali šmaren dopoldne ob 10. uri praznična maša, nato pa družabno srečanje za upokojence. Seveda se lahko tudi mlajši pridružijo družbi. V zimskem času je bilo potrebno obrezati sadno drevje in vrtnice. Dela so se lotili Jože in Marija Vuzem in Branko in Albina Kalc. Posebnost je okrog oljčnih dreves. Vsak bi rad po svoje obrezal in porezal, pa gospod pravi: ne preveč, saj rabimo senco in tudi sadove za olje, ki ga vsako leto kar nekaj litrov naprešamo. Tudi to delo je zanimivo. In vsak se pri tem nekaj nauči! Že dobra dva meseca imamo v našem verskem in kulturnem središču novo organistko, ki redno spremlja na orgije naš pevski zbor ali pa ljudsko petje. To je mlada Rebeka Pistor. Izhaja iz velike družine. Mama Suzi in Hate causes trouble, but love overcomesi problems. Proverbs >o:il Napis pred avstralsko cerkvijo v Južni Avstraliji oče Richard imata pet otrok in sta se prva poročila v naši novi cerkvi marca 1983. leta. Rebeka je prvorojenka, ki je bila krščena v naši cerkvi. Družina je vključena v lokalno avstralsko župnijo, kamor je Rebeka zahajala. Dokler je živel Jože Šterbenc, se pravzaprav nismo zavedali, kaj pomeni organist za skupnost. Po njegovi smrti smo iskali ustrezno osebo. Za kratko dobo smo imeli srečo, a ko je mlad organist odšel na študije v Evropo, so se začele težave. Skratka bila je organistka in je ni bilo. Prihajala je Avstralka, nič povezana s Cerkvijo, oziroma ni verovala, lepo je igrala, vendar nikoli nisi vedel, ali bo prišla, ali je ne bo. Dolgoletni pevec na našem koru, gospod Mario Jenko, je na tiho upal, da bo njegova vnukinja Rebeka, ko bo dovolj znala, prišla. Njegova tiha želja se je spolnila in tudi mi smo zelo zadovoljni, da imamo organistko, ki redno prihaja. Čeravno ne govori slovensko, ima veliko dobre volje, globoko vero in ljubezen do petja. Hvala, Rebeka in Bog daj, da bi ostala zvesta naši skupnosti! p. Janez PAPEŽEVO PISMO ZA SVETOVNI DAN IZSELJENCEV lujec sem til in sle me sprejeli (povzetek) Na prehodu v novo tisočletje je človeštvo zaznamovano s pojavom velikih selitev. Zavest o pripadnosti eni človeški družini narašča. Prostovoljne in nasilne selitve povečujejo možnosti za izmenjavo med ljudmi različnih kultur, veroizpovedi, ras in narodnosti. Modema prevozna sredstva vse bolj povezujejo različne dele sveta in vsak dan meje prestopajo množice popotnikov, beguncev, nomadov in turistov. Mnoge države veliko naredijo za sprejem priseljencev, ki se po začetnih težavah dobro vživijo v gostujočo skupnost. Vendar pa nesporazumi, do katerih večkrat prihaja, govorijo o nujni potrebi preoblikovanja struktur in spremembi mišljenja. To veliki jubilej 2000 pričakuje od kristjanov in od vseh ljudi dobre volje. V velikem jubileju Cerkev praznuje obletnico Kristusovega rojstva. Mnogi gredo v tem času na romanja v svetišča Svete dežele, Rima in vsega sveta, da bi globlje doživeli ta čas milosti. Tu se učijo odpreti srce vsakemu, posebno tistim, ki so drugačni: gostom, tujcem, priseljencem, pripadnikom drugih veroizpovedi in neverujočim. Veselo oznanilo nebeškega Očeta je brezmejna ljubezen, ki seje razodela v Jezusu Kristusu, kije prišel na svet, “da bi zbral razkropljene božje otroke” in jih zedinil v eno človeško družino, v kateri bo imel svoje prebivališče. Cerkev se zaveda svojega poslanstva. Ve,da je Kristus želel, da bi bila znamenje edinosti za svet. .Migracija iz obupa V mnogih delih sveta danes ljudje živijo v tragičnih okoliščinah negotovosti. Ni čudno da v takšnih okoliščinah ubogi in revni načrtujejo beg, iščejo kraje, ki bi jim nudili kruh, spoštovanje in mir. To je migracija iz obupa: možje in žene, pogosto mladi, ki nimajo druge možnosti kot zapustiti domovino in tvegati oditi v neznano. Vsak dan tisoči ljudi, včasih prav v skrajnost tvegajo s poskusi bega iz okolja brez prihodnosti. Na žalost je resničnost, ki jo najdejo v gostujočih deželah, pogosto vir novih razočaranj. Dežele s sorazmernim obiljem pogosto zapirajo svoje meje pod pritiskom javnega mnenja, ker pojav migracije prinaša tudi mnoge neprijetnosti. Tako ima družba v svoji sredi može in žene v ilegalnem položaju, brez pravic v deželi, kijih noče sprejeti. Proces globalizacije je lahko nova možnost, če so različnosti v kulturah sprejete kot možnosti za srečanje in dialog in Če neenakomerna razdelitev dobrin vodi k potrebni solidarnosti, ki mora zediniti človeško družino. Premišljevanje skrivnosti učlovečenja V učlovečenju Božjega Sina Cerkev spoznava božji namen “ ko nam je razodel skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si gaje bil vnaprej zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji” (Ef 1,9-10). Kristjanovo prizadevanje dobiva moč iz Kristusove ljubezni, ki je veselo oznanilo za vse človeštvo. V luči razodetja Cerkev, Mati in Učiteljica, uči spoštovanja do vsake osebe, gostoljubnosti do priseljencev kot bratov in sester. Vse človeštvo oblikuje v eno družino, ki bo znalo z razsodnostjo sprejemati različne kulture, ki jo sestavljajo. V Jezusu je Bog iskal človeško gostoljubje. Tuje odgovor, zakaj je pripravljenost na sprejemanje drugih v ljubezni značilna krepost vernikov. Jezus Kristus sije izbral rojstvo v družini, ki ni našla prenočišča v Betlehemu. Izkusil je izgnanstvo v Egiptu. Ni imel svojega prostora kamor bi glavo položil. Tiste, ki jih je srečal, je prosil za gostoljubje. Zaheju je dejal: Danes moram ostati v tvoji hiši” (Lk 19,5). Sebe je celo primerjal s tujcem v potrebi po zavetju: “Tujec sem bil in ste me sprejeli.” (Mt 25,35). Ko je razposlal svoje učence, je Jezus povedal, da bo njihov gostoljubni sprejem pri ljudeh povezan z njim samim: “Kdor vas sprejme, mene sprejme in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki meje poslal” (Mt 10,40). V jubilejnem letu in v okoliščinah človeških selitev je Kristusovo vabilo h gostoljubnosti sodobno in nujno. Kako more krščeni reči, da sprejema Kristusa, če zapira vrata tujcu, ki potrka? “Kako more biti božja ljubezen v človeku, ki ima premoženje in vidi, daje brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?” (1 Jn3,17) Bog je postal človek, da bi