ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VIII 28.FEBR.1932 ŠTEVILKA 9 SKERLEP: ZAMETENI PLANŠARSKI STANI NA VELIKI PLANINI 34 Na levi: 10 letnica papeževanja Pija XI. Dne 12. t. m. je slavil sv. oče Pij XI. 10 letnico svoje izvolitve za papeža. Ta jubilej je bil slovesno proslavljen po vsem katoliškem svetu in naša slika nam kaže svečano papeževo sv. mašo v cerkvi sv. Petra v Rimu. Spodaj: Mussolini pri papežu. Dne 11. t. m., ob 3. obletnici zgodovinske lateranske pogodbe, se je izvršilo nekako zadnje dejanje pomirjenja med Vatikanom in Italijo. Tega dne je namreč sprejel sv. oče še Mussolinija v celourni slovesni avdijenci. Šef italijanske vlade je bil sprejet v Vatikanu « največjimi častmi in neposredno po avdijenci je vrnil papežev drž. tajnik Mussoli-niju obisk. Spodnja slika nam kaže Mussolinija z njegovim spremstvom v krogu vatikanskih dostojanstvenikov. Spodaj na levi: Slovesna otvoritev potujoče kmetijske razstave se je vršila 14. t. m. v Bel-gradu v navzočnosti kralja in več ministrov. Naša slika nam kaže kralja pri pregledovanju razstavnega vlaka 22 vagonov v spremstvu upravitelja Grujica in predsednika dr. Prohaske. .Na desni: Ob 50 letnici Cirilskega društva ljubljanskih bogcslovcev, ki si je pridobilo veliko zaslug za našo narodno kulturo (glej "Slovenca« z dne 2. t. m.): sedanji člani Cirilskega društva. Spodaj: Pogled na brežiško banovinsko bolnico, ki jo le dne 6. t. m. močno poškodoval velik požar, bolnike so k sreči rešili. Spodaj: Mussolini in njegovo spremstvo prihaja v Vatikan (glej podrobnejše zgoraj). /.enske väef;a sveta 60 zbrale • milijone podpisov za taz-. orožitev in jih izročile že. ' nevski konferenci; ob te; priliki se je vršilo tam tudi ; velikansko žensko mirovno ; zborovanje. Na He^ni ; , Franc Bnnko. splošno znani ¦ in priljubljeni inženjer iz . Rečice, ki je neposredni ; po dovräenih naukih 15. i p. m. umrl. 35 Naši narodni običaji (»Šielivan.je« vZiljski dolini) Lepotci (liišf koioSkili Slovencev zajame, kilor vidi na žegnansko nedeljo v Ziljski dolini ondotne obifaje. ki fedaUe bolj (tinevajo oljenein i. narodno noSo. V nedeljo zjntraj gredo lantje «knpno iz vasi z >yodbo na f-elu y farno eerkev. J'rvi par fantov nosi Ätcfan vina, ki je okrašen s trakom in roženkravlom, enako so okrašeni fantje. S tem pohmlom v eerkev so sprejeti že novi fantje v vaiko fantovsko obOestvo. Po slovesni sv. inaSi je pred cerkvijo pravo tekmovanje med Xodbami in pevci. Ko se vrnejo potem domov, jim pod va.*ko lipo meti petjem brhk» Ziljanka nata-ka vino I7. Stefana. PoiHildne Ila se vrši imi vaseh tako zvano Stehvanje;, ki je v Ziljski dolini pri Slovencih edinstven obiraj, rdeležijo se Ka sl(»-venski fantje in dekletu. Pod va-.evski zbor. ob strani starejfti tloma^ni in otvooi. V bližini za-sade kol in nanj nasade le«en sml, na kfllerejfa potem fantje z železnimi i)alicanii t)ijejo v dirn nu. konjih tako dolKO, dokler se sod ne zrnši. Med tem igra jrcnlha in lievci i)Ojo. Nekaj fantov vmli vso stvar, da gre vse po redn. Zmagovalec, ki je sod razbil, dobi od domaf-ih deklet lep vene«-. Ta potem tudi otvori ples pod lipo- in vspi tekmovalci jrredo v prve ple-sat. Pridružijo se lahko tndi o«taJi vaški fantje in dekletsi. Meil pie soiri izmenoma hodijo in pojejo. Peaiini se vrste zopel t(k"no po do-lor*enem redn. Zanimivo je. ti« fant t>od lipo sme plesali le s kako ožjo sorodnico. Ko je slavnostni del končan, se prif-nc rdes in petje. Niusledriji dan «redo zopet v cerkev z Kodl)o k sv. niaSi. V novejši dobi skušajo kazati Nemci svetn ta lepi in zanimivi obi<'aj kot svoj, Čeprav ga koroški Nemci ne poznajo. Fantje iz Zahonca (Ziljska dolina) so prišli iz cerkve nazaj v vas, ijer jim Ziljanka nataka «zegnanjsko vino«. Na desni: Ziljanka v svoji slikoviti narodni noši. Drog s sodom, ki je pripravljen za '»stehvanje«. Spodaj: Zmagovalec pri >šte-hvanju« otvori rajanje (ples) pod vaško lipo. Znagovalec pri >šte-hvanjii? sprejme v diru venec. Spodaj : Dva domača fanta odhajata k >štehvanju«. . Ziljska dekleta, ki drže med »štehvanjem < venec, pripravljen za zmagovalca. Na levi: Rajanje pod domačo lipo po >štehvanju'. 36 Iz zadnje španske revolucije v Španiji očividno še ni izrečena zadnja beseda. Sedanja socialistično-svobodomiselna vlada izvaja predvsem kulturni boj (izgon jezuitov itd.) pri tem pa dviga glavo vedno bolj komnnistično-sindikalistično gibanje, ki vedno bolj ograža Španijo. Meseca januarja so izbruhnili po vseh večjih severno-španskih mestih krvavi komunistični nemiri, njih središče je bilo pa v Bilbao in vlada jih je zadušila le z velikim naporom. Ker se začenjajo tudi katoličani pripravljati na odpor, nihče ne ve, kaj bodo prinesli Španiji prihodnji meseci. Spodaj: Policija na konjih ra/ganja komunistično zborovanje v Bilbao. Spodaj na desni: Komunistične mase se vale po _________. ......„.Bto»h fiilbeiP-a, .......... ......... Policija straži zapore v Bilbao, ker se boji navala komunistov. spodaj : Komunistke demonstrirajo po ulicah Bilbao-a. Športni vestnik Na levi: Zmagovalci pri smuški tekmi šent-peterskih (pri Mariboru) fantov dne 14. t. m. Zgoraj na levi: Ekipa SK »Ilirija« ob priliki zadnjih mednar. smuških tekem v Kranjski gori. Na desni: Skok Bavarca Bognerja (druga nagrada) ob priliki zadnjih mednar. smuških tekem v Kranjski gori. BalcrotialC JufJOSlOV. ŽisUarne v Cfublfani — Vonalta posamexnlß aUlt öovoifcn le s ftrlvoJtcnfena uredniH"