dosegel vse, prednost pa je dal zadnjim, izobčencem, tujcem. Na začetku svojega poslanstva v Nazaretu seje predstavil kot Mesija, ki prinaša veselo oznanilo ubogim, jetnikom oproščenje in slepim vid. Prišel je, da oznani leto Gospodovega usmiljenja, kije osvoboditev in začetek nove dobe bratstva in solidarnosti. Kristusovo delo, ki je vedno navzoče v Cerkvi, je sprejemati vse, ki se čutijo tujce, v novo bratsko občestvo. Jezusovi učenci so poklicani biti služabniki božjega usmiljenja, da se ne bi nihče izgubil. Praznovati Julnilej v poglobljeni edinosti človeške družine V praznovanju velikega jubileja Cerkev ne želi pozabiti tragedij minulega stoletja: krvavih vojn, ki so opustošile svet, preganjanj, uničevalnih taborišč, “etničnih čiščenj” in sovraštva, ki se je razširilo in še naprej zatemnjuje človeško zgodovino. Cerkev sliši trpeči krik vseh, ki so izkoreninjeni iz svoje dežele, vseh družin, ki so nasilno razdeljene in vseh tistih, ki se v hitrih spremembah našega časa nikjer več ne počutijo doma. Čuti z bolečino vseh, ki so brez pravic in gotovosti, na vse načine izkoriščanih, in jih podpira v njihovi nesreči. Besede: preganjanje, begunec, izgnanec, migrant in brezdomec, dobivajo v jubilejnem letu otipljiv pomen. Za verne so klic k spremembi mišljenja in življenja v skladu s Kristusovim klicem: “Spreobrnite se in verujte evangeliju” (Mk 1,15). V svojem najglobljem in najbolj zahtevnem pomenu klic k spreobrnenju pomeni tudi učinkovito priznanje pravic migrantov. Delo za edinost človeške družine pomeni zavzemanje proti vsaki diskriminaciji na osnovi rase, kulture ali vere kot nasprotju božjim načrtom. Pomeni pričevati za bratsko življenje, utemeljeno na evangeliju, ki spoštuje kulturne različnosti in je odprto za iskren in zaupen dialog. Delo za edinost zahteva podporo pravici vsakega človeka, da v svoji deželi živi v miru kot tudi budno skrb, da so v vsaki deželi zakoni za priseljence utemeljeni na osnovnih človekovih pravicah. Devica Marija je hitro šla na obisk k svoji sorodnici Elizabeti in se vzradovala v Bogu, Rešitelju, ko je doživela gostoljubje. Ona naj podpira vse, ki imajo v tem jubilejnem letu srca odprta za druge in naj jim pomaga, da jih bodo srečali kot brate in sestre, kot otroke istega Očeta. (prevod in povzetek p. Metod) sv- cini m metod MELBOURNE p. Metod Ogorevc, OFM SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission Baraga House, 19 A'Beckett St. Kew, Vic. 3101 Tel.: (03)9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 61 76 Dom počitka - Mother Romana Home 11-15 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054 KRST RACHEL GWENDOLYN ROBERTSON, hči Stevena A. Robertsona in Kristine, roj. Vidovič, doma so iz Bumleya, je bila krščena v naši cerkvi 26. avgusta 2000. Botra sta John in Sue Vidovič. Čestitamo in želimo, da bi novokrščenko v veri tudi vzgajali! POGREBI MARIJA COTIČ, roj. Štolfa, je umrla doma v Bulleenu, 24. 7. 2000. Rojena je bila v Trstu, 7. 1. 1925. leta. V Avstralijo je prišla leta 1957 in se naslednje leto poročila z Borisom Cotičem v North Fitzroyu, kjer sta tudi najprej živela. Potem sta se preselila v Bulleen, kjer sta že 34 let. Doma v Trstu živi še mama in sestra. Rožni venec zanjo smo imeli v naši cerkvi v četrtek, 27. julija, naslednji dan pa sv. mašo. Pokopana je na pokopališču v Heidelbergu. HENRIK (ERIC) AUERSPERGER je umrl doma v Lower Templestowe, Melbourne, 18. 8. 2000. Ob njem je bila vsa družina. Rojen je bil 9. februarja 1932 v Razborju pri Čatežu, župnija Zaplana. V Avstralijo je prišel skupaj z mamo Frančiško in sestro Mileno že leta 1950. Oče mu je umrl, ko je bil še majhen. Najprej seje zaposlil na železnici, kasneje pa je našel delo, ki gaje imel rad, politiranje pohištva. Leta 1956 je srečal Fay Markou in se z njo poročil naslednje leto, 9. februarja. V zakonu sta se jima rodila Sonja in Rudi. Dvajset let je družina živela v Thornburyju, kasneje pa v Lower Templestowe. Poleg omenjenih ga bodo pogrešali vnuki Steven, Casey, Stephanie, Kristen in Jessica ter sestri Fani, ki živi v Italiji, in Marica v Sloveniji. Njegova mama je stara 92 let in živi v Serpentine, na deželi, naprej °d Bendiga, Vic. Bolan je bil že približno 25 let, vendar Je bolezen vztrajno premagoval. Zadnja tri leta pa je šlo samo še navzdol. Pogrebne molitve smo imeli v Tobin brothers Chapel v Doncastru, pokopan paje na Anderson Creek Cemetery v Warrandyte, Vic. Bog naj pokojnima poplača z večnimi darovi, žalujočim domačim pa nakloni svojo tolažbo. PEVSKI ZBOR Cerkveni pevski zbor išče pevke in pevce, ki pojete alt ali bas, da se jim pridružite. Za tiste, ki pravite, da ne znate peti, naj povem: pevske vaje so ob sredah ob osmi uri zvečer. Vabljeni! P. PEPI LEBREHT Misionar p. Pepi, ki nas obiskal v juliju, se je med drugim oglasil tudi z razglednico iz Ljubljane: “Dragi p. Metod in vsi ostali v slovenskem verskem središču! Srečno sem priletel v vročo Slovenijo. Poln sem lepih vtisov. Hvala za lep sprejem, za molitev, za vaše darove, za srečanja. V molitvi se vas vsak dan spominjam. Z vašim darom pa ste že omogočili, da bomo skupaj s škofijo mogli še letos zgraditi samostan sester in še še bo kaj ostalo za en vodnjak. Bog vam povrni! Naslednjič se vam pa že oglasim z afriškega terena....” Pogovor s p. Pepijem lahko preberete na drugem mestu. Mimogrede: darove za misijone še naprej sprejemamo tudi pri Mislih. AFGANISTANCI Zadnjič sem pisal, da bodo v Baragov dom prišli Afganistanci. Sedem jih je prišlo, približno dva tedna kasneje kot sem jih pričakoval. Trije so že naslednji dan odšli v Sydney. Po dveh tednih so odšli tudi ostali. Povezujejo se med seboj in si skušajo najti stanovanja bolj blizu drug drugemu. Kadar pride kdo drug k nam, ima najraje svojo sobo. Med temi novimi stanovalci pa ni bilo nikogar, ki bi želel imeti svojo sobo, tako da smo nazadnje na verando s štirimi posteljami dodali še peto. Bili so čisti in urejeni ter z njimi ni bilo nobenih težav. ZBIRANJE OBLAČIL Združeno marijansko gibanje (The Combined Societies of Mary) nas je prosilo za pomoč pri zbiranju oblačil za Grodno in Petropavlovsk v Rusiji. Zbrali smo veliko oblačil, ki jih je molitvena skupina sortirala. Hvala vsem, ki ste prispevali za ljudi v potrebah. Od marijanskega gibanja smo dobili tudi pismeno zahvalo. Zahvaliti pa bi se morali tudi njim, saj je marsikdo povedal, daje vesel, OČETOVSKI DAN Praznovali ga bomo v nedeljo, 2. septembra po deseti maši v dvorani. Kratko proslavo pripravlja Slomškova šola z odborom staršev in drugimi sodelavci. Gospodinje so naprošene, da prinesejo krožnik dobrot za skupno mizo, prodajali pa bodo tudi pravo turško kavo. OLIMPIJSKE IGRE Ministranti v Kewju V imenu verskega središča bodo na različnih programih na društvih in v Slovenski hiši v času olimpijskih iger nastopili Fistričevi otroci, Proteus Anguinus: Simon, Michelle, Leah in Melissa, Andrew Bratina, Lidija Lapuh in Adrijan Butinar. Koordinacijo programa s Sydneyem vodi Draga Gelt. Prenočišča smo uredili pri rojakih v Sydneyu preko verskega središča v Merrylandsu (p. Filip). Za prevoz v Sydney bodo nastopajoči deloma sponzorirani iz našega središča (sto dolarjev po osebi). Za sponzorstvo so bila naprošena tudi društva' Če se bo katero oglasilo, bodo otroci predstavljali tudi njih. Za prevoz od stanovanja do društev bodo poskrbeli Sydneyčani. SLOMŠKOVA NEDELJA V nedeljo, 24. septembra bo god blaženega Antona Martina Slomška. Spomnili se ga bomo pri slovesni sv. maši, pa tudi s programom v dvorani. Ob programu bo tudi razstava o verskem središču, o letošnjih jubilantih, kot so skladatelj Jakob Gallus in slikar Jelovšek. Del razstavnega prostora bo uporabljalo tudi Slovensko društvo Melbourne, ker bo to ravno v času olimpijskih iger. S sodelavkami razstavo pripravljata Milena Brgoč in Anica Smrdel. Vabljeni! p. Metod daje lahko naredil nekaj prostora v polnih omarah. Gibanje je v Rusijo poslalo natlačen zabojnik z dvanajstimi tonami oblačil in hrane in je še ostalo za pol zabojnika. Kasneje so zbrali še za en poln zabojnik. SREČANJE DVEH KULTUR V ENEM SRCU (pogovor s patrom Pepijem) P. Pepi, en mesec si preživel med Slovenci v Avstraliji. Kakšni so tvoji vtisi o pokrajini, ljudeh, slovenski skupnosti? Moji vtisi so kratki in zato temu primemo nepopolni in delni. Pa vendar me je v tem kratkem času vplivno nagovorila dolgost in velikost dežele, lepota avstralskih evkaliptusov in pokrajine, pisana raznovrstnost živalskih družin, z zelenjem oživljena mesta, večobrazna in večkulturna preobleka ljudstev pod isto zastavo in govorico, prijaznost in trdoživost Slovencev-priseljencev. Zunanji blišč mest in njihov izgled pa nosi, žal, uniformirano svetovno preobleko ameriškega “bizniškega” navdiha. Ali za tiste, ki so preslišali pogovor na radiju, lahko poveš nekaj o Afriki, misijonskem delu vaju s p. Milanom, veselju in težavah, tudi nevarnostih misijonskega poklica? Na kratko torej le nekaj besed o Zahodni podsaharski Afriki, kjer se na dolžini več kot 600 km severno od gvinejskega zaliva, iz Atlantika proti Sahari razteza podolgovati Togo s svojimi približno 5 milijoni V čem je v Afriki bogastvo in v čem revščina? Kaj pa v Avstraliji? Nekaj malega lahko rečem o bogastvu v Togu in ne o Afriki na splošno. Njegovo bogastvo so rude, gozdovi, rodovitna zemlja, morje s svojimi bogastvi, družine z mnogimi otroki, hitra rast prebivalstva, skrbni, delavni in pošteni ljudje, bogato in z vero prepojeno doživljanje dogodkov, zgodovine, lastnega zasebnega in družbenega življenja... Njihova revščina pa je pomanjkanje lastne vizije o tem, kdo so in kaj bi radi bili v gospodarskem in političnem pogledu življenja, površnost pri delu in učenju, potreba po življenju v strahu in ne v ustvarjtjm svobodi, zaprtost pred znanjem, ki osvobaja iz nevednosti, ne dovolj navdušeno sprejemanje pismenosti, izobraževanja in Kristusa, počasnost v mišljenju in delovanju, slepa zaverovanost v svojo tradicijo brez kritične in razsvetljene presoje, kaj je dobro in resnično in kaj je lažno in suženjsko za človeka vredno življenje... O Avstraliji pa sem dobil vtis, da je v mnogih ozirih bogata država, a bojim se, da se boji služiti pravemu in resničnemu Bogu, marveč se raje zadovoljuje z njegovimi nadomestki (Sv. pismo jim reče maliki). Živi iz mnogih vrednot, ki sta jih porodila krščanska vera in evangelij, sedaj pa daje začutiti vtis, kot da ju več ne potrebuje, ali da je mogoče dobro in smiselno živeti brez njiju. Včasih so rekli, da se reka brez izvira, ^li brez stika z izvirom, hitro izteče in potem ostane le razpokana zemlja, žeja in lakota... Delo duhovnikov med slovenskimi izseljenci je še vedno delo za naš narod. V misijonih živiš in delaš med tujci in za tujce, čeprav si skupaj s. p. Milanom. Za eno in drugo poslanstvo je potreben božji klic. Kako si ti odgovarjal na božji klic od klica k prebivalcev, več kot 20 plemenskimi skupnostmi, z 39. leti neodvisnosti (od Francije) in s samostojno na pol demokratično državo predsedniško parlamentarnega tipa. Najin podeželski misijon Nadoba je na severu Toga ob vznožju gorske verige Atakora. V njem je okrog 16 vasi, od tega živijo majhne krščanske skupnosti le v šestih od njih. Od lanskega oktobra naprej je misijon postal samostojna Tamberma se je pred nekaj stoletji umaknilo gospodovalnemu plemenu iz Burkine Faso. Danes so razpršeni med svojimi polji na severu Toga in Benina. Imajo svojo dolgoletno kulturo, običaje, jezik, plese in verovanje. Najino veselje je njihova skromnost, preprostost, delavnost (ko je čas za to) in pa vsaj nekolikšna odprtost za vero v Jezusa in za gradnjo občestva Cerkve. Najina težava je v nezadostnem znanju njihovega jezika, kulturna drugačnost od njih, težava v razumevanju in sprejemanju njihovega mišljenja in vrednotenja... Ob prihodu misijonaijev v deželo Tamberma Pred dobrimi 30 leti je bilo veliko nevarnosti. Prvi misijonarji so živeli pod psihičnim Pritiskom in grožnjami domačih vračev, da bodo na njih preizkusili starodavne in učinkovite strupe. Vendar nobeden od misijonaijev do sedaj še ni bil zastrupljen. Je pa družbeno okolje v nekaterih običajih in življenjskih navadah še vedno zelo surovo in nasilno, tako da nikoli nisi gotov, da val surovosti ne bo pljusknil čez rob črne na belčevo kožo. župnija sv. Lovrenca v 10 let stari škofiji Kara. Večinsko pleme najinega misijona so poljedelci Tamberma, ki so dobili svoje imeli po znameniti gradnji nadstropnih hiš “tata”, grajenih iz blata. Pleme frančiškanom do klica v misijone? Morda še to: kako bi primerjal duhovniško delo v misijonih s tistim med izseljenci? Na Božji klic sem odgovaijal skozi odgovoren in resen premislek, razsvetljen z molitvijo in v veri. Ta klic pa mi je prihajal po notranjem veselju do misijonov, ki sem ga čutil že med študijem bogoslovja, in pa po osebnem povabilu p. Milana, da bi kdaj prišel v misijone v Afriko. Tako mi je 1. 1995 vodstvo naše province dovolilo, da sem lahko šel v misijone. Sem frančiškan, a delujem kot apostolski misijonar. Iskreno povedano ne vidim istosti poslanstva med izseljesnkim duhovnikom in misijonarjem. Ko greš med izseljence, prihajaš med že verne rojake; v misijone pa odhajaš med tujce, ki (vsaj v večini) Gospoda ne poznajo in nimajo vere vanj. Obema poslanstvoma pa je skupno to, da zapustiš domovino in da imaš v srcu rad svoj narod, materin jezik in kulturo. Duhovniško delo pa je v vseh delnih Cerkvah isto. Nosi le barve krajevnih posebnosti. Ali smemo misliti, da nas tam, kjer smo, Bog potrebuje? Kako naj bi po tvoje slišali, kaj Bog od nas pričakuje? Da, smemo tako misliti, seveda pod pogojem, da imamo Boga radi, da ga v vesti in molitvi iskreno poslušamo in da ostajamo zvesti njegovi Cerkvi v pokorščini zakonitim cerkvenim predstojnikom. Bog vsakega človeka potrebuje. Srečni smo, če odkrijemo, kam nas kliče in kaj moramo tam početi. Sliši tisti, ki posluša in nima zamašenih ušes. To pomeni, da moramo biti željni spoznati in izpolnjevati Božjo voljo in da moramo biti za to svobodni. Suženj more slišati le želje in potrebe lastne sužnosti. Notranje svobodni, ponižni, skromni človek, ki je željan spoznavati Boga in mu služiti, ravno nasprotno od sužnja spoznava, kdo je, katere darove ima, in kam ga Bog s temi darovi pošilja v služenje drugim. Sedaj greš še za en mesec domov v Slovenijo, potem pa nazaj v Togo? Da. Ko se vračam v Slovenijo, imam vedno občutek, da se vračam k mami, prihajam domov. Kako hudo mora biti ne imeti doma, pa kljub temu še živeti na zemlji... VTogosebom vrnil, če je Božja volja, 14. septembra. Kaj lahko v Avstraliji storimo za misijone, za vajin misijon z Milanom? Kakšni so vajini načrti v duhovnem in materjalem smislu? 'Najprej prosim za molitev za spreobrnjenje nevernikov in za njihovo živo vero. Prosim za darovanje lastnega trpljenja za rast evangelija in božjega kraljestva v srcih vseh ljudi. Živeti v misijonskem duhu nadalje pomeni, naj vsak kristjan živi katoliško vero v lastni krščanski skupnosti in to veselo in iz ljubezni do Gospoda Jezusa in njegove svete Cerkve. Potrebno je tudi hoteti govoriti (z življenjem in/ali besedo) nevernikom o Jezusu in zanj pričevati. Misijonarji v materijalno revnejših državah pa potrebujemo tudi določena denarna sredstva za naše lastno življenje in za gradnjo nekaterih neobhodno potrebnih stavb za normalno pastoralno in drugo dejavnost. V duhovnem smislu imava s p. Milanom en sam načrt: da bi tisti, ki se odločijo slediti Kristusu in postati kristjani v katoliški Cerkvi, to bili z vsem srcem, za vse življenje in celovito. Samo dobri, globoko verni in v veri prepričani kristjani so prihodnost in upanje za Cerkev in za najino delo. Vmaterijalnem smislu pa si kratkoročno ali dolgoročno prizadevava za čimprejšnjo izgradnjo samostana za sestre sv. Avguština, ki se bodo v prihodnosti naselile v župniji; za izgradnjo nove in prostornejše knjižnice in dveh novih učilnic; za pomoč pri čiščenju in kopanju novega vodnjaka v eni od vasi naše župnije. Kakšen smisel ima misijonsko delo v Afriki? Ali so ljudje iz vajinega plemena pripravljeni zaživeti samostojno, ali pa samo pričakujejo pomoč in koristi od zunaj? Smisel vsakega misijonskega dela prihaja samo od Gospoda, ki nas pošilja, da ga oznanjamo in zanj pričujemo. Cerkev je poslana na pot v vseh časih, civilizacijah in kulturah, torej tudi v afriških... Ko je prišel bel človek s svojim znanjem, denaijem in z lažjo obliko življenja, je Afričane zamikalo, da bi tudi oni tako živeli. Od takrat naprej (tudi po “zaslugi” belcev) niso več mogli živeti zgolj svoj način življenja in s svojimi sredstvi. Spoznali so novo življenje v novih potrebah in zahtevah. Za to življenje pa niso bili sposobni niti pripravljeni in potrebovali so pomoč belega človeka, nositelja nove civilizacije. Na ta način seje marsikatera roka, ki je prej vihtela motiko, iztegnila in prosila za pomoč. Danes misijonarji in tudi resne nevladne organizacije iz Zahodnega sveta nismo polnilci iztegnjenih rok, marveč sopotniki Afričanov v njihovem iskanju lastne poti in oblike življenja. Mnogi od njih bi še kar naprej najrajši prosjačili in sanjali o evropskem razvoju in načinu življenja, toda prav misijonarji jih vzgajamo k samostojnemu življenju z njihovimi sredstvi in na njihov način ter k premisleku, kako morejo in hočejo živeti. Midva z Milanom, recimo, najinim ljudem ničesar ne dava zastonj, marveč morajo vse plačati, ali pa prispevati, kolikor pač zmorejo. Cerkveno življenje organizirava tako, daje vedno bolj odvisno od njih samih in da ga bo lahko za nama vodil tudi afriški duhovnik z manjšimi (afriškimi) sredstvi tamkajšnjih ljudi. Na pomoč jim prihajava samo v gradnji najosnovnejših objektov za normalno župnijsko življenje, ali pa objektov za zadovoljevanje osnovnih potreb zdravega vaškega življenja (to je razvidno iz projektov najinega misijona). Posameznikom ne pomagava (razen v očitni in te£ki stiski), saj je za njih odgovorna njihova lastna družina. Kaj bi želel povedati bralcem Misli, posebno tistim, ki jim je ta revija eden redkih stikov s slovensko besedo? Odgovoril bom z dvema vprašanjema: ‘Ali še gori v vaših srcih prvotna zaljubljenost v jezik vaše matere in ali se še spominjate, kako veliko ceno so naši predniki plačevali za ohranjevanje slovenskega jezika in kulture?’ In še: ‘Ali je kateri jezik, ki bi lahko lepše in bolje povedal, kdo sem (smo), in kaj mi (nam) pomeni moj (naš) Bog in moje (naše) vse?’ Hvala za obisk med nami. Želimo ti srečno pot in morda še kdaj nasvidenje “down under”. (vprašanja postavil p. Metod) ZAHVALA HVALEŽNEGA SRCA Po enomesečnem gostoljubju naših frančiškanskih patrov Janeza, Filipa in Metoda ter mnogih Slovencev, vam vsem skupaj in vsakemu posebej izrekam iskreno in globoko zahvalo. Hvala za povabilo, sprejem, gostoljubnost, molitev, vožnjo po Avstraliji, srečanja, prijetna kramljanja, uživanje slovenskih kuhinjskih dobrot... Od vas sem veliko prejel, okušal sem vašo dobroto, zato sem takoj vedel, da sem med svojimi, med dobrimi Slovenci. Vse vaše osebne potrebe, želje, prošnje, stiske, negotovosti, iskanja in veselja nosim v svojem srcu in v vsakodnevnih molitvah. “Misli” ostajajo med nami živa vez in most pri gradnji iste katoliške Cerkve. S spoštovanjem do vsakega izmed vas in z ljubeznijo p. Pepi Lebreht. MW. MinJza Maluuc Ostanimo še malo pri glagolu, saj smo na dolgu še z neosebnimi (glej IV/II) glagolskimi oblikami, ki so, kot vemo nedoločnik, namenilnik, deležniki in glagolnik. a) Nedoločnik z obrazilom na -ti in -či (dela-ti, re-či) ne pozna ne osebe ne števila ne časa ne naklona in se ne pregiblje, ima pa značaj (pomen, naravo) samostalnika in glagola: Govoriti je srebro, molčati zlato = govorje srebro, molk je zlato... Pomnimo: napačno je uporabljati nedoločnik s predlogom ‘za’: Nimam kaj zajesti in za piti, prav: Nimam kaj jesti... piti; Veliko ti imam za povedati, prav: imam povedati... V vsakdanjem pogovoru uporabljamo kratki nedoločnik (brez -i): Moram ti povedat, da... b) Namenilnik z obrazilom -t, -č (zapret, strič) izraža namen in stoji samo za glagoli premikanja: Pridi se gret, Hitimo pomagat, Gremo vreč vlado... Pomnimo: kadar ima glagol ‘dati’ pomen ‘poslati’ (v pomenu premikanja), ga vežemo z namenilnikom: Sina je dal učit, Hlapec je dal delat obliko... c) Štirje deležniki 1. Tvornosedanji deležnik na -e delamo samo iz nedovršnikov: sprehajaje, mrmraje, prepevaje. Spraševaje je našel pravo pot. Pomnimo: glagoli tipa kupovati, vzdihovati tvorijo deležnik ali kupovaje, vzdihovaje ali pa tudi kupuje, vzdihuje... - Tudi tvornosedanji deležnik na -č delamo samo iz nedovršnikov: pojoč, proseč, kupujoč, skakajoč. Rabimo ga pridevno (pred nami je cvetoč grm) in prislovno (sopeč je prilezel na hrib). Pazimo: če ta deležnik rabimo pridevno (cvetoč grm) ga sklanjamo in spreminjamo po spolu, sklonu in številu: cvetočega grma, cvetoča grma, pri cvetočih grmih, cvetoča veja, cvetoče drevo... 2. Tvornopretekli deležnik na -ši, -vši izraža dejanje, ki seje izvršilo pred dejanjem drugega glagola: Stopivši k njemu, gaje vprašala... Delamo ga samo iz dovršnih glagolov. V ljudski govorici skoraj ni v rabi. Prešeren ga ni maral in proti Matevžu Ravnikarju, ki je ta deležnik vpeljal v slovenščino, izstrelil puščico: Gorjancev naših jezik potujč’vavši, si kriv, da kolne kmet molitve bravši. Za povrh je pri tem nalašč rabil nedovršnika (potujčevati, brati). 3. Tvornopretekli deležnik na -l (rekel, mislil) je najpomembnejši med deležniki, imajo ga vsi glagoli, brez njega bi ne mogli delati časov in naklonov: Delal sem (bom) ves dan. Naj bi rajši delal. Ko bi moj sin vsaj delal... Ravna se v spolu in številu po osebku: Zenska (osebek ž. spola) je kričala... Ženski sta kričali... Dete je kričalo... 4. Trpnopretekli deležnik na -n ali -t (ranjen, pokrit) izraža stanje po dovršenem dejanju: Vrnil seje utrujen in potrt. Tvorimo ga v glavnem od dovršnih glagolov, le redko od nedovršnih (kuhan, pečen, čaščen...) d) Glagolnik z obrazilom -je (branje, delovanje, iskanje) je pravzaprav samostalnik z glagolsko obliko. Glagolniki so narejeni iz nedovršnikov, vsi pomenijo aktivnost, tvornost. Pazimo: imamo tudi samostalnike, ki sicer izražajo glagolsko dejanje, nimajo pa oblike glagolnika na -je, a so izpeljani iz glagolskih osnov z najrazličnejšimi obrazili: -tev, -tje, -nje, -nja, -ja, -ba, -lo, -ljaj, -ek, -ev, -ež in -ost: molitev, odkritje, odpuščanje, košnja, kraja, okužba, motovilo, tresljaj, dogodek, pomilostitev, tepež, usmiljenost. Tako! Pregibne besedne vrste (samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol) smo obdelali, zdaj so na vrsti nepregibne besedne vrste (prislov, predlog, veznik, medmet in še členek). tynanciXkw- imim ned (tfšR) 6. p. fydip< Rupnik 2. Vodila tf-ŠR, ^baA švetecfa ^buA RAZMIŠLJANJE: Vsi poklici, ki prihajajo od Boga, vodijo k svetosti. Pri krstu smo vpoklicani, da sledimo Kristusu«.Toda, vodeni od Sv. Duha, smo dodali Frančiškov povdarek svojemu krščanskemu poklicu.Svojo obljubo smo oblikovali kot obljubo življenja evangelija po zgledu sv. Frančiška Asiškega. On je svoj način življenja očrtal v Vodilu, ki ga je dal v potrditev takratnemu papežu. V vsej 800-letni zgodovini FSR se Vodilo v svojem bistvu ni spremenilo, postajalo je le sodobnejše. Kot se je Cerkev po II. Vatikanskem koncilu »posodobila« tako je tudi Vodilo bilo potrebno prilagoditi novim cerkvenim, pa tudi posvetnim tokovom. Leta 1978 je papež Pavel VI. Sedanje Vodilo potrdil. V čem se sedanje Vodilo razlikuje od tistega, potrjenega leta 1883? 1. Razlika v odgovornosti. Laikom so zaupane službe, ki so bile prej izključno v kompetenci duhovnih asistentov: vzgoja, priprava in vodenje mesečnih srečanj, organizacija ... 2. Jasna hierarhija FSR ... 3. Poudarjena je svetna vloga FSR, apostolska dejavnost, pričevanje v življenskem okolju, v katerem vsak član FSR živi. Opuščene so do takrat »bolj redove« obveznosti (molitev malega psalterja, obvezna molitev Očenašev, obvezno obhajanje prvih sobot...) 4. Poudarjena je edinost s Cerkvijo in njegova avtonomnost znotraj vseh vej Frančiškovih redov. 5. Vodilo poudarja skrb za zveličanje vseh bratov in sestra in ne skrbi samo za lastno zveličanje članov FSR. MEDITATIVNA MOLITEV OB VODILU FSR O Gospod naš Bog, trudimo se, da bi bila karizma našega serafinskega očeta Frančiška prisotna v življenju in poslanstvu Cerkve, na različne načine in v različnih oblikah v medsebojni poživljajoči edinosti. Obljubili smo, da bomo živeli na način sv. Frančiška Asiškega v smislu naašega Vodila, potrjenega s strani Cerkve. Pomagaj nam, te prosimo, da bomo vsak dan: - prebrali evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa in sledili zgledu sv. Frančiška, ko bomo prehajali od evangelija v življenje in iz življenja k evangeliju (čl. 4) - iskali živo in dejavno Kristusovo osebo v bratih in sestrah, v svetih spisih, v Cerkvi in bogoslužnih opravilih (čl. 5) - priče in orodje poslanstva Cerkve med ljudmi, ke oznanja Kristusa z življenjem in besedo (čl. 6) - priličili svoj način življenja in ravnanja Kristusovemu s popolno, dokončno notranjo spremembo, ki jo evangelij imenuje »spreobrnenje«; na tej poti naj uporabljamo zakrament sprave (čl. 7) - molitev in premišljevanje imeli za dušo vsega kar smo in kar počnemo (čl. 8) - posnemali popolno podaritev Device Marije, njeno odprtost vsaki Tvoji besedi in klicu (čl. 9) - zvesto izpolnjevali svoje poklicne dolžnosti v raznih okoliščinah življenja (čl. 10) - iskali pravega duha skromnosti in očistili svoja srca vsakega nagnjenja in poželenja po posesti in moči (čl. 11) - pridobili čistost srca, kije potrebna, da postanemo svobodni za ljubezen do Boga in naših bratov in sestra (čl. 12) - sprejemali vse ljudi kot tvoj dar, Gospod, in kot Kristusovo podobo (čl. 13) -na čelu pospeševanja pravičnosti s priočevanjem svojega človeškega življenja in s podvzemanjem iniciative (čl 15) - cenili delo kot dar in kot deležništvo pri stvarjenju, odrešenju in služenju človeški skupnosti (čl. 16) - gojili Frančoškov duh miru, zvestobe in spoštovanja življenja v svojih družinah in si prizadevali, da le-te postanejo znamenje v Kristusu že obnovljenega sveta (čl. 17) - spoštovali vse svarstvo živo, in neživo »kot nosilce pečata Najvišjega« (čl. 18) - nosilci miru in oznanjevalci popolnega veselja v vseh okoliščinah in vcepljeni v Kristusovo vstajenje naj z vedrim mirom pričakujemo sestro Smrt in svoje dokončno srečanje s Teboj, našim Očetom (čl. 19) Vse to te prosimo po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Amen. fP. Valerian Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM ael s?« raiaei St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W. 2160) Tel.: (02)9637 7147 in (02)9682 5478 Fax: (02)9682 7692 SYDNEY Vsa dela v verskem in kulturnem središču pri sv. Rafaelu so v redu potekala. Okoliške postojanke so imele bogoslužje, kakor je bilo v programu. Tako bo p. Valerijan lahko nadaljeval tam, kjer zaključujem. Da bo pa našel urejen vrt okoli cerkve in cerkev očiščeno s posebnim postopkom, mu bo lahko v veselje. Toda, kakpr hitro bo začel z delom, bo ostal sam dober teden, ker se bom podal 18. avgusta na Zlato obalo, kjer bo sveta maša že isti večer (v soboto), v nedeljo 20. avgusta pa v dvorani Društva na Comubiji. V nedeljo, 28. avgusta bo sv. maša narodov v katedrali v Brisbanu. V soboto, 19. avgusta bo redna sv. maša za vernike na Zlati obali (Surfers Paradise, cerkev Srca Jezusovega) ob 7.30 zvečer. V nedeljo, 27 avgusta ob 2.00 popoldne bo v stolnici sv. Štefana sv. maša narodov - etnično bogoslužje. Upam, da bodo Slovenci primemo zastopani in tudi po narodnih nošah vidni. Toplo vabljeni! V nedeljo, 10. septembra bo prijateljsko slavje na Zlati obali: otvoritev in s sv. mašo, blagoslov kluba Lipa in balinišča ob njem. V nedeljo, 6. avgusta, je bil pri sv. Rafaelu krščen ANTONY JOHN L1UZZO, rojen 1. maja 2000. Botri malemu Antoniju Johnu so bili: Rita Liuzzo, Sandy Di Pietro in Cathy Kosednar. Novokrščencu Antony-ju Johnu, srečnim staršem Veroniki, roj. Kosednar in Sebastijanu Liuzzo ter botrom iskrene čestitke in voščila ob tem prazniku. Sestra smrt seje v soboto, 29. julija ustavila pri naših ljudeh in to v družini Perovič. Umrl je IVO PEROVIČ. Rojenje bil v bližini Zadra leta 1942. Izhaja iz verne družine Perovičevih, kjer je bilo kar sedem duhovnih poklicev: štirje njegovi strici so frančiškani, tri tete pa sestre Franjevke. Vero, ki jo je spoznal v družini, je nosil v srcu in jo izpričeval. Vsak petek je zadnje čase z veseljem prejel sv. obhajilo in je zato lahko pogumno pričakoval božji klic. V Avstralijo je prišel leta 1958, se vrnil za nekaj časa nazaj v svoje kraje, a se kmalu vrnil, se poročil leta 1970 z Ano Prem iz Vrhnike. Rodila sta se jima dva sinova: Vinko in Aleks. Tako pokojni Ivo zapušča ženo Ano, sinova z družinama in celo vrsto bližnjih in "daljnih sorodnikov. Po sv. maši zadušnici v hrvaški cerkvi sv. Nikolaja Taveliča, smo ga spremili na hrvaški del pokopališča v Rookwoodu. V petek, četrtega avgusta, je po 7/C\ dolgi in hudi bolezni umrla v \l/-\ K \ A Princ Hospital bolnici v Pfmjy Newtownu gospa, mnogim ,V\ dobrotnica, ANGELA DAJNKO. Rojena je bila v družino Bratuša iJ/ v Vogrinčevcih pri Ljutomeru dne 13. marca 1934. Poročila se jez Vinkom Dajnkom leta 1959 in je naslednje leto šla z njim v Avstralijo. Pogreb pokojne je bil v sredo iz cerkve sv. Rafaela na slovenski del pokopališča v Rookwoodu. Pokojna zapušča moža Vinka, tri brate: Franca v Avstraliji, Lojzeta v Nemčiji, Viktorja na domu v Sloveniji in sestri: Milico v Nemčiji in Marico v Mariboru ter njihove družine ter mnoge sorodnike in prijatelje. V nedeljo, 6. avgusta, pa je v bolnici v Westmeadu umrl za posledicami možganske kapi DARKO (BOŽIDAR) BIZJAK. Rojen je bil v vasi Studenec pri Sevnici, 12. decembra 1935. V Avstralijo je prišel kot izučen ključavničar leta 1960. Pogreb pokojnega je bil 10. avgusta po sv. maši pri sv. Rafaelu, na slovenski del pokopališča v Rookwoodu. Pokojni Darko zapušča v Avstraliji brata Franca z družino, doma pa 90-letnega očeta in sestro z družino. V petek, 25. avgusta 2000 je v Fairlleldu bolnici umrl STANISLAV FERJANČIČ. Rojenje bil 1. maja 1928 v vasi Manče pri Vipavi, župnija Goče. Bilje sin Janeza in Katarine, roj. Semenič. Nekaj let po drugi svetovni vojni je odšel najprej v Italijo, od tam pa je leta 1952 prispel v Avstralijo. Kot mnogi drugi novodošli naseljenci, je najprej opravljal razna težaška dela. Potem seje zaposlil pri gradnji hidrocentrale v Snowy Mountains, kjer je delal trinajst let. Po povratku v Sydney je opravljal razna mehanska dela. Pozneje se je poročil z Maro, roj. Stock, ki je po rodu iz Kranja. Vseskozi je veliko pomagal prijateljem pri različnih delih, veliko ljudi tudi na klubu Triglav. Nikoli ni odrekel pomoči, čeprav je marsikdaj šel izven svoje poti, daje ustregel prošnji. Bolan je bil za rakom samo dobra dva meseca. V četrtek, 24. avgusta je bil prepeljan v Fairfield bolnico, kjer je prejel zakramente svete Cerkve. Naslednji dan pa je sklenil svoje zemeljsko potovanje. Rožni venec za pokoj njegove duše je bil opravljen v Merrylandsu v ponedeljek, 28. avgusta, nato je sledila pogrebna maša. Pokopan je bil na novem delu našega pokopališča v Rockwoodu. Pokojnik zapušča poleg žene Mare tudi brata Janeza in sestro Marijo (živita v Melbournu). V Mančah živita še dve sestri, ena pa v Trstu od številne družine desetih otrok. V nedeljo, 27. avgusta 2000 je v bolnici v Liverpoolu (NSW) umrla VIDA ANGELA KLINAR, roj. Fideršek. Rojena je bila 25. maja 1930 v Mariboru kot hčerka Franca Fiderška in Amalije, roj. Cvetko. Dne 14. februarja 1948 seje v Mariboru poročila s Tomažem Klinar, kije po rodu iz Zgornje Kungote. V Avstralijo sta prišla 3. avgusta 1956 na ladji »Skaubryn«. Tomaž je bil zaposlen na raznih delih, zadnja leta pred smrtjo pa je vodil mehanično delavnico in bencinsko črpalko. Sedaj pa je že štiri leta med pokojnimi. Vida je bila že nekaj let slabega zdravja in je večkrat morala v bolnico na zdravljenje. Pokojnica zapušča Kevina Tomaža Klinarja, ki je bil rojen 19. marca 1967 v Gosfordu in Katarino Ann Klinar, roj. 4. februarja 1969 v Sydneyu. Pokojnica zapušča tudi šest vnukov, sestro Marijo Hartley, Ivanko Zec, osem nečakov, sestra Jožica in brat Franc pa sta že med pokojnimi. Pogrebna maša za Vido je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu v petek, L septembra. Pokopana je bila v grob pokojnega moža Tomaža v Liverpoolu. Dodatno pojasnilo k osmrtnici za SLAVKA PEKOLJA. Pravilno ime žene je Danica, roj. Cek. Slavko je bil dobro znan in velik prijatelj slovenske skupnosti v Brisbanu in na Zlati obali. Večkrat je bil tudi odbornik društva »Planinka«, eno leto tudi njen predsednik. Redno se je udeleževal pogrebov naših rojakov, zato jih je tudi veliko prišlo na njegov pogreb. Slavko je bil tudi aktiven član dobrodelnega mednarodnega društva The Rotary. To društvo ga je septembra 1995 poslalo na Salomonske otoke, kjer je kot vodja gradbene ekipe vodil gradnjo tamkajšnje bolnice. Dve leti pozneje je bil poslan v Kathmandu, Nepal, kjer je vodil obnovo poslopij pri tamkajšnji bolnici. V začetku letošnjega leta je prejel pohvalno listino, ki jo je podpisal predsednik John Howard, izročila pa mu jo je članica parlamenta Tereza Gombaro. V listini se predsednik zahvaljuje Slavku za njegov čas in za gradbeno izkustvo. Predsednik omenja, da je Slavko s tem cenjenim delom »gradil mostove prijateljstva z našimi sosedi v potrebi.« Vsem, ki ob smrti navedenih pogrešate sina, ženo ali moža, očeta in sorodnika, izrekava s p. Valerijanom iskreno sožalje in zagotavljava pokojnim in njihovim svojcem molitveno pomoč. VTISI Z DOPUSTA Ko pišem te vrstice, je že preteklo tri tedne, kar sem se vrnil iz domovine, kjer sem bil udeleženec duhovnega kapitlja frančiškanske province v Sloveniji, nato pa sem imel dopust. S sobrati sem se srečal sedi junija na omenjenem kapitlju, kije bil deloma v Ljubljani- Center, na Viču in Novi Štifti na Dolenjskem. Na zasedanjih in delavnicah smo slišali mnogo spodbud, kako naj bi potekalo bratsklo življenje v naših skupnostih. Seveda sem precej časapreživel tudi v krogu svojih domačih, ki so mi preskrbeli prevoz, da sem obiskal čimveč lepot in zanimivosti Slovenije. Obiskal sem vse glavne božje poti naše domovine: Brezje, Sveto goro, Ptujsko goro, Svete Višaije, Rakovnik, baziliko Matere Usmiljenja v Mariboru in še druge manjše božje poti. Povsod sem se spomnil v molitvi vseh naših rojakov in posebej prosil Marijo, naj nam pomaga, da bomo ohranili zaklad svetew vere in po njej živeli ter se ob koncu našega zemeljskega življenja zveličali. Ko sem obiskal naše škofe, so vsi izročali pozdrave za vse dušne pastirje tu v Avstraliji in za vse rojake. Vsem toplo priporočajo, naj ohranijo in gojijo versko življenje in ljubezen do slovenskega jezika in domovine. PATRU FILIPU IN POMOČNIKOM Iskrena hval za vodenje našega verksega središča pri svetem Rafaelu v času mojega dopusta. Hvaležemn sem mu, kot tudi pomočnikom, ki so mu stali ob strani pri vseh zadevah, ki pridejo na vrsto v teku dneva in tedna, posebno, ko je bilo treba iti k bolniku v bolnico ali na dom in ste mu nudili prevoz. Tudi za gosta p. Pepija ste lepo poskrbeli. Tako mi je povedal. Žal sem ga zamudil, ker je njegov obisk sovpadal z mojim dopustom. Govoril pa sem z njim v Ljubljani pri kapitlju v juniju in avgustu, ko seje vrnil v Ljubljano, kjer je preživel še ostali del svojega dopusta v domovimni. Upam, da vasje navdušil za misijone, kjer sam goreče deluje že vrsto let. Ob tej priliki naj vas spomnim, da ne pozabite - poleg molitve za poklice - molitve za misijone, saj je misijonar pri svojem oznanjevanju toliko uspešen, kolikor ima podpore v molitvi iz zaledja. Hvala vsem, ki kar redno prispevate za misijone. Saj so ljudje v misijonih revni in ko jim govori o Jezusovi ljubezni do vsakogar, jim mora to ljubezen dejansko izkazovati. V ta namen pa potrebuje gmotna sredstva. XV. SVETOVNI MLADINSKI DAN V RIMU je pritegnil nad dva milijona mladih iz sto šestdesetih držav sveta,- Ves teden so bile slovesnosti po številnih rimskih cerkvah. V nedeljo, 20. avgusta, pa je bila zaključna slovesnost, ko je papež pozval mlade celega sveta, naj ne dopustijo, da bi bili zlorabljeni za nasilje in razdejanje , in da naj z vsemi močmi pospešujejo mir, razumevanje in spravo. Od sydneyske mladine sta bili navzoči Julie Brcar in Tereza Rede (če je bil še kateri, naj mi sporoči in bom rad omenil prihodnjič). Ob tej priliki je papež oznanil, da bo naslednji svetovni mladinski dan v Torontu, Kanada, leta 2002. Torej bo gostitelj tega velikega dogodka naš rojak, kardinal Alojzij Ambrožič. PRAZNOVANJE NAŠEGA ZAVETNIKA SVETEGA RAFAELA ina zakonskih jubilejev smo zaradi olimpijskih iger in razstave v naši dvorani prestavili na mesec oktober. Isto velja tudi za srečanje bolnikov in upokojencev. V oktobru bo tudi nastop ansambla “Lipa” pod vodstvom Maksa Vočanca ob spremljavi prvaka harmonikašev Petra Grivca. Ansambel je pred nedavnim izdal tudi zgoščenko z izbranimi pesmimi. Datum vseh omenjenih bo objavljen v “Nedelji” in na SBS radiju. FIGTREE ima slovensko službo božjo vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu: 8. in 2. oktobra, 5. novembra (izredno), žegnanje. Radi prihajajte k mašam. V bližnji bodočnosti bomo povabili tudi krajevnega škofa Filipa Wilsona, da sreča našo skupnost v Wollongongu, pri maši v Figtree. CANBERRA ima slovensko službo božjo na tretjo nedeljo v mesecu, torej 15. oktobra, 19. novembra, itd. ob šesti utri zvečer. Lepo vabljeni. Sporočite patreu telefonsko, če je katei od rojakov bolan, da ga lahko obišče že pred mašo ali po njej. NEW CASTLE pride spet na vrsto za slovensko mašo v nedeljo, 29. oktobra, ker je to peta nedelja v mesecu. Maša je v stolnici Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton, ob šesti uri zvečer. Po maši bo srečanje v dvorani. OKTOBER - MESEC ROŽNEGA VENCA je pred vrati: spodbuda, da poživimo to lepo molitev in sploh naše molitveno življenje. p. Filip in p. Valerijan SPOMIN 13. julija je minulo eno leto odkar je odšel MAKS KOČAR v večnost. Rana se še ni zacelila. Dragi Maks, težka človeku ni zemlje odeja, vzamejo vase ga njene moči; Zemlja slovenska v duhu te spremlja. Dolgo spomin naj tvoj nam živi! Stanko Cvirn, Perth, WA ZNAMKE Znamke ZNAMKE Znamke, predstavljene danes, so izšle 23. junija 2000. Gospa Maura Vodopivec je dodala v pismu tudi naslednje besede: češnje so zrele, veselo je srce! Dr. Franci Štampar takole opiše češnjo, upodobljeno na znamki. ČEŠNJA je nova slovenska sorta Vigred (PRUNUS AVIUM L.), ki sojo dobili s križanjem. Cvetovi so dvospolni. Okrog pestiča je razporejenih 15-30 prašnikov. Češnja je samoneoplodna sadna vrsta, zato je potrebno, daje v bližini še druga vrsta češnje, ki cveti istočasno. Za normalno oploditev so potrebne čebele. Drevo je srednje bujne, razprostrte rasti z velikimi listi in cvetovi. Cveti v drugi do tretji skupini cvetenja češenj in zori v tretjem češnjevem tednu. Plodje velik, bleščeče živo rdeče barve, ki rjavkasto rdeče potemni. Na znamki je tudi češnjeva muha, ki povzroči največ škode na srednje poznih in poznih sortah češenj. Posledice napada te muhe so črvivi, neužitni plodovi. Muhe so blešeče črne barve in z rumenim trikotnim ščitkom na koncu oprsja. Ličinke iz izleženih jajčec se zavrtajo do koščice, kjer se hranijo z mesom češnje. Dorasle ličinke zapustijo plodove, ko padejo plodovi na tla. Ličinke se zabubijo in preživijo zimo. Znamke iz serije GRAJSKE STAVBE NA SLOVENSKEM, ki obravnavajo gradove, je opisal dr. Ivan Stopar. PTUJ - ptujski grad sega s svojimi naj s tarej š im i sestavinami v čas salzburškega nadškofa Konrada I. Ohranila se je viteška dvorana, kjer so imeli sedež gospodje Ptujski. Lastniki so se kasneje menjali. Danes je v njem Pokrajinski muzej Ptuj z razstavami kulturno zgodovinske zbirke. OTOČEC - se ponaša z gotskimi okni in portali ter z renesančno slikarijo. V 16. stoletju je bil grad v lasti tirolskega plemiča Sigismunda pl. Villandersa in kasneje generala Vojne krajine Ivana Lenkoviča. V 19. stoletju so oplemenitili grad s stezicami in angleškim parkom. ŽUŽEMBERK - pozidan v 12. ali zgodnjem 13. stoletju na skalnem pomolu nad Krko in tako zavaroval prehod v Suho krajino. Prvi lastniki so bili goriški vazali s Šumberka. Ob koncu 15. stoletja je grad prešel v posest gospodov Auerspergov. Žužemberški grad sodi med najmogočnejše in najslikovitejše grajske stavbe na slovenskem. TURJAK -zgrajen na pomolu sredi hriba, verjetno okoli leta 1200 ali v začetku 13. stoletja Auerspergi - Tuijaški. Želeli so poudariti svojo moč tudi na zunaj. Leta 1511 gaje skoraj do tal podrl potres. V turjaškem gradu je znamenita freska Pohod sv. Treh kraljev iz srednjega veka, ki prikazuje viteško nošo tistega časa. MiljJti * .jr.id Otočec ■ I Il'WWfWfWPRfff tPi*B ^ Žiiiemberv ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili na zadnji poti življenja JOŽETA GORUPA. Hvala pevcem in Stanki Peršič, vsem ki ste darovali cvetje in vizitke, hvala patru Metodu in gospodinjam za pecivo. Žena Danica, otroci Joško, Peter in Nevi. / p. Bazilij TONČEK II POTOKA Mladinska povest No, posebno dolgo vseeno ni pomišljal. Mesto gaje mikalo s svojimi zanimivostmi. In glej! Tam ob peči sedi Neža ter ga zavistno gleda izpod čela. Gotovo se jezi na Gregoričevo teto, ki ni pisala, da bi rada njo k sebi. In če bi on res odšel, bo morala sama s kravami na pašo. V Tončku se je zbudil stari Dolenjec. Nič več si ni delal preglavic z odločitvijo, ampak je pogledal v materin zgubani obraz ter moško povedal: »V Ljubljano? Zakaj pa ne!« Nato je pogovor o Ljubljani zaspal za ves teden. Najbrž se je mati medtem dodobra pogovorila z gospodom župnikom. Šele v soboto je povedala Janezu: »Tonček pojde k ljubljanski teti.« Janez ni rekel ničesar, a preveč prijazno ni gledal izza mize. Gotovo bi materi ugovaijal, ako bi si upal. Tako pa je molčal in skomizgnil z rameni. Dečko je torej vedel, da je zmenjeno do konca. V Ljubljano pojde. V Ljubljano! Koliko je že slišal o njej. Same čudovite stvari, kijih komaj moreš verjeti. Kup visokih hiš in ljudi več kot v Stični na sam semanji dan. Pa kako so napravljeni! In hiše nimajo nič hlevov; zato tudi krav ni, da bi jih pasli. Cerkva ima mesto celo vrsto. Pa takih, da še stiško posekajo... Predlanskim je bil Tonček z mateijo v Novem mestu, ko je šla na semenj kupovat prašičke. Kako je gledal, ko so privozili med vrsto hiš! Tistikrat mu je rekla mati: »Veš, Novo mesto še ni nič proti Ljubljani.::« Torej mora biti zares čudna stvar tako mesto. Ljubljana, Ljubljana!... je zvonilo v Tončkovi glavi kot s stiškim velikim zvonom. Prav do dne, ko mu je